Kamniški (jBCAN St. 5 44. leto Kamnik, 10. marca 2005 Rok, svetovni prvak, ponosni smo nate! Tako živahno, prešerno na Glavnem trgu v Kamniku kot |e bilo v ponedeljek, 28. februarja, Že dolgo, dolgo ni bilo. Več kot tisočglavi množici, ki se je kljub hladnemu zimskemu večeru /brala in potrpežljivo čakala, je botroval tehten razlog: želeli so pozdraviti svojega rojaka, Kamničana Roka lkmkoviča, ki je v soboto, 19. februarja, v Oberstdorfu postal svetovni prvak v skokih na srednji skakalnici, dan pov.nejc pa na ekipni tekmi skupaj s svojimi skakalnimi prijatelji Primožem Peterko,Jernejem Damjanom in Juretom Bogatajem osvojil tretje mesto in bronasto odličje. Vesela skakalna karavana je imela ta dan vrsto obveznosti in Sprejemov, zato je bila pot i/ Ljubljane preko Mengša, kjer so Rokovi klubski tovariši i/ Skakalnega kluba Mengeš pripravili topel sprejem, tlo Kamnika kar dolga, ljubitelji športa in (udi drugi so NAŠ POGOVOR Z Alojzem Kolarjem, podsekretarjem - vodjo občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in finance Alojz Kolar je, kot v šali sam pravi, vodja »občinskega gospodinjstva«. Njegov oddelek se namreč ukvarja s podobnimi problemi, kot jih imamo doma, ko prihodke delimo med želje in potrebe. Razlika je samo v tem, da na njegovem oddelku na dan obrnejo v povprečju po štirinajst milijonov tolarjev. Vprašanj, na katera bi želel slišati njegove odgovore, res ne manjka, zato sva se v tokratnem pogovoru na kratko dotaknila vseh ali vsaj večine bolj zanimivih vprašanj - od bodočega financiranja krajevnih skupnosti, številnih razvojnih programov, pa vse do obdavčenja nepremičnin ter prodaje občinskega deleža v družbi Velika planina d.o.o.. Na 2. strani se začeli zbirati že kako uro pred sedmo zvečer, ko je bil na kamniškem Glavnem trgu napovedan sprejem svetov nega prvaka Roka lknkoviča Potrpežljivo SO čakali svojega junaka, a ko je stopil na oder in /. njim tudi drugi slovenski orli, je v množici zavr-šalo in zgrnila se je pod oder. Vsak je imel željo priti čim bližje in stisniti Roku in drugim našim skakalcem roko. Po zraku so ves čas plapolali prav posebni navijaški sali z napisom BENKO svetovni prvak, tUdI med [Pozdravnim govorom in čestitkami Župana Toneta Smolnikarja, čestitke so deževale Od vsepovsod, še posebej iz sosednjih občin in celo prijateljskega Trofaiat ha, zaigral so kamniški godbeniki, kot se za tak sprejem spodobi, Mcng.ša-ni so zaropotali z ragljami velikankami... Skratka, bilo je lepo, enkratno in upamo, da ne neponovljivo! Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ Rok Benkovič z mamo Eriko in županom Tonetom Smolnikarjem. S sprejema v Kamniku, pogovor z Rokom in starši na 9. in 10. strani. Kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, 2i. marca, praznično obarvan pred velikonočnimi prazniki in občinskim praznikom. Članke oddajte najpozneje do petka, 18. marca, do 12. ure: oglase, voščila in zahvale pa do ponedeljka, 21. marca, v uredništvo v Kamniku, (davni Irg 2.i (stavba med občino in sodiščem, I. nadstropje), tel: 01/83 91311 In 041/662450, faks: 01/83 1<)-8M>. e. naslov: sasa.mejac«1'siol.net. Uredništvo odprto: ponedeljek od 8. do 15. ure. sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Živahnejši utrip v starem mestnem jedru pod Malim gradom DOBRO ZAME! SIR GAVDA 45%m.m„ postrežno, Zelene doline, KUHAN PRŠUT MAX postrežno, MIP Nova Gorica, 1 kg /. odkritjem plošče, ki sojo odkrili župan 'Tone Smolnikar, direktor /JI inženiringa Nestor Mankoč in predsednik uprave direktorja CM Celje Marjan Vengust je bil 25. februarja novi most čez Bistrico tudi simbolično odprt. Glede na to, da povezuje z obvoznico novo sosesko pod Malim gradom, kjer je bila nekoč tovarna usnja Utok, ki je dala pečat kamniškemu gospodarstvu, gaje občinski svet na zadnji seji poimenoval za Usnjarski most. Novozgrajena soseska Mali grad, Usnjarski most, ki jo povezuje čez Kamniško Bistrico z obvoznico, supermarket Spar, trgovine in lokali, ki v kratkem odpirajo vrata v poslovno-stanovanj-ski soseski, naj bi pomembno prispevali k oživitvi starega mestnega jedra Kamnika pod Malim gradom. To je bilo večkrat slišati v petek, februarja, ob slav nostnem odprtju, ki se ga ji- kljub pravemu zimskemu vremenu / gosio plešočimi snežinkami ude ležilo veliko Kamničanov in oko ličanov Župan Tone Smolnikar je v svojem govoru, tako kot že pred tem na novinarski konferenci poudaril, tla novozgrajeno sosesko Mali grad, ki je mestnemu središču prinesla vrsto stanovanj, poslovnih in trgovskih prosto rov simbolično odpirajo z odprtjem novega mostu, ki so ga svetniki na zadnji seji poimenovali Usnjarski most Več na 3. strani Avto Akustika Vse za mobilno telefonijo na enem mestu sklepanje razmerij, prodaja mobilnikov, odkup in prodaja rabljenih aparatov, dodatna oprema, avtoinstalacije, servis S PAR! Dobrodošli v supermarketu SPAR Kamnik Ponudba velja do 15,3.2005 w. *< '<'A(tMoyiK||A A ,w. |„.|.|| ■ l«l*llik« ri-hodom irgovea Spar, ki se je postavil ob bok Mereatorju, Tušu in Veleju, še bogatejšo trgovsko ponudbo. Spar je namreč prepoznaven po široki ponudbi kakovostnih izdelkov priznanih blagovnih znamk, lako v skupini živil kot tudi nc-živilskega blaga. Skupno število prodajaln Spar in Interspar je tako z odprtjem trgovine v Kamniku, ki je njihova nova druga trgovina letos, naraslo na 46. V letošnjem letu pa načrtujejo odprtje še osmih novih trgovin, je povedal mag. Igor Mervič, generalni direktor Spar Slovenija. V trgovino in opremo trgovine v Kamniku, ki se razprostira na I ISO kvadratnih metrih, za nemoteno poslovanje pa skrbi 2S ljudi, je Spar Slovenija investiral kar S milijard tolarjev. V objektu se bo v kratkem odprl še vvell-ness center, trgovina s tekstilom in še nekaj manjših trgovin. Ob supermarketu so uredili 72 brezplačnih parkirnih mest za kupce. Uradno odprtje supermarke-ta Spar so pospremili z dvodnevnimi zabavnimi prireditvami, na katerih so množico obiskovalcev in radovednežev razveseljevali ansambel Poljan-šek, ansambel Nagelj, še posebej pa aktualna Saša Lcndcro. V Sparu pa niso pozabili na donacijo lokalni skupnosti., kar je ob odprtju novih trgovin že njihova tradicionalna poteza. Pohvale vredna. Ob odprtju nove trgovine je generalni direktor Spar Slovenija Igor Mervič podelil kamniški občini milijonov tolarjev za dobrodelne namene, ki jih je župan namenil dvema ustanovama. Tako so se polovice milijončka tolarjev veselili v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, kjer bodo kupili pripomočke za logopedijo za pomoč otrokom, ki nimajo razvitega govora. Društvo Sožitje pa bo darilo, vredno pol milijona tolarjev, še kako skrbno namenilo nakupu prepotrebnih pripomočkov za varovance Varstve-no-dclovncga centra na Lokah. SAŠA MEJAČ Vi sprašujete, župan odgovarja Z.M. iz Kamnika sprašuje, ali so krajevne skupnosti dolžne financirati delovanje raznovrstnih društev, ki delujejo na njihovem območju. Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi, ki določa, da lahko občina na svojem območju ustanovi krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, je v občini Kamnik ustanovljenih 22 krajevnih skupnosti s statusom pravnih oseb. To pomeni, tla imajo vse krajevne skupnosti v občini Kamnik svoje transakcijske račune, vendar morajo biti njihovi finančni načrti vključeni v integralni proračun občine. Vse krajevne skupnosti so v okviru svojih finančnih načrtov opredeljene tudi kol neposredni proračunski uporabniki in so kot take dolžne spoštovati veljavno finančno zakonodajo ter zakonodajo s področja javnih naročil. Za delovanje krajevnih skupnosti so nesporno potrebni določeni finančni viri. Na podlagi 1011. člena Statuta Občine Kamnik so med viri sredstev, namenjenih financiranju krajevnih skupnosti, ki morajo bili prav tako zajeti v njihovih finančnih načrtih, navedeni naslednji: sredstva iz občinskega proračuna, prostovoljni prispevki fizičnih in pravnih oseb, plačila za storitve, samoprispevki in prihodki od premoženja. Pomembno pa je tudi določilo, da lahko krajevna skupnost u/>o-rablja svoja sredstva le za namene, določene v finančnem načrtu. Že omenjeni Statut Občine Kamnik v 104. členu nedvoumno opredeljuje naloge, kijih izvajajo krajevne skupnosti. Med slednjimi je sicer navedena tudi »spodbujanje delovanja društev, klubov in drugih organizacij na svojem območju«, vendar je izvirna pristojnost podpore društvenim dejavnostim dana občini kot temeljni obliki lokalne samouprave, kar pomeni, da \e na ta način ž.e vrsto let izvaja tudi financiranje. Seveda lahko krajevne skupnosti v okviru lastnih finančnih ..možnosti društveno dejavnost materialno podpirajo, če imajo za ta namen v svojem letnem finančnem načrtu predvidena sredstva, nikakor pa finančna podpora ni njihova absolutna obligacija. Ce torej želijo krajevne skupnosti finančno podpreti društva, ki delujejo na njihovem območju, morajo bili za ta namen predviđenu sredstva zajeta v njihovem finančnem načrtu, prav tako pa se morajo ta sredstva delili na transparenten način in po vnaprej določenih kriterijih (osnova za delitev je vsekakor sprejetje ustreznega pravilnika!), s čimer je vsem zainteresiranim društvom na podlagi objavljenega javnega razpisa omogočena enakopravna dostopnost do to vrstnih finančnih sredstev. ANTON TONE SMOLNIKAR, Župan Pripravljenost pomagati je več kot le dolžnost Letošnja osrednja prireditev v počastitev svetovnega dneva Civilne zaščite - 1. marca za ljubljansko regijo je potekala 3. marca v Domu kulture Kamnik. Na prireditvi so bila podeljena priznanja Civilne zaščite , ki jih je odobrila državna komisija na svoji seji in sicer: 1 plaketa, 7 zlatih, 11 srebrnih in 16 bronastih znakov Civilne zaščite. Priznanja so bila podeljena /a posebne zasluge in izjemen pri-spevek pri razvijanju in krepitvi varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami, izjemne dosežke pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja, kulturne ded išči ne, varovanje okolja ob naravnih in drugih nesrečah ter za izume in inovacije, s katerimi jc bil dosežen pomemben napredek pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč. Državna komisija jc podelila tudi dve priznanji našima občanoma: srebrni znak Civilne zaščite Francu Letnarju in bronasti znak Civilne zaščite Jožici Lužar. Franc Letnar je član osrednje ga gasilskega društva PGD Kamnik od leta I9H2. Od leta 1998 jc predsednik PGD Kamnik. V Icm času jc veliko pripomogel pri organizaciji enot za zaščito in reševanje v naši občini. V prostorih PGD Kamnik jc sedež območnega centra za obveščanje, sede/ poveljnika in namestnika poveljnika (ž/, občine Kamnik, Občinskega štaba Civilne zaščite in dolžnost-nilt enot zaščite in reševanja. Zalo je v naši občini sodelovanje med silami za zaščito in reševanje na dokaj visokem nivoju, /a kar ima veliko zaslug prav predsednik PGD Kamnik. Prane Letnar večino svojega prostega časa namenja Prejemnik srebrnega znaka CZ g. Franc Letnar, ki sta mu ga podelila ga. Elza Majcen, namestnica poveljnika CZ za ljubljansko regijo, in g. Anton Tone Smolnikar, župan občine Kamnik. dejavnostim za napredek gasilstva v naši občini, obenem pa vzor&o sodeluje pri organizaciji enot za zaščito in reševanje Jožica Lužar že vrsto let sodeluje pri usposabljanju pripadnikov Bronasti znak CZ Jožici Lužar (na levi). Koto: Jože Oblak ekip prve pomoči v občini Kamnik. Poleg usposabljanja so deluje tudi pri pripravah na regijska in državna preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči in pri vajah. V veliki meri jc njena zasluga, da so te enote na regijskih in državnih tekmo vanjih dosegale dobre rezultate Skupaj z dr Aleksandrom Do pliharjem je Jožica Lužar usposobila ekipe iz naše občine, ki so dosegale 1. mesta v ljubljanski regiji in bile državni prvaki. Naše ekipe so pod omenjenim vodstvom sodelovale tudi na evropskem prvenstvu na Madžarskem in v Italiji. V spomin na gospoda Cirila Merčuna UČITELJ HVALNICE ŽIVLJENJU Nekdanji učitelj in upravitelj Ciril Merčun se je rodil 2. julija 1909 v Ljubljani v naselju Novi Vodmat. Ko je bil star eno leto, so se 2 družino preselili na Vič pri Ljubljani. Tam je končal osnovno šolo in po 8. razredu vstopil v meščansko šolo na Prulah. Zaključil jo je z maturo leta 1925- Nato se je vpisal na Ljubljansko učiteljišče. Kot učitelj se je 14. 9-1930 zaposlil na enorazredni šoli v Pečah pri Moravčah. Tam je doživel razpad kraljevine Jugoslavije in okupacijo. Z ženo in dveletno hčerko je bil izgnan 19. 5.1941 v Srbijo. Šola v Pečah je bila okrog leta 1942 požgana. V Srbiji se mu je rodil sin Janez. 1.12.1944 je stopil v partizansko brigado, ki se je imenovala Druga krajiška udarna brigada. Z njo je prišel peš, med borbo, v Slovenijo. 2. avgusta 1945 je bil demobiliziran in je nastopu službo učitelja, skupaj s svojo ženo, ki je bila tudi učiteljica, V Kamni Gorici pri Kropi. Od tam so na prošnjo Pečanov ponovno prišli v Peče, kjer je vodil obnovo požgane šole. V tem času se mu je rodil še drugi sin - Edo. V Pečah je učil do 23. 2.1949. Nato je bil izvoljen v okrajni ljudski odbor in bil imenovan za poverjenika ali načelnika za prosveto okrajnega ljudskega odbora v Kamniku. Ker se tega poklica ni posebno veselil, saj je bilo njegovo delo usmerjeno med otroke in prebivalstvo, kjer je služboval, sta z ženo odšla 1. 9-1950 poučevat v Nevlje pri Kamniku. Tam sta poučevala 17 let, do upokojitve. 1.11.1967 sta se preselila v novo hišo na Stiasnyjevi 8 v Kamniku in tam živela skupaj s sinom in njegovo družino. Žena je kmalu umrla, sam pa je ostal dejaven do konca svojega življenja. Njegovo priljubljeno prevozno sredstvo je bilo kolo, s katerim se je še v visoki starosti rad pripeljal k svoji hčerki Vidi v Komendo na obisk, k številnim svojim znancem in prijateljem v Moravsko dolino ali na katerega od svojih številnih nagrobnih govorov, ki jih je imel kar okrog 340. Dolgo časa je že od takrat, ko je vstopil v moje življenje. Pravzaprav sem o njem poslušala odkar pomnim. Bil jc učitelj mojega očeta Štefana Pirca v Pečah pri Moravčah in oče ga je v svojem pogovoru doma nenehno omenjal. Njemu je ostal svetel vzor še iz šolskih dni in pozneje, ko sta odnos učitelj - učenec spremenila v prijateljski odnos. Veliko sta si dopisovala in izmenjevala svoja razmišljanja o številnih življenjskih stvareh. Ko se je gospod Merčun pripeljal na obisk s kolesom iz Kamnika k nam v Podgorico pri Pečah, sem zazrla vanj in se ga zapomnila za vse življenje. Bil je živi leksikon, / neverjetno umsko sposobnostjo, živahnega in "radovednega uma. Ko smo pohvalili njegov izredni umski dar, je rekel: »Vse je odvisno od genov, kijih prejme človek oh spočetju. Tako se rojevajo znameniti učenjaki, umetniki, športniki - srečneži in nesrečneži - prvi brez vsakih pravih zaslug - drugi brez krivde.« Svoje dolgo življenje in veliko umsko sposobnost je pripisoval svojim dobrim genom, mirno lifllllMIllllfl Ciril Merčun je bil velik učitelj - UČITELJ HVALNICE ŽIVLJENJU. Se v pozni starosti je mladim delil svoje neizčrpno znanje, radost in veselje. di sama učiteljica in pedagoginja, sva imela veliko skupnih tem za dopisovanje in pogovor. Rad je poudaril, da je moj stanovski kolega. Sodelovala sva tudi poslovno. Ko sem bila vodja projekta Šola nekoč, sem ga povabila kot zunanjega sodelavca šole. Tako je 12.12.1997, pri svojih 87. letih, ponovno stopil pred učence na OŠ Domžale v Domžalah in pozneje tudi na OŠ Jurija Vege v Moravčah. Učencem je predstavil šolo nekoč. Na OŠ Domžale je sodeloval tudi na zaključku in predstavitvi projekta staršem otrok. Projekt je bil odmeven in moj pogovor ž g. Merčunom je posnel predstavnik Slovenskega šolskega muzeja, sedanji ravnatelj tega muzeja, Branko Šuštar. Navezala sta stike in pozneje je gospod Merčun sodeloval s tem muzejem in bil govornik na številnih predstavitvah, ki so se odvijale v okviru Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani. Nekajkrat je nastopil tudi na RTV Ljubljana na temo Sola nekoč. Leta 200 i, pri svojih 95: letih, je bil tudi gost v Polnočnem klubu. V številnih pismih mi je Večkrat napisal: »Peče so zame edinstven kraj na svetu. Moj rod izhaja izpod prelepe Lim-barskegore in širokopleče Sliv-ne in to je bilo moje prvo službeno mesto. Tam sem se tudi poročil. Tam so moji učenci in moji prijatelji« vlak. toliko časa čakal v Kresnicah, da so vsi učenci, okrog 80 jih je bilo, zlezli v vagone in odpeljali smo se v Ljubljano. Tam smo s kolodvora šli po ljubljanskih ulicah na ljubljanski grad. Celo na stolp smo šli in na stolpu sem jim kazal posamezne kraje, vrhove...Nekateri otroci so mi zelo pridržali, drugi pa so po svoje gledali Ljubljano, ki jim je bila zelo všeč. Take velikanske hiše, cerkve, ....to je bilo zanje nekaj novega. Tako smo Ljubljano ogledali, peljal sem jih tudi v muzej, kjer so videli okostje mamuta. Ljubljana je bila takrat sicer manjša kot danes, vendar prevelika za toliko vtisov. Nisem jih preveč obremenjeval. Sedli smo v kakšen gostilniški vrt, naročili malinovec in pojedli, kurje kdo prinesel s seboj od doma. Nato smo se vrnili Imel se je za filantropa, človeka, ki ljubi ljudi in jim rad jio maga, ter kozmopolita, človeka, ki ne pripada jiosame/nemu narodu, ampak svetu kot celoti. Vse je delal z navdušenjem, čudenjem, s pozitivno energijo, ki se te je dotaknila in si se je na-lezel. Tudi smeh je imel rad. Poudarjal je: »Smeh pomlajuje vsakogar In sega zato ni treba branili, /kič pa ga v čim večji meri gojiti« Ko sem ga povprašala po zdravju in počutju, mije vedno odgovoril: »ODLIČNO«, le v zadnjih letih je bil odgovor malo spremenjen: »LETOM PRIMERNO«. Vse je sprejemal s pozitivne sirani. Dajal je vtis nesmrtnosti. Ljubil je življenje in se ga vsak dan znova in znova veselil. In v tem je bil velik učitelj - UČITELJ HVALNICE ŽIVLJENJU - pisano z veliko začetnico. Učiteljsko pot je Ciril Merčun zaključil v Nevljah, kjer je poučeval kar 17 let. Fotografija je iz leta 1962. roci sami, ko krave pasejo. Pa tudi jaz jim tam nimam kaj posebnega razlagati. Pa sem jim rekel:« Gremo v Ljubljano.« To je bil prvi izlet v Ljubljano. Vse otroke, od I. do 8. razreda sem peljal sam čez Geoss I Geometrično središče Slovenije, Slivno) peš, pa s čolnom čez Savo, pa na vlak v Kresnice. Seveda sem poprej pisal postajona-čelniku v Kresnice, da bomo prišli ta in ta dan in postajona-čelnik je vse tako uredil, daje spet z vlakom do Kresnic, pu nazaj peš čez hrih v Peče.« Napisal mi je tudi pesem, ki jo je sestavil kol paralelko na Prešernovo pesem Kam: Ko ves vesel, da še živim, s kolesom se okrog podim, prijal'lji vprašajo me: kam? Odgovor tak jim hitro dam: Tja v Peče vleče me srce, kjer moji znanci še žive, da enkrat spel se snidemo -in iz srca zapojemo... Hvaležna sem usodi, da sem ga spoznala in hvaležna sem njemu, ker je z menoj delil svoje znanje, radost in veselje. Ostala so mi njegova čudovita pisma, številni nepozabni pogovori in njegov značilni stavek: »PRIPELJAL SE BOM S KOLESOM NAJRAJE NA BINKOŠTN1 PONEDELJEK-ČE BO LEPO«; MIRA SMRKOIJ Ustvarjalno in polno je bilo življenje Cirila Merčuna. Še pred osmimi leti, pri svojih 87. letih, je stopil med osnovnošolce v Domžalah in sodeloval pri projektu Šola nekoč skupaj z upokojeno učiteljico Jožico Kon-čina in vodjo projekta Miro Smrkolj. ga osebno spoznala. Že sama njegov a pojava in globok glas sta pritegnila mojo pozornost. Ko pa je začel pripovedovati dogodke, »stresati« na pamet vse mogoče d.Hume in recitirati pesmi naših pesnikov, sem se občudujoče življenje pu šestim moralnim načelom, ki se jih je v življenju vseskozi držal: poštenje, pridnost, prijateljstvo, skromnost, varčnost, hvaležnost Ko je moj oče umrl, sva si začela dopisovati midva. Ker sem tu- O svojih spominih na učiic-Ijevanje v Pečah, mi je med drugim povedal: »Vsako leto je bilo okrog 80, 90 otrok, eno leto pa celo 104 in vse sem učil sam - dopoldne višje razrede, popoldne nižje, četrtek pa je bil pouka prost dan. Trije razredi so bili v učilnici naenkrat. Športnih dni ni bilo, le vsakoletni končni šolski izlet, ki se je vršil skromno: ali so šli konkretno peš na Limbarsko goro ali na bližnji hrib. Jaz pa sem rekel, da to ni vse skupaj nič, to ni noben izlet. Tja gredo ot- In memoriam Cirilu Merčunu »Peče so /ame edinstven kraj na svetu. Moj rod izhaja izpod prelepe Limbarske gore in širokopleče Slivne in to je bilo moje prvo službeno mesto. Tam sem se tudi poročil. Tam so moji učenci in moji prijatelji,« je poudarjal Ciril Merčun. Na fotografiji je v sredini z ženo, prav tako učiteljico, med učenci šole na Pečah v šolskem letu 1947/48. Zanj, ki sem ga dolga leta poznal, cenil in tudi spoštoval, bi veljalo zapisati verze, na katere je komponist: Anton Poerstcr napisal znamenito ža-lostinko za moški zbor: »Umrl je mož...«. O njegovih otroških letih mi je bore malo zna-nega.vcrjetno le to, da so mu staro slovanske boginje rojenice in sojenice naklonile dolgo, trdno in pokončno življenje, saj je luč sveta zagledal že 2. julija 1909 v Ljubljani, torej kar 11 let pred menoj. Zanj bi se torej dalo trditi,da je bil neposredna priča obeh svetovnih morij-vojn, vseh « izumov«, od fašizma, preko nacizma, stalinizma in drugih ek.v tremizmov, ter diktatur vseh vrst, ki so z mečem in ognjem bičali skoraj vsa desetletja preteklega dvajsetega stoletja. Bil je učitelj starega kova, kot pravimo, pa vendar se tudi zavedamo, da učiteljev taksnega kova ni več.Povsem verjetno je, da je tako osnovno šolo kot tudi učiteljišče, kjer je skupaj s sošolcem Kardeljem drgnil šolske klopi, preživljal v Ljubljani. Pred vojno ga nisem poznal, iz Srbije, kamor so ga okupatorji z družino vred pregnali, se je vrnil takoj po vojni. Kot mi je znano, je bil najprej učitelj v Pečah pri Moravčah, nato učitelj v Nevljah pri Kamniku, nato v Mekinjah v zdravstveni srednji in nazadnje referent za šolstvo NOO okraja Kamnik v svojstvu načelnika za prosveto in kulturo okraja Kamnika, stopnja, v katero je napredoval po izvolitvi v odbornike okrajnega odbora. Rekel sem, da je bil učitelj stare šole in to kjerkoli je pač bil in te navade je ohranil, gojil in prakticira! tudi na vseh šolah in vseli krajih kamor ga je življenjska pot zapeljala. Brez njega se niti v Pečah, niti v Moravčah ni prav ničesar zgodilo, rekel bi, da je znal prav vse, da je prav vse tudi učil, in da so ga spoštovali prav vsi. Tako tisti z leve, kol tisti z desne strani. Tako mladi kot stari so se pri njem učili sadjarstva, vseh vej umnega kmetijstva in go-vedorejstva, torej vseh vej tako imenovanega primarnega sektorja sodobne ekonomije in prav posod, nazadnje tudi v Kamniku, ko je bil že zdavnaj v pokoju, je kol nadvse simpatičen in prijazen mož rade volje razdajal široko znanje, Bil je tudi eden redkih, ki se je spoznal na racionalno pisanje in sestavljanje vlog in pritožb ali pa le prošenj na prav vse državne ustanove od sotinije do šolskih in drugih uradnih ustanov, česar tudi nikomur ni odrekel in tO ni delal za denar, pač pa kar tako i/, prijateljstva in v prepriča nju, da prosilec to tudi zasluži in da takšno pomoč tudi potrebuje. Povsem nemogoče pa je, da ne bi omenili njegove aktivnosti v okviru prostovoljnega gasilstva. Tu je bil več kot doma, ostro neizprosen do ljudi, ki so smešili to koristoljubno aktivnost med Slovenci. In prav med gasilstvom si je pridobil tudi številne znance in prijatelje širom Slovenije. Boril in zavzemal se je za članstvo med mladimi, požrtvovalno vodil številne tečaje, uvajal novosti in si tako prislužil številne častne znake in priznanja Gasilske zveze Slovenije. Na to aktivnost je bil vedno posebno ponosen in resnici na ljubo moram priznati, tla tudi med nama ni bilo pogovora ne da bi tako ali drugače ne omenjal prav gasilstva. V zadnjih desetletjih tako v DI 1 (društvu upokojencev) kot v DIK (Društvu invalidov Kamnik) in tudi v društvu Veteranov obeh vojn sploh ni bilo pogreba brez njegovega poslovilnega nagovora. Nadvse aktivno je deloval v društvu NOV in pri Veteranih vseh treh vojn. Vsi smo se čudili, ko smo ga srečevali še v poznih letih s kolesom po Kamniku. Dobri poznavalci so pripovedovali, da se zna usmeriti tudi tja proti Ljubljani in kar med vožnjo, nakazujoč menjave smeri z iztegnjeno roko, kol večni »učo«opozarja-ti in učiti pešce na prekrške in nepazljivostjo. V naš Dom starejših občanov v Kamniku se je preselil v globoki starosti preko 90 let. Tudi tu je bil aktiven, saj je bil med drugim član uredniškega odbora domskega glasila Veronika in član sveta stanovalcev. Vedno se ga bom rad spominjal, žal mi je le to, da me na pogrebu ni bilo, da mu v slovo nisem govoril, kar bi nadvse rad, saj si je to tudi več kot zaslužil Slava njegovemu spominu. CENE MATIČIČ Odslikava notranje svetlobe v likovnih delih Grete Boltar V Galeriji Veronika v Kamniku je do 31. marca, med tednom od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure, odprta razstava diplomirane kamniške slikarke Grete Boltar z naslovom Ozadje svetlobe v mešani tehniki olje na platnu, enkavstika na lesu in olje na usnju. Pregledna likovna razstava triletnega intenzivnega ustvarjanja Grete Boltar gledalca prepriča, da se ne podreja nikakršnim modnim likovnim trendom in vztrajno sledi svoji začrtani poti. Ob odprtju razstave 4. marca so se zbrali številni občudovalci, ljubitelji likovnih del in prijatelji drete Boltar, ki je 4. septembra lani dopolnila 70 let. /a uvod v prijeten večer je spregovorila avtorica razstave. , Iz nje je kar vrela prisrčnost, ljubezen, navdušenje in zahvala zbranim za obisk navkljub mrzlemu zimskemu večeru. Povedala je, da so razstavljena dela nastajala v zadnjih treh letih. Razstavo je posvetila spominu na svojo staro mamo. Priznala je, da je bil to kar velik zalogaj, ne toliko psihični, kot fizični in finančni. Zahvalila seje družini za razumevanje in podporo, še posebej možu /a finančno pomoč, akademske mu slikarju Dušanu Lipovcu za Greti Boltar je s šopkom pomladnega cvetja prvi čestital vnuk Miha. strokovno predstavitev v zloženki, Dušanu Ster-letu in kolegici, tudi slikarki, Diki Dolenc Majee. Poudarila je še, da ta razstava ni zgodba o nekem življenju, ampak so predstavljeni posamezni sklopi nekih spominjanj, doživljanj, cmoeij - želja, informacij, ki kot praspomin omogočajo likovniku, da udejani neko idejo. Vedno zagovarja stališče, da slika poišče slikarja sama. Bistvo vsega njenega prizadevanja in snovanja je odslikava svetlobe - tiste notranje svetlobe, ki jo kot energijo skuša prenesti v likovno delo, ki Sproži tisti pravi impulz, da se delo lahko začne »Pretok te energije tudi omogoča stik med sliko in gledalcem, saj je znano, da kolikor je energije vložene v sliko, toliko jO ta vrača. Seveda pa mora ludi gledalec dopustiti, da lo energijo začuti«, je v prisrčnem nagovoru razmišljala diplomirana slikar ka dreta Boltar. Večer je polepšala Dika Dolenc Majcc z interpretacijo pesmi Milana Dekleve, za katerega dreta pravi, da je njen najljubši pesnik. Nato je Dika iz zloženke prebrala strokovno Po nagelj na Limbarsko goro Sedemnajsti tradicionalni pohod Po nagelj na Limbarsko goro bo v nedeljo, 13. marca, s pričetkom ob 10. uri. Organizatorji pripravljajo zanimiv program, lepo vreme pa s 773 metrov visoke gore nudi čudovit razgled na Črni graben, Moravsko dolino, Kum, Zasavsko hribovje, Kamniške alpe in njihovo predgorje do Triglava in na druge Julijce. VERA MEJAČ Kmetljiko gozdarska zbornica Slovenije OBMOČNA ENOTA L|UBL)ANA KAMNIK Izpostava Kamnik tel.: (oi) 8317533, E-pošta: kss.kamnik@lj.kgzs.si Slovenska ljudska stranka Občinski odbor Kamnik VABILO Vabimo vas na okroglo mizo EVROPSKO EKOLOŠKO OMREŽJE »NATURA 2000« KI BO V SREDO, 16. MARCA 2005, OB 17. URI, V KULTURNEM DOMU LAZE V TUHINJU Projekt NATURA 2000 na območju občin Kamnik in Komenda bodo predstavili: , , „ , . 1 . . - minister za okolje in prostor g. lanez Podobnik, dr. med., s sodelavci - predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - predstavniki Ministrstva za lokalno samoupravo in regionalni razvoi Na okrogli mizi bodo sodelovali tudi: - predstavniki Občine Kamnik - predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije - predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije. Vabljeni vsi lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov na teh JmKM stavniki nevladnih organizacij in vsi, k, vam n, vseeno, kakšno dediščino bomo zapustili prihajajoči generaciji Slovencev! „ . dr. Anton Svetlin vid Kadunc ._.- Diplomirana slikarka Grela Boltar s sinom Alfonzom in hčerko I .jaso pred svojimi likovnimi deli besedilo predstavitve likovnih del. Avtor besedila je akademski slikar in likovni publicist Dušan Lipovec, ki je dreto Boltar obširno predstavil v lanskem Kamniškem zborniku in v svoji drugi knjigi Likovna pričevanja in razmišljanja o kulturi. Ob koncu programa ji je čestital in ji zaželel še naprej tako uspešno likovno ustvarjanje. Znana kamniška slikarka Greta Boltar je 17.6. 1997 diplomirala na Visoki strokovni soli Ljubljana - Šola za risanje in slikanje. Od osmih generacij diplomantov so junija leta 2004 trije diplomanti te šole prejeli posebno priznanje. Med njimi je bila Kamničanka diplomirana slikarka Greta Boltar, ki je posebno priznanje prejela za kvalitetno in odmevno razstavno dejavnost v zadnjih desetih letih. Zdaj odprta razstava v Kani niku je že sedma samostojna razstava po avtoričini diplomi - z bogato razstavo se je Kam-ničanom predstavila v Veroniki leta 1999, leta 2000 je razstavljala v Galeriji TR/3 v Ljubljani, v ljubljanski galeriji Geo-plin leta 1999 in 2001, v Hramu Lužar v Kamniku leta 2001, junija leta 2002 je v domači hiši odprla urejen razstavni prostor - galerijo s pomenljivim imenom GEA - kjer so ljubiteljem likovne umetnosti na ogled njena najbolj značilna, najboljša in njej najljubša dela. V zgornjem nadstropju hiše ima Grela prostore, namenjene likovnemu ustvarjanju pa tudi razstavljanju. Ob odprtju razstave je v sproščenem druženju ob številnih vprašanjih, ki so sledila čestitkam in stiskom rok. Greta med drugim poudarila: »Sama ne morem ocenili, koliko od vseh šolskih programov sem sposobna prenesli r svoje likovno ustvarjanje, /, gotovostjo pa lahko trdim, da mi je šola dala pogum, da si upam ustvarjati nekaj, kar je izven utečenih norm, da lahko potščem svoja likovna izhodišča. Za svojim delom stojim in sem ga sposobna zagovarjati...« vera mejač Tradicija in običaji v Termah Snovik V želji po sodelovanju z okoliškimi prebivalci in društvi so Ter me Snovik, kjer so ponosni na Tuhinjsko dolino, zeleni biser pod Kamniškimi planinami, kjer ljudje že stoletja živijo v skladu s tradicijo in običaji, povabile članice Društva podeželskih žena Tuhinjske doline. Ob odprtju Dnevov domače kuhinje, ki bodo potekali do konca marca, nato pa jim bo sledil teden dalmatinske kuhinje, je bilo v soboto popoldne, 5. marca, v termah pestro dogajanje. V sodelovanju s članicami podeželskih žena so jedilnike v restavraciji Potočka popestrili z domačo hrano po sla rili receptih, značilnih za Tuhinjsko dolino. Že ob vstopu v bazen ski kompleks so prihajajoče obiskovalce prijazno nagovorile in postregle članice Društva podeželskih žena Tuhinjske doline Na pokušino so vabile starodavne domače dobrote tega področja: fižol z jabolki, kislo zelje s proseno kašo, špehovka, pehtranka, kruh iz. kmečke peči, suho sadje, pecivo, skuta, štraube - brizgano ocvrto pecivo ... Občudovali smo tudi spretnost članic pri ustvarjanju ročnih del: Fani Razpot-nik je kvačkala bombažni prti-ček, Ivica Vrankar je vezla velikonočni prt, Fani Baloh pa je iz ličkanja spletala kite za predpražnike, (fotografija) ■» V restavraciji Potočka so ta dan odprli prvo samostojno likovno razstavo Slavke Bavdek iz Ljubljane, ki je na ogled mesec dni. S harmoniko je zbrane zabaval Milan Resnik. Prisluhnili smocit- V Termah Snovik so se predstavile članice Društva podeželskih žena 111-hinjske doline - z leve: predsednica Janja Pestotnik, Ivanka Pavlic, 14-lelna Monika Pestotnik, Elica Žibert, Fani Razpotnik, Ivica Vrankar in Fani Baloh. rarki Jerneji Terlikar, pevki Metki Kunstelj in prisrčni harmoni-karki 12-letni Kristini Pahor v gorenjski narodni noši. Predstavila se je tudi avtorica knjige »Kam sem založila svoje življenje« Vera Pire Prelovsek. Zanimiv program prijetnega sobotnega popoldneva je povezoval Andrej Žalar. Direktor Term Snovik Ivan Hribarje obljubil, da bo do vedno več pozornosti namenjali družabnemu življenju, saj bodo v novih apartmajih kmalu gostili stalne goste VFRA MFJAG Knjiga Vere Pire Prelovšek z naslovom »Kam sem založila svoje življenje« je pritegnila tudi pozornost 12-letne harmonikarke Kristine Pahor. OSMI MAREC V MERCATORJU Minuli torek je pokazal, da 8. marec, praznik žena, še kako živi. Celo pridobiva na veljavi, saj ga skoraj ni med nami, ki se ne hi spomnil vsaj t drobnim cvetom razveseliti svoje mame, žene, dekleta, babice, tete, prijateljice ... Pozornost ženskam pa so namenili tudi v Mcrcator centru Kamnik, saj so obiskovalkam podarili kar 1200 pomladnih lončnic. Na fotografiji: vodja Merca-tor centra Kamnik Miha Sekne je razveselil obiskovalke s trohenticami, s tem pa nekatere moške »odrešil« skrbi in poti v cvetličarno. SAŠA mf:jač i? PESTRA IZBIRA IZDELKOV IZ VELIKONOČNEGA PROGRAMA V marcu 5% velikonočni popust za ves nagrobni program Del. čas: pon.-pet. od 8h -12" in 14" - 18h, sobota od 8"- 12h. KORAK PRED DRUGIMI - TRADICIJA OD LETA 1740 v SVECARNA ŠTELE Glavni trg 16, Kamnik, v 831-16-84 Iz torbe Krištofovega Pepeta II Skakalnica za svetovnega prvaka...? A H bo zdaj. ko je naš Rok XXBenkovič postal svetovni skakalni prvak, Kamnik res spet dobil smučarsko skakalnico? Kamničani imamo torej prvega svetovnega prvaka v svoji zgodovini, bravo Rok! Ta dogodek gotovo zasluži, da bi Roku in vsem nadebudnim mladim smučarjem v rojstnem mestupostaii-11 skakalnico, saj se je stara, kije bila nekoč kovnica kamniških smučarskih skakalcev, že skoraj pogreznila v zemljo. Spomnimo se, da je na otvoritveni skakalni tekmi na 30-metrski skakalnici 6. januarja 1932 Strgarjev Lado potegnil kar 29 metrov. Si ravno spodbudno, da mora Rok iz rojstnega mesta v osrčju Kamniških Alp skakati na mengeški Gobavici. Gotovo bi nova »Benkovičeva spominska« skakalnica kmalu postala tudi pomemben turistični objekt, ki bi k promiKiji našega turizma in mesta v naročju planin prinesla več kot take in drugačne strategije.... Cfedaj, ko je naša soseda Cveta »3 postala ministrica za lokal- no samoupravo v senčni vladi, si že lahko predstavljamo, kje bo sedež bodoče podjetne regije. Zaželjeno bi bilo, dajo naš Ton-ti povabi na prijateljski pogovor z namenom, da se podpiše pismo o prijateljskem sosedstvu, pardon, sodelovanju, mogoče pa nam bi le odstopila kak resor v njenem ministrstvu ali še bolje sedež kake službe v bodočem okraju... Jf otkaže, bo v ne tako daljni XV prihodnosti treba razvozlati še en gordijski vozel, ki se sedaj zaradi nejasnih stališč zapleta. Občinski koalicijski svetnik je namreč vprašal, v čigav objekt vlaga občinska uprava, ko iz proračuna sofinancira gradnjo (privatnega?) kegljišča, ne vlaga pa denarja v Sno-vik, kjer je solastnik. Občinarji pa mu odgovarjajo, da v prime-ru kegljišča ne gre za privatni objekt, saj stoji na občinski zemlji, le da investitor ni obči-na, pač pa člani Kegljaškega kluba, torej po novem lahko gradiš na tuji zemlji? Vsaka podobnost z dolgi/letnim razreševanjem lastništva bifeja v za- klonišču /tod Malim gradom in njegovim končnim izidom je zgolj slučajna... Fsega spoštovanja in upoštevanja vredna je pobuda občinskega moža, gasilca Janeza, naj bi mesto Kamnik ob lanski '5-letnici, podobno kot gasilska društva in nedavno tudi občina Litija, razvilo svoj prapor. Vendar občinarji nad tem predlogom niso preveč navdušeni, Janezu pravijo, naj počaka še pel let, da bodo kamniške mestne pravice stare 780 let. Čeprav je nadebudni Janez ponudil svojo pomoč in jnedlagul zbiranje sponzorskih trakov ter zabijanje žebljičkov, tudi svetniških. Morda pa bi imet tet uspeha, če bi predlagal to, kar je danes zelo moderno: imenovanje posebne komisije za oblikovanje pogojev razpisa za razvitje obi luškega prapora in izdelavo študije o smotrnosti, obliki in kvaliteti prapora občine Kamnik ob 775-letnici prve omembe mestnih pravic Kamnika... N ekočje neki naš nesojeni županski kandidat ob- ljubljal našim kmetom, tla se jim bosta po vstopu v Evropo cedila med in mleko, ko bt>dt> lahko brez carine preko Ljubelja vozili svojo stil a Iti //roda jat v avstrijske bolele. Pa so se mu nekateri smejali, češ, kaj pa ti nakladaš. Zdaj pa kaže, da tako predvolilno govoričenje le ni bilo čisto od muh. Tudi našim kmetom je, kot kaže, prekipelo, da jim slavni ljubljanski mlekarji in štacunarji /to-berejo od prodanega mleka več kol pa dobijo kmetje, ki morajo sejati. gnojiti, kosili, silirati, krmiti, mt/lzti. Zato so se zadnjič na nočnem sestanku v Podgorju pogovarjali: ne 0 prodaji solate v Avstriji, pač pa o prodaji kvalitetnega mleka v Italijo, saj so Italijani pri-jwavljeni za dobro mleko plačati več kot naši monopolisti, ki so bili navajeni kmeta samo molzti. Pravijo, daje vsak evro, ki gaje Evropa pripravljena več plačati, dobrodošel. Taka Evropa pa nekaterim gotovo ni in ne ho preveč všeč... KRIŠTOFOV PEPEII. PISMIA • l\ANEN%JA ■ ODAAEVI ■ PISIVIA ■ IVINENtJA Iz pisma, poslanega Ministrstvu za okolje in prostor - ministru dr. Janezu Podobniku To pismo pošiljamo osebno Vam. spoštovani minister, ker smo prepričani, tla bodo v bodoče odpravljeni vsi dvomi o slabi kvaliteti dimnikarskih storitev. Menimo, da bo novi predpis o kalkulaciji cen odpravil vsakoletno drastično zvišanje stroškov, kijih morajo plačevati lastniki kurišč. Dosedanja zakonodaja je koncesionarju. kije nastopal kot monopolist, dovoljevala, da je na pritožbe odgovarjal zelo ostro, ker je menil, da so uporabniki kurišč zaradi njega in se ni zavedal, da je kon-cesionar tisti, ki se mora prila-gajati tržišču. Ko smo kontrolira/i cene po posameznih postavkah iz cenika dimnikarskih storitev, je bilo ugotovljeno, da je bil kon-cesionar pri oblikovanju cen dimnikarskih storitev dolžan upoštevali določila takrat veljavnega zakona o cenah (Ur. 1. RS, št. 63/99). Iz določil omenjenega zakona je izhajalo, da dimnikarske storitve na dan 30. 11. 2001, ko je bila podpisana pogodba med kon-cedentom in koncesionarjem, niso bile na režimu kontrole cen. kar pomeni, da so bile oblikovane prt>sto oz. v skladu s pozitivno zakonodajo. V 44. člena Uredbe... (Ur. 1. RS, št. 129/2004) je navedeno, da z dnem uveljavitve te uredbe (01.01.2005) prenehajo veljati predpisi občin, ki določajo način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe iz 7. točke 26. člena ZVO. Ker je v iT. členu, 6. točka, navedeno popolnoma drugače kot v 44. členu, smo pridobili ustno informacijo s strani Ministrstva za okolje in prostor in Inšpekcijskih služb RS, da do podelitve koncesije opravlja dimnikarske storitve kon-cesionar, ki je v preteklosti izvajal obvezne lokalne gospodarsko javne službe (ta konce-sionar ima na osnovi novih predpisov tudi v bodoče prednost pred ostalimi). To je dosedanji koncesionar zelo dobro izkoristil in pri opravljenih storitvah v mesecih januarju ter februarju pri posameznih lastnikih kurišč zaračunal po 17.670,60 SIT za male kurilne naprave. Pri obračunu navedenega zneska je dimnikar opravil na mtdi kurilni napra- vi na tekoča goriva sledeča dela: - letni strokovni pregled, - mehansko čiščenje, - merjenje emisij dimnih plinov . Spoštovani g. minister, lahko si mislite, kako je v lem primeru izkoristim katerikoli državljan RS! Kako lahko tako vsoto plača delavec, ki ima 60 oz. 80 tisoč tolarjev mesečnega dohodka? Kako lahko preživi socialno šibak državljan, če mora samo za dimnikarske storitve (čeprav samo enkrat na leto$, ki trajajo slabe tričetrt ure. /ducati tolikšno vsoto? To pomeni, da znaša ura dimnikarskih storitev, ki jo opravlja poklicni delavec cca 20 tisoč tolarjev, kar ne zaračunavajo tudi priznani strokovnjaki. Zeleni Slovenije, Občinski odbor Kamnik, menimo, tla ni pravilno, če ni lastniku kurišča za-gotovljeno, tla lahko izbira koncesionarju pri dimnikarskih storiti tih, kot je primer pri zdravniku. Izbira koncesionarja //omeni boljšo kvaliteti/ storitev in realno zaračunavanje na osnovi cenika, ki ga bo določila vlada.. Zeleni Kamnika usklajujemo okoljevarstvent/ problematiko z vsemi potencialnimi onesnaževalci na območju občine Kamnik, zalo dobro poznamo Zakon o varstvu okolja (I r. I. RS. št. 41/2004, ZVO-1), v katerem 148. člen- obvezne gospodarske javne službe varstva okolja, točka 5. navaja o izvajanju meritev, pregledovanju in čiščenju kurilnih naprav; o čemer precizirajo tudi členi 185.. 186.. 188. Zavedamo se, kaj //omeni prekomerno onesnaževanje okolja, med katerimi so tudi razne kurilne naprave. Vendar ničesar ne pomeni opravili meritve dimnih plinov, če delavec ne zna odpraviti napake na gorilniku. To pomeni, tla mora lastnik kurišča, seveda, če je ugotovljena onesnaženost nad mejnimi vrednostmi, naročiti drugega strokot njaka. ki se spozna na gorilnik olja ali //Unski gorilnik, ta pa bo zaračunal dodatnih 5.000,00 tolarjev ali morda več. Energetski servis npr. za merjenje emisij dimnih plinov zaračunava 7.875,60 SIT z obračunanim DDV, čeravno je merjenje trajalo manj kot 5 minut. Menimo, tla bodo nestrokovno opravljane meritve dimnih plinov odpravljene s Pravilnikom ... (Ur, l. RS. št. 128/ 2004). Sprašujemo Vas, ali ni lako početje zelo grobo izkoriščanje lastnikov kurišč? Čeprav se zavedamo, daje enkrat letno čiščenje dimnih vodov potrebno, upamt/, da boste s svoji/ ekipi/ na ministrstvu z vso resnostjo odpravili take ant/malije. Zeleni Slovenije, Občinski odbor Kamnik DAN1EL KOVAČIČ Odgovor pogajalske skupine kotlovnica Zikova (B-2-Perovo) V Kamniškem občanu dne 27.1.2005je predstavnik Adri-aj/lin-a d.o.o. Ljubljana dal osel/i S. .V. iZ ZikoVe ulice enostranske in zavajajoče podatke o pogovorih in cenah m' plina, ki smo jih obravnavali im raznih sestankilt glede prehoda kurjenja s kmiluega olja na plin v zadnjih /zetih (5.) letih. 1. Pogajalska skujnna nikoli ni zavračala pobude uporabe plina namesti/ kurilnega olja; vendar smo v vseh pogajanjih z Adriaplin-om d.o.o. vztrajali, da nam ponudi ceno m'plina, katera bo vsebovala vse stroške v ceni m' plina za najmanj 10-15 let in da mora biti s tem ogrevanje s plinom najmanj 10% nižje (primerjal-no kurilne sezone 2001-2003) t/d ogrevanja s kurilnim oljem in to po obračunu za vsako kurilni/ sezono. Do sedaj te ponudbe pisno še nismo prejeli. 2. Pogajalska skupina ni nikoli zavračala ponujenih sredstev s strani Adriaplin-a d.o.o. za rekonstrukcijo kotlovnice za prehod na ogrevanje s //li-nt/m. ampak je nasprotovala pogojem, pod katerimi so bili ponujeni. Adriapiin d.o.o. ponuja sredstva samo za rekonstrukcijo samega prehoda s kurilnega olja na plin, vse ostalo pa jih ne zanima. Zato se tudi razhajamo v višini stroškov prenove kotlovnice, ki zanesljivo ne bodi/ manjši od 30.000.000,00 SIT. Obveščamo, da smo prejeli pel ( 5) pt/nudb in nobena ni bila poj/tdna, ker niso zajemale stroškov prenove eleklroin-stalaii/, gradbenih del in DDV-ja in vse SO bile višje od 15.000.000,00 SIT. Ker Iti pogajanja trajajo že več let smatramo, da ne moremo iti samt/ v delni/ prenovo - zamenjavi/ energenta, kajti lahko se zgodi, tla ob delni prenovi takoj preteče eden ali drugi kotel, obnova kotlovnice mora biti celovita. 3. Pogajalsko skupino posebni/ moti t/dtios predstavnika g. Rogelja predvsem zato, ker v članku z debelim tiskom omenja, da smo pogajalci na sestanku v podjetju Ct/nsal dne 8.6.2004 zavrnili ponujena sredstva s strani Adriapiin-a d.t/.o. kot piše v zapisniku, poudarjamo /m, da omenjenega zapisnika ni nobeden od nas podpisal in tudi overjen ni, kt/t bi moral biti (z njegovim zapisom se ne strinjamo). Zato zahtevamo, da se g. Rogelja za izvajane trditve pismeno Opraviči in prekliče navedeno izjavo. 4. Zainteresirane želimo obvestili, daje podjetje Consal naročal kurilno olje že poleti, ko so bile cene nižje, zato ne drži trditev Adriaplin-a d.o.o., da bi privarčevali 15.000.000,00 Sil v sezt/ni 04/05, če bi ogrevali s plinom, kajti prikazana razlika je takšna, kot bi celo sezono kuj/ovali kurilni/ olje po najdražji ceni za liter, plin pa l/i dobivali po najugodnejši varianti, kar pa seveda ni točno. Vedeti motamo, da smo od začetka kurjenja imeli napolnjeni obe cisterni po 100.000 litrov pO cenah, ki so bile neprimerni/ nižje od prikazanih s strani Adriaplin-a d.o.o. Natančen obračun pa bomo dobili na koncu ogrevalne sezone, tedaj bomo imeli natančni/ primerjavo cen ogrevanja. 5. Javnost obveščamo, da pogajalska skupina nima nič proti At/ria//lin-u d.o.o. in s tem prehodu na ogrevanje s plinom, ampak samo s pogojem, da se spt/razumemo t/ ceni m' plina, o soudeležbi za rekonstrukcijo kotlarne in za dolgoročno sodelovanje z garancijo, tla bo cena ogrevanja s plinom najmanj 10% nižja primerjalno kurilne sezone 2001 - 2003 od ogrevanja s kurilnim oljem. Adriapiin d.o.o. pa se mora zavedali, da l/i letno //t/rabilicca 500.000 m://lina, kar pa za nikogar ni zanemarljivi/. Poleg tega pa so možnosti po priključitvi kotlovnice Zikova na plin tudi priključitve še ostalih kotlovnic v Kamniku, v upravljanju CONSAL d.o.o., ki bi porabile cca t.500.000 m3. Na predstavnike in lastnike Adriaplin-a d.o.o. apeliramo, tla t/ tem dobro premislijo in naj nam pošljejo verodostojno ponudbo S podpisom direktorja podjetja. PETER MLINAR, MATEVŽ SKAMEN, ALBIN ŠTRAJIIAR Zakaj Usnjarski in ne Novotrški most? 25. februarja letos je bil ob veliki udeležbi prebivalcev Kamnika svečano odprt most preko Kamniške Bistrice z napisom Usnjarski most. Stari Kamničani in Novotržani smo debelo gledali, je mogoče sredi mesta zamolčati pravo zgodovino tega mostu. Na istem mestu je že v srednjem veku stal leseni novotrški most, ki je povezoval predmestje Novi trg s centrom starega mestnega jedra. Omeniti moram, da so srednjeveški usnjarji in potem oče Tone Knaflič vedno uporabljali za strojenje kože in namakanje potok Mlinščico (Žajspoh imenovano) in nikoli vodo iz Bistrice. Knaflič in pozneje UTOK sta izdelovala zelo kvalitetno svinjsko usnje. Leta 1930 je Knaflič dobil naročilo, da ustroji usnje za tapeciranje vseh prostorov za gostinstvo na prekooceanski ladji »Nor-mandie«. Kakšna reklama je bilo to naročilo za Knaffiča, si morete misliti! No, danes umetno imenovani »Usnjarski most«, nima nobene povezave s kamniškimi usnjarji, ki so koristili vodo samo iz Žajspo-ha! Spomnim se dobro, kako sta hudournika Bistrica in Nevljica podrli leseni most. Leta 1924 je takratni župan dr. Rihard Varba obvezno moral postaviti nov leseni most za Novotržane. Ohranjena je slika, ki jo je posnel znameniti fotograf Fr. Aparnik leta 1924. Že iz tega, kar sem napisal, je potrjena dolga zgodovina mostu. Ta most pa je imel tudi svojo posebnost. Na desni strani ob mostu je bila znana pritlična gostilna Pri Prusniku. Na levi obali do mostu je bila tudi znana gostilna »pri Amerikancu«, tja sb radi zahajali Novotržani k takratnemu gostilničarju g. Ponikvarju, zgodovinski osebnosti, saj je bil prav on zadolžen pri svečanostih, da je nosil Ćitalniški, Lirin ali Sokolski prapor. Kje so že oni davni patriarhalni časi mesta Kamnika! Novi trg je za Kamnik tako pomemben kot Šutna ali Graben. Da nes pa se Novotržani še posebno hvalijo, saj je v Novem trgu rojen letošnji svetovni prvak na srednji smuški skakalnici Rok Benkovič. Če že gre v Sloveniji gospodarsko narobe, če se že znamo tako prepirati med seboj, zakaj ne bi v Kamniku »od oka« imenovali kar Usnjarski most in ne več Novotrški. Škoda!! Je pa tudi resnica naslednja: Narod, ki ne spoštuje in ne ceni svoje prave zgodovine, tak narod verjetno ne bo imel bodočnosti! dr. NIKO SADNIKAR v___ ._, Aktivna Slovenija o občinskem proračunu Sprejetje bil proračun občine Kamnik za leto 2005, ob katerem imamo v 00 AS Kamnik kar nekaj pomislekov. Menimo, da bi naša občina potrebovala proračun, ki bi bil produkt dolgoročnih razvojnih načrtov in bi omogočal hitrejše zaključevanje investicij v posamezne projekte. Tako opažamo, da se nekateri projekti premikajo iz leta v leto zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, kar je očitno posledica slabega načrtovanja. Že drugo leto zapored lahko preberemo, da so kamniški svetniki sprejeli uravnotežen in za vse dober proračun. Vendar, če pogledamo podrobneje lahko ugotovimo, da se je to zgodilo zopet po številnih pripombah in predlogih po prvi obravnavi proračuna. Podobno se je dogajalo že z lanskim proračunom, ki je bil po prvem branju gladko zavrnjen, potem je občinska uprava dodatne tolarje spretno porazdelila po željah svetnikov in drugo branje je prineslo enega najboljših proračunov v zgodovini občine Kamnik, čeprav je bil glede na prvo branje le za malenkost spremenjen. Dodatni prihodki v proračun so bili odvisni od prodaje občinskega premoženja, ta se ni zgodila in posledica tega so neizpeljani projekti, kot je npr. začetek gradnje šole v Stranjah. Podobno se je zgodilo tudi letos, po ponovni drobni porazdelitvi občinskih milijonov med krajevne in društvene projekte po željah svetnikov je proračun za leto 2005 uravnotežen in pohvaljen z vseh strani, dejanska izpeljava pa je v veliki meri zopet odvisna od prodaje občinskega premoženja. S strani večine svetnikov je bila podprta tudi nižja cena za zemljišča, ki so se neuspešno prodajala lansko leto. Na tej točki se nam v 00 AS Kamnik postavi vprašanje: zakaj je tako nujno prodajati zemljišča v občini, katere ena od prioritet naj bi bil turizem in turizem ponavadi dviguje ceno zemljišča. Poleg tega glavno od prodajanih zemljišč leži na območju Volčjega Potoka, ki je že ena od nosilnih točk kamniškega turizma. Samo za to zemljišče se je cena znižala kar za 25% z lanskih 200 evrov na 150 evrov za kvadratni meter. To pomeni, da so morebitni kupci zemljišča, ki poznajo običajno prakso nižanja cen po prvi neuspešni prodaji v naši občini, s tem, ko se pametno niso pojavili na prvi licitaciji, privarčevali približno 180 mio SIT. Res je, da je zemljišče veliko in cena morda visoka, vendar zakaj je potem potrebno vztrajati in hiteti s prodajo, čeprav v praksi lahko vidimo, da občine v Sloveniji zemljišča na turističnih območjih prodajo z veliko reklame, po parcelah in po zelo visokih cenah. Mogoče je razlika samo v tem, da so občine, ki se zavedajo, kaj je turizem in imajo dolgoročno strategijo razvoja turizma. Prav tako se že drugo leto pojavljajo težave s pomanjkanjem denarja za investicije v osnovnih šolah, kjer je še vedno izgovor prilagajanje na devetletko. Res je, da predpise sprejema ministrstvo za šolstvo, vendar jih verjetno ne sprejema čez noč, poleg tega je bil vodja tega ministrstva član stranke, ki je že nekaj let najmočnejša v naši občini in verjetno imajo enak program razvoja šolstva za vso Slovenijo. Po Sloveniji je v zadnjih letih zrastlo kar nekaj novih šol in verjetno niso bile vse financirane iz rednih proračunov občin, ampak so občine za investicije najemale dolgoročne kredite. V 00 AS Kamnik smo mnenja, da so investicije v šolstvo dolgoročne naložbe, za katere je potrebno imeti izdelane natančne dolgoročne razvojne načrte in spremembe zakonodaje težko presenetijo. V 00 AS Kamnik menimo, da je za razvoj vsakega subjekta potrebno dolgoročno načrtovanje in strategija razvoja za vsako posamezno področje. Zato bi bilo v naši občini potrebno določiti prioritetna pod- r° 'a' Aleksander Uršič 00 AS Kamnik + + TUHINJSKI FARANI BI RADI OBNOVILI STARO ŽUPNIŠČE, NEKDANJI LOVSKI DVOREC CELJSKIH GROFOV V starem župnišče - v novem vrtec Farani župnije Marije Vnebov-/ele v /gornjem Tuhinju SO se s prihodom župnika Jožefa Tomšiča (avgust 2003) temeljito lotili prepoln bnih obnovitvenih del pri vseh cerkvenih stavbah, /up nijski pastoralni svet je sprejel sklep, da se najprej opravijo najnujnejša dela pri farni cerkvi in zamenjajo vrata pri podružnični cerkvi sv. Vida, potem prideta na vrsto staro župnišče in mežnarija-novo župnišče V letu 200 i je bila večina del na župnijski cerkvi in zvoniku končanih. Temeljite obnove ostrešja, kritine, fasade in oken je potrebno tudi staro župnišče, ki je bilo -po ustnem izročilu - nekdaj lovski dvorec Celjskih grofov, a je bil do preti kratkim zaraščen z grmov- jo (novo župnišče) pa bi želeli preurediti v vrtec, v dom za ostarele oz. varstveni zavod odraslih oseb. Zavod za spomeniško varstvo pri obnovi starega župnisča po stavlja le zahteve, denarja in pomoči pa ni. Vlogo za finančno pomoč pri obnovi starega župnišča je Zavod odstopil Občini, kamor je bila naslovljena tudi vloga za pomoč pri preureditvi mežnarije v vrtec ali dom za ostarele, a je bila zavrnjena. Občinska uprava je prošnjo zavrnila z argumentom, da je v /gor njem Tuhinju premalo otrok, kar pa gotovo ni res, saj jih starši vozijo v vrtec od Motnika do Kamnika. Tudi krstna knjiga kaže na to, da je tuhinjska fara ena redkih, ki prošnjo tuhinjskih faranov za finančno pomoč pri obnovi starega župnišča in preureditvi novega v vrtec spel gladko zavrnili. Takole so zapisali: Spremembo namembnosti objektov, še zlasti če gre za predšolsko vzgojo ali za varovanje starejših oseh. je treba skrbna preučiti in upoštevati vse zakonske zahteve, pogoje in omejitve, za kar je potrebno izdelati predpisan elaborat in izdelati investicijski program skladno Z navodili Ml'za izdela vo gradenj investicijskega :no čaja. Poleg tega je občinski svet Sprejel ured Hreni načrt Ml, v katerem je opredelil razvojne možnosti povečanja kapacitet, tudi z varovanimi stanovanji. Poleg lega resorno ministrstvo opozarja, da je potrebno dodal ne kapacitete za varovanje starejših občanov graditi v bližini bbstoječih domov starejših občanov zaradi sine rg ijsk i h učinkov strokovnih služb, ki so nujno potrebne za učinkovito in starejšim osebam prijazno izvajanje programov.« Farani in krajani /gornjega Tuhinja se zavedajo, tla obstajajo zakoni in pravilniki. hkrati pa ne razumejo Občine, da jih ni pripravljena potl-preli prav v nobeni stvari. Razume se. da Občina ne more zagotoviti finančnih sredstev za obnovo slarega župnišča, ker je stavba le pod varstvom Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju, ni registrirana kot spomenik kulturne dediščine in je v privatni lastnini. /al se pisni viri o tem, tla je bi lo staro župnišče nekdaj lovski dvorec Celjskih grofov in tla naj bi prvotno gotsko cerkev iz 15. stolcija prav tako zgradili Celjski grofje, še niso našli. Cerkev se prvič omenja šele v \izilacijskcm zapisniku dragocenosti iz. leta IS26. 0 tem obstaja le ustno izročilo in zapisi v krajevnih leksikonih. Vas je bila izpričana že leta 1213, cerkev je bila večkrat prezidana. ven dar so pri obnovi leta 1967 našli zazidan zgodnjegotski portal, gotska okna, ostanke fresk in druge gotske elemente, severni steni prezbiterija je vzidana kamnita plošča s ščitom, ki ima relief dvo-glavega orla s krono, napisom in letnico 1534 (ki je bil prvotno na Starem Župnišču), kar priča o pomembnih lastnikih. (lerkev je bila sprva podružnica kamniške pra-župnije. Iz nje se je izločila preti letom I 5/6 kot vikariat, s stalnim POGLED NA ZGORNJI TUHINJ -1.2003 ob podiranju gospodarskega poslopja. jem in očem lako rekoč skrit. Septembra 2003 je stekla akcija čiščenja njegove okolice (podiranje drevja in odstranjevanje grmovja ter slarega gospodarskega poslopja) in marsikateri obiskovalec Tuhinja se setlaj vprašujoče zazre na Vzpetino in se vpraša: »Le kje se je vzela ta stavba?« Staro župnišče stoji na lepi lokaciji in pravzaprav dominira nad vasjo. Parani bi ga želeli v celoti obnovili tako, tla bi zopti služilo svojemu namenu, ker so skupaj z. župnikom ugotovili, tla je resnična škoda, ker propada, Dobro se namreč zavetlajo, tla so vse cerkvene stavbe naša skupna dediščina in le od nas je odvisno, kakšno bomo izročili našim naslednikom. Mežnari- TUHINJ NEKOČ IN DANES - Stara mežnarija se je umaknila cesti, ki še vedno ni odpisana. ima več rojstev kot smrti. Zaradi prevelikih zahtev, ki jih nalaga zakonodaja, in zaradi nerazumevanja s strani občinske uprave so misel na vrtec opustili. Nov udarce s strani občine Kamnik je bil ob sprejemu proračuna za leto 2005, ko so Izvoljen nov Občinski odbor SDS Kamnik V današnjem hitrem tempu življenja čas hitro leče in lako so hitro minila štiri leta, ko so morali člani in članice Slovenske demokratske stranke, v sklatili s slatu lom sds, na konferenci občinske ga odbora izvolili nove organe < »bčlnskega odbora SDS Kamnik, v in namen so se zbrali v prostorih razstavišča nad kavarno Veronika v četrtek, 3. marca, oh 19. mi. Konference občinskega odbora sds sta se udeležila tudi poslanca v Državnem zboru Rudi Vcršnik in Milenko Zihcrl ter predsednik gorenjske regije SDS Igor /avršnik. ,V uvodnih besedah se je tlosc danji predsednik občinskega odbora SDS Valentin Zabavnik /a hvalil vsem članom in članicam za sodelovanje in poudaril, tla 80 tUdI doseženi rezultati na lanskoletnih volitvah poslancev v Državni zbor rezultat skupnega dobrega a marsikje še zasnežena, tako da seje Boštjan z motorjem in težko torbo s težavo prebijal do hiš. Kljub temu je bil ob našem srečanju v bližini doma nasmejan, prisrčno je j>ozdravil in že posegel v torbo in nam />ri-jazno izročil našo pošto. IJsemna/sllelni Boštjan Golob je skromen in jtriden fant. Je dijak t. letnika bežigrajske gimnazije in večino denarja za šolanje in pozneje za študij zasluži sam. Ponosen je, da ima že svoj avto - sedem let star Hal Bravo, ki mu gaje j>rodal brat Dejan, študent .i letnika medicine, kije s študentskim delom z raznašanjem pošte in prihranjeno štipendijo »spravil skupaj* za novi Fiat Stilo. Boštjan je ponosen na svojega brata in pravi, da mu je vzor, ker že od i. letnika srednje šide raznaša poŠto po Kamniku. Boštjan se z raznašanjem po-šte prebija do zasluženega denarja />rvič v zimskih razmerah med letošnjimi zimskimi počitnicami. Doslej je tri leta razna-šalpošto med poletnimi počitnicami. Zdaj dela deset dni, včasih ves dan, /><> potrebi bo pomagal še ob sobotah. Veseli se že polet-nih jjočitnic, saj bodo letos zanj za mesec dni daljše in večino časa bo raznaša Ipošto. Namenil si je le teden dni morskih počitnic. Boštjan je v teh dneh oddal/tri javo za študij elektrotehnike na ljubljanski fakulteti. Prefmčan je, da se je /)rav odločil, ker ga ta smer zelo zanima. Je jrriden dijak, zato ga ni sir ah obveznosti univerzitetnega študija. CITROEN POPUSTI DO 750.000 SIT! DOBAVA TAKOJ! AvtomarkeT PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel.: 01/562 33 00 • faks: 01/562 21 63 http://saloni.citroen.si/avtomarket-trzin/ leta 1925. Kot že več let doslej, je tudi to nedeljo pritrkoval po vsej Sloveniji znan pritrkovalec "0 letni Peter Vidmar iz Prevoj, ki ohranja tradicijo pritrkova-nja že od svojega 15. leta. Pomagal mu je 16-letni David Prašnikar iz Krtine, največkrat pa s Petrom pritrkavata Bojan Baioh iz. Škocjana in Frane Cc-vec mlajši z Zlatega polja. Peter se je do sv. Primoža kljub ledeni in sneženi poti povzpel peš s pomočjo bergel, saj je zaradi prometne nesreče že 19 let in valid. Za organista Rudija Zoreta iz Kamnika pa je bila ta nedelja še posebej praznična, saj je slavil 25-letnico igranja na Rudi jmskrbel harmonij, za katerega je sam daroval polovico sredstev. Harmonij je bil pripeljan v cerkev v letu I ')B0 in na Primoževo nedeljo 9.5.1980je Rudi že nanj igral« Ob tej priložnosti so na Rudi-jevo željo cerkveni pevci, ki so se jim pridružili vsi zbrani, navdušeno zapeli pesem »Hvala Večne mu bogu«. Na koncu maše je donela že tradicionalna pesem Sv. Primoža »Marija skoz življenje«, za katero kamniški župnik Dular pravi, da v tej akustični cerkvi najlepše zveni. V knjigo - kroniko sv. Primoža je o tem dogodku kamniški župnik Tone- Dular zapisal: »(4. />ost-na nedelja, 6.3.2005) Kako lep Ciril Velkovrh razlaga o svoji razstavi. Ob njem kamniški župnik Tone Dular, kvartet Krt... harmonij v cerkvi sv. Primoža in Felicijana. Med mašo se je Rudiju, ki je poleg Mihe Zabreta tudi ključar v tej cerkvi, toplo zahvalil kamniški župnik Tone Dular. Rudi je ganjen še z večjim zanosom izvabljal lepe melodije-, ki jih je spremljajo sproščeno ljudsko prepevanje, Miha Zabret je prebral zapis dekana kamniške dekanije Jožeta Perčiea, ki ga je 9. marca leta 1980 zapisal v kroniko sv. Primoža iz leta 1885: »V cerkvi sv. Primoža so celo stare orgle, ki [>a niso ujnirabne. Za poživitev petja je organisl Zore dogodek za sv. Primoža. Naš organisl g. Rudi Zore je obhajal srebrni jubilej - 25. letnico igranja. Velika zbrana množica j>ri križevem polu in sveli maši je bila preprosto vesela in hvaležna Bogu za vse milosti, kijih dobri Bog deli na tem romarskem kraju. Po sveti maši smo za/>eli zahvalno petem, Samo doživeli moraš, dragi romar, kako mogočno je zadone-la pesem 391 glave množice Mariji na čast ■ Marija skoz življenje.« VERA MFJAČ Sgtj^ GSM SERVIS in TRGOVINA — popravilo aparatov ~- servisne baterije in ohišja — dekodiranje — rabljeni aparati (prodaja in odkup) - SIMOBILOVI paketi Delovni čas: pon., tor., čet.: 9. - 19. ure, sreda, petek: 9, -17. ure . ^ Rudi Volkar, e.p. Percvo 26 Kamnik (obvoznica) '•839 A GSM: 040/411190. gem.eervl80emall.el VERA MEJAČ JŽč\_¥7j Commerce Lil vso zimo In pomfiad IBII HA 411 UB imSt«Mu6atf UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE 0 01/723 09 00 www.hfKommerce.si +■■■ Sicarn«'""' Predstavljajte si najstnika, ki mu ni treba hoditi vsak dan v šolo, ampak večino časa nameni treningom, tekmam, potovanjem od tu do tja, zraven pa mora naštudirati vso zgodovino, geografijo, matematiko in vse, kar mora pač človek vedeti v tretjem letniku gimnazije. Predstavljajte si najstnika, ki vsa svoja novoletna jtraznovanja preživi daleč od najboljših prijateljev, družine in ne na neki nori zabavi, ampak v prijtravah na jutrišnji dan, prvi januar, ko mora biti v odlični formi za tekmo. Predstavljajte si fanta rahlo skuštranih temnih las, ki ga na televiziji vidite v nalejikah sponzorjev (saj se dobro zaveda službene dolžnosti), doma pa je najraje neopazen. No, če odmislimo kačo okrog vratu. Predstavljajte si, da skače. Leti. Da pa tudi rad vozi motor, pleza, se vozi s kolesom po nemogočih poteh, lovi ribe in sploh ni nikoli veliko časa pri miru. Ln daje včasih čisto povprečen - gre zvečer ven z vrstniki. No, jjotem si že skoraj predstavljate Roka Benkoviča. Po povratku iz fantastičnega nastopa na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu in po sprejemu v Kamniku sem ga le za nekaj trenutkov ujela doma ter nekaj časa preživela v prijetnem pogovoru z njim in staršema Eriko in Zvonetom. Zmagoviti skok svetovnega prvaka Roka Benkoviča. Rok / iskrico v očeh pove o svojem razpoloženju v preteklih dneh, ko se še vedno počuti odlično. Sama zmagovita skoka, sprejem doma- vse je bilo nad pričakovanim, del upanja, 0 katerem človek ne govori. BilO je zelo lepo, čeprav tudi naporno; predvsem za človeka, kot je on, ki ni preveč rad v središču pozornosti. • Pravi, da v Kamniku niti približno ni pričakoval toliko ljudi in toliko dogajanja, zato je rojakom še posebej hvaležen in se vsem zahvaljuje za čestitke in dobre želje. Seveda ne moreva mimo skakanja, o katerem Rok pravi, da je to tak čuden šport. Lahko se trudiš, pa kar ne gre, potem pa dobiš pravi občutek in letiš... Težko je, ker ne veš čudežnega recepta, kaj bi moral narediti, da bi skočil dobro, predvsem pa, kako ta dober občutek obdržati. In poleni že oddrvi drugim novinarskim obveznostim naproti: v kratkem časovnem postanku doma mora opraviti presenetljivo Število intervjujev, sponzorskih obveznosti, sestankov... Potem pa že leti v Skandinavijo. Sponzorske obveznosti so Precej rlgidne. Vseeno so v tem športu sponzorji dovolj dobro prisotni in precej radodarni. A je potrebno doseči dobre rezultate, da sledijo tudi lepe nagrade. Skoki so krut šport. Lahko se trudiš leta in leta, zapraviš ogromno časa, denarja, zapostavljaš zasebno življenje, šolo, pa ne dosežeš vidnih rezultatov... Lahko si muha enodnevnica... Najtežje je obstati na vrhu. Prijeten pomenek nadaljujem z Rokovo mamo. Najboljšo mamo, kot pravi Rok. Mamo, ki se spet ukvarja z goro perila in razmišlja, kako naj vse opere; posuši in zlika v tem prekratkem času, hkrati pa preživi še nekaj kvalitelnega časa s svojima otrokoma. Na srečo imajo šole počitnice. In Rokova mama je tudi učiteljica, zato je zdaj doma. Skakalna sezona gre h koncu, ker traja od konca novembra do konca marca, tako da bo tudi Rok počasi spet malo več doma. Vsaj v teoriji. V praksi ima lani kup načrtov, kako izvirno preživeti dan, kar pa pomeni, da ga večino ni doma. Ko bi le ne bilo šole... Rok ni le športnik ... Iji Mama Erika o W Roku razmišlja predvsem kot o otroku. »Ko slišim to ime, mi sploh ne pride najprej na misel nek športnik, kot ga vidi javnost.« Rok je še vse kaj drugega. Odlikuje ga vztrajnost, čeprav predvsem za tiste stvari, ki jih ima rad.Teh pa ni malo. Gotovo je na prvem mestu skakanje, ne zaostaja pa vožnja z motorjem, s katerim se pogosto vozi, kadar je doma, včasih tudi samo za premor med učenjem. Zdi se, da se Rok loti vsega, kar je povezano s čelado. Hkrati drži tudi to, da vedno poskrbi za svojo varnost - čelado si natakne, četudi se z motorjem pelje le sto metrov. Rad lovi ribe, morda je to edina dejavnost, kjer je lahko nekaj časa na miru, pa čeprav ves čas v pričakovanju ulova ... Kad si vzame čas za druženje s prijatelji - za večerne izhode z dobro družbo ni nikdar preveč utrujen. V zadnjem času se je lotil (udi plezanja, kar mami sicer ni preveč všeč. Privlači ga vse adrenalinsko in nenavadno. Ko je doma, je morda tisto tipično, kar počno njegovi vrstniki, ukvarjanje z. računalnikom; televizije ne gleda skoraj nikoli. Mama Erika poudari, da je vztrajen le v tem, kar ga zanima: sama si želi, da bi gove načrte: če se obveznosti zavlečejo čez predvideni termin, postane slabe volje, kajti prekrižali so mu načrte, ki jih je že imel za naprej... »Z možem sva ga vzgajala za vrednote, ki so tudi nama naj-l^omembnejše: da je pošten, da ceni družino, da je iskren, da pove, če kaj naredi narobe. Rad se vrača domov, prav tako se vedno oglasi, ko odpotuje. Vesela sem tudi, da razmišlja pametno o naložbi zasluženega denarja v stanovanje.« »Za vrhunske dosežke ti mora biti šport tudi veselje« Ko o Roku spregovori oče Zvone, spregovori o sinu in o športniku. O človeku, ki je predan športu. »Za vrhunske dosežke se moraš s športom ukvarjati z veseljem, marsikdaj podrediti življenje temu cilju, pripomore še kanček sposobnosti in to vodi do rezultatov. Edino tako je lahko športnik uspešen Rok pa je tak človek, ki to lahko doseže« Oče, odličen športnik v preteklosti, že ve. Naniza še nekaj Rokovih lastnosti: da je pošten fant, odkrit, odprt, komunikativen, ni potuhnjen in zahrbten, se lahko vključi v družbo, je prilagodljiv, zna uveljaviti svoje vrednote, izraziti svoje želje, je lepo vzgojen, rad ima naravo, ljudi in živali... »Mislim, da je v vsaki družbi dobrodošel Je pa tudi vzkipljive narave, hitro oclreagira, kar včasih ni ravno najboljše«. Zgoraj: Rok, ki so želele dragocen podpis svetovnega prvaka Roka Benkoviča, ni in ni zmanjkalo. Levo: Rokov oče Zvone, odličen vsestranski športnik do poškodbe pred dvanajstimi leti, z zanimanjem spremlja sinovo športno pot. Pravi, da ga Rok spominja nanj in na njegovo mladost, tako kot njega ga privlačijo adrenalinski športi. Tudi na sprejemu v Kamniku gaje ponosno pričakal. Spodaj: Jože Cerar iz Avtocerar Kamnik je Roka razveselil s ključi novega sponzorskega avtomobila Seat Toledo. Koto: VKRA MKJAĆ več časa in energije posvetil šoli, urejanju svojih stvari v sobi, pa v tem ne prideta kaj daleč. Niti ni navdušen bralec: mama ga nagovarja, da bi se lotil knjige za domače branje, pa raje poseže po knjigah o plezanju. Rok je zelo odkritosrčen, hkrati pa eksploziven - je hitro vzkipljiv, pove svoje, vendar se potem hitro pomiri. Dober je v lem, da vedno najde stik z ljudmi. Njegova dobra lastnost je tudi ta, da ne zanemarja obveznosti: redko kdo je tako reden obiskovalec treningov kot on, čeprav bi včasih raje |x>čel kaj drugega, vendar pa *ie dovoli, da bi kaj spreminjalo nje- Ne zna in ne more biti pri miru Rok je poseben v tem, da nikoli ni pri miru, pravzaprav sploh nima želje po mirnem popoldnevu doma. Će je pri miru in leži doma, je gotovo z. /i)im neka/ narobe, morda ga kuha spel kakšna od angin, ki jih pogosto preboleva. Zanimiv je tudi v tem. da je vedno sproščen, se ne da zmesti, hitro se znajde. »Dan pred tekmo je neverjetno sproščen, sama se sprašujem, kako mu to tis peva.« Hkrati pa težko razmišlja o oddaljeni prihodnosti: s težavami se sooča polem, ko so tam, ne obremenjuje se vnaprej. Prav tako težko dela nekaj v oblakih: zanj se resno delo začne takrat, ko ima konkreten datum, do katerega mora kaj narediti. Starši so njegovi zvesti spremljevalci na športni poti Na njegovi športni poti ga starši spremljajo in podpirajo že od začetka. »Ko je bil manjši, sem ga vozila na treninge, ga pogosto tam počakala, tudi na večino tekem sem ga spremljala.« Pozneje, ko so več hodili v tujino, je mama spremljala tek me na malih zaslonih - še danes snema njegove tekme svetovnega pokala, tako, da se zbirka videokaset vztrajno veča iz. leta v leto. Dragocena je, ker premore tudi posnetek njegove prve tekme. V tujino potujeta mama in sestra Teja redkeje, večkrat le v sosednje države, redno pa se udeležujeta tekem državnega prvenstva. Tudi oče Rokove športne podvige spremlja pretežno po televiziji, včasih gre v Planico; v njegovih začetkih pa ga je, četudi na vozičku, spremljal tudi na tekme in treninge Mamin trepet pred vsako tekmo Mamo Eriko včasih skrbi. »Na vseh tekmah nekoliko tre- Nadaljevanje na 10. strani mm 70 10. marca 2005 ZLATI ROK Kamniški OBČAN Eno prvih Rokovih priznanj pri 12. letih Nadaljevanje z 9. strani petam, kako mu bo uspelo. Spominjam se sezone, ko je delal neko napako, ki je prinesla padec pri vsakem skoku. In vsak padec je bil hujši. Takrat me je bilo res strah, da bi se poškodoval« Vendar si na srečo pri skokih še nikoli ni ničesar zlomil, čeprav je imel dvakrat pretres možganov. »Najbolj me je bilo strah poletov v Planici 2003, ko je prvič stal na velikanki. Tudi po pogovoru z njim mi je bilo jasno, da je občutek skakati na velikanki, drugačen, da so drugačne priprave, da moraš biti bolj skoncentriran ... Mene je bilo strah že same ideje.« Že pri Rokovih šestnajstih letih so razmišljali o tem, ali bi /e skakal na velikanki, čeprav fantje običajno začenjajo pri osemnajstih. Naslednje leto pa so se po vrnitvi iz Skandinavije na hitro odločili, da je v dobri formi in da bi poizkusil. »Še danes me strese, ko po mislim na tisti prvi skok.Je pa res. da so bile takrat razmere dobre. Roku popolnoma zaupani, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bo skok dobro prvo tekmovanje na svetovnem pokalu v Italiji januarja 2001. ko si je prislužil prve točke...,« našteva mama. V spominu ima tudi vse »Planice« do sedaj, našteti zna vse uvrstitve do 10. mesta-gotovo so največji navijači domači z mamo na čelu. Ob športu pa Rok ne sme pozabiti na šolo Šolanje ob takem športu je gotovo nekaj posebnega. V prvem letniku je še poskušal hoditi na redne ure, pozneje pa se je za bolj praktično izkazalo obiskovanje individualnih ur po potrebi ter izdelovanje šolskih obveznosti po izpitih. Ne pozna več sedenja v šolskih klopeh s sošolci, ne utegne se udeleževati šol v naravi, maturantski izlet je šel mimo zaradi poletnega grand prixa, ni jas- Planica 2004 » no, kaj bo z maturantskim plesom ... S pomočjo koordinatorice se lahko dogovarja za izpite in tako redno opravlja šolske obveznosti. Ne tiči se preveč rad, vsaj sam ne. Pogosto mu zagon daje starejša sestra Teja, ki mu včasih tudi pomaga pri šolskih ugankah. Vedno ima visoke d-I je. Leteti -tudi očetova ljubezen izpeljal, načeloma ne razmišljam o poškodbah in o nesrečah, vendar ne morem mimo dejstva, da lahko tudi pade Večja je skakalnica, hujši so padci. Posebno tremo doživljam, ko kje skače prvič, kadar so posebne, neugodne razmere ali ko kdo pade,- razlaga mama. Oče je bolj razumski Kadar skače, me ne skrbi; zdi se mi, da je skakanje dobro preštudiran šport, nesreč tukaj skoraj da ni, je pa res, da moraš Imeti korajžo in biti človek za to.« Mnoj£o nepozabnih dosežkov Do zdaj se je nabralo veliko nepozabnih dosežkov. »Najbolj mi v spominu trenutno ostaja odličje iz Oberstdorfa. vendar so lepi spomini tudi na drugo mesto iz svetovnega mladinskega prvenstva, pa tudi na prvo svetovno mladinsko prvenstvo pri njegovih štirinajstih letih na Poljskem, ko je dosegel odlično S. mesto, W&i$LMV&m tudi v šoli: včasih ga je zanimal študij na Fakulteti za šport, zdaj ga bolj vleče po sestrinih stopinjah na Fakulteto za družbene vede... Zna biti, da si bo še večkrat premislil. »Ne predstavljam si ga, da bi sedel v pisarni, bolje bi se znašel v kakšni dinamični vlogi, kot voditelj, nekaj V povezavi s športom, da bi se ves čas nekaj dogajalo ...« Šport je Rokov prijatelj že od malih nog, tako kot očeta Zvoneta, ga privlačijo adrenalinski športi Družina Benkovič je bila vedno precej športno usmerjena in jim nikoli ni bilo dolgčas. Skupaj so taborili na morju, šli na Gojško planino, kam smučat... Odličen in vsestranski športnik je bil oče Zvone, ki se je težko poškodoval pred dvanajstimi leti, kar je prineslo precej sprememb v njihova življenja. Vsi člani družine so sicer alpski smučarji, starša sta se ukvarjala z jamarstvom, oče se je ukvarjal tudi z zmajar-stvom, se vozil po divjih vodah s kanujem in kajakom, s kolesom pa po gozdnih poteh; Rok in Teja sta začela plezati in oba sta se precej navdušila. Drži pa, da nihče razen Roka ni poskusil skakati. Vsaj tako zares kot Rok ne. Oče Zvone pove, da ga Rok spominja nanj in na njegovo mladost. »Seveda so bili takrat drugačni pogoji kot danes, nismo imeli skakaških smuči, vendar smo na »kucljih« skakali kar z alpskimi smučmi. Mislim, da mi je podoben - tudi mene je navduševalo letenje; kadar me obišče ali grem jaz domov se pogovarjava o tem, kaj doživlja, obujava spomine. Mislim, da so mu višje skakalnice ljubše-to je prijetno pričakovanje, kako bo drugače ko je letenje bolj izraženo, si dlje časa v zraku, dosegaš višje hitrosti. Na splošno ga, tako kot mene, privlačijo adrenalinski športi .■' Temu pritrdi tudi mama Frika. Rokov ljubljenec f udav Zoran se najbolje počuti navit na Rokovi roki, nogi, okrog vratu Za večino ljudi pa je nekoliko poseben Rokov hišni ljubljence - udav Zoran. »Nam senc zdi kača, ki jo ima, nič posebnega. Ta udav je, ko je Rok doma, vedno nekje navit: na njegovi roki, nogi, pasu, vratu...« Rok mu popolnoma zaupa. Včasih ga čez noč pušča spuščenega iz terarija Zgodi se, da ga tudi kje pozabi iti potem najdeš kačo na kavču, kamor bi se rad usedel, ali pa je ure navita na luči v dnevni k sobi. Rok rad poskrbi za , njo tako, da ji v kad nali je $p vode; nekoč je tako na kačo pozabil, odšel za nekaj ur od doma, kača pa je našla svoje mesto ob koljki, kjer je kraljevala, r dokler Rok ni prišel domov. Sicer ni nikomur hotela nič zalega, vendar nihče ni upal dO nje. »Gostom smo tedaj odsvetovali obisk kopalnice« . Že zgodaj velika želja, da bi skakal Rok je že zgodaj začel s smučanjem. »Kadar smo kam šli, je iskal majhne skakalnice, včasih je na smučišču nalašč izgi- nil, da smo ga iskali, našli pa smo ga na bližnjem hribčku.« Imel je veliko željo, da bi skakal. »Takrat je bil najbližji klub v Kranju, potem pa sem od svojega učenca izvedela, da so ustanovili skakalni klub v Mengšu. Nekega ponedeljka sem ga pripeljala v telovadnico, kjer ga je pod okrilje vzel še njegov današnji klubski trener Aleš Selak, ki mu je bil v oporo vse od takrat.« Ta trener se je kljub Rokovim 11. letom, kar je že pozno za skakalni Svetovno mladinsko prvenstvo, 2003, Švedska, 2. mesto vendar sta odnehala. Danes pa se spet med najboljše prebijajo mlajši vztrajni Kamničani.« »Kot otroka se ga spominjam, da je vse, česar se je lotil, hitro obvladal, naj bo to smučanje, tenis...«, dodaja oče. In tako je hitro napredoval in v naslednji sezoni že dosegal starejše, njegove vrstnike. Njegova prva tekma v Žireh, kjer Oba starša želita za svojega sina najboljše. -Želim mu, da bi mu v življenju vse uspevalo v toliki meri, da bi bil sam zadovoljen,« pravi oče. »Ob preteklih dosežkih sem se veselil z njim vred. Na njegov račun sem prejel marsikatero čestitko, seveda pa smo odprli tudi šampanjec« Morda bo Planica dala Roku Na eni izmed svojih prvih skakalnic šport, osebno zavzel zanj. Danes fantje začenjajo pri petih ali šestih letih. Tudi pozneje mu je stal ob strani, ga reševal iz največjih kriz, ure je preživel ob ogledu njegovih skokov, iskal napake in rešitve, da bi jih odpravil... »Jaz sem takrat mislila, da se bo tega športa hitro naveličal Naslednji dan so se že dobili pod skakalnico, kjer je dobil vso opremo, mislim, da je takrat že prvič skočil ... Nisem prepričana, če je Rok kdaj koga res pregovoril, da bi skakal z njim, je pa imel dva dobra prijatelja, ki sta skakala z njim, Male otroške olimpijske igre 1988 - Rok je dosegel 2. mesto, (spredaj na levi z diplomo) je dobil točke v državnem pokalu, je bila le konec zimske sezone istega leta, ko je začel skakati. In odlični dosežki so se samo vrstili. še en zalet, da odpremo še eno steklenico šampanjca, še eti razlog za praznovanje... Se vidimo tam? URŠKA TOMEC Svetovni prvak Rok Benkovič, ponos Kamnika i S sestrico Tejo za 6. rojstni dan Ob izrednih dosežkih mladega Roka Benkoviča, svetovnega prvaka, na katerega smo Kamničani upravičeno ponosni, moram zapisati nekaj besed o družini Benkovič. To bi veliko bolje napravil pokojni prof. Ivan Zika, ki je že v prvi polovici 20. stoletja v občilih opisoval vsa športna delovanja v Kamniku in opisal tudi eno prvih skakalnic v Sloveniji iz leta 1932, zgrajeno s prostovoljnim delom na bregu Male Fr-talce. Tam so se takratni navdušenci Dušan Karba, Tone Jeglič, Adolf Ravnik in Ja-nežiči s Perovega kalili v dobre skakalce. Ampak v življenju vse mine in tako je pozabljena tudi naša prva smučarska skakalnica v »Zamarici«, kot so ji pravili stari pur-gerji. Toda pojavile so se nove generacije v Kamniku in Mengšu. Med njimi tudi Rok, ki je z naslovom svetovnega prvaka v Oberst-dorfu okronal svoj talent in dolgoletni trud. Velike zasluge za Rokov uspeh ima tudi mama Erika, ki je 11 let vozila sina na treninge v skakalni klub Mengeš in na druge skakalnice. Tudi Rokov oče Zvone je bil velik športnik, letalec z zmajem, po njem ima očitno Rok gene za drznost, pogum spustiti se v globine, občutek hitrosti in višine ter kar je najbolj pomembno: vztrajnost, voljo in odločnost. Kar se očetu Zvo-netu ni posrečilo, saj je doživel usoden padec z zmajem v Kamniški Bistrici, pri katerem je utrpel zlom vratne hrbtenice in posledično postal tetraplegik, je s svojim znanjem, razumom in pogumom dosegel Rok s svetovno slavo. Poglejmo, kdo so Benkoviči in kako pomembni so za Kamnik. Prvi Benkovič je prišel v Kamnik v XVII. stoletju v službo na graščino Stari grad (Burg Oberstein). V Benetkah se je izšolal za lovstvo in prevzel pri zadnjem graščaku Bremsfeldu službo. Bil je pravoslavne vere, oženil se je s Kam-ničanko in rod se je tako povečal. Benko-vičevi so stoletja znana družina z Novega trga. V XIX. stoletju so kot pametni kme- tovalci pošiljali fante tudi v šole. Tako se lahko spomnimo znanega advokata dr. Iva, pa znanega lekarnarja in prevajalca literarnih del mag.phr. Lojzeta, duhovnika Josipa, sošolca kamniškega pesnika Antona Medveda. Napisal je za mesto Kamnik prvo znanstveno zgodovino Kamnika. V XIX. stoletju sta na Novem trgu živeli dve družini kmetovalcev Benkovičev: rodbina Tineta in rodbina Korelna. Leta 1922 sem šel v osnovno šolo Kamnik in v razredu spoznal Nikota in Cirila Benkoviča. Bila sta izredno bistra, Niko celo najboljši učenec v razredu, pozneje je postal profesor matematike v Ljubljani. Ciril iz rodbine Korelna je bil sin Karla, bil je vodja tehnične službe v tovarni Remec, po vojni tehnični vodja v tovarni Stol na Duplici. Moram poudariti, da so bili vsi Benkoviči izjemno bistri, odlični učenci, marljivi in vztrajni. Rokov stari oče je bil dolgo vrsto let predsednik planinskega društva, njegov brat Bine je bil športni plezalec in je prvi preplezal Arzeniško steno v Kamniških Alpah. Korel je imel sina Zvoneta, ki je končal strojništvo na univerzi v Ljubljani. Delal je kot inženir v tovarni Titan, dokler mu ni načrtov prekrižala nesreča z zmajem. Zvone se je poročil z Eriko, mamo današnjega svetovnega prvaka Roka. Za člane Benkovičeve rodbine je značilno, da so izjemno pridni, odprte glave, z neverjetnim intelektom. Očitno je te lastnosti podedoval tudi Rok, saj je eden tistih skakalcev, ki skačejo z razumom in zato tudi dosegajo lepe uspehe. Seveda pa gredo velike zasluge za Rokove uspehe in za to, da imamo v Kamniku svetovnega prvaka, tudi njegovi mami in očetu. V imenu vseh Kamničanov, še posebej športnikov in vseh, ki spremljajo šport, pa še enkrat znak priznanja in spoštovanja Roku in Benkovičevi rodbini z Novega trga. Dr. NIKO SADNIKAR +■■■ NEKAJ O »GOZDNIH POTEH« Slej ali prej se Zgodi, da vas naključja napotijo v gozd. Če se vanj napotite kot sprehajalci, kosta-njarji, gobarji ali borovničarji, pustite svoj avtomobil izven gozda in se potem namenile preko gozda pO brezpotju. Cisto drugače pa je, če ste lastnik večjega ali manjšega kosa gozda, kjer je več ali manj dreves, večja ali manjša zaplata mladega gozda, ki jo je potrebno negovati. To je še posebej pomembno v zadnjih letih, ker ste morebiti od javne gozdarske službe, ki deluje v okviru ZAVODA ZA (.()ZIX)VF. SLOVENIJI prejeli odločbo o izvajanju sanitarne se-čnje- in preventivnih varstvenih delih zaradi saniranja žlc-doloma ali pospravila žarišča pocl-lubnikov. Ko sle hoteli priti do parcele s traktorjem, ni bilo mogoče iz enega samega samega razloga. Gozdne prometnice ali »gozdne poli« so pogosto v obupno slabem stanju. Nekatere so se spremenile v neprehodne jarke, zaradi zamašitve odvodnih kanalov so posamezni deli poslali blatne mlake, ponekod jih je »odnesel« manjši zemeljski plaz. ali pa so enostavno preozke za traktorje. Gotovo ste najprej pomislili na »gojzdno«, kjer so vam povedali, da je seelaj malo drugače in ela ni več denarja za te stvari - tako kot včasih. Potem pa sle se- razjezili, ko ste se spomnili na položnice za plačilo davka na katastrski dohodek, kjer je v zadnjem času posebej specificirano, da je 6,9% namenjeno samo za vzdrževanje gozdnih cest. »Plačujemo, pa vse skupaj nič,...«. V izogib nekonstruktivni slabi volji pa vam bomo v naslednjih vislicah poskusili pojasniti, kako je s to rečjo. Uporabljeni uradni akti in okrajšave: Zakon o gozdovih (Ur.l.RS JO/ 98, 13/98 - odločba US, 56/99-ZON in 67/02)-ZoG Pravilnik o gozdnih prometnicah (Url. RS 104/2004, 24. 9. 2()0i) PoGP Zavod za gozdove Slovenije- Zavod GOZDNA CESTA je tista gozdna prometnica, ki omogoča kamionski pre- voz lesa v okviru gospodarjenja z gozdom. Pravilnik o gozd nih prometnicah nam pove. ela je gozdna cesta grajena gozdna prometnica, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, je nekategorizirana v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, omogoča racionalen prevoz gozdnih lesnih sorlimenlov in je vodena v evidencah gozdnih cest Lastnosti rekonstruirane ali popolnoma nove gozdne ceste so, • širina vozišča v premi do 3,5 m, g • minimalni radiji horizontalnih krivin (Kll(min)) je 9,0 m v cestni osi, v krivinah z radijem poel 30,0 m je potrebno projekti rali razširitve vozišča, • ima skupno vplivno območje gradbenega posega na mehansko stabilnost, varnost pred požarom in zaščito okolja med gradnjo določa širina izsekanega pasu gozda, ki poteka najmanj 1,0 m nad oel-kopno brežino in najmanj 3,0 m oel cestne osi v nasipu, • skupno vplivno območje gozdne ceste na mehansko stabilnost, varnost pred požare>m in zaščito okolja v času njene uporabe določajo stičnice cestnega telesa s terenom, • meteorne vode i/, cevnih pro- pustov ni dovoljeno speljati neposredno v žive vodotoke, izloki pa morajo biti izdelani tako, da ne povzročajo progresivnih erozijskih procesov. • največji naklon nivelete pla-numa je 12%, odstopanja navzgor in ničelni naklon nivelete morajo biti posebej utemeljeni v tehničnem poročilu, • minimalni radij vertikalnih krivin (RV(min)) 350,0 m, odstopanja K(min) navzdol so posebej utemeljena v tehničnem poročilu. • naklon odkopne brežine v razponu od 1:1 do 5:1 glede na vrslo hribine. • naklon nasipne brežine v razponu oel 1:1,25 do 1:1,S glede na vrslo hribine, • koritnica, bankina oziroma hodnik horizontalne širine najmanj 0,5 m, • jarek horizontalne širine najmanj 0,8 m na nivoju planuma, POMLADANSKO UREJANJE IN ČIŠČENJE OKOUA V gozdovih ob potokih, na travnikih, ob cestah... so nas s prihodom pomladi »pozdravila« tudi številna divja odlagališča, ki jih je še pred kratkim pokrival sneg. Občina Kamnik zato tudi letos organizira »Pomladansko urejanje in čiščenje okolja« K sodelovanju in organiziranju posameznih akcij so bile povabljene tudi vse krajevne skupnosti, šole, vrtci, stanovanjske skupnosti in nekatera društva. . Vse občane pa vabimo, da se udeležite osrednje občinske čistilne akcije ki bo v soboto, 19. marca 2005. Čistili bomo strugo in brežine Kamniške Bistrice in Nevljice. Zbral, se bomo ojfc un na avtobusni postaji v Kamniku, kjer bomo vsem udeležencem razdelili vreče in rokavice, nato pa bomo v skupinah odsh čistit bregove Strugo bodo očistili ribiči, ki so za to primerno opremljeni. Delo bo trajalo približno do 12. ure, potem pa se bomo zbrah na Glavnem traukier bomo ob dobri malici nadaljevali prijetno druženja Xz zbranih odpadkov bosta poskrbela Komunalno Podjetje Kamnik d.d. in Publicus d.o.o. V slučaju zelo slabega vremena (če bo deževalo) bo akcija orga niziranai drugi polici meseca aprila, o čemer vas bomo pravočasno obvestili. OBČINA KAMNIK • minimalni premer betonskega cevnega propusta za odvodnjavanje mcicornc vode je 500 mm, • prečni naklon vozišča mora znašati najmanj 3%, • gozdna cesta mora biti odmaknjena od zemljišč, na katerih investitor nima pravice graeliti, najmanj za širino cestnega telesa, • dovoljeno odstopanje cestne osi od bistvenih točk izbrane ničel-tiice v situaciji znaša +/- 4,0 m. Za večja odstopanja pri projektiranju ali izvedbi gradbenih del je potreb no pridobiti pisno soglasje Zavoda. Po Zakonu 0 gozdovih (člen 38) so gozdne ceste sestavni del gozda in imajo javni značaj, kar pomeni, ela se (ponavadi) ne odmerjajo oel gozdne površine. Cesta je v lasti in skrbi enega ali več lastnikov gozdov. Načrtovanje in gradnja Kako se gozdna cesta načrtuje, kakšnim pogojem morata projekt in končna izvedba zadostovati, je določeno v členih 37.de> 42. ZoG, in od 3. do 13 člena PoGP. Gozdne ceste lahko gradimo kot enostavne (pomožne kmetijsko gozdarske objekte, ali zahtevne objekte, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje (Uradni lisi RS 114/2003 z dne 21.11.2003). Pri projektiranju in gradnji nove eesle je poleg investitorja s svojimi načrti in zahtevami vpleten tudi Zavod, ki je po slrokovni plati zadolžen, da i>o morebitni projekt kar najmanj prizadel gozel in kar najbolj optimalno odprl določen gozdni predel. Kol Investitor novozgrajene eesle lahko nastopa eden ali več lastnikov gozdov (gozdnega zemljišča), lokalne skupnosti, država,... Vzdrževanje Sredstva za vzdrževanje gozdnih cest zagotavljajo lokalne skup nosti (beri: občine) iz, lasinih sredstev in Iz pristojbin ( ZoG, 38 člen, 3 odstavek). 49. člen istega zakona pa pravi: • Lastniki gozdov plačujejo pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. • Pristojbina je prihodek proračuna lokalnih skupnosti. • Višino pristojbine predpiše Vlada Republike Slovenije v odvisnosti oel katastrskega dohodka gozdov in gostote gozdnih cest. • Pristojbine odmeri in za račun lokalne skupnosti pobira organ, pristojen za davčne zadeve, hkrati z davkom od kmetijstva. Ker pa imajo gozdne ceste v naši krajini tudi močan javni pomen, se tueli iz proračuna Republike Slo venije zagotavljajo sredstva (približno 35%) za njihovo vzdrževanje Posamezne občine potem na podlagi katastra gozdnih cest (ki ga je pripravil in ga po potrebi do- polnjuje Zavod) na podlagi razdelilnika pristojbin na svoj žiro račun tekoče prejema del pobranih pristojbin za vzdrževanje, po opravljenih delih pa tretjino sredstev doda še državni proračun. Na podlagi vsakoletnega načrta za vzdrževanje gozdnih cest, ki ga pripravi Zavod in uskladi s pristojno občino, občina na podlagi razpisa izbere optimalnega izvajalca. Zavod nato na podlagi dogovorjenega zaporedja vzdrževanja izda izbranemu izvajalcu nalog za izvedbo in po opravljenem delu tudi prevzame skupaj s predstavnikom občine opravljeno delo. Šele nato dobi pristojna občina preko zahtevka na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po letni pogodbi pripadajoča ji sredstva iz državnega proračuna Oprema Opremo predstavljajo opozorilne table, prometni znaki in zaporne rampe. Le ta mora biti v skladu s predpisom in vzdrževana tako, ela je zagotovljena njena namenil> nost. Postavitev opozorilnih tabel in napisov, ki ne določajo režima prometa in njeno uporabo, je možno postaviti samo s pisnim soglasjem lastnika gozela ter Zavoda. Režim uporabe gozdne ceste Na podlagi določb predpisov, ki urejajo gozdove, lahko gozdne ceste uporabljajo tueli drugi uporabniki na lastno odgovornost. Zavod dolOČl v sodelovanju z lastniki gozdov in s soglasjem obe ine1 režim Uporabe posamezne gozdne ceste ali cestnega omrežja, ki ga označi v sodelovanju z občino. Pri tem se lahko določi: • začasna ali trajna prepoved uporabe gozdne ceste za določeno vrsto vozila, • prepoved prometa za vozila nad določeno skupno težo ali nad določeno osno obremenitvijo, • začasna prepoved prometa za vsa vozila, • smer prometa, • prepoved dajanja zvočnih sig nalov, • omejitev hitrosti, • druge prepovedi ali omejitve, če stanje gozdne ee-sle ali razmere v gozdu to zahtevajo. • največja dovoljena hitrost vožnje na gozdni cesti je 40 km na uro. Po končani uporabi gozdne ceste mora uporabnik očistiti vozišče in elemente za odvodnjavanje (jarki, koritnice, odtočni jaški ipd.) ter vzpostaviti stanje kot je bilo pred uporabo. MIHA ZABRET dipl. inž. gozd. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Območna enota Ljubljana Krajevna enota Kamnik NADALJEVANJE PRIHODNJIČ KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. I DRŽAVNE SUBVENCIJE ZA OVE RAZPISANE Občanom je že znano, da država preko AURE (Agencije za učinkovito rabo in obnovljive vire energije) z namenom zmanjšanja onesnaževanja okolja in toplogrednih plinov že več let vzpodbuja učinkovito rabo energije (URE) in uporabo obnovljivih virov energije (OVE). AURE je 18.2.2005 v Uradnem listu RS objavila prvega od letošnjih razpisov za subvencije za gospodinjstva. Nepovratna sredstva se dodeljujejo za naslednje ukrepe: A. vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode, B. vgradnjo toplotnih črpalk (TČ), in sicer za vgradnjo TČ za ogrevanje sanitarne vode ali vgradnjo TČ za centralno ogrevanje prostorov, C. vgradnjo fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo elektrike. Višina subvencij znaša: - za vgrajen solarni sistem za ogrevanje vode 40% cene sistema, vendar največ 30.000 SIT/m' vgrajenih sprejemnikov sončne energije oziroma 500.000 SIT za celoten sistem, - za vgrajeno toplotno črpalko za ogrevanje sanitarne vode 40% cene toplotne črpalke z vključenim hranilnikom toplote, vendar največ 45.000 SIT - za vgrajeno toplotno črpalko za centralno ogrevanje stavbe 40% cene toplotne črpalke z vključenim prenosnikom za zajem energije okolice, vendar največ 500.000 SIT za celoten sistem, - za izveden fotovoltaični sistem za proizvodnjo elektrike 40% cene sistema, vendar največ 600 SITA/Vp vgrajenih modulov sončnih celic, oziroma 500.000 SIT za celoten sistem. Podrobnejša pojasnila o pogojih in merilih so v razpisni dokumentaciji, ki jo pisno naročite na AURE, Dimičeva 12, 1000 Ljubljana (ali po faksu na 300 69 91) ali snamete z njihove spletne strani www.gov.si/aure, dobite pa jih tudi pri energetskem svetovalcu. V pripravi pa sta še dva razpisa za vzpodbujanje investicijskih ukrepov v OVE in URE z nepovratnimi sredstvi v gospodinjstvih. S področja OVE se pripravlja razpis za finančne spodbude investicijskim ukrepom za energetsko izrabo lesne biomase, s področja URE pa finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti v starejših stanovanjskih stavbah (začetek gradnje vkljčno leta 1980). V prvem primeru gre za vgradnjo kvalitetnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso (polena, sekance, pelete), v drugem pa za izolacije fasad, podstrešij ali streh nad ogrevanimi podstrešji ter zamenjavo ali obnovo oken, pod pogojem, da je dosežen toplotni prihranek v višini najmanj 10.000 kvVh na leto. Oba razpisa izi-deta v UL RS predvidoma 11.03.2004. Predvidoma pa bodo letos znova razpisane tudi občinske subvencije za vzpodbujanje tozadevnih investicijskih ukrepov v gospodinjstvih. Državne in občinske subvencije se ne izključujejo! Občane obveščam, da bo v zimskem času svetovanje v ESP Kamnik (energetsko svetovalni pisarni), Tomšičeva 23 (TIC oz. tržnica) le po predhodni najavi na dom svetovalca in dogovoru, tel. 8311-663. Informacije, nasveti in literatura so brezplačni. ENSVET, ESP KAMNIK IVO GAŠPERIČ, ENERG. SVETOVALEC Iskrica za varčno rabo energije Sonce gre proti zenitu Število sončnih ur v februarju se glede na januar podvoji, v marcu pa pe>troji.Trijc sončni kolektorji v teh sončnih dneh na začetku marca segrejejo 300 litrov vode na 40°C. V vsem letu bodo dali 70% energije, potrebne za ogrevanje vode za kopalnico in kuhinjo. Najvažnejši doprinos k varčevanju z energijo in k čistemu zraku dajo v topli polovic) leta, ko ni treba kuriti kotla samo zaradi sanitarne vode. (ena postavljenega solarnega sistema s 3 kolektorji: • ()d 550.000 SIT, če že imate velik bojler • ( HI 800.000 SIT, če morate kupiti ludi bojler Izkoristite možnost državne subvencije do 500.000 SIT! Pri nas dobite brezplačne nasvete o sončnih kolektorjih, o varčnem ogrevanju, o plinu, toplotnih črpalkah in o sončnih celicah za pridobivanje elektrike. Imamo največjo izbiro kolektorjev. A Kon Tiki 1 POD J (I JI ZA SONČNO INIRSIJO Ljubljanska 21 K, ob pekarni Duplica, tel. 01/8310-380 www.kontiki-solar.si OBVESTILO Prikaz obrezovanja sadnega drevja bo v soboto, 19. marca, ob 9. uri. Dobimo se pri šoli v Tunjicah. Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice PRODAJA IN VZDRŽEVANJE RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV IN PROGRAMSKE OPREME Silvo Smrekar s.p. Zgornje Stranje 55 ^ /284 566 I242 Stahovica "S 0 I/8327-343 Študentski Klub Kamnik Že pogrešamo pomlad? www.studentski-klub.com V zadnjem mesecu sta nas mraz in sneg kar nekajkrat presenetila. Ko smo bili že vsi pripravljeni na toplejše vreme in na prve skoraj pomladne sončne žarke, ki bi nas prebudili iz zimskega spanja, nas je presenetila bela puhasta snežna odeja. Seveda je veselje takoj nekoliko manjše, ko se odpravimo na neočiščene pločnike ali celo ceste, ko imamo težave s prevoznimi sredstvi in hlače mokre do kolen, na njih pa se poznajo sledi soli. Na Študentskem klubu Kamnik se vsi trudimo, da bi vam pomagali prebroditi in vsaj za nekaj časa pozabiti na vremenske (in tudi kakšne druge) težave. Samo za vas organiziramo različne oblike preživljanja prostega časa, ob tem pa se trudimo, da bi bilo to ne samo kratkočasno, pač pa tudi koristno. V februarju sta potekali dve delavnici - prva z naslovom Timsko delo in druga - Projektno delo. Tam ste lahko izvedeli kaj sta tim in timsko delo ter kako izpeljati projekt od ideje do uresničitve. Eden od konstantnih klubskih projektov so potopisna predavanja v Matični knjižnici Kamnik. V februarju nam je svoje občutke ob potovanju po Kubi razkrivala Maja Bele, dvoje zanimivih predavanj pa je že pripravljenih za marec. Matjaž Corel nas bo popeljal skozi Zahodno Afriko (Burkina Faso, Mali, Gana, Togo), medtem ko nam »HUMANI MEDOSEBNI ODNOSI IN ZDRAVA SPOLNOST« Zmagovalna fotka z naslovom Pasji pogled v nebo nedavnega foto natečaja na temo živali. bo Matej Košir skušal približati Nepal. Kraj predavanj je vsem že dobro znan, za točne datume pa »priklikajte« na klubsko spletno stran www.studentski-klub.com. Na zgoraj omenjenem spletnem naslovu boste izvedeli še mnogo zanimivih stvari in seveda vse, kar se bo še dogajalo v naslednjih mesecih. Ena od teh stvari je tečaj desetprstnega slepega tipkanja. Za vse, ki v miže še ne znate, pa bi radi znali. Med tipkanjem seminarskih in vseh drugačnih nalog si boste s tem znanjem prihranili kar nekaj časa. Pri seminarskih nalogah in vseh drugačnih elektronskih dokumentih pa ni edini problem tipkanje. Prav gotovo ste že vsi kdaj doživeli, da je bilo na disketi premalo prostora, pri sebi pa niste imeli nobenega drugega medija za shranjevanje in prenašanje podatkov. Ta problem hitro in enostavno rešite v naših klubskih prostorih. Za Klub naredite »manjšo reklamo« - s seboj pripeljete dva nova člana in vsi trije dobite pomnilniški ključ. Ja, prav ste prebrali. Dobite priročen »USB«, ki ga boste lahko vedno imeli pri sebi. Če je na pogled majhen, je toliko večja njegova »notranjost«. Izrazimo se malo bolj računalniško: na njem je toliko prostora za shranjevanje, da boste poleg seminarskih nalog na njem prenašali tudi najljubše fotografije v elektronski obliki. In ko smo že pri fotografijah, naj omenimo še foto natečaj na temo živali, ki se je končal v sredini februarja. Zmagovalci so znani, vse fotografije pa so razstavljene v klubskih prostorih. Ob prekrasnih in zanimivih fotografijah velikih, majhnih, kosmatih in navihanih živali si boste najbrž zaželeli, da bi tudi sami znali narediti tako dobre posnetke. Naj vas razveselimo z novico, da se bo konec marca začel Tečaj fotografiranja, za člane Študentskega kluba po zelo ugodnih cenah. Morda boste s pridobljenim znanjem in najboljšo fotografijo zmagali na naslednjem foto natečaju. Do takrat pa uživajte v vseh zimskih radostih, ki jih ponuja ŠKK v sodelovanju z naravo vsako sredo zvečer v Kranjski Gori. MIRTA KADIVEC pr-kamnik@studentski-klub.com Otroški parlamenti so oblika izražanja odnosa otrok (osnovnošolcev) do vprašanj, ki zadevajo njih same, da iščejo pozitivne rešitve (npr. odnosi med vrstniki, nasilje, prosti čas, zdravo okolje, itd.) ter sporočajo odraslim, naj jim prisluhnejo in pomagajo, da se njihovi predlogi uresničijo. Na letošnjem nacionalnem parlamentu so naši mladi iskali rešitve za humane odnose in zdravo spolnost. Ugotovitve in sporočila so naslovili na širšo družbo, šolo in družino. Vsaj pri slednji lahko vsak od nas doda kakšen kamenček v mozaik razumevanja in boljših odnosov med generacijami. 14. Nacionalni otroški parla- govorov med družinskimi člani, ment je potekal 1. marca v veliki Velikokrat se zgodi, da nas obre- dvorani Državnega zbora. Udeležilo se ga je 95 mladih parlamentarcev in parlamentark iz slovenskih občin. Spremljali so jih mentorice in mentorji ter predstavniki društev in zvez prijateljev mladine, ki so omogočili organizacijo predhodnih mestnih, občinskih in regijskih otroških parlamentov. Nacionalni otroški parlament je organizirala /veza prijateljev mladine Slovenije v sodelovanju z Državnim /borom Republike Slovenije. Ob pri-četku je mlade parlamentarce in parlamentarke pozdravil ISorut Pahor, predsednik državnega zbora. Ker se je izkazalo, tla so osrednja vprašanja teme otroškega parlamenta povezana v tri skupine, so tudi udeleženci Nacionalnega otroškega parlamenta najprej razpravljali v treh skupinah: družina, šola in družba. Ob zaključku so strnjeno predstavili temeljne ugotovitve na plenarni, skupni razprav i v veliki dvorani. Pričujoči dokument je povzetek omenjene razprave ter pisnih prispevkov, zlasti zapisov mestnih, občinskih in regijskih otroških parlamentov. I i. Nacionalnega otroškega parlamenta so se udeležili predstavniki različnih ministrstev in uradov. Slavko Gaber, Ministrstvo /a sol stvo, znanost in šport. Andreja Karle Lakota, Urad za šolstvo pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, Alenka Kovšea, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Zdenka (xrar, generalna državna tožilka, Polona Sclič, l lrad varuha človekovih pravic, Tatjana Mu-sic. Generalna policijska uprava, Franc Kosmač, I iprava uniformira ne policije in Mojca GruntarČinč, Ministrstvo za zdravje. Skupne ugotovitve, sporočila in predlogi mladih parlamentark in parlamentarcev DRUŽINA 1. Predlagamo, da se organizirajo S( )I.F, ZA STARŠE, v katerih bi se starši še pred rojstvom otroka izobraževali kako naj ravnajo z otrokom in kako vzpostaviti z otrokom dobre odnose. Naučiti bi se morali več o vzgoji otroka, kako se z njim pogovarjati, še posebno, ko pogovori nanesejo na teme odraščanja in spolnega dozorevanja, prve ljubezni ... O teh vprašanjih bi lahko šole organizirale več delavnic, pogovorov, tematskih roditeljskih sestankov, ki naj bodo tudi v manjših krajih in vaseh. 2. Otroci smo vedno bolj osamljeni in doma prevečkrat sami Starši bi si morali vsak dan vzeti več časa za pogovor z nami. V družini je najpomembnejša dobra ko-munikacija. Če nas imajo naši starši radi, potem se lahko od njih naučimo imeti radi sami sebe in druge Premalo je sodelovanja in po- PREŠEREN. DOC ALI DOMAČE BRANJE MALO DRUGAČE loj. spet to domače liranje.-- smo se jezili učen d 8. razredov devetletke, ko nam je učiteljica za slovenščino Mira Papež rekla, naj preberemo Jcnji-go /godbe o Prešernu. Mislili smo na običajno domače branje, ampak učiteljica je imela v mislih nekaj povsem drugega. Ker se je bližal slovenski kulturni praznik, nam je predlagala, tla bi rajši uprizorili predstavo Preseren.doc o Prešernovem življenju, delu. pesmih. Strinjali smo se in začele so se nekajtedenske priprave. Vsi učenci prvega nivoja ter člani dramskega krožka smo se zbirali po pouku vsaj dvakrat tedensko Sestavili smo program dela: natančno smo prebrali knjigo, spremljali nadaljevanko ter sestavili in napisali časovni trak o Prešernovem živ ljenju, narisali ilustracije. Učiteljica je potem razdelila vloge. Vlogo Prešerna je igrala Spela, mati je bila Sara, \lenki je pripadla vloga sestre Lenke,Julija je bila Majda, Tina se je vživela v vlogo Matije Copa.Je- lovškovo Ano je odigrala Andreja. Bojan, skrivnostni povodni mož. in Manea. prevzetna I rska. sta plesala divji ples ob Lizini spremni besedi. Karmen se je naučila zahavljivi sonet Apel in čevljar . bojan in Katja sta se prerekala v pesmi Od železne ceste. Marko je nastopil kot strit Midva z Rokom pa sva brala spremno besedo, Rok se je naučil še sonet O. Vrba. t roš je poskrbel za računalniško spremljavo s slikami in da je i/zvenela Zdravljica V avli smo pripravili sceno in razstavo o Prešernu Z izbiro kostumov iz Prešernovega časa smo zaživeli vsak v svoji vlogi. Pred nastopom nas je bilo strah, saj smo nastopali pred učenci predmetne stopnje in učitelji. Na koncu pa so nas nagradili z velikim aplavzom. Kulturni praznik smo doživeli drugače, bil je praznik vseh nas Nas trud je bil poplačan, učiteljica pa nas je pohvalila in zapisala odlične ocene. Tjaša Petek, 8. r/9 menjujejo še s svojimi službenimi težav ami in včasih tudi z ambicijami, ki jih sami niso uresničili 3. <) spolnosti se nekateri vrstniki težko pogovarjajo s starši, saj imajo starši tudi sami zadržke in predsodke. O tem se lažje pogovarjamo z vrstniki. Žal so teme o spol nosti se vedno tabu teme v mnogih družinah in prevečkrat tudi v šolah. Kljub vsemu pričakujemo od staršev, tla se v večji meri pogovarjajo z, nami o teh vprašanjih. V šolah pa naj bi tem vprašanjem posvečali več pozornosti in časa. 4. Pri vzgoji otrok naj starši gredo v korak s časom in naj ne uporabljajo vzgojnih metod, ki zavirajo osebnostni razvoj otroka. Morajo nas vzpodbujati pri doseganju naših ciljev in biti pozorni na naše probleme. V pogovorih o spolnosti morajo biti bolj odprti. 5. Od staršev pričakujemo pomoč, zaupanje, ljubezen, toplino in veliko pogovarjanja o vseh temah, tudi o spolnosti Starši naj nas jemljejo resno in se z nami odkrito pogovarjajo. č>. Želimo si skupno aktivno preživljanje prostega časa 7. V družini je medsebojno spoštovanje izjemnega pomena. Starši bi morali spoštovati otrokovo osebnost in zasebnost. 8. Starši naj nam postavijo meje, seveda s pravo mero strogosti. 9. Res je, da se včasih mladi neprimerno vedemo do starejših, vendar se mnogokrat tudi starejši neprimerno vedejo do nas. 1'onu nilv na je strpnost med generacijami. Če so odnosi med generacijami dobri, se lahko iz njih veliko nauči mo. V družbi si moramo medsebojno pomagati tako mladi med seboj, kot tudi mcdgcncracijsko. ŠOLA 1. V šoli preživimo veliko časa Zelo malo se pogovarjamo o zdravi spolnosti, kar pa je pomembno za naše nadaljnje življenje. 2. Več pomoči bi lahko dobili na posebnih internetnih straneh, kjer bi lahko dobili odgovore na mnoga vprašanja. 3. V šolan bi morali imeti debat ne krožke, kjer bi lahko razpravljali o aktualnih tematikah in stvareh, ki nas zanimajo. Predlagamo šol- ske projekte, na katerih bi sodelovali študentje, dijaki, in strokovnjaki, ki bi nam pomagali pri iskanju odgovorov in ki bi govorili jezik, primeren starosti učencev. 4. Odrasli naj razmislijo ali bi lahko v devetletki bila »zdrava spolnost- izbirni predmet. 5. Med učenci in razredniki bi moralo biti več zaupanja, to pa bi dosegli z večjo odprtost jo in dovzetnostjo razrednika za razumevanje stisk in želja učencev. 6. Tako starši kot šola naj nas naučijo, kako reševati spore brez naši Ija, kako se naučiti krotiti jezo ali jo izraziti na primeren rmčin. V okviru razrednih ur bi morali dobili znanja, kako reševali medsebojne probleme na miren način - vrstniška me-cliacija. Medvrstniško posredovanje naj bo ena od oblik reševanja konfliktov. 7. Želimo več taborov, naravoslovnih dnevov, šol v narav i, kjer bi potekale različne delavnice na teme, ki nas zanimajo. Več okroglih miz, delavnic o Spolnosti, ki bi jih vodili študentje, ki so za to usposobljeni. 8. V šolah je potrebno naredili nekaj več za strpnost do drugačnih. Drugačnim moramo pomagati, da se aktivno vključijo v družbo. Sola naj nauči otroke strpnosti do drugačnih. 9. Želimo si, da bi v šolah imeli zunanjega neodvisnega posrednika, ki bi lahko pomagal pri reševanju sporov med učenci in učitelji 10. Šola naj za starše in učitelje organizira predavanja o najstnikih in sprejemanju njihovih težav, 11. Z učenci, ki se vedejo nasilno, se je potrebno veliko pogovarjati in tudi skupaj s starši iskati primerne rešitve ter jih usmerjati k pozitivnemu mišljenju. 12. V šolah je veliko psihičnega nasilja. Učenci želimo, da bi učitelji reagirali takoj in tako preprečevali možne negativne posledice. Pričakujemo medsebojno spoštovanje med učitelji in učenci brez psihičnega ali fizičnega nasilja enih ali drugih. 13. Na nekaterih šolah se povečuje nasilje. V šolah se naj namestijo nabiralniki za zbiranje anonimnih opozoril, sporočil o naši lju v šolah, za vprašanja, ki zanimajo učence (pomembno je, da nanje dobijo odgovore). 14. Za medsebojno informira nje v šoli bi morali v večji meri uporabljati tudi oglasne deske, šolski radio in spletne strani. Od govori na vprašanja iz »skrinjic zaupanja«, ki naj bodo nameščene na šoli, naj bodo javno predstavljeni. 15. Potrebovali bi več primerne literature na temo zdrave spol nosti in medsebojnih odnosov DRUŽBA 1. Starejši so nam vzor in sami bi morali paziti, kako se obnašajo, saj se ravno skozi njihov način obnašanja učimo vzorcev. Starejši naj poskušajo razumeti, da se časi spreminjajo in s tem, ko vsiljujejo svoje navade in mnenja mlajšim, jih zavirajo v njihovi samostojnosti in ustvarjalnosti. 2. Ugotavljamo, tla v današnji družbi vsemu vlada denar. Temu se podrejajo tudi medsebojni odnosi, vzori in ideali. Biti human pomeni biti plemenit, biti pripravljen pomagati in strpno sodelovati, zato se morajo ljudje iz obraževati o strpnosti in ne o nestrpnosti. Ugotavljamo, da prav mediji mnogokrat širijo nestrpnost Te je veliko ludi v naši dniz bi. 3. Starejši nas ne obravnavajo v pogovorili kot sogovornike. Starejši, odrasli, nam vsiljujejo svoja mnenja in ne upoštevajo naših želja. To ni prav, saj imamo tudi mi izkušnje, ki bi jih lahko starejši upoštevali, 4. Predlagamo, da se uredi več ja zaščita Otroka ob ločitvi staršev, saj otroci najbolj trpijo ob tem. 5. TOM telefon bi moral delovati preko celega dneva in vedno, kadar bi ga potrebovali in ne samo v določenem času. 6. Potrebujemo več oddaj za mlade in revij za mlade, ki bi bile cenejše. Prav tako opažamo, da je premalo delavnic za otroke in mladinskih info točk. 7. Nekateri mladi se prehitro odločajo za spolne odnose, ne zavedajo pa se tudi pomembnosti primerne zaščite |iri spolnih odnosih. Želijo si več znanja o tem. 8. Mediji nam vsiljujejo neke ideale o življenju, lepoli in drugih stvareh in zelo vplivajo na nas.Večkrat naj preverijo svoj program, da ne bo negativno vplival na otroke, kajti vpliva tudi tako, tla vzpodbuja nasilje med otroki ali nad njimi, lahko nega tivno vpliva na razvoj odraščajočega mladostnika in njegov pogled na okolje, medsebojne odnose in spolnost. Mediji naj s svo jimi prispevki in oddajami storijo več za humane medsebojne odnose. 9. otroci imajo pravico povedati svoje mnenje, ki ga morajo sta rejši spoštovati, upoštevali. 10. Pogrešamo prostore za druženje in ustvarjanje, kjer bi bili z nami tudi primerni animatorji, v vsakem kraju naj se omogoči prostor za mlade- do I 5. leta starosti, kjer se bomo lahko zbirali, se družili, poslušali glasbo, plesali ob vikendih (brez. alkohola, c i garel in drog). Udeleženci 14. nacionalnega otroškega parlamenta so ob koncu sprejeli temo I 5. nacionalnega otroškega parlamenta: »MLADI IN EVROPA«. Prve Pastirčkove igre Slovencev v Evropi Bajtarji Velike planine smo 26. februarja, kot že več let doslej, na Veliki planini organizirali PASTI I« .K( )VL K .1(1,. Kljub obilici snega je bila udeležba odlična Sode .lovalo je 22 tekmovalcev iz. vseh koncev Slovenije (od Štajerske do Kopra). Želim se zahvaliti vsem, ki so pri lej akciji pomagali, sponzorjem in predvsem tekmovalcem, ki so v slabem vremenu prišli, tekmovali in s soncem obsijani odšli s prizorišča veseli in zadovoljni. Upam, da se drugo leto Spet srečamo! PD BajtarVelika planina pa organizira na pLinini st-druge prireditve, kot so: kresovanje 30. aprila turni smuk L maja čistilna akcija 21. maja mala tura 20. avgusta Miholov pohod 20. avgusta (na Kokrško sedlo) Velika tura 27. avgusta Bajtarskl golaž. I. oktobra V letošnjem letu bajtarji praznujemo 75-lctnico bajtarstva, ko so prvi turisti pričeli z. najemanjem koč na planini. Pridružite se nam na naših akcijah in prireditvah! Županstvo bajtarjev Velike planine HELENA PLAHUTA + + HUMAR IN KOŽEU NOMINIRANA ZA ZLATI CEPIN Grupe de Haute Montagne in revija Mantagnes iz Francije že od leta 1991 vsako leto prestižno podeljuje nagrado »zlati cepin« za najboljši alpinistični dosežek v preteklem letu. Prvi »zlati cepin« sta leta 1991 prva prejela Marko Prezelj (AO Kamnik) in Andrej Štremfelj (AO Kranj) za prvenstveno smer na južni vrh Kang-čendženge. Sesti zlati cepin je spet prišel v Slovenijo. Dobila sta ga Vanja Furlan (AO Železničar, doma pa iz Novega mesta) in Tomaž Humar (AO Kamnik) za preplezano prvenstveno smer v Ama Dablamu. V letu 2002 je bil Marko Prezelj spet nominiran skupaj z Američanom Stephenom Kochem za to nagrado na osnovi preplezane prvenstvene smeri v Denaliju, a jo je dobil ruski alpinist. Letos pa sta bila med drugimi nominirana za to priznanje tudi Tomaž Humar in Aleš Koželj za v decembru 2003 preplezano prvenstveno smer v južni steni Aconcague - Mobitelova lastovka - Johanova smer. \_!_/ ZIMSKI VZPONI KAMNIŠKIH ALPINISTOV v prvih dveh mesecih letošnjega leta so člani AO Kamnik opravili kar nekaj dobrih zimskih vzponov. Nominiranca za zlati cepin Tomaž Humar in Aleš Koželj sla v Loški steni splezala vet smeri, med drugimi tudi skupaj z Gregorjem Krcsalom iz, AO Ljubljana Malica v Morezu prvenstveno smer Koštrun. 7, različnimi soplez.alei sla spleza la še 1 Iporniško smer plus slap v Kanjaveu in v Trentarskem ozebniku opravila še prvo ponovitev smeri Vrnitev. Aktivna sta bila tudi Matej Kladnik in Ambrož Bajdc, ki sta opravila kar nekaj zimskih ponovitev smeri v Kamniških in Julijskih Alpah, (v Mali Rinki [gličevo, v Planjavi l Iniverzalho, v Jalovcu Raz ). Kladnik je opravil tudi nekaj solo zimskih ponovitev (v Triglavu Dolgo Nemško, v Planjavi Desni bok levega grebena in druge). V začetku leta pa se je Matej udeležil tudi mednarodnega srečanja lednih plezalcev v Fourne-ln v Franciji. Med pripravniki izstopajo vzponi Marijane Prezelj v zalcdcnclih slapovih. Ostali člani odseka so aktivni v vseh zimskih alpinističnih panogah. NIAMIZNI TENIS V MOTNIKU " V soboto, 26. februarja, smo organizirali v sklopu Mladinske komisije GZ Kamnik tekmovanje v namiznem tenisu v Motniku. Tekmovanja so se udeležili mladi gasilci iz GZ Kamnik in GZ Komenda, in sicer iz društev Gozd, Nevlje, Sela, Srednja vas, Šmartno, Zgornji Tuhinj, Špitalič, Motnik, Komenda in Križ. Otroci so tekmovali na izpadanje v štirih skupinah in sicer pionirke, pionirji, mladinke in mladinci. Med najboljšimi so bili med pionirji: 1. mesto Domen Sempri-možnik iz PGD Motnik, 2. mesto Rok Sušnik iz PGD Sela in 3. mesto Martin Piki iz PGD Motnik. Pri pionirkah je najboljše mesto zasedla Katarina Hribar iz PGD Šmartno, 2. mesto Monika Matoh iz PGD Srednja vas in 3. mesto Urška Kepic iz PGD Komenda. Med mladinkami je 1. mesto zasedla Maja Mavric iz PGD Zgornji Tuhinj, 2. mesto Monika Pestotnik iz PGD Motnik in 3. mesto Urša Homar iz PGD Sela. Med mladinci pa so najboljša mesta zasedli Robert Novak iz PGD Križ, 2. mesto Sebastijan Pestotnik iz PGD Motnik in 3. mesto Matevž Jeras iz PGD Šmartno. V skupnem seštevku najboljših mest je ekipa iz PGD Motnik osvojila prehodni pokal. Mentor mladine PGD Motnik URŠKA OREHOVEC KOŠARKARJI MAVRICE CALCIT MAVRICA KAMNIK: TINEX MEDVODE 105:103 •j V zaoslali tekmi 14. kroga 3. SKL so košarkarji CALCITA MAVRICE zasluženo premagali do tedaj še ne premagano ekipo Tinex Medvode. Gledalci SO bili navdušeni nad borbeno in požrtvovalno igro obeh ekip, ki pa je temeljila na odličnih posameznikih. Pri domač ili je najbolj izstopal prvi igralec CAI.CITA MAVRICE Grega Kajnih, ki je z odličnimi preigravanji in natančnim meloni zc v prvi čc-trtini popeljal domače do vodstva z rezultatom 25:19. Sam je k temu rezultatu prispeval kar 17 točk. Vendar so tudi gostje pokazali, zakaj so bili dO le tekme še neporaženi. Domačim nikakor niso dopustili, da bi si priigrali večjo prednost, tako, tla sla se ekipi menjavali v vodstvu prav do zadnjih minul srečanja, kjer pa SO domaČi igralci pokazali veliko mero izkušenosti, kljub lemu, da prvič igrajo v ligaškem tekmovanju in zadeli zadnjih šest prostih metov ■■ter si priigrali eno največjih zmag v tej sezoni. Na koncu omenimo še najboljše posameznike. Tudi tU SO bili boljši domačini, saj je (.tega Kajnih skupaj dosegel kar 43 točk, njegov nasprotnik In najboljši gostujoči košarkar Dejan liunčič pa« le« 38 točk, »Košarkarska sezona pa se počasi že bliža koncu. Tako so Kamnic.mi minuli petek, 4. marca, na zadnji tekmi pred domačimi gledalci suvereno premagali ekipo Kranjske Gore z rezultatom 86:69 (več o tekmi V prihodnji številki Kamniškega občana). Čaka nas se gosto vanje pri ekipi K.K. Lastovka Smlednik. Tudi na zadnji ukini sezone pričakujemo zanesljivi) zmago naših igralcev In uvrstitev V zgornji del lestvice. ROBERT PROSEN RAČUNALNIKI nadgradnje - internet - Instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov LProdaia na obroke, TECH d,o.o., Ljubljanska c. 21«. KAMNIK (v obrtni coni Duplica) www.tech.si RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične in pravne osebe iMIBOSdo.o. Kamnik, Zikova al. 4 tel.: 01/831-45-15. 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO E KAMNIŠKI PLANINCI BODO PREGLEDALI USPEŠNOST DELOVANJA Prihodnji petek, IK marca, oh IS. uri bodo kamniški planinci pregledali uspešnost svojega delovanja v preteklem letu, kije bilo izredno zahtevno in naporno, predvsem zaradi številnih elementarnih nesreč: udara strele vžičniške naprave na Kamniško sedlo, uničenja vetrnega agregata na Kamniškem sedlu in še vrsto drugih težav. Kljub temu v društvu pravijo, da so delovali uspešno, kar bodo potrdili na občnem zboru. OBČNI ZBOR AO KAMNIK V četrtek, 24. februarja, je imel alpinistični odsek (AO) kamniškega planinskega društva svoj redni letni občni zbor. Po podatkih konec lanskega leta so našteli 96 članov, od lega 21 ženskega Spola. J so bili še tečajniki, 22 je bilo mlajših in 17 starejših pripravnikov in pripravnic, 15 pripravnikov in pripravnic, 37 alpinistov, .i alpinist-ke in 7 alpinistov, ki so bili registrirani ludi kot športni plezalci in 2 športna plezalca, športno plezalko, enega inštruktorju in eno inštruk-torico športnega plezanja. Med 15 alpinističnimi inštruktorji in eno inštruktorico je tudi 7 gorskih vodnikov in 2 pripravnika za GV, ŠPORTNO PLEZANJE DOBILO NOV ZAMAH Pod vodstvom Matjaža Žavbija in ob //omoči Saša Hribarja deluje šola športnega plezanja, mladi športni plezalci dosegajo vse bol/še rezultate na tekmah za državno prvenstvo Slovenije, s športno-plezal nimi vzponi seje posebej izkazal Sašo Hribar. I eudtt r manjka za pravi razmah športnega plezanja umetna jtlezalna stena in pa notranja samostojna organiziranost športnih plezalcev v okviru AO. (davna nealpinistična oziroma neplezalika dejavnost, U) t letu 2001 je bila posvečena postavitvi umetne plezalne stene. Čeprav so že dolgo časa načrtni •ali njeno izgradnjo, so se šele i • letu 2001 stvari resnično premaknile. Dosežen je bil dogovor z občino Kamnik, kije prepustila v uporabo del podstrešja kulturnega domu In do konca leta so bila ob ogromni //omoči matičnega l'l) izvedena vsa pripravljalna delu, tuko da je zelo velika verjetnost, da ho v letu 2005 stena že v uporabi Ob koncu leta 2004 SO bili okviru alpinizmu kategorizirani po določilih (>KS: TomaŽ Humar, Aleš Koželj in Marko Prezelj z mednarodnim razredom. Klemen Mah in Matej Mošnik z državnim razredom in v okviru športnega plezanja, Sašo Hribar z mladinskim razredom. AO je izvolil tudi novo vodstvo: načelnik ostaja Aljoša Markač. namestnik bo Jure Prezelj, ki bo hkrati tudi vodja gradnje stene, tajnik l/o Marko Petek, gospodar opreme bo Male/ Kladnik. blagajnik ho MatjažŠerkezi, ki bo vodil tudi pregled pripravnikov, alpinistično šolo, kise že odvija, vodi Aleš I lok; za knjižnico bo skrbela Tinkara Ska-men oh pomoči I jaše Kompura. Poleg lega je AO sprejel tudi dopolnitve pravilnika, ki točneje določajo pripravništvo. DELA NA PLEZALNI STENI Kamniški alpinizem prav gotovo sodi med najboljše v Sloveniji. Tomaža Humorja. Marka Prezlja in se koga //ozua ne samo Slovenija, ampak ves alpi-nistični svet. /.uto se športno plezanje v okviru alpinističnega odseka kar ne more in ne more uveljaviti oziroma doseči vsaj del vrhunskostl alpinizma, čeprav je eden boljših slovenskih športnih plezalcev Uroš Perko začel svojo kariero v Kamniku. Eden od pogojev za razvoj športnega plezanja je tudi umetna stena za trening. V Kamniku so sicer bili le sanja, /ato se je v polni meri vključilo matično PD. j a pro/ekl plezalne stene kandidira ludi na več razpisih, ogromno pa pomaga matično PD, ki dejansko financira vso akcijo, pa (udi občina ni povsem Odpovedala. Ker je pomemben prav vsak tolar, vsa dela, ki jih lahko, člani A() naredijo sami in so do sedaj opravili že več kol 2.000 prostovoljnih ur. Trenutno votli vsa dela Jure Prezelj, ki tudi po cele dneve »previsi« na »gradbišču«. Ko bo stena narejena, bo imela plezalno površino veliko okoli 250 m2. Ta površina bo različno Določena tlela izvajajo člani AO Kamnik sami. eni od prvih v Sloveniji, ki so že pred lS-imi leti postavili umetno Steno V telovadnici (športni hali pri osnovni šoli Frana Albrehta), vendar je ta postala občinska last Ker pa je ta stena v telovadnici, ki jo seveda uporabljajo tudi drugi, ni dovolj prostih terminov za njeno uporabo. ZatO je AO že nekaj let iskal ustrezen prostor, da bi postavil novo umetno plezalno steno. Končno se je le našel skupen jezik oziroma del praznega podstrešja v kulturnem domu Po daljšem dogovarjanju in pogajanju je le bila dana zelena luč. Skupaj z. matičnim PD je AO že predlani začel s pripravami za izvedbo lega zelo zahtevnega projekta. Ne samo zaradi konstrukcije same stene, ampak tudi zaradi vseh dovoljenj, predvsem pa zaradi finančne konstrukcije, ki je »težka« okoli 18 milijonov SIT. To so tako velika sredstva, tla o njih AO lahko nagnjena, lako tla bo omogočala različno težavnost plezanja. Na njej je predvideno več kol 2110(1 raznih oprimkov. Vendar to ne bo »klasična«, ampak »halvanska« stena. To pomeni, da je poudarek predvsem na težavnosti in ne na višini. Zato bo pretežno višina možnega padca omejena na kakšen meter. Tako tudi med plezanjem, razen na nekaj mestih, nebo potrebno »klasično« varovanje z. vrvjo, ampak bodo padec prestrezale posebne blazine na tleh. Zalo bo možen tudi povsem individualen trening kot npr. pri orodni telovadbi in bo posameznik lahko treniral tudi sam. Če se bo nateklo dovolj sredstev, bo izgradnja te stene končana do poletja letos. Če pa sredstev ne bo dovolj, bo narejen pač samo del stene, vendar vsaj polovica BOJAN POLIAK ALPINISTIČNA SOLA DOBRO DELUJE Alpinistična šola je pod vodstvom Aleša Holca je uspešno delovala. Vanjo se je v/risalo 13 tečajnikov, od katerih jih je 10 že doseglo naziv mlajšega pripravnika. SejUembra se je začela nova šola, ki še vedno //oleka in jo obiskuje II tečajniku/ Šerkezi je januarja kol inštruktor v Nepalu uspešno //omagal izpeljali nadaljevalni tečaj //Imunskih veščin oziroma tečaj za vod nike nepalske planinske organizacije (NMA). Decembra so bili na Kamniškem sedlu sprejeti med alpiniste Marjan Drolc, Marko Petek, Matjaž Plemeniti, Klemen Romšak in pa Irena Mušič, kije [>rva ženska, kije bila v lem tisočletju našega štetja sprejeta kol al//i-nistka v AO Kamnik BOJĆ Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter. kamnik@siol, net http://turizem.kamnik.si KamniK KOLEDAR PRIREDITEV MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Galerija Miha Maleš, Glavni trg 2, 1241 Kamnik Tel.: 8391 616, 8397 504 barbara.savenc@auest.arnes.si Četrtek. 17. marca ob 17. uri MALEŠEV OTROŠKI LIKOVNI SALON Skupaj bomo ustvarjali veliko sliko. Četrtek. 24. marca ob 18. uri JAVNO VODSTVO PO RAZSTAVI ČETRTA GENERACIJA Vodi avtorica razstave Barbara Savenc. Študentski klub Kamnik in Medobčinski muzej Kamnik sobota. 26. marec 2005 ob 20.00 Koncertni cikel Študent&Muzika: Duet LeonZMinko (Leon - kitara, vokal, Minka - harmonika, vokal) Vstopnine ni. MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 e-mail: mkk@kam.sik.si http://www. kam.sik.si Četrtek. 10. marca, ob 19. uri v dvorani MKK Umetnost sproščanja z voditeljico Vero Prelovšek Prostovoljni prispevki so zaželjeni. Petek. 11. marca, ob 19. uri v čitalnici MKK Filmska šola Vzgajanje pogleda, vodi Dušan RUTAR. Vstopnina 500 sit. Petek. 18. marca, ob 19. uri v čitalnici MKK Filmska šola Vzgajanje pogleda, vodi Dušan RUTAR. Vstopnina 500 SIT. - Sreda. 23.marca . ob 19. uri v dvorani MKK Potopisno predavanje Mateja Koširja: NEPAL - BLIZU DIVJIH NEBES Organizator: Študentski klub Kamnik in MKK. Četrtek. 24. marca, ob 19. uri v dvorani MKK Umetnost sproščanja z voditeljico Vero Prelovšek. Prostovoljni prispevki so zaželjeni. Petek. 25. marec, ob 19. uri v čitalnici MKK Filmska šola Vzgajanje pogleda, vodi Mitja REICHENBERG. Vstopnina 500 SIT. Sreda. 6.aprila . ob 19. uri v dvorani MKK Potopisno predavanje Imre Cikajlo: JAPONSKA Organizator: Študentski klub Kamnik in MKK. Sreda. 2Q.aprila . ob 19. uri v dvorani MKK Potopisno predavanje Zoran Furman : POLETNI KAMPI + VZHODNA OBALA Organizator: Študentski klub Kamnik in MKK. STALNE PRIREDITVE Vsak ponedeljek: pravljične urice od 18. do 19. ure v Veronikini sobi Vodi pravljičarka Ema Vidic Vsakomredo: igralne ure z Bibami od 10. do 11. ure v Veronikini sobi. Vodi Helena Sterle. Igralne urice so namenjene otrokom od 3. leta dalje, ki niso v organiziranem varstvu. Vsak četrtek: Vila Čira-Čara od 16.30 do 18.30 v Veronikini sobi. Slikanje na svilo, steklo, porcelan, bombaž, les... in oblikovanje kovine, mavca, gline, mozaika, nakita, vodi prof. Rosana Kleindienst Pre-mk. Vsak četrtek: pravljične urice od 17.30 do 18.30 v šoli Komenda. Vodi jih Barbara Zlobko. Otroci naj prinesejo copate. Vsak petek ob 19. uri: filmska šola z naslovom Vzgajanje pogleda v čitalnici knjižnice. Izvajalci: Dušan Rutar, Mitja Reichenberg. DOM KULTURE KAMNIK Kulturno društvo Priden možic Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, Od 9. do 14. ure na tel. 839 76 06 GSM 041/ 580 -818 www.domkulture.ora: e-mail: in1o@domkulture.ora Četrtek. 17. marca, ob 19.30 uri Kud O'Mama S.A.N.J.E., monodrama za izven. Vstopnina 1500 SIT Četrtek. 24. marca, ob 17.00 uri Lutkovno gledališče Uš CVETLICE MALE IDE otroška lutkovna predstava za otroke od 3. leta dalje za izven. Vstopnina 800 SIT. 078277 KAKO REALIZIRATI IDEJO ? Ko m.' inovatorju porodi ideja, se mu odpre vrsta vprašanj in pomislekov kako jo spraviti v poslovno življenje. Poti za realizacijo idej so različne in so odvisne od mnogih okoliščin in sposobnosti. Danes v svetu prevladuje metoda strateškega razvoja novosti, ki imetniku ideje omogoča, da v st>-delovanju s strokovnjaki izdela realen razvojni načrt. Žal pri nas podporno inovacijsko okolje le manjšini omogoča tak strokoven pristop. Tako skupina strokovnjakov, v kateri so uspešen manager, tržnik, inovacijski posrednik - patentni inženir in gospodarski pravnik v sodelovanju z inovatorjem proučijo potrebne aktivnosti, poslovne odločitve, oceno sposobnosti, kaj lahko in je sposoben napraviti sam inovator in za kaj potrebuje strokovno pomoč. Ta tako imenovani strateški načrt razvoja realizacije novosti sestavljajo : INFORMACIJSKI INŽENIRING Njegov namen je ugotoviti ali ideja resnično predstavlja novost v svetu, katere rešitve so podobne ali imajo enake učinke.Tak informacijski inženiring izdelajo informacijski specialisti v sodelovanju z inovatorjem in obsega opredelitev področja po ključnih besedah in klasifikacijah, pregled industrijske lastnine, standardov, statističnih podatkov, literature, raziskav in študij na tem področju, referenčnih podatkov ter poslovnih, tržnih, promocijsko propagandnih informacij. Raziskava poteka v treh stopnjah zbiranja, obdelave in izločanja računalniških informacij, analize in končne ocene ali je resnično novost. ANALIZA TRŽNE VREDNOSTI Analiza je osnova za poslovno odločitev ali se novo ideja sploh splača razvijati. Preverijo se ocene stroškov razvoja, proizvodnje in trženja novosti v primerjavi s podobnimi izdelki, storitvami ali tehnologijami, ki so že na trgu. Preverijo se tudi pogoji za njeno realizacijo in še posebej prouči vpliv zaščite, standardov in testiranj, ki lahko bistveno vplivajo na razvoj in končne cene. Nujno je AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance JABOLKA za ozimnico in prešanje - MOKA tip 500, UGODNE CENE | - SLADKOR 189 SIT/kg pakiranje 25 kg | - KOR UZA akcijska cena 30 SIT/kg v razsutem staniu I - PŠENICA ZA KRMO - UGODNA CENA ' VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, spile, kolofonija, začimbe) _ SEMENSKA KORUZA že na zalogi STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik potrebno analizirati cenovne in količinske potenciale novosti. Končna ocena analize je bistvo novosti, ali prinaša lastniku in okolju dobiček. Še kako pomembna pa je ocena velikosti stroškov in ugotovitev, ali jih inovator sploh zmore sam oziroma se mora zadolžiti, poiskati sofi-nancerje ali celo najti lastnika, ki je pripravljen verjeti v idejo in jo za lastniški delež, tudi financirati. OBLIKE ZAŠČITE Proučiti je potrebno katero obliko industrijske ali intelektualne lastnine bo inovator izbral, kdaj bo vložil zaščito, sam ali s partnerji ali celo solastniki novosti. Zaščita je zelo pomembna, saj pomeni do-pusteri monopol na zaščitenih območjih. Pri tem so najpomembnejši zaščitni zahtevki, ki opredelijo širino zaščite novosti in onemogočanje konkurence in tistih, ki bodo poskušali kopirati novost. Inovator se mora vsaj posvetovati s patentnim inženirjem pri izbiri in oblikovanju zaščite. Spisek in obrazce dobi na l Iradu RS za intelektualno lastnino, kjer tudi vloži zaščito ali za intelektualno zaščito pri Avtorski agenciji. Stroški zaščite v Sloveniji niso visoki, ker se tudi ne preverja novost prijave. Zelo drage pa so zaščite za skupine držav za evropsko, ameriško in azijsko območje, še dražje pa je njeno vzdrževanje saj se takse s ca som zaščite povečujejo. INDUSTRIJSKA REALIZACIJA Industrijski razvoj novosti pomeni proučitev in preizkus tehnično tehnološke izvedljivosti novosti. Običajno inovator to preizkusi na modelu, vzorcu ali prototipu. Zelo |iomembna so običajno za htevna in draga orodja, potrebni atesti in strokovne predstavitve. Pri tem spozna vse mogoče tehnične probleme, izbor materialov in njihovo obdelavo in zelo pomembno oblikovno izvedbo, povezano z embalažo. VeČina novosti se prične v manjših delavnicah in manjših količinah, v pogojih pilotne ali nulte proizvodnje, ki se šele po tržnem povpraševanju preselijo v proizvodnje hale. MARKETING IN TRŽENJE Inovator mora načrtovati, lako časovno kot po obsegu, promocijsko propagandne aktivnosti, s katerimi bo zainteresiral tržišče, potencialne partnerje, kooperante, proizvajalce, trgovce in vlagatelje investicijskega in tveganega kapi tala. Zelo pomemben je pravi iz bor časa promocije, ki je odvisen od finančnega stanja inovatorja in v katerem delu razvojnega procesa želi vključiti zunanje partnerje Ti časi so običajno za tehnične novosti ob izdelavi prototipov, začetni proizvodnji ali ob vstopu na trg. Propaganda samih zaščitenih novosti na papirju je običajno neučinkovita in pomeni v res zanimivih primerih zelo majhen izplen, ki le redko pokrije razvojne stroške. V tem obdobju je zelo pomembna cenitev vrednosti novosti za potrebe pridobivanja investicijskega in tveganega kapitala. To ocenjeno vrednost inovator lahko vpiše kol kapitalski delež v svojo gospodarsko družbo. MANAGEMENT Vodenje razvojnega procesa realizacije novosti je zahteven poslovni proces in njega zavisi uspeh realizacije Ze izbor gospodarske družbe je pomemben, saj ni dobro, da svoje ali družinsko podjetje obremenjujemo in ogrožamo z. visokimi stroški in kreditiranjem novosti Zato za novost ustanovimo novo podjetje, običajno družbo z omejeno odgovornostjo, če imamo partnerje pa komanditno ali tiho družbo, kjer ne odgovarjamo z. vsem svojim premoženjem in niso potrebni visoki kapitalski vložki. V primeru, da je inovatorjev in solastnikov več, je zelo primerna oblika gospodarsko interesno združenje, ki kapitalsko razpolaga s celotnim kapitalskim vložkom novosti. Izbor pravega managerja je ena najpomembnejših odločitev, saj običajno inovatorji sami niso najbolj primerni, ker so obremenjeni tako čustveno kot poslovno s svo- Izbrisani Kamnik S pomenljivim naslovom predstave - Izbrisani - se je v Domu kulture Kamnik v začetku marca predstavila mlada kranjska skupina Boom Teater. Komedija, ki si dodobra privošči bivše jugoslovanske narode, je na začetku sicer navdušila, proti koncu pa se je spremenila v razvlečeno izmenjevanje gostilniških dialogov. Ker je predstava na Gorenjskem zelo popularna, ne čudi, da je vsaj polovica občinstva prišla od drugod. Prav tako je bil odziv slab pri kamniški mladini. Ali ima ta tako visoko zastavljena estetska merila, ali pa trpi za kroničnim posedanjem in neaktivnostjo, verjetno ni težko vprašanje. Za kroničnim posedanjem pa žal niso bili obremenjeni vrli kamniški kriminalci, ki so konec februarja preživeli noč v Domu kulture. Glede na to, da niso bili nadlegovani s strani elektronskega ali fizičnega varovanja, so si res lahko vzeli čas in dobro premislili, kaj bodo odnesli. In so si privoščili zajetno roparsko vrečo drage tehnične opreme, s katero bodo sicer težko opremili svoje avtomobile, a za nekaj dni brezskrbne omame bo izkupiček zadostoval. Če bi dotični kakšen dan več namenili izobraževanju o računalništvu in odrski tehniki, zagotovo ne bi odnesli pokvarjenega tiskalnika (ja, fantje, žal, morate mu zamenjati »boben«, kar vas bo stalo več, kot je vreden cel tiskalnik) in zagotovo ne bi na tleh pustili zunanjega dela polprofesinalne zvočne kartice (pa ste ob sto prešernov, tra-la-la), da ne govorim o luč-nem regulatorju (črna, neugledna škatla v kotu ob električni omarici, vredna skromnih petsto tisoč. Ja, prav ste prebrali) A DKK še stoji. Kljub temu, da ga vsak dan prenavljajo in pripravljajo za vselitev kamniške mladine, kljub temu, da so ga izropali in kljub temu, da redko kdo najde pohvalno besedo zanj, še stoji. Hvala vsem, ki nam ga pomagate držati pokonci. Za Priden možic GORAN ZAVRŠNIK I Ne sanjate, s kar do 700.000 SIT' popusta v enkratni akciji Last minute so naši pogoji nakupa Kalosa, Lacettija, Tacurne ali Evande neprekosljivi. Ne verjamete? Obiščite nas in verjemite svojim očem! -Ponudba velja le v tej akciji in do razprodaje lalog. Uvoznik, prodajalec in serviser AHAC&CO., d.o.o., Domžale (lokacija Avtoservis Pižem s.p.) Mala Loka 15, 1230 Domžale tel: 01/56 27 100, gsm: 041/463 000 Spoštovana Slava Verovšek Plahutnik, prinesi ključe! Zvone Plahutnik jo novostjo. Inovator je najbolj primeren koi strokovni svetovalec managerju. Manager, ki ima potrebne izkušnje, bo neprimerno učinkoviteje vodil realizacijo novosti kol inovator sam, seveda ob primerno stimulativni pogodbi. Pri nas deluje na tem področju za kamniško območje Tehnološki park Ljubljana. Inovator mora predložili svoj program razvoja novosti, ki ga obravnava strokovna komisija, ki odloči ali bo njegovo podjetje vključeno pod okrilje tehnološkega parka. Obvezno mora ustanoviti eno od oblik gospodarskih družb V parku je določen čas i -7 let in ima vrsto poslovnih ugodnosti in svetovanj. Naslovni podatki : Tehnološki park Ljubljana. Teslova 30, Ljubljana, tel.t) l 17766 I3,tlf.426 1879, e - pošta: info@tp-lj.si, naslovna stran: http://www.tp-lj.si. Vprašanje bralca Kamniškega občana: ali drŽava pomaga inovatorju pri razvoju IDHji; ? v Sloveniji je slabo razvilo inovacijsko podporno okolje. Še |->osc-bej to velja na začetku razvoja ideje, ko je pri nas inovator bolj ali manj prepuščen sam sebi in razlit nim svetovalcem. v ta namen pri Pospeševalnem centru za malo gospodarstvo v Ljubljani, WTC , Dunajska 156, poteka vavčerski program pomoči inovatorjem Ta deluje tako, da inovator s spiska svetovalcev specialistov izbere primernega svetovalca s področja, ki ga potrebuje. Pri PCMG dvigne vavčer in ko svetovalec opravi storitev in odda poročilo, izplača svetovalca v celoti, nato pa zaprosi za povrnitev stroškov. Te dobi povrnjene v omejenem obsegu v roku 6 mesecev od vložitve zahtevka. Naslovi: tel OI SH9 IKK7.c-po.š-ta: vcsna.pctriccvic@pcmg.si. naslovna stran :www.pemg„si Pripravil MARIJAN ŠTELE uoi. dipl.pat. ing ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale teU 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h~18h torek, petek 9^-12h t H 1L- Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DV0RJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10 Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751. 09 m/n u svoj »m* momi mjcmm?! TEHNIČNA TRGOVINA pf Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 UGODNA VELIKONOČNA PONUDBA IZDELKOV Z VIJOLIČNO ETIKETO! •MALI GOSPODINJSKI APARATI 10% fmrj^- • mikrovalovne pećice od -10% IM f • ELEKTRIČNO -VODOVODNE & ^ * ORODJE-10% ARMATURE f OD-10% m ■T •BELA TEHNIKA GORENJE, B0SCH,ELECTR0LUX, ZANUSSI, BEK0 POSODA-15% • EL RADIATORJI, KALORIFER JI-10% SVETILA-15% • GLASBENI STOLPI, JM: TELEVIZORJI-10% AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI • BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24, do 12 mesecev obresti podarimo! MALI OGLASI Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, ()4l/ 322-571,051/359-483. GARAŽO najamem v Kamniku. Tel.: 031/644-728. V varstvo sprejmem otroka. Tel.: 031/488-338. SENO prodam. Tel:: 01/ 8347-142, popoldan. Samo mati lahko nadomesti kogar koli, vendar nje ne more nadomestiti nihče. (Cardinal Mermlllod) OSMRTNICA V žalosti sporočamo, da je v 87. letu starosti umrla naša ljuba mama, tašča, babica, teta in sestrična LIDIJA KIMESWENGER rojena Vrlinšek Od nje se bomo poslovili v soboto, 12. marca 2005, ob 14. uri, na Kamniških Žalah. Žalujoči: Andrej in Marija z Ano, Lukom in Sophie ter Peter in Nina v imenu vseh sorodnikov V SPOMIN 13. marca mineva pet let. Odkar nas je zapustil nas dragi sin, brat, oči SAFET ALIBABIĆ Hvala vsem, ki obiskujete njegov zadnji dom, prižigate svečke v njegov spomin in ga nosile v svojem srcu. Njegovi najbližji Marec 2005 ZAHVALA V 93. IcIn nas je zapustila naša mama, stara mama in prababica FRANČIŠKA BENKOVIČ iz Podgorja Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo mame na njeni zadnji poli. I Ivala gospodu /upniku za opravljen pogrebni obred in tu-njiškim pevcem za zapete žaloslinkc. Žalujoči: vsi njeni Podgorje, Duplica. Zgornje Loke pri Blagovici, februar 2005 Sonce je bilo v tebi in ti si v somu. Razprostrl svojo toploto in z ljubeznijo posij naokrog, /nami si. V SPOMIN KRISTJANU V teh dneh mineva šest let, odkar te ni već med nami. Pogrešamo te. Vsi tvoji Marec 2005 ZAHVALA v 90, letu starosti je 22. februarja 2005 odšel k svojemu Stvarniku naš dragi očka IVAN MALI iz Mekinj pri Kamniku Hvaležni smo vsem, k, ste našega neka v zadnjih letih obiskovali na našem domu, dr. .Ic, manovi za skrb z.n njegov,, zdravje in p. I , „cs-lu za duhovno tdteZbO, Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom prijateljem in znancem, ki ste ga z. molitvijo In s petjem pospremili na zadnji l-o.i. Hvala vse,,,, k, sle z nam, sočustvoval,, nam izrazili sožalje, prinesli sveče ali cvetje „, daroval, za mašo. Iskrena hvala duhovnikom, mmistranlom, pevcem ,n trobentaču /a lep poslovilni obred. Hvala, ker Ste imeli našega očka rad, „, se ga boste spominjali v molitvi. Vsi njegovi Mekinje, februar 2005 _. ZAHVALA V 71. letu nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, dedek JANEZ STOPAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče, cvetje, darove za sveče maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala župniku g. Gerčaijii, pevcem in trobentaču. Hvala za pomoč ga. Pavli Korošec in Domu starejših občanov Kamnik. Žalujoči: vsi njegovi Februar 2005 Kako hi pozabiti, kai srčno smo ljubili. Življenje si ljubil, ljubil si svoj dom, Zastale so tvoje pridne roke ustavilo se d&bro je srce. ZAHVALA V 75. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oce, detli, lasi. bral in stric PAVEL REPOLUSK Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svele maše ler številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta Krt za lepo petje. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njegovi Februar 2005 r?0: :šiMI!'h m Hvalu ti, mama. hvala :ll||l mm vožnja z M&subtshijem Colt Hm 1000 tolarjev na dan * «nor*ftni looome. moojprodojno cona omNo 3 030 OOO SIT. polog 7SO0OO Brv 36 moooerth ofcrotn po 30.000 STT'm vodja prodaje in marketinga (m/ž) -1 delavec Pogoji: ■ VII. stopnja ekonomske ali druge ustrezne smeri ■ vsaj tri leta ustreznih delovnih izkušenj na področju prodaje in turizma - aktivno znanje angleškega in nemškega jezika ■ organizacijske, poslovodne, strokovne in komunikacijske sposobnosti > komericialist (m/ž) - i delavec Pogoji: - VI. ali VII. stopnja komercialne, turistične ali druge ustrezna smeri ■ vsaj eno leto delovnih izkušenj - aktivno znanje angleškega in nemškega jezika - organizacijske, strokovne in komunikacijske sposobnosti > receptor (m/ž) - i delavec Pogoji: - V. stopnja turistične ali druge ustrezne smeri - znanje angleškega in nemškega jezika ■ znanje dela z računalnikom - komunikativnost, urejenost *■ kopališki mojster (m) -1 delavec Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe tehnične ali druge ustrezne smeh - poznavanje osnov računalništva ■ veljavna licenca za reševalca iz vode . - pogovorno znanje angleškega ali nemškega jezika • organizacijske, strokovne in komunikacijske sposobnosti *• kuhar ( m/ž) - i delavec Pogoji: • IV. ali V. stopnja šolske izobrazbe - kuhar - pogovorno znanje angleškega in nemškega jezika - leto dni delovnih izkušenj v kuhinji >• natakar (m/ž) -1 delavec Pogoji: • IV. ali V. stopnja šolske izobrazbe ■ natakar ■ pogovorno znanje angleškega in nemškega jezika ■ komunikativnost in urejenost leto dni delovnih izkušenj v strežbi > čistilka (ž) - 2 delavki Pogoji: - osnovna šola ■ zaželjene delovne izkušnje - komunikativnost in urejenost Delovno razmerje bom sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom. K sodelovanju vabimo tudi večje število študentov oz. dijakov za občasna dela: - za animacije v bazenskem kompleksu in za apartmajske goste - za delo na recepciji - za pomoč v kuhinji in strežbi - reditelje pri zunanjih bazenih - reševalce iz vode - za pomoč pri čiščenju Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: TERME SNOVIK-KAMNIK, d.o.o., Molkova pot 5, 1240 KAMNIK. Za dodatne informacije pokličite na tel. št.: (01) 83 08 602 od 12. do 15. ure. 0 izbiri bomo kandidate pisno obvestili. ■atn MOTOffi 5 X V SLOVENIJI ania.st AKCIJA! RAZPRODAJA POSAMEZNIH EKSPONATOV -60% samo v marcu VSI STRANSKI DELI SO IZ VODOODPORNIH MATERIALOy_ 430 NOVIH ELEMENTOV j * BREZPLAČNA DOSTAVA IN MONTAŽA 1 * POPOLNA PRILAGODITEV VAŠIM MERAM POPOLNI RAČUNALNIŠKI 3D IZRIS KUHINJ I * PRODAJA PO TOVARNIŠKEM CENIKU BELA TEHNIKA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV ^'ARISTON ©BOSCH SIEMENS BLANCO D to pel O m skupina sam AKCIJSKA PRODAJA V TRGOVINAH SAM Od 7.3. Do 19.3.2005 KOVINSKA VRATA 87,5,200 IN PODBOJI DODATNI 5% POPUST LESENA OKNA IN BALKONSKA VRATA DODATNI 5% POPUST JELOVIC 1 OKNA, SENČILA, OBROBE DODATNI 5% POPUST Blpad £ BITA i I fo u mm X T trn NOTRANJA VRATA DODATNI 5% POPUST V LAMINATI DODATNI 5% POPUST NOTRANJA VRATA IN PODBOJI DODATNI 3% POPUST NOTRANJA VRATA IN PODBOJI DODATNI 2,5% POPUST Za male in velike mojstre OKNA DODATNI 5% POPUST Fe ali Terracana. Ugodno na svojem terenu. Će se boste v mesecu marcu odločili za Santa vam ob nakupu podarimo paket brezplačnega rednega vzdrževanja do vkl|učno 45.000 prevoženih kilometrov oziroma do 3 let in brezplačno 4-letno garancijo na motor in menjalnik. Preizkusite nas! Vabimo vas. da se usedete za volan in preizkusite prave užitke pri vožnji Pokličite 080 10 22 ali vaiega najbližjega pooblaščenega prodajalca vozil Hvundai in se dogovorite za testno vožnjo \ garancije / <&> HYUnORI Obrtniška ul. 8, Domžale S 72 16 221, 72 44 234 SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, 1235 Radomlje PC SAM JARŠE - Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje tel.: 01/729 88 00. 729 88 01, 729 88 02, 729 88 03; fax: 01/729 88 32 PE STRANJE - Zg. Stranje la, 1242 Stahovica tel: 01/729 62 82, 729 62 83; fax: 01/729 62 85