List u korlsti 4«ltv> sksga I|u4stva. Dfli»* el to op ra viesrti do vsaga kar producirajo.
This paper te devoted to (ho intervals of ths working class. Workers srs entitled to all what thsy produce.
Stev. (No.) 306.
KttMMM MQOU4 r4MI Bftll«r, Owv I, ItW, »t U« Ml OfftM »iCateago IU. au*«» (*• A«t of CN|f*M •! Marofc Ird. IH7W
Office: 2146 Bine lalaatAve.
"Delavci vseh dežela, združite se
PAZITE!
na itsvilko v oklspsju-ki ss nahaja pola« vašega naslova, priUplJa-nega «podal ali na ovitku. Ako (ou7) |e fttsvllka . . teda| vam s prihodnjo itsvilko natega lista po-t «¿s naročnina. Prosimo. ponovit« |o takoj.
Chicago. Ith, 22. julija (July) 1913.
Leto (Vol.) VIII.
Divji napad na socialiste
*
PIJANA IN PODIVJANA VO-JA.JKA DRHAL RAZDJALA SOCIALISTIČNI STAN V SEATTLE, WASH
Kdo hoče revolucijo?
Seattle, Woh., 19. jul. — Drhal pijanih in podivjanih zveznih pomorščakov iu mornarjev v zvezi z vojaki iz suhe-ga in a tol{H> civilistov je sinoči napadla in vdrla v prostore tukajšnje socialistične organizacije in Industrial Workers of the World ter" napravila obema organizacijama f ogromno škodo. Napad. je sledil spopadu članov I. W. W. z zvezinitni mornarji v čtrtrtek, v katerem so bili. trije mornarj tepeui.
Ker se veLed neke slavnoati mudi tukaj pacifiška rezervna flota, je mesto polno pomorščakov in vojakov iz Fort Lawtona, ki «o na dopustu. Včeraj je bil t trkaj vojni tajnik iz Washington» Joseph ils Daniels, kateri je imel pojedino na križarki West Virginia. Pri tej priliki je Daniels imel daljši govor, v katerem je fanatično napadel socialiste. Dejal je, da * 'rdeča zastava uiina mesta v Ameriki in vsakdo, ki sledi rdeči zastavi, * tudi nima mesta v tej deželi." Dalje je hvalil župana v Bostonu, kateri je nekoč prepovedal rdečo zaKtavo in dejal, da vsak župan, kateri ne stori tega, ni vreden županstva. Rezultat tega govora je takoj pokazal. To1|*l pomorskih vojakov, raz vneta in nahujskana vsled neumnih besed, je šla taicoj na Mo. Tem «o s»~prk*ru2Ui mi-ličarji in kakih slo civilnih p&ba-linov. Tolpa je najprej vdrla na ogel Fourth ave. in Westlake Boulevard, kjer prodaja M i lard Price navadno socialistične časopise. Voziček s časopisi in knjigami je bi) takoj razbit na kosce in časopisi raztrgani in razmetar ni na vse strani. Po tej "prvi zmagi" je pijhna drhal z ameriškimi zastavami v rokah divljala na Fifth ave., kjer ima socialistična stranka svoj glavni stan. Divjaki so razbili veliko »po na pročelju hiše, vdrli noter in razbili in polomili vse pohištvo. Po končauem "slavnem delu" «o pribili zvezdnato zastavo na vrata. Nato je "slavna armada" z divjim vpitjem drla proti poslopju na Washington St., kjer ima I. W. W? svoje prostore. Na potu je divjake skušal ustaviti poln avtomobil policajev; zadnji so zagrozili tolpi, da bodo aretirali slehernega, ako ge takoj ne razidejo — in to je bilo vse! Vojaki so se smejali policajem in vpili: 44Vaš župan se ne briga za socialist?, zato jim pa hočemo mi dati vetra!" In policaji so mimo gledadi vandale. V prostorih I. W. W. so uniformirane <barabe pobrale vse mize, stole, časopise iu knjige, znosile jih na ulico in zažgale. Pijana vojaška in civilna drhal je nato plesala okrog ognja in pravkar je bila na potu, da vprizori še nadalnji vandailizem, ko je prišel nekdo in povedal divjakom, da se bliža iz pristanišča petdeset pomorskih stražnikov pod poveljem, da aretirajo vse iz-grednike. To jih je takoj streznilo in "slavni junaki" so se takoj razpršili na v»e strani.
O kakem napadu na sodruge same še ni poročila. Najbrž so se sodnrgi umaknili, ko so videli pijano tolpo in tako preprečili krvo-litje. Toda škoda, ki jo je vojaški mob prizadjal imetju naAe organizacije, je ogromha. Knjig in pohištva so uničili za več tisoč do-darjev vrednosti.
Mrr in red v nevarnoati! Nedotakljivost tujega imetja 1 Hujskanje k uporu in izgredom I Kje se to vršit Ali med socialisti! Tinti, ki vedno pišejo in tulijo o "napadih socialistov" na imetje
in življeuje, naj so zdaj "naspe-glajol" Upamo, da bodo sodrugi v Seattle iskali zadoščenja za ta barbarizem na pristojnem mestu, ako je še kakšna pravica tudi za delavce.
Klanje na Balkanu.
Bolgari obdolženi ostudnih grozodejstev. Poklali 30,000 mo-h&medancev.
Grški ministrski predsednik Veuiieloe pripravlja komunikacijo na vse velesile, v kateri bo zahteval. da sc Bolgarska briše iz liste civiliziranih narodov, ki so podpisali konvencijo v tiague. Obtožnica Grške, ki se predloži velesilam vsebuje strašne očit»ke glede grozodejstev, ki so jih ha« je učinili Bolgari nad mirnimi prebivalci v Alacedoniji. Ob času {&>jne zaveznikov proti Turkom so bolgarske čete pomorile nad 30,000 mobamedanskih prebivalcev. Žene, otroci iu starci so bili grozno mučeni predno so izdihnili. V poznejši vojni med zavezniki so — glasom poročila — Bolgari vprizarjali ista zločinstva nad Grki in Srbi. Obtožnico Grške (»odpira tudi avstrijski konzul v Solunu, kateri poroča o bolgarskih grozodejstvih v Seresu. Ktfn-zul poroča, da so bolgarski vojaki zajeli grško prebivalstvo in ga na nezaslišan način mučili. Častniki so vpričo vojakov oskrunili žene in dekleta, med tem ko so njih možje in bratje morali gledati barbarski prizor. Nato so vjetnike sežigali, sekali na kose pribijali na križe in drugače mre-varili, preden so izdihnili v strašnih mukah. Poročilo govori dalje, da so Bolgari našli v eni kleti 80 žensk in deklet, ki so se skrile. Bolgari so najprvo oskrunili mlajše ženske, nato so pa zaprli vse izhode v klet, nalili noter par sodov petroleja in zažgali. Pozneje so preiskovalci odkrili grozno ožgana trupla nesrečnih žensk.
Na drugi strani je srbska vlada izdala poročilo 19. jul. o strašnem masakriranju Srbov po bole garskih četah. Poročilo govori, da so srbskj vjetniki umirali v nepo pisnih mukah v bolgarskih rokah. Na tleh ležeče in umirajoče Srbe so Bolgari počasi nabadali na bajonete, tomilp jim kosti v nogah jn rokah, rezali nosove, iztikali oči in pripekali z ognjem. Sploh poročilo o grozodejstvih je tako strašno, da je skoro neverjetno, če je sploh kakšen človek na svetu, da bi počel kaj tako groznega česar dolžijo Bolgare. Ako je le tisočeri del resnice, kar se poroča o bolgarskih barbarstvih, potem ne vemo. kaj bi rekli.
Iz Londona poročajo z dne 20, t. m., da se Srbi, Grki in Romun-ci bližajo Sofiji, glavnemu mestu Bolgarske. Bolgarska armada je .tepena in poražena na vseh straneh in kralj Ferdinand milo prosi za mir. Nasprotno pa izjavlja jo trije zavezniki, da miru prej ne bo. dokler se vse tri armadt» ne snidejo v Sofiji. Na drugi strani pa gredo Turki v treh velikih armadah proti Drinopolju in — zadnja vest — dasi še nepotrjena — se glasi, da so Turki že vzeti Drinopolje brez vsake opozicije. Lule Burgas je le padel Turkom v roke v petek in Kirk Kilisič so vzeli dva dni pozneje.
CLEVELANDSKA AMERIKA TOŽENA.
Poroča se nam iz zanesljivih virov, da sta znana trflovca z zemljišči v Wisconsmu, A. Mantel in A. Skubic vložila proti Cl. Ameriki tožbo, radi nekega lainjivega članka, ki je bil priobčen v omenjenem listu dne 15. julija t. 1. Tožba. ki je vložena — kakor se glasi poročilo — na kriminalnem sodiftču, se glasi na $50.000.00 odškodnine.
Mulhallova razkritja.
Martin M. Mulhall, bivši glavni agent Narodne zveze tovarnarjev, je prebil brez malega ves zadnji teden na svedoškem stolu pred senatnim preiskovalnim komitejem. " V petek mu je prišlo "slabo" vsled neprestanega vorjenja in komite mu je dal za nekaj dni počitnice.
Komite je pregledal nekaj Čez 1000 pisem v tem času; a jih še čaka ogromen kup. Na podlagi pregledanih pisem in Mulhallove-ga svedočenja je do sedaj dogna-no sledeče:
Izvolitev kongresnika Little-fielda v Maine 1. 1906 je stala tovarnarje $60,000.
V	glavnem stanu American Federation of Labor v Waahingtonu so imeli tovarnarji stalne vohune ki so bili Gomirersu vedno za petami.
V	svrho, da porazijo kongresnika Pearre v Marylandu so potrosili tovarnarji dnevno $200.
Michael Collins, delavski vodja v Philadelphiji, kateri je bil podkupljen od Mulhalla. prizna, da je enkrat prejel od zadnjega "majhen ček."
Tovarnarji v Indiani so I. 1908 potrosili $22,000 za izvolitev Jas. K. Watsona gouverner jem, a ni se jim posrečilo.
Štrajk čevljarskih delavcev t St. Louisu pred šestimi leti je bil kupljen za $3000. Denar je bil obljubljen vodji štrajka, nekemu Franku in dva dni kasneje, je bil štrajk končan. Toda Frank ni nikdar «kobil niti centa. Čim je bil štrajk končan, ni hotel* zveza tovarnarjev ničesar plačati in déjà vski Judež je lepo ostal na cedilu.
Vsled stroge tajnosti so bili a-gentje in prijatelji zveze tovar-nerjev v mnogih pismih označeni le go številkah. Mulhall je bil št. 11, Littlefield št. 9., bivši in sedaj že pokojni podpredsednik Sherman št. 8 itd.	~
Podružnica zveze tovarnarjev pod imenom "National Council for Industrial Defense" je vsako leto nakoleklala meti kapitalisti $500,000 do $700,000 in izročila Narodni zvezi v svrho vzdrževanja "lobby" in propagande proti delavskim unijam in delavskim zakonom. Iz tega zneska so bili tudi plačani agentje Mulhall in drugi. ______
"Siromašni" Bryan!
William J. Bryan je državni tajnik ali toliko kot ministrski predsednik v monarhističnih državah. Kot tak ima $12.000 letne plače, to je tisoč dol-arjev na mesec. In ta "veliki" in "pri-prosti" demokrat pravi, da ne more živeti ob tej plači! Tisoč dolarjev na mesec in Bryan je pred nekaj dnevi pustil svoje u-radne posle v Waahingitonu in odšel predavat po detfeli, da tako "zasluži'* nekaj centov "po strani" za nujne potrebe, ker drugače ne more živeti." In zvezni senat se sedaj bavil s tem, da bi mu malo "zboljšal" plačo in tako rešil bogato republiko sramote, da mora "prvi" državljan umirati hrkote vsled "beraške" plače.
Ubogi Bryan! Ali ni to žalostno! Hej. vi delavci, — ki služite po tisoč dolarjev in še več na mesec (!) — ali ni res, da je ob taki plači nemogoče i^hn jati T T ! ! !
Ne hodite sa delom v Porcupine, /Ontario. Canada. V Porcupine so premogarti na štrajkn.
Štrajk v Bingham Canyon, U-tah ie vedno traja. Delavci, ne hodite v to kraj iskat dela, dokler ne bode itrajk končan. Bodimo ljndja in bratje, ne pa i*da-jalci delavskih interesov. "Bingham Miners Union, It 67 W, F. of K."
Ali jim škoduje?
fiu miliou, sedemsto in petdeset tisoč majhnih otrok — dečkov in deklic — je vposlenih v tovarnah, rudnikih, premogokopih itd. v Zcdinjenih drŽavah ameriških.
"To ni nič!" je izjavil z na smehom dobro rejeni in gladko-rotki zakonodajalec v debati v zbornici, ko je šlo za odpravo go tovega otroškega dela. "Delo ne škoduje nilcociur. Za otroke je boljše, da delajo, kakor da bi letali po ulicah in pasli lenobo. Jaz sem proti odpravi otroškega dela."
Ali jim rea ne škoduje? Ali je res boljše za teh 1,750,000 glav mhi^ine, da prebijejo svoja mlada leta v tovarnah in rovih t Ali je res neumestno boriti se za odpravo «otroškega dela T , Kaj pravijo dejstva o tem T i ' Izmed gori navedenega števi|a otrokov-delavce v je 12.000 deČ-ker v starosti devet do štirinajst let, ki delajo v premogokopih -r-na poljih trdega premoga. Jim h to dflo ne škoduje t Poglejmo kaj pravi uradni zapisnik predložen kongres« in podprt z uradnimi listinami in zapriseženimi svedoč-bami (Congressional Record, 41 zvezek, 2 dal, stran 1563):
"V pljučah malih dečkov se nafcira prah, tako da zadobe pljuča drugo barvo. Videl sem dečke, ki so pljuvatli črn materijal iz pljuč tudi več let potem, ko niso .več dele)i v premogovih rovih." Dalje:
" Videl sem dvanajstletnega fénica v rovu. ki je opravljal s veje delo po 14 ur zaporedoma lan za 60 centov dnevne ptirfe. Pogled p*> premogokopu me je zbodel v srce. Tla, stene, strop, obleka, koža in sploh vse pokrito s črnim prahom; gromenje ropotajočih strojev in padajočega premoga je glušilo ušesa — a zunaj talco lep dan! Skušal sem uloviti košček premoga, ki je letol s ko« "chutes", toda zgrešil sem in moji prsti so bili v trenotku vsi obrezani in krvavi. V goltancu mi je pa bilo tako težko, kakor bi me kdo davil. Toliko, da se nisem zadušil v oblaku črnega prahu. Cele tri ure potem, ko sem bil že zunaj, sem moral pljuvati črno zmes iz sebe."
In tako delo ne škoduje dečkom v preimtgovih rovih? Kdo pravi, da ae?!
Tisoče drugih dela v tovarnah. tKaj pa fabriško delo? Ali nič ne škoduje mladini? Poglejmo zopet v uradni zapisnik:
"Nosili so (dečki) tekočo kovino do žarečih poči neprenehoma celi dan in dan na dan. Razdalja med pečmi je merila sto čevljev in dečki so to razdaljo prehodili, no-weti razmtjrrri tovor, 72 krat na uro, to je 22 milj na osem ur. Njih plača znaša 60 centov do enera dolarja na osem ur".
Tisoče drugih dela v tekstilnih tovarnah. Oficijelni zapisnik zopet govori o njih:
"Mala Mary je delala v parni sobi v tovarni za čiščenje vlakna. V prostoru prenapolnjenem z oblaki pare je stala celi dan v koritu vode in izvijala mokro vlakno. Bila je premočena do dože, daai-ravno pravijo, da imajo deklice gumijaat predpasnik. Po zimi mora Mary in stotine drugih deklic vea na mrzli zrak v ravnoisti o-blekú. v kateri se kuhajo v neznosni vročini podnevi."
Seveda — to je jako zdravo za majhno Mary in za ost«le! Kaj pa v tovarnah, kjer predejo in tkejo svilo? Tudi tam je vposlenih na tiseče otrok. In kar je še bolj ža lost no, otroci v teh tovarnah delajo tudi po noči. V uradnem poročilu čitamo zopet tole:
"Tesna atmosfera v tovarnah v nóínem Času popolnoma omami otroke. In z namenom, da pridejo k nebi, poženejo jih o ponoči za pol ure ven na sveži zrak. Zunaj
popadajo otioci kot mrtvi na tra vo, desko ali kamor že bodi in za spijo. Ker pa bossje ne marajo
da bi otroci spali, jih navadno po* livajo po obrazih z mrzlo vodo. Nikdar ne bi tega verjel, da ni sem videl ua lastne oči."
Nato opisuje poročevalec svoj obisk v stanovanju malega, šest let starega "delavca", kateri je delal ponoči v svilopredilnicah:
"Na vprašanje, če kaj spi doma, je odgovoril otrok, da ne more spati [»odnevi. V drugem slučaju so mi pa povedali, da otroci, prisedši iz dela, kar popadajo na postelj, ne da bi se umili, jedli ali potegnili umazano, delavna obleko raz sebe."
0 otrocih, ki delajo v volnopre-dilnicah, poroča uradni zapisnik sledeče:
"Gruče otrok tvorijo, kadar prihajajo zvečer iz dela, čudno sliko. Vsi so pobarvani od pete do glave z različnimi barvami. Pozimi kadar zapade sveži sneg jim je lahko slediti do doma ne le po pobarvanih stopinjah, temveč tudi po kapljah barve, ki kaplja iz njihovih oblek. Dokler zamorejo dekli^ vzdržati pri delu in, da le rcdkok&tera omedli, delajo tovarne s polnim parom; ali kadar se omedlevanja med delom tako p** množe. da se ne izplača več delati, tedaj pa zapro tovarne."
Omedlevanja pri delu! če de klice pri delu omedli jo, tedaj nekaj ni prav — ali je? Od neškodljivega, lahkega dela ^ihče ne omedli. Kako pa postopajo z otroci na delu? Ali So bossje napram njim prijazni ali kakšni? Tudi na to vprašanje odgovarja uradni rekord:
"Bos (v pretnogolomu) je hodil naokrog vedno s palico v roki in
zdaj pa zdaj je potrkal (!) z isto po glavi ali hrbtu dečka, kateri se mu je zdel počasen. Zdravnik neke mestne tovarne mi je pravil, da dobi deset odstotkov otrok, ki so stalno vposleni pred 12 letom, v petih letih jetiko. Veliko se jih pa tudi jK»uesreči pri delu. Dotič-,ni zdravnik je |>o lastni izjavi obvezal več toot »to otrokom zmečkane prste."
Dovolj! — Nezaslišani zločin! Vposlovanje jieodrasle mladine je eno največjih hudodelstev kapitalizmu. Že samo radi tega zločina se moramo zavedni delavci boriti z vsemi silami, da pade kapitalizem in da pride na njegovo mesto socializem.
— Iz Patersona, N. J. dohaja vest, da štrajk tamosnjih svilo-tkalcev počasi propada. Izmed 25,000 delavcev, ki so saštrajkali pred petimi meneei, jih je samo Ae okrog 10,000 v stavki. V petek je pa glasovalo nadaljnih 2500 izdelovalcev svilenih trakov, da sprejmejo devetumo delo namesto prvotne zahteve za osem ur in da se bodo nogaiali s posameznimi lastniki t »varen, torej ravno naKprotno. kakor zahtevajo voditelji štr«jka in njihova organizacija I. W. W.
MEKSIKANSKE KOMATIJE.
Meksikansko vprašanje je zopet v ospredju. Evropski kapitalisti, ki so zadnje čase financirali Iluertovo strahovlado, sedaj pritiskajo na zvezno vlado, da pri-pozna llureta in njegovo bando morilcev. Wilson je zadnji teden pozval ameriškega zastopnika v Washington, da od njega poizve resnični položaj v Meksiki. Wilson je do sedaj ravnal pametno, da ni pripoznal Huerte; kakšno stališče bo zavzel sedaj, se ne ve. Krvavi boji v Meksiki so še vedno na dnevnem redu. Konstitueional-ci, ki tvorijo glavno opozicijo proti Huerti, so precej močni in zelo aktivni. Wilson in Bryan sta do sedaj stala na stališču, da ne pri-poznata vlade v Meksiki tako dolgo, dokler ne bo predsednik izvoljen potom ljudstva.
T Pittsburgh Kana, so dne 5.
julij« aretirali na ulici socialističnega govornika. Aretaciji je ugo varjal okrajni šerif, ki je aocia list, — ker ima po ustavi vsakdo pravico obdržavti mirne shode na ulicah, ki so javna ljudska last.
V rudnikih v Cumberland, B. Oanada so delavci na itrajku. De lavci, ne hodite v te kraje dokler bodo trajal boj med delavci in kapitalisti. Edinole solidarnost delavoev, lahko stre verige kapi taliima.
Delavski pregled.
Delavci, pozor!
V Calutnetu, Mich., iu okolici se pripravljajo rudarji na veliki štrajk, kateri ima izbruhniti vsak čas. Boj je predvsem naperjen proti Caluinet and llecla Mining Co., katera zadnje Čase izkorišča rudarje do skrajnosti. V-odatvo štrajka bo v rokah organizacije Western Federation of Miners in glavna zahteva delavcev je osem-urno delo in povišanje plače poleg pripoznanja unije.
Opozarjamo slovensko delavce drugod, naj ue gredo sedaj tja, Bodite solidarni! Čuvajte se naj-gršega imena: skeb!
— V Ncvadi je slabo za delavce. Na tisoče delavcev je brez posla. Ogibajte se te države.
—	Izprtjc stavb makih delavcev v Chieagi je končano in 25,000 mož, ki so bili brea posla od 19. jun., se je zopet povrnilo na delo. — Štrajk sprevodnikov in Motor-.mkov v saipadnik prsdmestjiK Chicage (Bervin, Oak Park itd.) je tudi kcM&an zadnji petek in cestne "kare" soj»et vozijo kot poprej.
—V Philadelphiji je na štrajku več tisoč krojačev in krojačie.
—	Izvnševalm odttcf <fe$avne delavske federacije v Wisconsinu je poročal 'na konvenciji v Wan-sau zadnji teden, da povprečna letna plača nnijskega delavca v omenjeni državi znaša samo $712. Neorganizirani delavci so pa plačani še veliko slabse. Preračunano j>a je, da delavec z ženo in s peterimi otroci potrebuje najmanj $900 na leto aa dostojno eksistenco.
*
—	Štrajk 100,000 železničarjev na izhodnih železnieah je preprečen. Preprečil ga je predsednik Wilson, ko je pozval v Washington zastopnike obeh strank in do-segelp^la so zadnji sklenili izročiti sporne točke razsodišču. V ta namen je kongres naglo spremenil Brdmanov razsodniški zakon v toliko, da je sedaj dovoljeno več razsodnikov. Razsodišče bo razsojalo le o zahtevah železničarjev. Vsaka zahteva od strani železniških družb je izključena.
— Parlament na Švedskem je sprejel zakon za starostno zavarovanje in odškodninski zakon za ponesrečene delavce. Oba zakona so i/poslovali socialisti.
— V Ipswie.hu, Mass. so lastniki tovaren izginuli iz svojih "hiš" 14 rodbin štrajkajočih delavcev na cest».
' Ti delavec. Mar ti je znano, koliko gospodarji dela dajo delavcu? Nič več kolikor absolutno potrebuje za življenje! Gospodujoči razred ne da brez bojs nič. Delavci, imejte pamet ter si sami uze-mite, kar je vašega.
Ignoran ea je neprecenljive vrednosti za kapitaliste. Razredna zavest in znanje pa je neprecenljive vrednosti za delavca. Prijatelji, katero stvar si hočemo sede j izbrati?
' pbolktareg
Iz naselbin.
Bankhead. Alta, Caaada.
Tu smo ustanovili novo društvu Koacinsko it. 72. ter je priklopih k S. D. P. Z. v Couemaugh, IV in sicer meseca januarja t. 1. Društvo je ustanovljeno na dobri podlagi. Šteje 22 članov irf 1 članico. Večina ao Poljaki.
Naznanfti pa moram tudi žalostno novico, da je morata to naše mlado društvo žrtvovati že euega . najboljših članov.
Utfirala ira ve iz naše arede ka-pitalistična roka. Frank Kropin-ski je je njegovo ime.
Vzrok njegove smrti je eksplozija dinamita v novem predoru. Uničila je Ui eksplozija dva delavca in nam skoro ni bilo mogoče dognati, kateri je Kropinski. — Imeli smo veličasten pogreb. Pokopali smo ga civilno in v spremstvu dveh društev/
Pri tej priliki se zahvaljujem v imenu dr. Koacinsko št. 72. dr. Sv. Trojice št. 148, Bankhead Alta, ki ae je tudi udqleii>o pogreba — v polnem «tevilu.
Z bratskim in socialističnim pozdravom
R. Dutka, tajnik.
Op. ur. Drugo »mo izpustili, ker ne spada v .naš list. Pilite direktno novemu glavnemu uradu.
je delavee, ne drli z delavcem! Spomladi ao bile volitve, in ttlove nec je volil Slovenca (Millerakega .	„ Ktx„u ,„n_lbuhkiperja), ki je bil tudi izvoljen
bo ,rX Sm, toi.ti» kdo »P^U	0"e'"n™ del0'
r>o ireoa new. jle u Slovenec je pa s vso
krši « in 9. božjo zapoved Mai"	to misel. J Zakaj t
delajo to ^l^T V« ve-	morali dati o-
S- Jf"
t
naprej^ kako se moramo otresti £ J	^ Vrnima ie k
mezdnega «u^va.	Likniku! Zvečer ob 9. uri so imeli
Resnitti na ljubo moram reči,|P™	La(_ .mn
da se včasih kak aicer zagrizen
klerikalec udari na svoja prsa
in pravi: "NikoP več na grem v
Finci igro tridejanko, katere amo
«e tudi mi udeležili. Med dfl&gim
dejanjem stopi pred oder iodr.
m p™11"«nI; .Tu* I&av» in v kratkih, jedrnatih be cerkev. Sedai sem pa socialist, »«I	. v .
sedah govori v slovo. Končal je : "Čvrsto se oprimimo organizaci-
prkluša pri ♦'bari" itd. No, to pač se ni socialist! .	.
-Kdor je socialist, spada k stran- J«. **	d*ne» }?{o wkl!»
Ki, občuje prispevke, je organi«^« nas kaj nas je. 1o smo mi, ran, zaveden, treznomisleč in neu-l^itelji delavstva.
strašen bojevnik z uma svitih» mečem; on je za evolucijo, je na sprotnik vsake divje sile in prelivanja krvi. (losi>odje in gospe
Ghiahoim, Minn.
Jugoslovanski socialist, klub
* niijH Krvi. viu»j'vmij« m	i • .. «
k»,- v»« je socialistofroev, pome «. 22 je ..« .voj. redm Nji dne
Aurora, Minn.
Več ali manj se vedno «liši iz naše mlade naselbine: Jutranja
Zarja (Aurora). Ne vem- bi li re" kel. da je v Mrnn. ali v llf. Po zaslužen ju "Polskegačiča" ae je sedaj spremenila v 11L Tako je vsaj pisal (Pollak) tajniku dr. "Delavec", S. S. P. Z.
Pustimo to; tudi se ne bom bs-vil z vremenom,- niti s komarji, pač pa s delavskimi razmerami Te zgledajo na prvi pogled dobre če jih pa pogledamo a pravega stališče, opazimo, da so tako slabe m gnile, da se človeku ksr ga bi. Zato tudi nikomur ne svetu jem hoditi sem za delom. — O strokovni organizaciji ni niti go-v<ora. Imamo pač pol ducata in še eno povrhu podpornih društev in sicer tri svmbodomrselna in štiri klerikalna.
Neko klerikalno društvo, usta novljeno po milosti Rev. Pirnata, je, kakor »e euje^ — zagazilo precej velike dolgove.
Hotelo je to društvo konkurirati naprednim, pa je tako samo padlo v lužo, iz katere se bo težko «kobacalo. To je pač jasen dokaz, 'kako so oberkatoličani vzorni voditelji — delavca trpina.
Soc. klub. št. 54 lepo napreduje 6. julija smo imeli vrtno veselico in shod, skupno s finskimi sodru-
Kot slovenska govornika «ta nastopila na shodu sodruga Fr. Šavs, urednik Proletarca in Mah ne iz Chisholma. Oba govornika sta žela burno odobravanje, kar sta po vsej pravici — itudi zaslu žila.
Na «hod je bil povabljen tudi Rev. Pollak, znani socialistožrc Z nestrpnostjo amo ga pričakovali od 10. ure dop. do 6ih pWp.
A, — glej ga spaka, ni ga bilo Pobral je šila in kopita in hajc na Bivabik. S tem je veleučeni
_______«veti romar pokszsl, da ne ve nič
in ne zna. nač. Kapituliral je pred priprostim delavcem.
Zdaj pa premisli delavec, kake ga učitelja imsš. Veleučeni mož namestnik tesarjevega sina, na darjen od «v. duha, ki je hodi šestnajst let v šolo, je kapitulira pred priprostim delavcem, ki ima za seboj trirazredno ljudsko šolo. Tukaj se pa vendar vse ne ha. — Pamet, pamet, takim but cem, ki hodijo 16 let v šolo, pa se ne upsjo nastojiti javno, obr nite hrbet. Ali naj nam take du še v ne reve ^diktirajo, kaj smemo in kaj ne smemo čitatitl — Poj te se soliti
Iz vsegs tega je pač lahko raz vidno, kako ao zalnpani njegovi pristati, klerikalni kseki in kak Ino duševno hrano morajo preba vati.
Pri tem torej ni čudno, da ne čutijo biča kapitala, ki tepe njih in njihove družine.
Zadnje čase imajo ti sveti možje - (podrepniki Pollaka) dosti lsjati čez socisliste. Lajajo, kakor ku #ek v luno. Dovolite, da si seds, tudi usojsm vprsšsti te svet« može, kdsj in kje je ksteri socialist na Aurori rabil nož in revo
tite najprej pred svojim pragom izkopajte bruno iz svojih oči, potem šele glejte za pezdirjem pri socialistih.
Pregovor pravi: "Ne hodi na solnce, če imaš maslo na glavi
Izprašujte svojo vest, izprasuj te dolgo, |M»glejte tudi malo v preteklost in prepričan aem, da vas bo sram samega sebe. HDefcavci, sotrpini, koliko časa »orno še spali T! Zbudite se iz sna čas je! Organizirajte se vsi v socialistični stranki; čitajte delav-
J. B. Miheüch.
6. julija t. 1. izvolile novi odbor, kateri sestri iz sledečih člauov: Mate Mavrin, tajnik; Stevo Ka-sum. računovodja; Jos. Mavrin organizator; Iiouis Drobnich, za pisnikar. — V nadzorni odbor ao izvoljeni 0. Brinšek, D. Zobec in K. Ilerljevič.
Socialist. pozdrav.!
M. Mavrin, tajnik.
Chicago, 111, julija 1913
Cenjeno upredništVo; ____Kakor je večini Slovencem
s ko č asopisj e" Titajte Prol e t a r -1C h i ca gi znano, ae je bilo lansko
leto ustanovilo alov. del. telovad
novodobnega naziranja.	I™ d™tv0 "Sokol". Takoj po
Proč s starim geslom, "kar jeM*novitvi no nekaterv čakali
t>il moj oče, to bom tudi jaz!" vspehov, niLslee, da če je
Svet se organizira z velikanako ko1" «»tanovljen, je atem že
naglico. Staro se zametava, opri- *orjeuo. Ker tega naravno m bi
jemlje se vse modernega ivazira- 10 mogoče .pričakovati, so nepo
nja. Stopite v vrste zavednih de- trpežljivi zapustili ' Sokola , f
avcev; ne bojte se Neveničev, ki vitrini ao catali in delaU in go-
vas strašijo a peklom in h—m, sa-N*1' čustvo naprej.
mi pa žive na vaš raiuii razkošno, I>mltva "Sokol namen
imajo že na tem svetu nebe»a, v/dajati telovadbo, ki je vsakemu
a za d ni ga se ne brigajo! Vam «»oveku potrebna. Pa ne aamo to
obljubljajo plačilo nad zvezdami, tlMi duševno vzgojo si je vze
sami ga pa hočejo imeti že na temfSoko1" */ na,0K° 1 vettU gVrtll	luoleg telovadbe tudi čitalnico za
Delajte tudi vi tako, kakor oni duševno razvedrilo, in zahtevajte plačilo za avoje delo Ker ni na roki gmotnih sred že tu, i mi tem svetu; naj le oni ča- steT» apeliramo na somišljenike
ka.jo plačila nad zvezdami.	ki ¡m*i° n» roki	dolrre .
Soc. pozdrsT, vsem zavednim klerikalne — kujige, nsj jih delavcem.	dani jejo Čitalnici. J Knjige spre
Ante—Krist. |j<'ms br. J. Miller, 2228 — 22ud Str. Chicsgo. Aurora, Blinn. I Mladeniči i o mladenke naj bi Na soc. pikniku dne 6. julija, Prišle p» k telovadbi in naj bi ae katerega je priredil soc. klub. št. vpisali v društvo. Naše mnenje 54 skupno s Finsko skupino, se je J*, da je bolje za mladino, če si obnese! povoljno. Zbrali smo se krepi telo in duha, nego ds bije v Finski dvorani in združeno od- brezmiselno žogo. kskor so ns korakali ob 9:30 predpoldnem iz vajeni Amerikanci. Dalje bo sku dvorane z rdečo zastavo in z god-M V Sokol" ustanoviti — 5e bo t»o, stopajoč v dolgi vrsti po me- dovolj zanimajna — posebno so stu. Ob glasih marseljeze dospe- M o * slovenskim poukom, kjer se mo na določeni prostor, kjer se je bodo otroci učili jezika in nrav piknik vršil. Omeniti moram tudi,h^J?» življenja brez kakšnega ver da so štiri slovenske sodruginje »k«^a kloroformiranja. Korakale poleg mnogih finskih Oe bo dovolj odziva, mora «tvar .«♦odruginj. Ob straneh mesta so palnapredOhratill stali in metali poglede v naše vr- Telovadne ure za moške so vsa ste tisti ljudje, kateri se niso U-IP^tek od 8. do 10. zvečer; za otro pali izstopiti iz ojnice, da svojim ke je ena ura, to je od 7—* ure osebam udano vstrežejo, ker ho- zv. istega dne. x cejo biti vedno vpreženi oslički. — Za Ženske je telovadba vsako Va pikniku je bilo veliko število *redo večer, v čaau. kakor i\ mo zbirnega ljudstva. Vreme je bilo «ke. Telovadnica je na 2242 -1« krasno. Dopoldan je govoril «odr.l^.^rS Pisce,TliičagO.
So<lruga Jožefa Demača »cm poznal še iz starega kraja in ai-
er iz Leobna. Socialističnega
niha si je pridobil pri Čitauju ssnikov in knjig. Dokler ni bila ustanovljena jugosloiv. soc. stran-ta, je plačeval mesečne doneake pri češki socialistični sekciji. Ustanovil je tudi social, klub št. 26 v Steel, 0., in mu oatal zvest do groba.
Zelo marljiv oje deloval pri podpornih društvih. Društvu 'Bratstvo št. 4. S. N. P. J." j« bil od uatanovljenja zvesti član. Hakrat je bil izvoljen delegatom in eicer za La Sall-ako in Cleve-and-ako kciivencijo.
Ustanovil je tudi društvo "So-col" in ga priklonil Conemaugski delavski zvezi.
Povsod je marljivo in značajno deloval in agit irai za delavsko socialistično organizacijo. — Bil ;je še mlad samec, ljubil je godbo in petje ter imel še polno upanj in nad — začrtanih za bodočnost.
Zadnja 4 leta je bil vedno bo-ehen. Bil je izučen krojač in naj težje delo mu je bïlo likanje.1 Iskal si je zdravniške pomoči pri več zdravnikih. Njegova mati, »rat in aestre, vsi so mu stregli med boleznijo, kar ao mogli. Pa vsa pcetrežba in vsa ljubezen mu ni mogla ohraniti življenja. Izgubili smo najboljšega sodruga in agitatorja za delavske pravice.
Sodmg Jožef Dermač, mrtev si danes >n počivaš v hladnem grobu. Mi bcxlomo dodelovali tisto delo, ki si nam ga ti prepustil. Nadaljevali ga bodemo tako dolgo, dokler ne pridemo do cilja in nas ne prinesejo poleg Tebe. Ker si ljubrl cvetice naj Ti cvetejo tudi na gomili. Ptice pod nebom naj Ti veselo prepevajo. Solnčni žarki naj Ti svetijo. Jutranja rosa naj Te resi, kakor ae rosijo za Teboj naše oči.
Globoko sozalje izrekam materi, bratu in sestram pokojnika, kakor tudi vsem njegovim sorodnikom! i
Ignac Žlemberger.
nole v mednarodni aocialistični strsnki. Nato je govoril tudi sodr.
no udeležujete sej kluba. Socialistična stranka ni tukaj aamo za
Jos. Man ton jr, ki je dejal, da je parado, ampak da izvršuje organi-laž, da hočejo socialisti vzeti »atorično delo, ki naj rodi delav-
kornu vero, ker je sploh izključe- «em vapehe na gospodarskem in no, da ae da ta reč komu vzeti, če duševnem polju. To delo pa ni jo ima ali če je nima. Posamezni dolžan izvrševati aamo eden ali
farčki pa še z daleč niso vera. če dva, ampak vsi člsni potom ude-
se posamezne štreharske žegnane fantičke — kakor je na pr. Sojar-ček ali Janezek, katera drži večina ostalih slov. anier; duh. za ne-
leževanja klubovih »ej. Cl^ni kluba morajo vedeti za vse akcijo, ki jih želi klub podvzeti, kajti tajnik in organizator izvršujeta ls
kakšne "flirt-frkoline", ki napa- hklepe klubovih članov, in če ni data socialiste in socializem, je toLklepov,znači, da ni dela; če pa ni le hvaležno delo za cel slovenski dela, tudi ni vredno da klub ob-
rod. Tako domišljavih božjih	_ Ni dovolj, da ae reše
agentov, kakor ata ta dva, sploh h«jaz Hem socialist". Same beae-nima noben narod na avetu. Zato Lje ne ustvarjajo socialistov. Tvo-vTŠe socialisti dobro delo, kadar ju gveta dolžnost je, da si na seji jih šibajo.	in če imaS kaj ^riatne^a, da
Na koncu rihoda ae je vpisalo 12 članov v kliub, z obljubo, da jih pristopi še več.
Tako amo prišli tudi detroit-ski slovenski delavei kcaiečno do /aželjenega socialističnega kluba. V naprej bomo držali redne seje vsak meaec, kakor tudi predavanja in debate in tako brusili uma svetli meč.
Poleg novoustanovljenega socialističnega kluba imamo tudi društvo 8. N. P. J., S. S. Z. in dr. Barbare, kakor tudi pevski zbor "Ljubljan«ki vrh". Za pevski zbor se največ trudi njegov učitelj sodr. M. Klopčič. S pomočjo drug drugega nameravamo v naši naselbini napredovati in iti naprej po poti, ki jo je začrtal mednarodni socializem; napredovati hočemo duševno in gospodarsko in tako pokazati, da se tudi detrodtski slovenski delavci zavedajo svojega razreda in da so lahko v posnemanje ostalim, ki še niso prišli do tega spoznanja. Naprej, nova straža!
Pozdrav vsem sodrugom,
Thos. Petrič, začas. tajnik.
predložiš klubovi aeji.
Kapitalisti, ki sklepsjo v svojih korporacijah o načrtih, kako bi več izprešali iz delavnega ljud-•rtva, se udeležujejo svojih korpo-racijskih sej redrio. Oni se torej prav dobro zavedajo svoje dolžnosti. Zakaj bi ae je torej delavstvo ne zavedalo? — Poglejmo koliko dela nas čaka na vseh krajih: Naše meščansko in versko časopisje laže vsak teden o delavcih in socialistih, samo da bi diskrediti-ralo delavsko stvar. Ali bomo mi držali roke križem t
Na piano, na delo iz letargije, k sejam kluba! Nadejam se, da bo ta seja dobro obiskana in da bo vsak Član pripeljal vsaj enega re-kruta na sejo.
Pozdrav na vse sodroge! Vaš za ojačanje delavskih bataljonov.
Math Bizjak, zapisnikar.
OD NEKOD.
Fr. Šavs. Njegove besede so oča rale poslušalce, in konca ni hotelo biti popraševanja, kdaj bo zopet začel govoriti. Popoldne nastopi na £ovorniškem odru iz Chisholma prišedši sodr. A. Mahne, zatem pa zopet govbrniška gr ča sodr. Šavs. Škoda, da »o skovali Finci tako kratek program za slovenski govor. Slovenski n« rod je običajno v predstavah kaj nepotrpežl jiv;
V telovadnica ima vsak «lov. delavec ali delavka prost vstop-Bratski pozdravi
Kari Vesel, 2245 — 23rd St.
Olencoe, Ohi».
Skoro nobena številka Proletarca ne izide, ne da bi se v njej ne poročalo o smrti kakega rojaka
"""Isodruga. Tudi jaz moram poro-govornmkih|5at. ^ ^ nR dan 1Q jtllijMpre-
...., mili k zadnjemu počitku sodr. vedno je pripravljen «apustiti J()ž(ifa Dprnaia< (0p. ur.: Prole-
shod. Tu sem pa slišal izraziti se L,	zadnji5 poro?al o njc-
da "Se nisem slisal take« «otw-l oyi gmrti in 8icer na prvi branika ,in pa "da bi tega ( ikažsna I. } Pofrrf>h Ml tak, kakotfne-poslušal kar ves dan." Na ▼«ierl ^ ^ pokojnik sam želel, unm-so se še celo moskiti s svojimi o- re? _ brcz verskih ck?remonlj; strimi sulicami vsiljevali k nam pVoje dmštev se je udeležilo socijalistom, mialeČ si: Saj vendar pogreba z zastavami. Zastava dr. niso to tako hudi ljudje, kot piše Bratstvo, št. 4 v Neffs, ima sliko Rimokstolik, da bi krvavo revo- Kari Msrksa, prvega oznanjival-lucijo izdelovali ksr iz kislega Lft prsvice. Polski sodrogi « ne-mleka in kumare, kakor si domne-Uli rudečo — mednarodno itsta-
Bivabik-aurorski Polskičič. vo.	'	.
Mohameda Turka pa je pri vsa- Ko smo položili krsto v grob, je kem soc. sprevodu tako "špot" bilo prav milo videti, knko sta «e da si vleče cilinder na nos, ko sto- zastavi v slovo pripognili v crrob, ji pred svojim praznim bazarjem, da sta se dotiksli krste. Tudi govori zmirsj "svoji k svo- Is Olencoe, O., «o se rdeležil jim", sli Slovenec k 81ovencu. Mi pogreb s vsi tisti, ki so se koučksj
vert, — kar se je v nssprotnem gs pa vprašamo, zakaj pa on, ako'zavedali svoje dolžnosti.

Detroit, Mich, 16. jnUja 1913
Cenjeno uredništvo: —
Danes Vam imam poročati važno novico, kakršne si gobovo želite Slišati iz aleherne naselbine, kjer prebivajo slovenski delavci — namreč, da smo v nedeljo dne 13. t. m. ustanovili socialistični klub, katerega smo priklopili Jugoslovanski socialistični zvezi.
V ta namen smo priredili javen ljudski shod, na katerem je govoril sodr. A. Oradišar iz Cleve-landa, o pomenu delavake organizacije kot političnega in gospodarskega sredstva za izboljšanje, delavskih razmer. Sodr. Oradišar je dobro naslikal položaj, v ka terem sc delavstvo nahaja, zakaj je tako in kako bi bilo lahko drugače, če bi se ono zavedalo svojih razmer. Razložil je v jasnih besedah, katerim potom za more delavstvo, ki vse producira a dobi od kapitalističnega razreda 1« gotovo napitnino, doseči poflno vrednost za svoje delo. Dalje je razložil kako nastajajo krize in brezposelnost, ko so prenapolnjena skladišča izdelkov, katerih delavstvo vsled nizke plače ni v stanu kupiti od kapitalistov, ki dajejo svojim delavcem komaj toliko, da ae skromno prežive. -Tako iMav-atvo trpi ptrnranjtaiTrjv vzlic temu, da je vsega dovolj v skladiščih. Iz navdušenja pričujočih je bilo razvidrtb, da jim je trovoril sodr. Oradišar iz srca in marsikateremu je padla mrena raz oči. Delavstvo — je deja <*odr. Oradišar — sc mora organi žira ti gospodarsko v unija V in politično pa v socialistični stran ki. .
Tudi srtdr. Mantonv, ki je shodu predsedoval, je v jedrnatrh in nespodbitnih beseah dokaza navzočim, da Slovenci kot narodnjaki, ali naj bo katerikoli drug narod kot tak, ne moremo posamezni ničesar doseči v boju pToti kapitalistom, ampak, da se je treba «dražiti, kajti tudi kapita-Mzem je mednarono združen, da tem lažje izkorišča delavski razred. V govoru se je dotaknil tudi balkanske vojne in pokazal, kako hinavsko vlogo jgra v vojni na Balkanu avstrijska, kapitalistična politika, ki od zadaj ščuje ns Srbe, Jugoslovane «pk)h. Iz vaeh takih in enakih mabinscij je razvidno, da gleda kapitsliitični razred vedno in povsod za svoje interese, ksr nas le ntrja v misli, da mora tudi proletarijat gleda-
za ae. To pa more vršiti edi-♦ >
Pittsburg, Pa.
Dragi "Proletarec"! Že večkrat se je omenjalo v Proletarcu", še večkrat pa v veseli družbi, kako ailno je potreben pri nas socialističen klub. V listu se je že psrkrat bralo, da se klub ustanavlja. Dobro bi bilo, da bi se res vendar ertkrat začelo. Najlepšo priliko smo seveda zamudili ob času Kristanovega »hoda. Koliko naših rojakov se je v srcu zavezalo ob ¡prepričevalnih Kristanovih besedah, da pristopijo takoj v khib, kakor hitro se ustanovi. Saj pri nas je — v eni hiši zadosti rojakov za dva kluba, da bi le eden stvar v roke vzel. Vaaka stvar je težavna v začetku, počasi se ps vse ovire prema gs jo. Če "bi se enkrat pri nas kluh ustanovil, bi se nam v kratkem pridružili tudi naši okoličani. Znano je, da je vse polno naselbin okoli Pittsburgha. In v kratkem času bi ae začelo veselo delo za probujo delavca, za zboljšanje tužnega položaja.
Edina zavora soc. klubu je ta, da se premalo stori za razširjenje
Cenjeni sodrog uredniki Saperlot, kakšno reklamo dela socialiatoia "Amer. Slovenec". Nak, tega si pa nisem mislil. V naši naselbini je vse pokonci in vsak želi takoj postati član unije in socialističnega kluba, da se maščuje proti nesramni pisavi žo-letskega "cuRelna". Ne bi verjeli, kako se delavci, ki »o bili do-zdaj zaspani in se niao vtikali v politiko ne v verske zadeve, zgražajo nad početjem gospodov okrog A. S. Če je povsod tako, potem bo J. S. Z. štela v kratkem 3009 članov in "Proletarec" bo pridobil vsaj par tisoč novih naročnikov. (Op. ured. Upravnik lista pravi, da ie ta teden eden najboljših, od kar obstoji "Proletarec" — kar se tiče novih naročnikov namreč. Čistega dohodka samo ca naročnino — je $279.85e. Gotovo ima pri tem vspenu nekaj zaaluge "A-mer. f3k>veriec". Taka brezplačna reklama je že nekaj. Torej delavec, ki pravzaprav živi tistega žoletskega in ¿ikaškega lenuha, naj bi poslušal psovke tistega, kateremu bi se moral zahvaliti, da ga vzdržuje fTaka nesramna predrznost! Seveda se ta garda skriva za katoličanstvk> in vero, ampak ta manever danes ne vleče pri razsodnih delavcih več.
našega lista ravno v Pittsburghn in ckolici. Tisti, ki ste že danes I _ Delavec je delavec, pa naj bo prepričani proletarci, bi morali katolik, Žid, mohamedanec, lute-
skrbeti, da bi list Proletarec pri šel gotovo v vsako hišo. To je
ran ali pa budist. Delavci so ko-jmaratje, izpostavljeni enakim
je 5—12 fantov. Med temi se gotovo dobi brez težave enega naročnika. če ne več. Čitali bi ga tako vsi — reia naselbina, in vt-
čisto lahko. Skoro pri vsaki hiši nesrečam v rudnikih, ns progah,
v gozdu ali na stavbah. Rad bi videl napr. Toneta Sojarca ali nadutega Janeza, če bi odklonil po-
.	.moč drugoverakega delavstva, če
deli bi, če bi ne b.l nas bodoči bi mu pretila neVamost na 20.
klub na ta način eden največjih v nad8trcpju poslopja. - Delavsko 1 ennsylvani-ji.	Uutiu 2amore 8am0 de]aveCf 7ti to
Govorilo sc je že veliko o za- j« naravnost zločinsko, če kakšen družni prodajalni in o tem in nadut far, ki bi se imel držati svo-onem, pa vse je pri starem, — da biznisa, zabavlja čez delavce
ni — ni. Zato pa je treba pričeti, sedaj v kratkem, ko bo vročina
in njih stranko. — Sodelavci 1 Kadar slišite take zabavljice proti
malo ponehala, da boipo imeli te deîawm ^ 8tnmi tistih, ki niso zimo o čem govoriti, ko se bomo L¡kdar grhnUi bospdice v korigt
ti
skupaj shajali. Da ne bo naš namen samo kvartanje, ampak razgovor o delavskem položaju.
Delavski položaj bi pri nas ?e ne bil tako napačen, ko bi bili delavci bolj organizirani, da bi si položaj malo zboljšali. Tako je
delavstvu, pač pa ga vedno potla-Sevali duševno in gmotno, tedaj — ravno tedaj je naša nasvetejša dolžn'r«t, da pokažemo svojo solidarnost, gremo na agitacijo in delamo za naše časopisje — socialistično propagando. To jih bo bolj
^"T.-^T T i,a'h'! ^» bolelo kot vsi iniuni ilanki
Delavci, organizirajmo sel
Lorain, O.
Drairi urednik:
Prosim uvrstite sledeče: — Člane jugoslovanskega socioHstične-ara kluba it. 89 obveščam, da se vrši redna klubova seja «ne 26. julija ob 7. uri zvečer pri sodr. A. Rahotinu. Na tej seji bomo izvolili odbor za drugo polovico lets in rešili druge vsžne tekoče ppsle.
Sodrugi! Ns morem si ksj, ds bi vss ne opozoril, da se bolj red-
"Proletarcu ". Članki to gospodo ne bole, ker nimajo nobenega čVoveškega čuta in dostojnosti več v sebi; boli jih edino to, ako vedo, da naša stvar vse bolj napreduje, Čimbolj ae zaganjajo v nas. Vsl'ovom hočejo zapovedati, toda to valovje jih bo prejalislej zajelo in gospodarilo ž njimi kakor z jesenskim listom, ki je odpadel od drevesa.
•Naprej fantje 1 Naprej za delavsko osvoboditev 1
Vaš	V. Obid.
m?. •


P10L1TÁB10
SJB
advertisement
SLOV. DELAVSKA
UMUWrliM dn« M »««NU
PODPORNA ZVEZA
UktrporirsM O spriU ltOt * drla vi Nu.
Sedež: Conemaugh, Pa.
0LAVNI URADNIKI: - ^
Predsednik: FKAN PAVLOVČIČ, box 70Ö, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: J08IP ZORKO, B. P. D. 3, box »l|a, We.t Newton, Pa. Tajuik: ALOJZIJ BAVDEK, bo« 187, Conemaugh, Pa. Pon.oini tajnik: IVAN PKQ8T0B, box 120, Export, Pa. Blagajnik* JOSIP ŽELE, 6108 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomoini blagajnik: J08IP MARIN&C, 353« E. 80 St., Cleveland, Ohio.
ZAUPNIK:
ANDREJ VIDBIH, box 623, Conemaugh, Pa.
NADZOBNIKI:
VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock box 67, Conemau4h, Pa. FRAN TOMAŽ1Č, 2. nadzornik, box Tolleston, Ind.
NIKOLAJ POV&E, 3. nadz., 1 Craib «t.* Numrey Hill. N. 8. Pittsburg, Pa.
POROTNIKI:
IVAN GORÄEK, 1. porotnik, box 2121, West Mineral, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, box 187, Conemaugh, Pa. ALOJZU KARLINGER, 3. porotnik, box 87 Qirard, Kansas.
VRHOVNI ZDRAVNIK. 8. A. E. BRALLIER, O reeve at.; Conemaugh, Pa.
Uradno glaailo: PROLET A REC. Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, so uljudno proleni, poSiljati vse dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ae pošilja glasom pravil, edino potom Poitnih; Expresnih; ali Bančnih denarnih nakazuie, nikakor pa ne potom privatnik tekov.
V slučaju, da opaaijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da ae v prihodnje popravi.
DELEGATOM BIVŠE KONVENCIJE 8. D. P. Z. KOT TUDI VSEM ČLANOM IN ČLANICAM NA ZNANJE.
Gotovo je še vsem aetegatom v spomina, kako je bivši blagajnik I. Pa j k kazal na konvenciji eek od tvrdke Wm. H. Raab & Bro. v znesku $2.15, ter je na neverjetno hudoben nščin lagal, da je bila omenjena vsota namenjena meni kot provizija od naročenih zvezi-nih tiskovin. Na konvenciji sem se zavezal, da bodem predložil zapri* seženo izjavo od omenjenega tiskarja, kar storim tem potom, da §e dokaže, kje je laž in grdo natolcevanje, a kje resnica, in pravica.
Iz naslednje zaprisežene izjave lastnika tiskarne Je razvidno, na kak prefrigano hudoben način je prišel v posest istega čeka, 1er
bode takoj vsakemn jasno, da ga je prinesel na konvencijo zato, da bi s pomočjo istega krivično dokazal, da sem jaz vlekel provizije od tiskovin. Ne bodem ničesar dostavljal, temveč priporočam, da vsak član pazno prečita raslednjo zapriseženo izjavo od g. Raab-a, ter potem primerja isto z izjavo od g. I. Pajk-a na konvenciji, — ter presodi sam.
Kot je izjavil g. Raab, je daroval omenjeno vsoto izrečno za zvezo. a kljub temu I. Pajk se do danes ni izročil omenjenega, kamor spada, kot tudi se ni poravnal ni-kakega primankljaja. Pričakovati je bilo po \sej pravici, da bode do 1. julija poravnan i* vložen v banko primanjkljaj, kolikor je javni računovodja dokazal, a mesto tega pa je primankljaj od konvencije do 1. julija celo nara-stel za $106.90; toraj ob konveci-ji je bilo primankljaja, kateri je nastal, kar je bil g. Pujk blagajnik $528.50. a danes pa znaša isti $635.40. Nihče ni nezmotljiv, zato se tudi ne sme Sten v zlo, da se r\e bi vsi! blagajnik zmotil, ¿A je denar, katerega je prejel za zve-zo, hotel porabiti v svojo korist; upati je, da bode sedaj, kio smo njegovo pomoto korigirali, oddal denar, komur sp«da.
Sliši se, da hodi eksblagajnik okoli odvetnika, ter na vse prelevi ge tuhta, kako bode dal mene, če že ne obesiti, vsaj v temnico zapreti. Kaj ne, kako sladko bi se bilo maščevati, ker meni pri računanju ne prinese iste bilance, kot je de-nar|a na banki. Ne bode nič iz te moke ; vsako stvar, katero sem ke-daj trdil, ali ie trdim, sem pripravljen dokazati, tudi to, da je v resnici primankljaj v zvezini blagajni narastel od konvencije do 1. julija za $106.90.
V Conemaugh, Pa. dnè 15. jul. 1913.
Viljem Sitter,
nadzornik. 8. D. P. Z. Zaprisežena izjava g. Raab-a se glasi dobesedno kot sledi : State of Pennsylvania SS. County o«f Cambria
Personally appeared before me, a United States Commissioner William H. Raab, of the firm of William H. Raab & Brother, Prin-
ters and Publishers, of the City of Johnstown, Pa., who being duly sworn according to law deposes and says as follows:
That on the fourteenth day of April, A. D. 1913, John Pajk, of .the Borough of East Conemaugh, County of Cambria, and State of Pennsylvania, personally came to (the office of the aforesaid firm, in the City of Johfostown, Pa., and paid, by check, the acoount of the S. D. P. Z., .of which he was than Treasurer; that he requested of the affiant a cash rebate to the said Society ; and that the affiant then gave to him a check for the sum of $2.15 to be paid the society as a present from said firm. Also that during all of the course of dealings between William Sitter. Secretary of the said Society and the aforementioned firm, that the said William Sitter never requested nor asked for any manner of rebate or commission for himself, nor did he in any manner receive an v sum or sums of money as a reward for bringing work to the aforesaid firm, but at all times endeavored to secure the best, most reasonable prices for the said Society.
WM. H. RAAB.
Sworn to and subscribed before me this 16. day of June, 1913. Robert C. Hoerle,
United States Commissioner Western District of Penna. Com. expires Feb. 6, 1916 Johnstown Pa. Prevod v slovenščini ae glasi: (Država Pennsylvania SS Okraj Cambria
Pred menoj, podpisanim komisarjem Združenih držav, se je o sebno zglasil William H. Raab, Člaji tvrdke William H. Raab & Brother, tiskarji v mestu John stown, Pa. kateri pod prisego izjavlja in pove sledeče: I da je dne 4. aprila 1913 prišel osebno v pisarno zgoraj omenje ne tvrdke v mestu J<xhnstown, Pa., John Pajk iz East Oojiemaugh, o-kraj Cambria, država Pennsylva nia in je pla<čal s čekom račun za S. D. P. Z. pri kateri je bil on isti čas blagajnik; da je on omenje njenega zapriseženca zaprosil za popust v denarju za omenjeno zve zo; ter, da mu je potem omenjeni zapriseženec izročil ček v znesku $2.15, kot darilo zvezi od omenjene tvrdke. Nadalje, da skozi ves čas, kar je William Sitter, tajnik omenjene zveze naročal tiskovine in drugo pri zgoraj omenjeni tvrdki, ni omenjeni William Sitter nikdar zaprosil, ali sploh pra-*al za kaki popust ali darilo za sebe, kot tudi nikdar ni prejel nobene svote na noben način, bodisi popust ali darilo od naročil pri omenjeni tvrdki, temveč je pri vsakem naroČilu gledal na to„ da je dosegel kolikor mogoče nizke cene za zvezo.
Podpis: Wm. H. Raab, Zanrisegel in podpisal pred menoj dne 16. junija 1913. Podpis: Robert C. Hoerle, komisar Združenih Držav za zahodno Pennsy Ivani jo.
POMAGAJMO NAftlM BRATOM
Eksekutiva socialistične stranke se obrača do vseti**odrugov in simpatizujočih s sledečim apelom :
"Socialistična stranka izvršuje
velike in vedno večje naloge. Več kot 100.000 moških in ftenskih stopa rama ob rami v socialistični stranki in skoraj pol miljona ljudi izkazuje, da se striujajo s socialističnimi načeli s tem, ker so glasovali za socialistične kandidate.
Socialistična stranka je srce delavskega gibanja v Ameriki. Ona je ponosna na vsak vspeh, ki ga delavstvo doseée. V vsakem slučaju resuo opominja tiste, ki žele bojev in nastavlja roko, da privabi svojega brata pod zaščit — obrambo. Kjerkoli se kaže drzno izkoriščanje in potlačevanje, vzdigne svoj glas. ^
Glavni odbor socialistične stranko je poveril «odrtigom K. V. Deban, A. Gemerju in V. Bergerju, da gredo v W. Virgi-nijo, kjer je štrajk in kjer vlada med piremogarji nepopisen glad in revščina, da ukrenejo, da se doseže pravica. Posestniki premoge kopov, so pokazali prav zločinsko preziranje napram življenju štrajkujočih in za pravico se bo-rečih premogarjev. Moške, žene in otroke so izgnali iz njih lastnih domov. Otroki so se rodili pod šotori in v barakah, ker premo-garji niso bili več v stanju prenašati izkoriščanje in potlačevanje lak onih (premoga rak i h l>aro-nov.
Kot socialisti, je nam potreba, da nekaj storimo! Naša dolžnost ie na dlani. Prilika je taka, da ne kmalu enaike.
Governor West Virginije, Hatfield, je otačal našim sodrugom, ki so se mudili tamkaj, da bodo od zdaj v naprej imeli delavci popolno pravico organizirati se, in da bo socialistom svoboda govora zajamčena. Pojdimo in poskusir mo, koliko je na tem resnice! Premogarji so pripravljeni z od prtimi rokami sprejeti našo agitacijo. Ali zato je polrreba gmotnih sredstev. Mi ne moremo zahtevati pomoči od n jih; v tej kri zi je naša dolžnost, da jim pomagamo, z namenom, da si« potem pomagajo sami.
Pa ne samo t^ delo je potrebno, da ga izvrši socialistična stranka, ampak tudi delo za^zdramitev razredne zavednosti nas kliče na nlano. To delo hoče stranka izvršiti, zato pa je potreba gmotnih sredstev. Zavezujemo se, da bomo skrbno vršili svoj posel s svotami, ki jih dobimo. Vspeih je odvisen od vase dareáiljivosti. Potreba je, da delatmo složno, neumorno in vspešno. Na plan torej sodrugi!
Izvrševali« odbor 8. P. za Ameriko.
e e é
Podpore v ta namen je pošiljati tajništvu J. S. Z. 1^1 N. Market st., Chiacgo, 111., ali pa tixli na upravništvo " Prolet area'*.
IZVLEČEK SKLEPOV NA 8EJI EKSEKUTIVE J. S. Z.
dne 12. julija 1913.
—Navsočt so &tt -Krpan, Savi«, Godina, Dubravac, Polovina, Masten, F. Petrich in Bajskič. Od odbora za tiskamo J. Zavertnik ml., od uredništva pj\ sodr. F. Skof za Proletarca, sodr. Borne-missa pa za N. G.
Predseduje sodr. Godina. Glede konference čikaških klubov, ki bi se imela vršiti prvo nedeljo v juliju, na kateri bi se sprejel statut, a se ni vršila, se sklene ,da se ista vrši zadnjo nedeljo v juliju ob 9. uri predpoldne na 1830 So. Centre «ve.
Glede odloka izza zadnje seje n vprašanju, ali naj sodrugi v S. S. Pittsbnrgu, št. 57, kateri žele pojasnila — pristopajo k sokol-sklm društvom, se zaključi, da gl. odbor ne priporoča Članom zveze pristopati k »okolskim društvom, ker ta drnštva v Ameriki ne odgovarjajo svojemu namenu, pač pa so Često orodje meščanskih krogov, kateri potom tega "*>-kolstva" odvrača delavce od razrednega boja. Dasiravno nepolitični, razni posamezniki v sokoljih dništvih nasprotujejo socializmu in imajo le-te za proti-delovalno sredstvo.
lo sodr. Lučiča, in sodr. »iča, ki se mudita na agita-
m potovanju za zvezo in juffosi časopisje, prvi na jugu, lrufi na severu — se vzame na znanj*.
List tajniške konference v Pennsvlvauiji, v katerem poročajo da so «prejeli predloge, ki jih je Modificirala zveza za obdrža-vanje shodov, na katerih naj bi govoril sodr. Savic, se vzame na znanje. — Sodr. Savič izjavlja, da »jetrni vsled slabega zdravja ne bo mogoče prevzeti naloge govornika za te shode. Pravi, da se je obrnil na sodr. Cvetkov*, kateri, misli bo nalogo prevzel. — Njegova izjava se vzame na znanje in tajniškemu Vjcču v tem smislu poroča, kar je deloma storil že tudi sodr. Savič sam.
Prečita se list sodr. Val. Šante-ka* kateri vprašuje, zakaj ne mo re postati član socialistične stranke, ako neče biti član jugoslovanskega socialističnega kluba v Ke-noshi. Sodr. Santeku se poroča, da je glede odloka gl. odbora na zadnji seji napačno informiran, kajti Član stranke lahko postane in vstopi v klub druge narodnosti. Jugoslovanska socialistična zveza si obdrži le pravico, da mu ne izda preBtopnice.
Sprejme se predlog, da se izda v naših listih oklic za zbraiije prispevkov za štra j kujoče premoga rje v W. V&., katerega je izdala pred kratkem eksekutiva skupne stranke. — Vsi doneski se imajo pošiljati gl. tajniku zveze, kateri odda potem svoto izvrŠeval-uemu tajniku skupne stranke.
Sodr. Petrič predloži list, k5 ga je pisal sodr. M. Glumac, ki se nahaja vsled svoje bolezni na Pr.ci fiku, gl. tajniku in kater«» vsebina je osebnega in uradhega značaja Sklene se. da se list prečita. — V pismu navaja sodr. Glutnac svoje !'ir>5no in gmotno stanje in ; rosi, če bi se mu moglo na kakšen na-Tin pomoči financijelno.ker bi rad zapustil kraj in se preselil. Pripravi jen je svoto,ki bi se mu dala, odslužiti z duševnim delom, če jc DOtrebno pri R. S. ali N. G.
Po daljšem posvetovanju se na predlog sodr. B. Savica sklene, da se da iz zvezne blagajne $20.00 in v listih naredi apel na klube za prostovoljne prispevke, k Aferi naj se ps&ljtjo gl. tajniku, on jih odpošlje pa prizadetemu.
Ta predlog se sprejme s štirimi glasovi. — Sodr. Petričev predlog, da se ne da ničesar iz blagajne, nac pu, da se naredi v naših glasilih apel na klube in posamezne JKHlmge, propade z dvemi glasovi.
Gl. tajnik poroča, da so bili izbrani v nadzorni odbor v okrožju 100 milj iz Chicage, kakor se glase pravila, sledeči sodrugi:
Frank Novak, Milwaukee, Wis z 41 glasovi; Nick Hinich, Mil waukee, Wis., z 38 glasovi in Sp. Markovič z 29 glasovi. Ostali trije so dobili: D. Ekonomoff 24, John Rogel 22 in John Zakovšek 22 glasov. — Izvoljeni so torej prvi trije, med tem, ko so zadnji trije namestniki.
Poročila o stanju zveze za mesec jnnij in zadnje tri mesece po sebej se vzame na znanje. Dohodkov za april, maj,
julij je bilo........$1234.56
izdatkov pa .......... 1025.64*
V blagajni dne 30. junija 208.92 Imetje a jpotorHte Zft&ča 499£'<
Dolg pa.............. 600.62
Deficit............... 100.95
Sodr. Zavertnik ml., poroča kot tajnik zvezne tiskarne o stanju računov in ^povrnjenih certifikatih, od katerih eni niso pravilno podpisani od lastnikov, vsled česar jih bo treba vrniti, da se stvar uredi. Konečno poročilo o vred nosti delnic, ki jih je dobil hrv. osred. odbor za predajo tiskarne se vrši v soboto večer, dne 19. julija ob 8. uri zvečer v prostorih j n gosi. soc. kluba št. 6, 1830 So. Centre ave, kamor bodo povab ljeni tudi ostali odborniki za tis kartfo.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Sodrug Frank Šavs je šel ta par tednov na agitacijsko pot v Minnesoto. Ako bode dopuščal čas, obišče tudi delavce na gorenjem polotoku Michigana. Sodrug fiavs ima polno pravico izvrševati vse poile ki se tičejo "Proletarca" in Jugoslovanske socialistično zveze."
Uprava "Proletarca."
Izobrazba.
PLAVANJE IN POTAPLJANJE
Vedno večje, število ljudi spoznava blagodejni upliv kbpanja na prostem. Seveda se dogodi marši katera nesreča pri kopanju, li bi se lahko preprečila, če bi kopajoči bolje obvladali vodo. Ouim, ki znajo plavati, kakor tudi onim, ki ne znajo te umetnosti, ali se vzlic temu radi kop-jejo, podajamo nekaj navodil pri kopanju.
Za neplavalce velja pred vsem: neplavalec naj gre v vodo do prsne višine. Tudi za plavalce velja pravilo, da naj ne hodijo dalje v vodo kakor le tako dalefr, da čutijo še tla pod nogami, ker med/ plavalci in plavalci je velik razloček. Oni, ki na primerov o-mejenem kopališkem prostoru dobro in pogumno plava, oni ni tudi že v reki ali odprtem jezeru izurjen plavač. V reki in jezeru mora biti plavač gospodar vode, ako hoče plavati brez nevarnosti. Plavač ne sme biti vrtoglav, to se pravi, da mu mora foti popolnoma vse eno, ali meri globočina pod njim 20 ali 50 metrov, ali mora plavati do obrežja 50 ali »00 metrov, ali ga potegne tok s seboj, ali ga obvlala on. Pravi >lavač mora biti pred vsem samozavesten. Samozavest pri plavanju si lahko slehrni pridobi, če ima le trdno voljo. Najprej naj jlava v kopališču gor in dol večkrat, ne da bi prenehal. Čez pet ali deset minut postane plavač truden, trudnost pa mora premagati. Ako pa ne more premagati utrujenosti,, mora pač iti iz vode in počivati kakih pet minut. Po počitku naj prične poizkus izno-va. Čez osem dni bo opazil plavač, da ni več truden, da zdrži brez posebnega napora pol ure v vodi. S tem je cilj že skoraj dosežen. Treba je le še, da se nauči plavač olavanja, pri katerem izostanejo predpisani plavalni gibi. Najprej se mora priučiti hoje po vodi. Hoja po vodi je zelo važna, ker so pri tem roke popolnoma svobodne. Svobodne roke rabi plavač posebno tedaj, kadar hoče iz vode ob strmem obrežju, ali če gre med plavanjem v čoln. Hoje po vodi se najlažje priuči pri doprsnem plavanju, takrat naj spušča noge vedno globeje, dokler ne stoji navpično. Nato naj giblje z nogami tako kakor pri plavanju, roke naj mirujejo, a ni jih treba potegniti še iz vode. Do sem je stvar čisto enostavna, težkoče nastajajo šele tedaj, kadar plavač dvigne najprej eno, potem še drugo roko iz vode Za to je treba zelo veliko vaje. Opozoriti je prav posebno na to, da ni treba z nogami enakomerno gibati, kakor pri navadnem pla vanju, stopa se lahko izmenoma. Vendar je to za začetnika pre cej naporno, ker se mora silno hitro gibati. Kadar je plavač že bolj hrden, tedaj postajajo gibi vedno počasnejši. %	\
Kdor zna dobro plavati v na vadili legi in mu tudi hoja po vodi ne dela več težkoč, ta se pri uči plavanju na hrbtu mimogrede. Pri plavanju na hrbtu rabijo le noge, ali lc roke. A tudi pri navadnem plavanju je neobhod-a/) potrebno, jr* pridobitev aai»/», zavesti, da ne delujejo vedno vsi udje, ali naj počiva ena roka, ali pa ena noga. Vsak, kdor hoče postati spreten plavač, mora gledati na to, da se osvobodi 'polagoma vseh plavaških predpisov. S tem seveda ni rečeno, da so ti predpisi za nič, ali oni plavač je za nič. ki ne more izhajati brez njih. Kadar dobi Tak plavač pri plavanju krč v nogi, si ne zna po magati. Zato je treba pri navad nem plavanju poskušati, da je leva ali desna noga popolnoma mirna, med tem ko se tempo pla vanja nič ne spremeni. Temu se priuči zelo lahko vsak plavač ako za začetek poskuša le pri dveh ali treh sunkih obdržati mimo nogo, kmalu jo bo lahko držal na daljši poti. Mnogo lažje je držati roko pri mini. Tudi srednje dober plavač se nauči te sprenoiti v dveh ali treh tednih. Teh vaj človek ne pozabi nikdar kadar jih zna perfektno, plavač s temi spretnostmi gre brez skrbi v vsako vodo. Seveda trdijo ne kateri, da je že marrfikak dober plavač utonil. Ali resnično dober plavač ne more nikdar utoniti,
to bi se moral i» truditi. Ako res utone dober plavač, tedaj ga je zadela v vodi kap, ki bi ga pa ravno tako lahko zadela tudi na suhem.
Dobri plavači so skoraj v«i izurjeni v neki plavaški umetnosti: popoiuoma mirno leže v vodi, «a ganejo se, voda jih jpotii da lje. To je pa umetnost, katere se ne more naučiti niti najboljši plavač, če ni njegovo telo ustvarjeno za to. Tudi mnenje, da se vsak človek lahko nauči plavanja, je napačno. Posebno ljudje, ki imajo zelo močne koati, se potope v vodi kakor štor, če niso privezani na vrvi. Imajo dobro voljo, razumejo sunke, a plavati ne morejo.
S plavanjem je najtesneje združeno potaljanje, ki se ga lahko nauče tudi neplavači. Vsak dober plavač naj oi gledal, da se priuči potapljanju, da zdrži vsaj dobro minilto pod vodo in da se potopi vsaj dva metra in pol globoko. Iz skakalne deske bi se moral znati vsak dober plavači potopiti vsaj tri metre globoko. Potapljanja se nauči najlažje tako, da je lega telesa v vodi skoraj navpična, glava navzdol, z udi naj giblje prav tako kakor pri plavanju. Voda skuša človeka potegniti navzgor, ali s trdno voljo je treba premagati moč vode. Ako hočemo, da ima potapljanje kako vrednost, tedaj morajo biti pri potapljanju oči odprte. Lažje je, če se skoči že v vodo z odprtimi očmi, težje je, /odpreti oči šele pod vodo. Ako se drži pri skakanju glavo preveč nazaj, tedaj se lahko primeri, da vdari voda ob očesno zenico, kar povzroča občutno bolečino in je o-čejn v kvar. Potapljanje z odprtimi očmi ima več prednosti. Človek se čuti bolj varnega in lahko natančno pregleda dno. Če-prav je voda včasih kalna in ne-prozorna, vendar prodre toliko svetlobe skozi njo, da se razločijo natančno vsi predmeti na dnu, celo besede na novcih se lahko bere. Lahko se zgodi, da pride potapljač pod čoln ali h kakemu kolu. Če ima odprte oči, tedaj se mu ne more nič zgoditi, ker troba je le, da plava v smeri svetlobnega žarka.
Kdor ni dober plavač in obiskuje javna dopališča, ta naj ni« kar ne plava v globoko- vodo, ker s tem razburja paznike, ki morajo na takega plavača neprestano paziti. Ako se mu pa zgodi kaka nezgoda, tedaj naj se vpije preveč in naj se ne obeša na svojega rešitelja.
-—-
DUNLO, PA.
Društvo "Zarja Svobode", št 11 S. D. P. Z. je sklpnilo, da plača vsaki Član(ica) I.—II. oddelka v mesecu augustu t. 1. 75c v društveno blagajno v pokritje stroškov, katerih je imelo društvo v zadnjem času veliko. To velja tij-di za člane, kateri imajo potne liste. •	•
Z bratskim pozdravom
Frank Kaučič, tajnik Box 73.
Novi klubi
Nov slovenski socialistični klutb se je ustanovil v Detroit, Mieh., z 12 čla^i. Začasni tajnik je Thos. Petrič, 333Hendrle str. St: kliT ba je 114. Le naprej Detroit!
"NAfil ZAPISKI".
Kdor s« hoče podučiti, kaj je so-socializem in kaj socialisti hočeje, ta naj se naroči na ' Nase Zapiske' katera revija se odlikuje po svojih originalnih in interesantnih člankih.
"Naši Zapiski" so edina slovenska znanstveno socialistična revi. ja, ter jih ureduje sodrug dr. H. Tuma, odvetnik v Gorici.
'Naši Zapiski" izhajajo mesečno v obliki leposlovnega lista (ma-gazin) ter stanejo za celo leto za Ameriko $1.30. Naslov: Uprava "Naših v Zapiskov", ulica Treh Kraljev, štev. 16, Gorica, Primorsko, Austrija.
NAROČITE SE NA DNEVNIK "ZARJA"!
Kdor ieli Čitati podučne članka o socializmu in novice is starega kraja, ta naj se naroči na edini slov. socialistični dnevnik "ZARJA."
'Zarja' izhaja ▼ Ljubljani, fie-lenburgove ulice štev. 61II in stane za Ameriko $6 sa celo leto.
PKOliKTARRC
PROLKTAItKO
ust u imtsrb» delavskega ljudstva.
izhaja vsaki toftek.
iut.it ia bd«Jat«g<
«ntliTUtkl ddavtka (itievoa draiSa v CSfcafO. IH.
Naročnina: 2a Ameriko $2.00 u eelo loto, 1.0* aa pol UU. Za Evropo $2^0 aa eolo loto, $1.25 aa pol leta. «Mri m »giMn IVI ir«*»'**< bivaliUm
ZJZ>	iiumiirt <«A tf 7MS/
PROLETARIAN
OwMd and p«bii«h«d Svaav Tu »joa» toy
loatk Slsvlc Workmea * Pablitkiaf Compaay Ckicafe. bltaota.
Glasilo Slovenske organizacij* Jugosl. socialistično Zveze v
Ameriki.	__
febecription ratea: United Btatea and Oanad«, $2.00 a year, $1.00 for kalf rear Foreign eountriea $2.50 a year, $1.25 for kalf jear.
Advertising Hatei on agroemeat._
NASLOV (ADDRESS):
MPROLETAREC*
2146 Blue Island ave. Chicago, 111
Mulhall.
Privatna lastnina ljudskih potrebščin sloni že od pamtiveka na tatvini. Vzdrževanje te privatne lastnine ali, kakor po domače, pravimo v Ameriki: business, »doni ttkdi že od nekdaj na korupciji. Kjer je zasebni buaineaa, tam so intrige in korupcija; in čim večji je business ,tem večja je korupcija. Moderni business je kapitalizem. Brez korupcije, iptrig in sleparstva kapitalizem ne more eksistirsti niti en dan.
Mulhall in njegova razkritja so živa ilustracija tega, kar smo gori povedala: National association of Manufacturers je organizacija ameriftkih kapitalistov. Šteje okrog 4000 članov, ki posedujejo skirpaj nad deset miliard dolarjev kapitala in imajo vpo-slenih okrog pet milionov delavcev. Reprezentirajo torej brez malega ves ameriški kapital, ves veliki buaineaa. Kakor rečeno, kapitalizem ne more obstati brez korupcije. To resnico poznamo socialisti ie od nekdaj, dragi jo pa spoznsvajo šele sedsj, ko je Mulhsll izpmstil mačko iz žaklja.
Mulhall je bil svojeČasno pevec na kom katoliške cerkve sv. Pstricka v Cleveisndu, O. Tods naveličal se je kmalu peti "alavo božjo" in šel je pet pesem korupcije velikim kapitalistom. Sam pove, da jo bil» glavni 'operator' in vodja vaeh "lobbiatov" v Washington!!.
Ker je zakonodajstvo v ustavni državi odločujoč faktor v gospodarskem fivlju, so skrbeli kapitalisti, da imajo nadzorstvo nad zakonodajami. To je ie stara stvar. In da kapitalisti kupujejo zakonodajalce, ni tudi nič novega. Afera o chikaŠkem Tiorimerju še ni posabljena.
Ali Mulhall ni kupoval v imenu kapitalistov samo zakonodajal cev, temveč je po lastni izpovedbi kupoval voditelje delavskih unij. Podkupil je voitelje štrajkov in odkupil.štrajk; podkupil je "prijatelje" delavstva, da «o lovili delavske gia»ove pri volitvah za kandidate, ki so potem zvesto stlužili kapitalistom v kongresu. To bi bilo skoro neverjetno, — če
—	če ne bi poznsli starokopitne taktiko ameriških unij, oziroma linijskih očakov a la Gompers. Uradna nevtralnost American Federation of Iiabo<r glede politike daje kapitalističnim agentom garancijo za maatno korupcijo in motto Oomperaa in njegovih trahantov: "Nagraditi prijatelje in kaznovati nasprotnike (pri volitvah)" f>a omogočava kapitalistom, izvoliti s delavskimi glasovi svoje zakonodajne hlapce,
Tako se vrši igra. — Dokler ho večina organiziranega delavstva hodila po krivih potih za Gomper-som, Mitchelom etc., tako dolgo bodo kapitalisti izkoriščali delavce gospodarsko in politično. Kadar se pa delavci zavedo svoje samostojnosti in stopijo pod okrilje lastne /politične stranke
—	socialistične stranke, tedaj bodo pa drugi časi. V socialistični stranki je za kapitalistične vohune peščena Sahara. In kadar ho večina socialistov v kongresu, tedaj bodo Mulhalli nepotrebni.
Advokat beračev pravi, da so
vse tiste ženske, katere se pečajo s politiko — pokvarjene. Kolega v Cleveisndu pa ni samo pokvarjen, temveč tudi duševno bolan.
Balkanska zveza in socialistična slranka.
It "Rabot. Vestnika", Sofija.
(Predelano za današnje razmere)
Današnja kapitaliatična družba ne more obstati brez novih tržišč, kolonij iu novih teritorijev. V dosego teh ciljev se je delila kapitalistična in imperialistična Ev-ropa v dve veliki in glavni skupi-ui, odgovorni nje interesom: tro-zveza in trojni aj>orszum. Ti dve skupini dirigirate iu doininirate dane« v medna rodni politiki celo zapadno in vzhodno Evropo.
S pomočjo svojih odkritih zaveznikov in k pomočjo Bolgarske in Rumunake, med katerimi je bil tajen «f>orazum, je Avstrija* 1908. leta anektirala Bosno in Hercegovina Ni davno od tega, kar si je prisvojila Nemčija znaten del francoskega Konga, a Italija Tri-polis. Z druge atrani ste Rusija in Angleška pred 2—3 leti faktično zavladali nad Perzijo. Ti dve državi ste gotovo tudi najverojet-nejši naalednici Male Azije.
Verne svoji kapitalistični -pri-roiii so se zagledale male balkanske države — Bolgarska, Srbija, Grška in Črna gora v velike kapitalistične države in živele v za-vojevalnih željah.
(Nrna Gora, ki se nahaja na goratem ozemlju, je obsojena na to, da ne mero razvijati naj bo že kakoršuokoli moderno proizvajanje brez razširitve svojega teritorija. Grška, ki pretendira na vlogo pomorske države se ne more krepke je razvijati, ako ne pride do nekih novih pristanišč in otokov v Egejskem morju, ki bi služili razvoju in napredku nje trgovine in industrije. Srbija, ki je skoro onemogla pod ekonomskim in političnim pritiakom Avstrije, čuti že od davna potrebo razširitve svojega teritorija, a kar je glavno. nujnega izhoda na Jadransko morje. Bolgarska pa, stremeča, da povzdigne svoj trgovinski in iu-d ust ?i jelen razvoj, ae je borila za "avtonomno" Makedonijo, kako bi jo priteguila k sebi iu prišla do Belega morja.
Te želje in aspiracije balkanskih držav, s katerimi je soglašal tudi trojni a porazu m na čelu z R it« i jo, so našle, se razume, naj-odločnejši odpor od strani Turške, na katere škodo hi šlia njih realizacija.
Privlačna točke za te države je bila Turška. Za povod, da ae mešajo v stvari Turške, so jim po-gvato alužile vstaje sonarodnikov v tej zemlji. Ali nobena posamezna država ni mogla udejstvovati svojih želj. Kajti vsi napadi proti dvakrat ali trikrat, po» velikosti in po vojaških razmerah, jačjemu turškemu imperiju bi bile prazne poakušnje. Razen tega bi taki poskusi posamezne države izzvali tudi protivnost ostalih balkanskih držav.
V takem položaju ao 8e zadovoljevale balkanske države z zmi-rom večjim in večjim trošenjem milijonov za svoje armade in nadaljevale avoije mučno življenje.
Mladoturška revolucija 1908. leta je bila balkanskim državam kamen na poti, — osofcito Bolgarski. In ako mladoturški režim tudi ni nudil mnogo nad, vendar je plašil od - nacionalnih.. idejalov Bolgarske in dosledno temu tudi ostalih balkanskih držav.
Nastoipila je velika neiztrplji-vost v medsebojni politiki balkanskih držav. Intrige na zunaj, intrige na znotraj, politične spletke, tajni politični sporazumi s poedinimi evropskimi držaVami — to je bil kur« v vsi politiki balkanske buržoazije in monarhizma.
Položaj je postal brez izhoda. Posamezna stremljenja nacijotna-lizma in monarhizma balkanskih držgv so pretrpela krah. Treba je bilo dejanja! Od mladoturške revolucije naprej je postajalo vedno večje spoznanje med vladami balkanskih držav, da ni nobene drugo poti, da je edini izhod is tega položaja medsebojna zveza. V tej smeri jih je podpirala tudi monarhistična Rusija, ki ima ve-like interese na tem, da razpolaga kakor s svojim orožjem na tak način ojačene balkanske države, da jih more izrabiti v dosego svojih lastnih zavojevalnih ciljev.
Za misel o zvezi in bližanju so sc začele zavzemati od davna vlade in monarhi, osohito od strani Bolgarske in Srbija. Ta misel je po-
stala važnejša po brezuspešnem vatanku v Makedoniji 1903. leta in indiferentuosti, ki je kazala Evropa zanjo, in tudi radi namega makedonskega vprašanja, ki j« postajalo vse aktueinejše. Skoro pa tem vstsnku ao ae napravile poskušnje za zbliževanje med Srbijo in Bolgarsko z vzajemnimi obiski v Belcmgradu in Sofiji-Leta 1907. ata Bolgarska in Srbija hoteli, da napravite večji korak zbliževanja z udejatovanjem srb.-bolgarske carinske zveze. No, do tega ni prišlo valed kategoričnega nasprotovanja Avstrije, proti katere ekonomskim in političnim interesom bi bila ta zveza. V tem času je manjkalo tudi tesnejih vladarskih »vez med srbskim in bolgarskim dvorom.
Obisk bolgarskih študentov v grški prestolnici 1911. leta je bil poakus, da se napravi popularno zvezo med Grčijo in Bolgarsko. Nedavno ao tudi dve sosedni državi, Bolgarska in Rumunija napravili alične poskuse in bolgarski Študenti ao obiskali Bukarešt in Jasi.
Torej ni resnično »ono, ko govore, da je bila balkanska zveza stvorjena in izvedena nenadoma. IVedhodni koraki za njo, kakor vidimo, so bili že davna napravljeni. Pa že sam ta fakt, da sama bolgarska monarhistična buržoa-zija ni bila v stanju rešiti makedonskega vprašanja, je diktiral osnovanje balkanske zveze. In čakata ae je samo na ugoden treno-tek, da ae jo izve<re.
Ta moment ni prišel p re kasno. Nasprotno! „
Od nekolilM let sem, se je nahajala Turška v ognju notranjih in zunanjih borb. Mladoturška revolucija od 1908. je vrgla na politično pozorišče Turške dve uepo-mirljivi m medseboj »etrebljajoČi se stranki mladoturško in staro-turško.
Pred aaiuo balkansko vojno ae je Turška bojevala z Italijo radi Tripolisa. Nedavno je razpravljala z Arabci, a pozneje tudi z Albanci.
V poslednjem času je bilo javno politično življenje v nekaterih glavnih in manj važnih mestih mtoteno po krvavih atentatih. Železniška proga v evropski Turški je bila od nekdaj v nevarnost*, da jo plačani in neplačani bolgarski in makedonski komitaši ne raz strele. Sredi belega dne so eksplodirale bombe v najživahnejših u-lieah, trgih, džamijah in kasarnah v Solunu, Dojranu, Kočanih i. dr. in uničevale stotine življenj muslimanskih in krščanskih. Bolgarski, srbski in grški četasi, vzdrževani od »voijh vlad, ao spravljali v nevarnost in plašili muslimane in ponekod tudj krščene.
Zaostala v kulturnem, trgovinskem, industrijalnem in političnem razvoju, Turški ni bilo mogoče, da bi vse to preprečila. De-moralizirala se je, zaostajala m? nadalje, zmedla finance in postala za odpor nesposobna državs.
Moment je bil ugoden. Dvorni in ministerski kabineti v Belem gradu, Sofiji, Atenah in Cetinju so delali brzo. Zveza mobilizira. Zavezniki predajo ultimatum za "avtonomijo" cele Makedonije in Odšrinskega okraja. Turška ne privoli. Vojna se objavi.
poglejmo sedaj, kako strem Ijenja predstavlja balkanska zveza v pogledu Končne rešitve balkanskega vprašanja, kako in kak-šne so naloge balkanske socijali-stične stranke.
Je li balkanska zveza staln«, trajna, taka, ki ima za cilj obče interese balkanskih narodov ali je le trenotna vojaška zveza, ki naj doseže neposredne koristi od vojne in potem razpade.
Zveza, ki je bila v svoji «osnovi dinastično delo in ki živi od šovinističnih vplivov; zveza, ki nima in ne rnore imeti druge kakor za-vojevalne cilje; v obče zveza, ki je osnovana radi delitve Makedo nije, ne more da bo trajna in koristna za narodne mase v drŽavah, ki jo sestavljajo. Taka zvezs j«? nosila snma v sebi klico razpada.
Meti vladami posameznih zavezniških držav so zavladala tre-nja, da hoče ena na rova* drog* dobiti več zemlje, v Balkanski bratje so se začeli in se še vedno koljejo tudi med se-
bojI	l x v*. i
Pred mobilizacijo in objavo voj
ne s Turčijo no vse bolgarske bur-Ssozne stranke, o<l skrajne levice do skrajne desnice, zahtevala od "miroljubne" vlade vojno a Tur.
ško za oavobojenje, za avtonomi« jo Makedonije in Odriakega okraja. Sedaj se vidi, kaj ao naši jia-trijuti razumevali pot to "avtonomijo". Ta vojna je imela zavojev al ne in ne osvobodilne tendence.
Je li hotela balkanska zveza a svojo vojno rešiti in koucati balkansko vprašanje?
Ne! Sredi bolgarske soeijali-stiČne atranke ni dvoje mišljenja io tem vprašanju. jPrvio iti po formi, v kateri je balkansko vprašanje postavljeno pred zaveznike,' kaže, da ga oni niso sami reševali. Evropske sile — v trozvezi in trojnem sporazumu so, ki rešijo to vprašanje in diktirajo meje današnjih balkanskih zavezuih držav. Vaništvo velikih sil se kaže v tem, da imajo »odločilne besede v reševanju vseh vprašanj na Balkanu, a to varu-štvo povzroča tudi nesporazume med samimi zavezniki. Vpletanje londonske poslaniške konference v vprašanje miru, v vprašanje Skadra in v bolgarsko-rumu tiske odnošaje, je še jačje ilustriralo to varuštvo.
Drugo — politika balkanskih dinastij, ki je na p»o*u stvarjanju trajne zveze na Balkanu, ustanovi med zavezniki nove meje; s tem pri|>adanje mnogih mest in krajev drugih narodnosti državam drujre narodnosti; potem izostanek Rumunske in Turške od balkanske zveze; avtonomna Albanija; — vbc to so elementi, ki kategorično zanikajo, da je s tem končana balkansko vprašanje.
V tem položaju se pojavijo stari nacijonalni sovražniki, ki bodo razpredali šovinistične težnje. Notve neprilike, intrige, politični konflikti nova oboroževanja in novi predujmi, a dosledno i nova politična in ekonomična bremena čakajo balkanske narode. A pri razdeljevanju balkanske države nimajo garancije za riziko, da ne postanejo nekega dne predmet izkoriščanja aavojevalnin teženj evropskih držav. Vobče. z balkansko zvezo in vojno, ni bilo in ni končano balkansko vprašanje.
Okončanje in racijonalna rešitev balkanskega vprašanja ne more biti aamost&lno delo balkanske buržoazije, a še manj monarhizma. Rešitev balkanskega vprašanja bo delo proletarijata.
Balkanska Socijalistična stranka, sestoječa od bolgarskega, turškega, grškega, črnogorskega, pa končno tudi alban» proletarijata. tnnra aedaj zastaviti svoje delo s podvojenimi silami za razširitev socijalističnegM. spoznanja in na jačenje organizacije balkanskega proletarijata, ki je edini sposoben, da dovede istiniti in trajni
o
mir na Balkanu.
Končno je treba, da ae balkanski proletarijat povzdigne na stališče jakega socialističnega blo ka, ki onemogoči vse še nadaljnje krvave konflikte in bratomorstva na Balkanu, utrdi pot trajni združitvi balkanskih narodov in iz-tianivši buržoazijo, zjedini vse balkanske države v federativno republiko.
Samo na tak način se da končno rešiti balkansko vprašanje.
In to, ponavljamo, mora izvršiti balkanski socijalistični proletari jat.
Papež zoper krščanska strokovna društva.
Že dolgo so napovedovali, da poseže paj>ež v razbeljeno raz merje med klerikalnimi delavskimi društvi (s sede žem v Berlinu) in med krščanski mi strokovnimi organizacijami (t sedežem v Kelmorajnu). To sc ie zgodilo o binkoštih na zboro vanju zveze katoliških delavskih društev; papež je poslal župniku Beyerju, vaditelju katoliškegn delavskega gibanja, pismo slede 5e vsebine:
"Poznam vaša načela in strem Ijenja in predvsem tudi diferenc« med vašo organizacijo in drugi mi. Vas hvalim, vas odobravam in priznavam in z vsemi silami si prizadevam, da si vsi osvojr vaša načela. Drugih ne odobm vam. Ne priklinjam jih. Zaka preklinjanje ni moja stvar; atn pak njih načel, ki so kriva, n? morem priznati.
se gospodarska Stran življenja odloči cd religije, da le ta ne prešinja vsega človeka in vae organizacije, naatopijo žalostne
poaledice. Če se religija izključi od določnega šivljenakega delo vetija u. pr. od gospodarskega prisadevsaija, bo kmalu izključe* na tudi od drugih vprašanj, ki ae dotikajo praktičnega življenja in tako prideuro kmalu in po bliz uici do brezveratva, t. j. zaniko-vanja verstva. Zato ne morem o-dobra v a ti takih organizacij.
Tudi ni mogoče individua, poe dinega Člana odločili 4*1 organizacije, češ da so poeamezui člani podrejeni cerkveni avtoriteti, ni kakor pa ne organizacija kot ta. ka: to je ponoluonia krivo, ne vzdržno in ae ne da misliti. Cerkev ima ukazovati tudi orgauiza oljarn
IWej svojim prijateljem ir dragim delavcem: Sveti oče odobrava njih stremljeja v vsem in soglaša z vami in želi živo, da bi vse ostale delavske organizacije soglašale z vami. Hočem, da vsem načelnikom in članom poveš, da jirn jMipez podeljuje iz vsega srca svoj blagoslov, in jili prosim, da enaklo kakor diwlej tudi zana-prej delujejo ne le za pozemski temveč tudi za duhovni blagor delavcev."
Da papaž z drugimi organizacijami nima v mislih modernih, na stališču razrednega boja slonečih strokovnih društev, ni treba na dolgo in široko razlagali. Z besedo "druge »organizacije" meri papež na krščanska strokovna društva, kar jo takoj jasno, če pomislimo, da so papeževe besede odgovor «a adreao, ki so jo katoliška delavska društva odposlala na papeža. Ta adresa je prozorna denuncijacija krščanskih strokov, društev; v njej proglaša organizacija katoliških delavskih društev:
" Zametava načelo, da je delo in gospodarsko življenje smatra ti za "čisto gospodarska pojava in da ae trgata iz zveze z nadna ravnim življenjem in iz zveze z Bogom i poslednjim snuotrom .. Z okrožnico Rerum n ivarum; za-raetava zlasti naziranje, da ob stoja med stanom delodajalcev ir delavcev naravno nasprotje; > navedeno okrožnico priznava, d& sta oba stanova drug na drugegn navezana in od narave poklicana na mirno sodelovanje.
Ravno zaradi tega mirnega sodelovanja pa je naša zveza predmet najhujših napadov od strani vaeh delavakih zvez, ki snujejo svoje upe zlasti na jjospo-darski boj. Zveza katJoliških delavskih društev stremi po družabnem miru in je zatorej emi-nentno državo ohranjajoča silaj trdnjava zoj>er prevrat in trdna opora družabnega reda in državne avtoritete.
Kakor je zveza katoliških delavskih društev zgrajena po na, vodilih cerkve popolnoma na re ligiji in uresničuje verske natise v praktičnem življenju, prav taj Ido izjavlja, da ao njeni poedini člani, kakor tudi po zboljšanju mezdnega in delovnega razmerja stremeče strokovne organizacije kot take v verskih in nravnih vprašanjih podrejene oni instanci, ki jo je Bog sam postavil za čuvarico svojega zakona in sicer tudi za javno življenje. Jasno in očit-o priznava zveza za vse svoje delovanje avtoriteto svete stoli-ce in od lioga postavljenih pastirjev cerkve, dobro vedoč, da je ves blagor in izveličanje poedincev kakor vae človeške družbe dosegljiv le v zvezi z ono avtoriteto, ki jk» je Bog postavil za oznanjevanje svojega zakuiK».
Zaradi tega trojnega pravila tYobijajo zvezo od mnogih strani /lasti oni, ki uče, da prizadevanja po zboljšanju mezdnega in delovnega razmerja kot čisto gospodarski pojavi niso v nobeni zvezi z rcligijo»in da organizacije, ki zasledujejo ta stremljenja, niso oodrejene cerkveni jurisdikciji."
Kdor količkaj pozna liemške razmere, uvidi prvi trenutek, da ie v tej katoliški adresi vse polne bodečih osti zoper krščanskon strokovno organizacijo in du. papež popolnoma soglaša z denuncianti,
Papeževo pisanje je precej ki-<lo jabolko za klerikalni centrum (ki se prav močttO ofira in našla nja na krščanska strokovna društva)—* barvo mora na dan__.
Dokazati mora, kar je v resnici: da je politična garda katoliške hierarhije, ki sprejema svoja navodila ml škofov. Krščanska atrfc* kovna društva se morajo preu-strojiti v katoliška delavska dru Štva, ki nekatolifanov ne smeje
sprejemati, ki so celo v lastni^ delavskih zadevah oropana sle herne sainostu jnosti in ki ne sme jo voditi nobenega gospodarskega
boj s več, ki ni po godu duhovščini. Katoliški delavci so kakor troci, ki se po papežkein ukazu sami brez duhov, pestunje nikamor ganiti ne sinejlo. Napačno bi bile pričakovati vsled pomnožitvi; škofovske oblaati, vsled degrada cije centroma na konfesionalno stranko, na generalno agenturo papežtva na Nemškem, ki izvršu* je natančno navodila svojega rim skega gospodarja, napačno bi bilo vsled tega pričakovati nov razkol med oblaatniki na Nemškem. Saj ni protesta nt i zeui v soeial-nenf pogledu nič manj nazadnjaški nego katoličanstvo rimske kurije. Narobe! Srca 'vseh izkoriščevalcev, katoliških in protest antlovakih, bodo utripala glaa-neje in hvalila papeža, da je atrl poslednjo samostojnost krščanske strokovne organizacije in ji odvzel vso sposobnost za obrambo delavskih interesov.
Ampak papežev ktorak .je značilen še v drugem oziru: prodira-jočo moč kapitalizma kaže, ki ae poslužuje najkompliciranejŠih sredstev za utrditev svoje vlade. Američanski trusti si kupujejo sodnike in upravo, plačujejo u-dane politike, ustanavljajo cerkve in univerze,'snujejo sekte in financirajo duhovščino. Ravno tako je tudi v Evropi I Le, da ima kapitalizem na evropskem kontinentu na razpolago celo vrsto mogočnih ideologij, da ž njimi pod krepi svojo obJaat, Mogoče da rimski škof ni provizonar zlate inter-nationale, ki dobro plačuje in hudo kaznuje že na zemlji. Mogoče da si — zapreden v srednjeveške, s plesnobo pokrite, po trohnobi di šeče naSore svoje cerkve — celo domišlja, da sledi le božjim poveljem, če onemogučuje katolik škemu delavstvu težek boj za obrambo interesov. V reanici alu-ži ta ideologija izkoriščevalnim interesom velikega kapitala in namestnik božji je V vsej svoji slavi nazadnje le orodje (kapitalizma.
Klerikalna demagogija je vsled odkrite papeževe besgde v hudih škripcih: dolavske organizacije potrebuje kakor lačni kruha. Ampak "svetemu očetu" ae ne more ustavljati. Rešpekt pred Petrovim naslednikom zabranjuje klerikalcem slednji odpor proti papeževi sodbi. To je ena! Druga je pa ta, da so papeževe besede tako resnične, da jim vsa klerikalna dialektura ne more do živega. Krščanska atrokovna organizacija se nam zdi kakor gorak led. kakor leseno železo, zakaj kleri-kalizem in strokovna organizacija sta kakor voda in ogenj. Strokovna organizacija je organ delavske poželjivosti, proletarskega stremljenja po samostojnosti, krščanstvo pa tirje od delavca skromnost,• pohlevnost. Strokovna organizacija se vojskuje zoper izkoriščanje in zatrianje, krščan-stvo blagoslavlja sedanji družabni red. Klerikalizem ustanavlja krščanako 8trokovno organizacijo za delavce, ki še niso socialisti, ki pa so že izprideni kristjani. V njej igrajo strokovno gibanje, delavske boje — kar je V resničnih stnokovnih organizaci jah krvava resnoba, je tu le igra ca in slepilo, ki traja, dokler je varane žrtve ne pregledajo. Temu švindlu napravlja papež kraj in konec z jasno svojo izjavo, da se krščanatvo ne v jem a a strokovnimi boji. Odtod velikanska zadrega v klerikalnih vrstah!
SODRUGI!
Vsak socialist bo moral naroČiti "PROLETARCA", kajti list živi saipo od svojih naročnikov.
Vsak socialist bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to je prva naloga naše stranke.
Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino ¿a "PROLETARCA", ker le na ta način se zamore osigurati napredek našemu listu, ter ga povzdigniti v dnev nik. Delavci »a krov!
JAKO VAŽNO VPRAŠANJE?
"Ali sem že poslal zaostalo naročnino za "Proletarca"?
Se ne! —
IVIavei na Aurori, Mino., in tisti, kateri prMeto na Auroro, no jmzahite pow»titi Kovačev 4,8aloon'» kjer vam Hode sodr. Movlan poatnpjrel * hladno m erclo pijano m linijskimi emodfcami.
Delavfi. podpirajte svoje organizirane tovariie.
w	ANA KOVAČ,
Mala ulica,	Aurora, Minn
IL
FKOLKTABKO
Taktika Jugoslovanske
Socialistične Zveze v Ameriki.
Referat za n. zbor J. 8. Z. v Mil waukee, Wiz., obdržan v dneh
25., 26., 27. in 28 decembra 1912.
Ameriki. Nasprotno, nje delavnost mora imeti širšo podlago: stremeti mora za izbolšanje delavskih pogojev Hploih in za odpravo kapi
Demeter Ekonomoff.
(Konec.) Leta 1897. ao po dokončanem zboru 8. L. P. delegati nove struje obdržav ali poseUno konferenco, na kateri ao začrtali novi socisli-«tični stranki temelje. Ta stranka se nazivlje socialistična (8. P.) stranka, in je del mednarodne socialistične stranke, priznavajoč samostojen razreden boj prole-tarjata in mu priporoča indu-strialno formo gospodarskih orga nizacij. V avojem načelu in končnem cilju ae socialistična stranka ne razlikuje od socialistične delavske (8. L. P.) stranke v niče-mnr. Razlikuje pa se od S. L. P. v taktiki — in to^poaebno z ozirora na postopanje napram gospodar skim organizacijam delavstva.
Kakor aem že dejal, priporoča socialistična stranka delavskemu razredu kot najprikladnejše in času odgovarjajoče ekonomsko formo organizacije, ki temelji na industrialnem unionizmu. Poleg tega stranka priporoča organično vez med strokovnimi organizacijami in socialistično stranko, med tem ko ne teči za tem, da organizi ra nove mdustrialne organizacije, ki naj bi škodovale že obstoječim kakor to dela S. L. P. ampak po tom priporočitve, naj postanejo nje člani — člani unije m naj de lajo znotraj za socialistične nau ke in pri vsaki priliki kritizirajo slabosti unijakih postopanj, sicer pa naj bodo vedno v prijateljski vezi in tako pomagajo ameriške mu proletarjatu do popolnejše so lidarnosti in času odgovarjajoče delavske organizacije.
Socialistična stranka se ne mo re zlagati z zadevami obstoječih strokovnih organizacij, marveč priporoča svojim članom, naj bo do člani v gospodarskih organi racijah po »vojen poklicu, in aaj vedno delajte za socialistične prtn erpe Poleg toga ae stranka vezuje, da ieli pswnagati kjerkoli r bojih delavstva moralno in materijalno — in sicer tudi neor ganiziranim delavcem v boju pro ti izkoriščevalcem, pridržujoč si kritiko, ki ima dovesti prizadete do pravega pojmovanja in raru mevanja socialistične teorije prakse. >
Ta taktika socialistične stranke vzgaja čvrsto solidarnost mec bojujočim se proletarijatom gradi močnejše simpstije in moč v stranki sami in med delavsko maso posebej. To jasno potrjuje izkušnja aama, ki temelji na resnici. Socialistična stranka je na pr. zrsstla od leta 1897. na okrog 150.000 članov, med tem ko je S. L. P. padla v vaškem oziru.
Ker smo pogledsli in rsztolms čili politično in gospodarsko or ganizacijo proletarijata v Araeri ki, se nam zdi potrebno vprsisti sc : 44 Kakšna naj bo taktika Jugo slovanske socialistične zveze Ameriki, katera naj bi najuspe " šnejše dosegla Vspehe in cilje svoji skupni zadevi, in katera ima nalogo odpraviti sedanji kapitalistični sistem in uvesti socialističen ideal t"
Pred vsem moramo znati, da se mun ni potreba zanašati, da zamo-re naša zveza atoriti kaj na svojo pest. kar bi pomenilo izboljšanje položaja delavskemu razredu ali sploh kakšne splošne reforme,kaj ti naša zveza ne more biti gospodarska organizacija, ker eo nali čl sni raztreseni v raznih krajih Sirom Amerike in opravljajo razna dela v različnih podjetjih in industrijah.
Jugoslovanska emigracija tvori le del one celote — proletarske mase v Ameriki — in ne m>ore vstvariti posebej svoje politične stranke, ki bi bila v staniji boje-vati sc za politične reforme prole-tarjata. Naša zveza je lahko pro-«vetna — izobraževalna politična organizacija, katere cilj je vzgoja ju gosi a venskega delavstva, tukaj —- agitacija in propaganda za socializem. Vendar je treba vedeti, da sc naši zvezi v direktnem in in-dh-ektnem delu ni potreba ■omejevati samo na delo med jugoslo vanskimi delavci — socialisti t
na plečih splošnega delavstva v Ameriki. Vse to pa Jugoslovanska socialistična zveza ne more vršiti drugače nesro v orgapični zvezi z istimi delavakimi organizacijami, katerih delavnost iu taktika stremi za tem, da ustvari razredno zavest med elavstvom.
Z ozirom na cilje in načela Ju« goslovanske socialistične zveze v Ameriki, je potrebno, da priporočamo taktiko samostalnega —
razredno* revolucionarneg* boja.	, .
. ... .. ... . . iu ljudstvo pnoti socialistom m to —vbojih,proti ameriški burioaziji L, ... * ,
za zmanjšanje izkoriščanja in njeno končno odpravo sploh. Kar| se pa tiče našega stališča napram
že obstoječim delavskim gospo -L ko držimQ <u je	in
darskim organizacijam, moramo I	^	rai
sprejeti brezpogojno taktiko, » t6fa ^ |rovorimo v ^ kaipita.
jo zastopa socialistična (S. / / liričnim politi karjem, ampak v stranka. Jugoslovanska socialistična zveza mora sodelovati v
in
padla sama ufo aébi. Delavstvo potrebuje samo solidarnosti in revolucionarnega doiha — drugo
talističuega izkoriščanja, iki leži] t1*™«"4 življenje saiuoOl*iebi' \
tki tod pride, da se nastavlja socialistični stranki na pot njenega napredka razne na mete.
K temu odigovarja Kari Kairt-sky, eden najboij gorečih zagovornikov Kari Markaa, Bledeče: 44 Socialistična stranka je revolu
meriškiiu|c'#narna	ampak ne revo-
lucijo ustvarjajoča stranka. Državniki vladajočega razreda žele vedno kakšno nesmiselno početje od strani delavcev, kar bi vznemirilo ne samo vladajoči razred, ampak naihujskallo vse neraasodno
Ubijmo politiko in država bo | rokih plasti pri prostega ljudstva, j lovucga tedna in delovnega dne
zavisi padec ali triuinf popularne Največ nezgod je ob eobotah (ali sedanje vlade.	ob ponedeljkih, Če se nedeljaki
Soflializem in njegova stranka! počitek slabo izkoriati) in po dne-
stoji ali pade s svojim načelom, vnih urah dopoldne ined 9. in 12.
ne ps z mnenji, ki ga imajo mogo-. popoldne med 3. in 6. Ob enakih Če posamezniki i\i stranki. Ta na- okolnoatih pojema a teleano utru-Č<«la in program se pa formalnoh»»tiostj<* pozornost in napetoat razmerah revidirajo na narod- volje. Zatorej lehko formulira-nih in mednarodnih strankinih Ln0 omenjeni zakon tako, da je /b<yih in kongresih. _	delovna sposobnoat človeške sile
Socializem v svojem temeljnem I v direktnem razmerju a avežoatjo načeto — kakor pravi Knglish hn z razpoloženjem človeka, ker VValling — ni samo političen in „e delovni proces razvija ob gospodarski nauk, niti revolucija „premstvu ali kontroli zavesti, v zgodovini, vedi, znanatvu, lite- Lmakaga in čuvatvenega življe-raturi in umetnosti, ampak je vse Lja t.jr ve$jjm pogumom dela skupaj. Kajti nasjrrotstva so med mo"t ho izjavili angleški tekatil-dverna razredoma in vsemu sku- L| delavci obrtnemu nadzorniku »aj kar ta dva razreda zastopata. LM| uve(|ki krajšega delovnika, Vsak element kiriture je umeri« Lye(|no i,nara0 pred očmi nagra-po socialnem sistemu civilizacije, do (ia He zvejer prej vrnemo do-■katere del je; tosc nanaša jedna- mo'v ¿ivaheIlt Vesel duh preveva
žele uveljaviti še prodno pridejo socialisti v moč.
Kadar pravimo, tla sc revolucija ne da uprizoriti ali ustvariti
co na modroxlovjc, znanatvo, zgodovino, soeiologijo, dušeslovje, moralo, religijo, literaturo in umetnost . . .
korist bojujočega se delavskega razreda. Koristi delavcev danes
političnih in gospodarskih ^»H zahtevajo bolj ne«o kdaj poprej, delavstva v Ameriki in z vacmiK Re ^ kar w imelo pojaviti svojimi akcijami vatvarjati soli - „itimcijo v prid kapitalistom m darnoMt in navdušenje v vrstah ^lajbA&ti vi škodo delavcem, ono-bojujočega se proletarijata; »t0; mogoči vsako nasilno dejanje. Sočasno ima nalogo tudi kritizirati cja]¿stična stranka se vlada na in rušiti krive pojme in prakso terLta]iž^u katerega zastopa
pridobivati ameriško delavstvo za socializem.
Vendar obstoji frakcija, ki se naziva delavska in droftabno re-
Razglašujoči vedno solidarnost volucionarna, ki si je naložila po-in alogo med delavstvom, poma-L^,^ važno nalogo, da nasprotir-gamo moralno in gmotno v vseh je socialistični stranki s tam, da t>ojih proletarjata proti buržoazi proVocira nasilje. Kavno tisto, kar ji, držeči kvišfco prapor nepomir- državniki kapitalističnega razre-jivega razrednega boja, dokler fa	jn odino je v stanu
ne zašije solnce socializma, vrši- otnejiti napredok delavskega raz-mo avojo delavsko dolžnost in reda <v boju za svojo go*pc*tarsko pomagiamlu, da se naši skupni cilji jn politično osvofoojenje. IVivr-(fimprej vrespičijo. V tem, ko bohjpnci te frakcije ne skušajo osla-Jugoslovanska socialistična zveza hiti, temveč pojačiti moč kapita-jačja in jačja. ko bo vršila orga- Kuna. nizatorično delo jugoslovanskega v Franciji je postal en ded nadela vatva v Ameriki — bo izvrši- je stranke del parlamentarne la ob anem tudi nalogo v korist «trnje, in ljudstvo je dobilo vtis, splošnega gibanja za osvoboditev Ua m socialisti prektvcaii svoja
mednarodnega proletarjata.
revolucionarna načela. Vfded te ga je zgubilo zai»i>anje v sgriali stično stranko. Ne majhna frak cija se je odtrgala od socialiatiČ ne stranke in padla pod vplivom najnovejše variacije takozvanih anarho-sindikaJiatom, kateri, ka kar stari anarhizem, is^poroč*
vso tovarno, od najmlajšega do najstarejšega ... "In navedeni zakon velja tako za delo od kosa v vseh oblikah, kjer kapital
Karkoli zastopa vladajoči n+V g tem plačilnim načinom skr
re<l kot celota, se lahko imenuje del sedanje civilizacije, in kar
bi. da odda delavec ob krajšem delovnem času v resnici več de-
koli^ zastopa <l()voljna vW'i,ia socia	§il ^^ tudi za delo ,
nih preimtaviteljev naj
si
časovno mezdo.
Da se s skrajšanjem delovnega
, . , . .. 4.r . ... .. .časa poviša množina in kakovost «topivsa socialistxeua civilizacija «... i	.„„ä:
. " To z,„,í¡ /. driatrimi	Ip^ukcg,. da ho ,.o.nno« dob.-
ho v modroslovju, vedi ali litera turi, je znamenje, kakšna bo na
drugimi
mi, da je so<Ma'listična stranka odgovorna za civilizacijo bodoče — socialistične driužbe. Naravno) je torej, da spada v področje socia
ček podjetnikov, povzročajo že sledeči, zakon spremljajoči poja vi. Stroji iu orodje se bolje izra bijo, toorej tudi ugodneje amorti-
lovnik v stavbni stroki, ae je izkazala enaka uspešnost dela kakor ob deseturnem delu. Tam ao peki leta 1883 skrajšali delovnik k! petnajst na deset in po nekaj mesecih na osem ur. Obrt ni vsied tega trpela prav nobene škode. Narobe: vzlic znatnemu skrajša nju delovnika ni bilo treba niti šestine novih ljudi; in mezde so narasle v teku dveh let za 50 odstotkov in še viSje.
Lep vzgled nudijo moravski premogovniki, kjer se je v jamah Blagoslova božjega' pri Rošicah leta 1889 skrajšal delovnik od 11 in pol ur na 9 nr^.8 tem le uspehom :
*— — 11 % urno delo 1882/S4 1KK6/88 Produkcija v ineterskih	.
stotih............6,560.459 6,467.482
Na moža in oa ftiht.i 6.60 6.40 Na moža in na leto.. 1683.87 1594.10
9 urno delo 1891/93 1894/96 Produkcija v ineterskih
stotih...........8,401.958
Na mota in na iiht.. 6.90 Na moža ra na leto.. 1892.20
9,451.000
7.57 2078.00
izms celotna družabna izobrazba, 7ira^°" i nhr*m f luč' kurja™' na katero morejo socialisti raču- '»af • »trosek in *a popravila
nati. Sindikalizem po drugi stra- <>led	' P08 režbe. 48trK°-
ni ne računa s temi nalogami in M nadzorstvo, ker ni treba vsled tega logično ne prevzema toliko Poganjanja. Delo se vest-nobene odgovornosti za bodočo ci Ki'«°Pravli». manj materiala se vilizacijo	izkvari in napravi manj napak.
Kar velja v tem ožini na sploš- Bo,Mni di!|avcev	^
no za sindikalističiKo strujo, to Ve- ?!>azovanj ,la anf;-klh ™dar-Ija obenem tudi za imsamesnike, Mlh ,ob	^lu za 28 od-
ki skušajo konfirzionirati sociali- «totko^• ^ **
stične nauke in postavljati zgodo-H*a deflclta bolmak! > b]a^n
pokažejo znatni prebitki. Izostajanje od dela in manjši uspeh dela ob ponedeljkih (baje za 20 do 25 odstotkov) prenehata—ker iz-
ki
nazirmnja
Naša taktika in gospodarske organizacije
proletarijata.
.....* ■ . ^ ;
Piše P. Petrič. (Konec.)
Odbor, ki je izdelal pravila, je I "J* *a revoiucmnnu.j,. v ^ ta pasu. utemeljil s sledečo reso-1»iaa* ^ m mor€ "
vino materialističnega v drugo luč.
Socialistična strairka je v svojem načelu taka kakršna je, po. . . 4
* __.	. • * , „ gine obenem tudi alkoholizem
vsem svetu — m ne taka, kakmno|? _____ i __ ______
bi radi videli morda eni jwsatnetz-n iki
Vseh članov socialistične «tränke dolžnost je, da uveljavljajo socialist i<* no taktiko vsepovsod,
delavcu bič za razvedritev in podkrepitev od enoličnega in pre gnanega dela upehanega telesa, ptrpelega duha in potrtosti. Izku-ni angleški veleindustrijec
sredstva dejanj, a katerimi se na ravno ne straši kapitaMščni raz red ampak imrizarja provoeiran
nja za revolucioniranje, v času,
na petu v socialistično družbo.
1 uci jo:
4Sedanje induetrislne depresi-
obstoječih razmer zmagonosno. Na Francoskem ¡bijejo najbolj
je so vrgle mnogo mož in žena	revolucionarni Marksisti boj pro-
valed brezposelnosti v skrajni —	ti sindikalizmu, kakor proti kle-
obupni položaj. Mno^i od teh,	rikalrzmu."
katerim ni mogoče izraziti svoje- F,. V. Debs, edtm najbolj pri-
ga ogorčenja, jeze in revolucije,	ljuMjenih revolucionarnimi socia-kaj lahko postanejo žrtve detekti-1 listov v Ameriki, ki je ofe enem vov in policije ali agentov kapita-ltudi najstrastnejši zagovornik in-
liatičnega razreds, da. izvrse na-	dustrialnega unionizma, katerega
silje> — N^še mnenje je, da so t a-	glasnik je bil tudi kota 1905, ob
ka dejanja ne samo škodljiva za	ustanovitvi 11. W. W. piše .T oči
delavski razred, ampak da so ta-	gled zadnjih časov delavskega
jia postof>anja direktno sredstva,	kamsa na gospodarskem polju slc-
na podlagi katerih kapitalisti ra-	deče: ✓
t. k -i-i • i	• , i John Uac. ki je a sUlišča podjst
ko(^^.ga,ljeprolet«rjat najbo	>t ,et	yal ,e
to us ^«sipodarskcm. politjsoefn, ,.	«
kulturnem ali umetniškesn polju skrajšanja delovnega časa v
svoji hiši, zaključuje, da je ves
ta čas naraščala smernoat, zdra
_	^ v	_ ,vje, inteligenca in sposobnost de
Zakon Človeškega dela. Isveev. Natančno je preiskoval u
čiuke tudi ua kontinentu, v Zedi (Konec )	I njenih državah in Avstraliji in je
Takisto je produktivnost tem M dne d.° dne P0»taj«l odloinej
I...	v. . . 4 . j ši pristaš osemurnega delovnika
m», i» vecj. je prostost meid-^J ^	delo%sak narod
čunajo na podaljšanje sv»0Qega| življenja.
"Kot revolutionärem nimam nobenega rešpekta za kapitalistič
Vsled tega opozarjamo vse ti- ne postave, niti n«jman^š«iga na-ste, kateri žele delavskemu razre- gnjeaija, da bi jih kršil. O bi podil zmage, da se vadrže z beseda-	količkaj v to potrebne mi in dejanji od vsakega nasilja ^ jih «ipravil takoj, brez iu da zaupajo delavskim bo jem, obotavljanja, toda te mwči nimam, ki jfti bojujejo gospodarske orga- ^j^d t<iga se pokoravam tem po-imacije — unije in ptoJitična so-| kavarn pod protestom — ne s po
ciidiiitičuii stranka. -------
Ugovori in protiugovori.
V predleitečem smo videli, kako I čem, da se ravno ^ffled tega ne so se razvile gospodarske organi- strinjam s "naibotažo" in "direk-zacije delavcev in njih taktike in tno akcijo". Niti najmanjše po-taktiko. ki jo zavzema v delav- trebe ne vidim za raibo "direktne skem gibanjti socialistična stran- akcije". Te taktike se poulužnje-ka. Bedaj moramo pa pogledati, jo anarhisti — kslividiialisti in ne kaj pravijo o taktiki pro in kon- socialisti kolektivisti. ^e bi smatra posamezni socialisti in sindi-jtral razredni boj za boje navad kalisti.
mislekom — in se kiouiin teku čaaa. Na teni mestu naj tudi izre-
Ker je sindikalizem najkasnejša Intern bi šel k anarhistom in bi prikazen v delavskem gibanju, je | pra k tierral ter priporočal
nih banditov — guerila t>oje —
rt bi njih
naravno, da sc socialisti pečamo I taktiko. Če bi bila "sabotaiza" in le ž njim, puščamo pa tradc uai- direktna akcija, kakor si jo jaz «rte, ki so takorekoč dovršili sv-rtjo tolmačim, sprejeta v program so zgodovinsko nalogo kot taki in se cialistične stranke, bi bil to naen sedaj pridružujejo — odnosno se krat signal za vse agente — pro
morajo pridruževati — industrial- vokatorje in policijske špiceljne
ni formi, kjer se srečajo s sindi- da postanejo elami stranke in da kalMi in jih logično najdemo tu- |*>stnnejo potem aktivni . .
•	Razumeti pa je trdba TVbsa, da
Pravijo sindikalisti: "Socialisti	indiistrislni uniji, hm
«o politik a rji in žele doibiti v ro- P«k ^ Protj lakt,k\ kRfpro 7n ke državo, s katero bodo deSav-h^P«.^ ^adn,k, rečene organ, sivo podjarmili,, češ, da se kapita	^knr R° ^Ani^U
lističcn al>solutrzem delavski ha,'Ha absolutkem v o4yliki države ne Kakor stranka tako je tudi razlikuje v ničemer. Sedaj smo l>ebs in ostali soeialisti vedno na pod kapitalistično vlado, potem «t ran i delavskih boj«*v, naj se bi bomo pa pod delavdko vlado — H« kjerkoli, kajti od poraza ali in to je absolutizem. Države ni I zmage delavske stranfke, kakor že treba; crgo politike ni potreba.1 n^čeno, zavisi poraz ali zmaga Si
nega delavca, t. j. čim več ima
,	i x kateri ea je uvedel, ozdravilo, o
prostega časa za telesno okrepča- , . * . JC ' .. D ...
uje in za izobrazbo duha. V£. bOK«Ulo fa razinJo ' Rszumlj.va vsod se je pokazalo, da skHenje |	^
delovnega časa budi duhovne po
škega trgovinskeg ministra Mun
i, j i .	r delle rutiniranega podjetnika, ko
trebe: delavci snujejo knjižnice, . . \ ,	, , ___
...... - -	I je dejal: "Dolge delovne ure tu-
čitalnicc. obiskujejo ljudska vse
i VSC- I.,	... ..	J
učilišea. umetniške šole itd. Tak M'h "»rod,ov na» r;1''^ ',red "J'
hovo konkurenco.
delavec se vrača na delo v vsakem pogledu čilejši, z bolj svežo
V dokaz resničnosti teh izva
in z večjo zalogo telesnih in du- janj bi se dala — razen navede hovnih sil in inteligence, dela z nih — navajati «ilna množica de, večjim veseljem in pazneje, z ve-štev iz gospodarskega življenja čjim naporom svojih ail in svoje vseh kapitalističnih dežel in in volje in. proizvaja tako vzlic dustrijskin panog. Dejstva, ki jih zmanjšanju števila delovnih ujr pripovedujejo fabrikantje sami toliko ali pa še več kot prej ob obrtni nadzorniki, zastopniki tr daljšem delovniku. Kar se izgubi govine in industrije in celo najza
v	i i « v ?i t___a-__I 1__1______IX: ««nvatiniii '/oonvnrnilr
na času delujoče sile, bogato po plača nje stopnja. Po splošno veljavnem in splošno razumljivem zakonp, da je delovna sposobnost kakor tudi intenzivnost žive sile v obratnem razmerju z delovnim časom.
Na mednarodnem kongVesu za delavske bolezni 1906 je pokazal Pievacini, da po eksperimentalnih izkušnjah pri ročnih kakor tudi pri umstvenih delavcih prav znatno pojema proizvajalna kur-va (kriva črta) zadnjo uro pred poldnem in pred večerom.v Rezultat znanstvenega raziskovanja sc natanko ujema s praktičnimi izkušnjami. Prvič je v ponovnih slučajih dognano, da se z delom čez čas — vzlic prigSnjanju paznikov, niti s premijami — ne dado trsjno dosegati večji uspehi. Narobe. Ker se utrujenost enega drtc vleče v prihodnji dan, neredko uspeh celo peša. Tako n. pr. se v selfaktorski predilnici, kjer delajo tri mesece vsak dan po eno uro čoz čas. delovni Uspeh ne po množi za 9.1 odstotkov, temveč upade za 0.9 odstotka. Nadalje kaže obrtna in poljedelska nezgodna štatistika prav razločno pojemanje napetosti v teku de-
krknenejši teoretični zagovorniki sedanjega gospodarskega reda
Omejiti se hočemo le na neka,i zgledov, ki zadoščajo popolnoma in ki so po svoji metodi vzvišeni nad vsak dvom. Prvič se nanaša jo na različne dežele in na raz lične stopnje, panoge in obratne velikosti industrije in drugič
plival na produktivnost dela no ben drug faktor nego skrajšanje delovnega časa.
V rokodelstvu, oziroma v ina nufakturah, n. pr. v lončarstvu, kjer stroji ne igrajo vloge ali pa le zelo neznatno, je. t- po poročilu angleških obrtnih nadzornikov uvedba fabriškega, zakona sijajno dokazala, da že skrajšale delovnega čaaa samo čudežno, povišuje enakomernost, rednost, vztrajnost in energijo dela". Enako tudi v angleških pre-Niogovnikih. kjer so delavci ob trinajst-in štirinajst urnem delu ,na dan v leto 1854 nakopali 64 milijonov ton premoga, dočim so producirali pozneje po skrajšanju tedenskega dela na 37 do 52 ur v letu 1889 — 176 miljonov ton. Ko je bil koncem petdesetih let minniega veka uveden v Mel-bournu v Avstraliji osemumi de-
V velikih angleških fabrikah, n. pr. v tkalnicah, so pokazale izkušnje že na začetku štiridesetih let, da je produkcija v 11 urah večja nego poprej v 12 in da je povprečna tedenska mezda delavcev narasla od 10 šilingov in \y¿ pence na 10 šilingov in 3Y¿ pence. V tem pogledu podaja optična tovarna Zeiaa v Jeni jako poučno izkušnjo iz novejšega časa. Tam so v letu 1900 skrajšali delovnik od 9 na 8 ur, ne da bi se akordna in dnevna mezda ter stroji kaj izpremenili. Po dveletnem vestnem opazovanju 230 de-avcev se je pokazalo, da je 30 delavcev v 8 urah produciralo ravno toliko kakor preje 31 v 9 urah, ali da vsak od njih sedaj prav toliko producirá, kakor da >i ob deveturnem delu delal 10 dni na leto več. Izplačana mezda je vzlic skrajšanju delovnega časa poskočila za 10 fenigov na u-ro, ali za vso tovarno za 10,585 mark v letu. V tdvarni žveplene kisline belgijske "Societé des ^oduits chimiques" v Bngisu ao eta 1892 uvedli pri kuhanju cin-tove avetlice nameato dotedanjih dven dvanajsturnih šihtov z de-seturnim efektivnim delom tri o-semurne šihte s čistim sedemrn-polurnim delom. *'Jje píe j nego v Šestih mesecih se je delavcem posrečilo izžgati z enakimi pečmi in sirovinami 1000 kilogramov cin-kove svetlice, torej enako množino kakor ob dvanajsturnem ših-tu z deseturnim čistim delom. Intenzivnost, - oziroma produktivnost dela je torej narasla za 33,33 odstotkov in je naraščala še naprej. Po trinajstih letih je voditelj tega podjetja Promont kon-statiral, da je vsak dan dokazal korist skrajšanja delovnega čaaa za podjetje. Prav zanimiv je tudi v Zedinjenih državah pred nekaj leti v znan8tvene avrhe izvršeni načrt, da se je dobilo gradivo za osemurno delo v državnih o-bratih. Na odločbo kongreaa sta 8e zgradili dve novi bojni ladji prve vrate: ena, "Connecticut", je bila oddana državni ladjedelnici, druga, "Louisiana", pa neki privatni ladjedelnici. Teža na uro obdelanih sirovin je znašala pri "Connecticutu" 6,:2995 funtov, pri "Louisiani" le 5:0608 funtov. Povprečen uspeh dela na uro pri oaemurnem dein je bil za 24,48 odstotkov večji kot pri deseturnem. Ta zgled dokazu je, da velja zakon obratnega razmerja med kvantiteto delovnega časa in produktivnostjo dela tudi za induatrijake obrate največjega obsega. Vzemimo še en primer, ki potrjuje to: Svetovnozna-na angleška strojna tovarna Ma ther and Platt zaposluje 12,000 mož. od ten le eno tretjino v a-kordu. Po skrajšanju delovnega časa od 53 na 48 ur na teden v letu 1893, torej za 10 odstotkov, je bil produkt poskusnega leta glede na kakovost enak. glede na množino pa večji, da so tehnični pogoji kakor hitrost ostali nciz-premenjeni.
Da posežemo še na eno izpričevalo za Avstrijo, navajamo dobesedno leta 1894 od avstrijskega o-brtnega nadzornika za biberec* izrečeno sodbo. Obrtni nadzornik pravi v svojem poročilu: "Kako neosnovan je bil strah industrij-cev. zlasti tekstilnikov, ob uzakonitvi enajsturncffa delovnika, je znano . \ . Ob tej priliki izražene napovedi industrijskega propada je ovrgel brezprimerni procvit v poslednjih letih." Tedaj je šlo za
p holit a rio
euajsturni (telovnik. Ampak v e-
nakem smialu je odgovoril zadnje čase, ko je vprašanje osemume
ga delovnika na dnevnem redu. na vprašanje družbe za soeialno reformo ravnatelj Brauna za nem ¿ko premogovno industrijo. Izre kajoč ae za osemurni delovnik pravi: "Zadosti znano je, da skrajšanje delovnega časa v go tovih mejah produkciji ni škod ljivo."
Neredko se zgodi, da skrajša nje delovnega ¿asa ne pomnoži takoj delovnega uspeha, narobe, da eelo zmanjša produkcijo. To pa izvira kakor kaže izkušnja, odtod, ker se povišanim zahte vam stoprav prilagajajo in šele spoznavajo — ako niso bili že prej uverjeni o ugodnih posledi ca h skrajšanega delovnega časa — to resnico. Produkcija se sem intja zmanjša tudi vsled dela čez čas tako, vda vsled skrajšanja de lovnega časa pričakovana telesna in duhovna izpočitost sploh ne nastopi.
Da naraščanje produktivnosti ne doseže svoje meje pri osem- ali sedeminpolurnem, Initi pri šest-urnem delu, dokazujejo ne preveč prijetna presenečnja, o katerih neredko tožijo fabrikanti. Zgodi se, ako v mrtvi sezoni ali v slabih časih reducirajo delovni čas za polovico, da se množina produkta zmanjša le za 10 odstotkov, že pred leti je avstrijski ekonom T.' Hertzka izračunil, da bi ob za-poslenju za delo sposobnega moškega prebivalstva med 16. in 50. letom in pri umni uporabi proiz vajalnih sredstev zadoščalo pol tretjeurno delo na dan za vse po-^ trebe avstrijskega prebivalstva na naši kulturni stopnji vštevši luk-sus. "Ta račun", pripominja Debel* "ne preseneti nikogar, kdor pozna razmere. Vzemimo,da bi pri takem zmernem delovnem času razen invalidov in bolnikov delali tudi še možje nad 50 let in mladina pod 16 leti. ravno tako velik del ženskih, v kolikor niso zaposlene za izrejo otrok, za pripravljanje jedil itd., pa bi se dal ta delovni čas še znatno skrajšati ali pa povišati potrebe." In sicer brez uporabljanja specifičnih, rafiniranih, za delavstvo škodljivih metod za zvišanje produtivno-sti dela. Tam, kjer danes kapitalistično izkoriščanje uporablja te metode, skrajšanje delovnega časa še bolj pomnožuje produktivnost.
Produktivnost je n. pr. za 100 odstotkov večja pri takozvanem amerikanskem premijskem sistemu. Ta sistem obstoja v tem, da plača fabrikant delavcu razen dogovorjene mezde za časovno določen produkt še toliko in toliko za vsako uro, kolikor je delo prej izgotovil, torej za vsako uro — brezdelja. Ta sistem je klasičen dokaz, da napredno kapitalistično gospodarstvo špekulira na vedno večjp uspešnost mezdnega dela ne s tem, da podaljšuje, temveč da skrajšuje delovni čas kar najbolj.
Z drugimi besedami: skrajšanje delovnega časa je postalo tehničen postulat. postulat s stališča kapitala, podjetniških interesov in produkcije; neglede na člove-čanske ozire in na zvišanje telesne in duhovne sile ljudstva.
RUDARSKE ZGODBE
J. Koettgen.
Mrzel, jesenski dež je prasketal na slabo razsvetljene ceste majhnega mesta. Veter je tunl in se lovil po golem drevju, bučal je oko-lo hiš, kakor bi piskal zbor zlih duhov. Z velikimi koraki sem hitel v gostilno, kjer sem ogrel svoje mokre, premrle ude ob prijaznem, odprtem angleškem kaminu.
Slučaj je zavel mene in moje prijatelje tv isto gostilno. Tu je bil tajnik rudarske organizacije, majhen mož. Jak Buskins, ki je bil podoben s svojim resmnim o-brazom in zlatimi očali bolj učenjaku kakor pa strokovnemu uradniku. Le modre brazgotine v o-brazu so kazale njegov pravi poklic .In poleg njega je stala orjaška postava Ilary Herberta, ki ga je poslala rudarska federacija semkaj, da jo zastopa pri javni preiskavi o rudarski nezgodi, ki ae je pripetila pred nekaj meseci v bližini mesta.
Tujee bi ne hrepene-l ravno po znanju s Herbertom. Oblačil se je
malomarno, na glavi je nosil *ed no staro rudarsko čepioo, glava je bila okrogla, Velika, skoraj popolnoma plešasta in njegov glas je bil kakor glas medveda, ki je nahoden. Ali rudarji in rudniški nadzorniki po vsej debeli so ga visoko spoštovali. Ilerbert je bil človek, kateremu je vuak «t rab tuj; po vsaki rudniški nezgodi je bil vselej na najnevarnejšem me stu. Njegovo znanje in njegove izkušnje o praktičnem rodotoop stvu so bila tako obsežna, da «o nadzorniki v zamotanih slučajih radi hodili k njemu po svet.
Ko smo po večerji sedeli z go-stilničarko okolo kamina, se je pogovor seveda sukal o prtiska vi .Rudniški nadzornik se je tru dH z dokazom, da je povzročil nezgodo eden od mrtvih rudarjev, ki je bil na eno oko slep in ki je po neareči razbil svojo sve tilko. Herbert je sodil drugače Po eksploziji so morali rov za ne kaj mesecev zapreti, da so uduši< li ogenj, ki je izbrufanil. Ko so rov zopet otvorili, je bil Herbert prisoten pri spravljanju že napol zgnitih trupel. Tam, kjer je na stala eksplozija, je našel Herbert rudarja, čigaT svetilka je imela neznatno luknjico v steklu. Herbert je po vestnem raziskavanju dognal sledeče: ta rudar je obesil svojo svetilko na poševno stoječ klin, plamen se je zato dotikaj stekla, voda je kapljala na to 'mesto, nastala je luknjica in plini se} se vneli.
"Truplu «wm moral izruvati prste, preden sem se mogel polastiti svetlike", je razkladal Herbert.
Costilničarka se je streala in vzkliknila: "Kako grozno 1"
Herbert je /.mignil z rameni, kakor bi hotel reči: Kaj naj bi storil t
Pogovor je nekoliko zastal. Tu leči zli duhovi tam zunaj so imeli besedo.
Čez nekaj časa je pričel govoriti Bjiakins o nevarnostih in strahotah rudarskega življenja. Pripovedoval je, kako ga je nekoč presenetil, ko je bil še mlad in neizkušen rudar, treskav zrak, kako je bil omamljen, rovnica se je vedno počasneje premikala, imeli je občutek, da hrumi okolo njega silna vi-hra in kako so njega in njegovega brata potegnili še pravočasno na zrak.
"Ravno mislim na to", je dejal Herbert s smehom, "kako me je zadela prva nezgoda v rudni-du. Devet let sem bil star, ko sem šel s svojim krušnim očetom — saj veste, da sem najdenec — v rov, da bi mu pomagal pri delil. Kmalu na to je zagrmela po rovu eksplozija, ki naju je oba pre-vrgla in osmodila .Oče je padel na hrbet in- je imel trebuh ves ožgan, jaz sem padel na trebuh in sem imel ožgan oni del telesa, kjer hrbet izgubi svoje ime. Pet tednov sem ležal v postelji, vedno na trebuhu in najbolj hudo mi je bHo to, da nisem mogel tako dofbro in udobno jesti, kakor moj oče, ki je ležal na hrbtu, da si zdravi trebuh."
"Najtežja nezgoda, ki je zadela mene", je pripovedoval nato Buekins, "je bila^ona, ko sem si Vlomil nogo .Delal sem takrat z nekim Joe Smithonr skupaj. Joe Smith je bil razvpit v vsej vasi za največjega brezbožnika. Nikdar ni šel v cerkev, a tudi nikdar v gostilno; čudak je bil. No, na kraju, kjer sva delala, se je utrgal nekega dne velik kam^n iu ^«dci' na naju, tiščal naju je, kakor bi bila v stiskalnici, mene za eno nogo, Smitha za obe. Noge sva imela zlomljene in klicala sva na pomoč. Delala sva pa v tako oddaljenem rovu, da ni nihče slišal najinih klicev. Ure so potekale. Končno sem pričel peti tolažilno cerkveno pesem, da bi se nekoliko umiril. Dobro bi mi delo. Joe je molčal. Ampak, ko sem nehal, je pokazal na mogočno skalo, visečo ravno nad najinima glavama in ki je pretila, da se odtrga zdaj in zdaj in naju ubije. Obupen strah se me je polotil in kričal sem, kolikor sem mogel na pomoč. Joe je ostal čisto miren. "Jak", je slednjič menil, "če se utrga tale pošast nad nama, tedaj bo konec najinih neumrljivih duš." — Priznati moram, da me je hladnokrvnost tega bogotajea v tem trenotku bolj pomirila nego moja vera, čeprav sem dober kristijan."
Nihče ni nič pripomnil k tej zgodbi.
"Najhujše, kar sem kdaj doživel", je menil čez nekaj časa
Herbert, "je bilo spravljanj« trupel po neagodi v V. Kakor pri sedanji nezgodi, je bil tudi tam rov zaprt pet mesecev zaradi ognja, tako da so trupla nesrečnikov tc strohnela.' Nadzornik Attkeiv i» jaz sva bila prva, ki sva sc «pustila v rov." ^
Nadzornik je vzel s sobo j kanarčki. Jaz sem neael podgano v kletki. S podgano se gre lahko trikrat delj. Kanarček pogiue kmalu. Kadar pride kanarček v nevaren zrak, prične frfotati, cvi-liti in mrtev je. Podgana je trd-nejša, ne izdihne tako naglo. Kadar ji postaja neprijetno, je vsa nemirna, koloba kakor pijanec, potem postane divja, grize žico kletke in tik fired smrtjo se vzpne na zadnji nogi kakor pes. Kadar se postavi podgana na zadnji nogi, tedaj je Čas za beg.
Ali k stvari. Kmalu sva dospe la na kraj, kjer je bil napis. "V ponedeljek ob pol devetih 31 mo2 pri življenju," tako se je glasil napis. Zapustil sem nadzornika in odšel sem dalje. Na rokah sem imel pritrjen trak.
Nekaj korakov dalje sera našel drugi napis, iz katerega sera zvedel, da je db dveh popoldne bilo <e vseh 31 mož živih.
Sto metrov dalje sem uzri prizor, da mi je zledenela kri po žilah. Pred menoj je ležalo skrbno nakopičenih 30 trupel. V kotu so stale v najlepšem redu svetilke, rovnice in kotlički za jed. Nekoliko v stran je ležalo nago truplo, najbrže oni, ki j4 izdihnil zadnji. On je skrtmo zložil trupla svojih tovarišev. Končno je moral zblaz-neti in misliti, da je doma, ker obesil je svojo obleko, da bi se posušila. Nato je umrl. —
Ko sem se vrnil na mesto, kjer sem zapustil nadzornika, ga ni bilo več. Najbrže je mislil, da se mi je kaj zgodilo, ker se ni trak nekaj časa premikal. Ob vfeodu V rov sem res naletsll na rešilno moštvo.
Popoldne smo spravili trupla iz rova.
Mlad Človek, ki je bil pravkar dovršil rudarsko šolo, me je iskreno prosil, če me sme spremiti. Odsvetoval sem mu in rekel, da celo močni možje omedlevajo ob groznih prizorih. Ali ni odnehal in tako sem ga vzel s seboj.
Ko sva dospela v rov, je «ku-5al dijak vzdigniti truplo tH&ga možu. Pokazal sem m«. Ubogaj ravna. V -	%
Treba je veliko previdnosti, da trupla ne razpadejo. Postaviti we je treba h glavi, roke potisniti od zadaj pod hrbet, komolce jc treba stisniti, da se prime glavo.
Mladi človek je storil, kakor sem mu rekel, a truplo je bilo pretežko. S komolci je gibal, glava ie votlo zaibobncla po tleh in se odtrgala od telesa. Dijak je izgubil ravnotežje — morda je bil tudi preatrašen — in padel je z glavo na strohnelo truplo."
"Strašno", je kriknila gostil-ničarka in zakrila obraz.
Herbert je nadaljeval: "Mladeniča smo nesli ,na zrak, omedlel je. Tri mesece je bil potem bolan in nič ni hotel jesti. Slišal sem, da je zapustil svoj poklic."
"Orožno, grozno", je stokala gostilničarka, "vso noč se mi bo sanjalo o teh strašnih dogodkih."
"Da, grozno je bilo, če se spomnim na to", je pritrdil Herbert. In potem obrazi trupel!" "Toda mislim, da mene ne raz-rmrjajo teMtfVri toliko, k&Mor čino drugih ljudi. Vedno me pošiljajo k temu žalostnemu delu, ker ne tožim. Izkušnje so me utrdile. Prevečkrat sem se ie srečal s smrtjo. Včasih se sam isebi zdim, da sem hudičev kurjač."
"Oh, sedaj boste pričeli še s hudičem", je dejala že vsa raabur-jena gostilničarka.
"No, pustimo hudiča, rudarsko življenje je že itak samo na sebi dovolj strašno. Dostikrat se sprašujem, koliko od teh, ki eede tako zadovoljno okolo gorečega premoga, misli na 'krvave kaplje, ki se drže vsakega koščka te rude — na rdeče mazilo, ki goni kolesje naše velike industrije. Vsak dan rcmrjejo po štirje rudarji v naših rudnikih, na stotine je vsak dan pohabljenih in ranjenih. A to ni nikakor reznltat »velikih nezgod — te se k sreči dogajajo redko — temveč to je vsakdanji odmerek. Ta velika moritev, to grozno klanje se ponavlja dan za dnem, brez pTestanka in neprenehoma se vadignjejo tožbe vdov in sirot proti nebu In koliko bi lahko zabrsnilo, če le ne bi na
tehtnici naše pravičnosti tehtalo človeško, življenje tako mak, zlato pa tako veliko! <•
Včasih razmišljujem o teli etva-reh in jim skušam priti do dna. Prepričan sem, da bodo naši potomci opustili rudokojmtvo za premogom in bodo goriva izdelovali iz drugih »novi, pri katerih ne bo v nevarnosti toliko ljudi."
Jak Buekins je prikimal svojemu tovarišu, govoril mu je iz srca.
Dolg odmor je naatal. Hary Herbert je mirno kadil. Zunaj je besnel vihar, še hujši kakor prej. Nihče ni« hotel oditi, vsakdo je hotel spraviti misli iv drug tir, preden odide k počitku.
Končno je vstati Herbert in dejal: "Lahko noč, terej. Ne zame-rit« nič gospa in mislite kaj prijetnega, preden ee vložete, da se Vam ne bo sanjalo o mrtvih rudarjih. No, aicer pa, mrtveci se ne vračajo."
Pri vratih se je še enkrat okre-nil in dejal: "A'fco bi se vrnili, bi bilo to marsikateremu gospodu neprijetno."
SOCALNE RAZMERE IN ALKOHOLIZEM.
"Ako mora človek živeti v peklu, bo v njem rajši pijan nego trezen."
Upton Sinclair.
Socialistična stranka vidi v alkoholizmu močno oviro za osvo-bojenje delavskega razreda. Zato deluje že dolgo vrsto let z vsemi močmi, da prepriča delavstvo o neizmerni škodljivosti uživanja alkoholnih pijač. Ali socialistična stranka ve, da je alkoholizem po-dedica, a ne vzrok današnjih strašnih socialnih razmer, v katerih živi proletarijat. Ve, da ni alko-holizein vprašanje, ki se zamore rešiti 8amg, ločeno od ostalih socialnih vprašanj; alkoholizem je ie člen v verigi družabne bede. Zato je prepričana, da se bo vprašanje alkoholizma rešilo le tedaj uspešno, kadar bodo tudi rešena vprašanja o delovnem času, stanovanjski bedi, nezadostni pre-hranitvi itd.
Predolgi delovni čas zapelje predvsem veliko število delavcev, da segajo po vinu,pivu žganju tata*, da jim oškoduje telesne in duševne moči. Kdor mora delati pa deset, dvanajst ur v slsbo psezra-*enth prostorih, v vročini in t>ra-hu. je umevno, da mu opešajo moči in da seže po strupu, da viaj nekaj trenotkov zopet lahko dela Seveda tiči v tera velik predsodek. V ljudstvu je tako ukoreni njeno, naziranje, da alkohol o-iveži telesne in duševne moči, da celo inteligentni delavci verujejo
v	to. Ali alkohol je le bič, ki užge trenotno moč, a trajno ne osveži.
Nizke mezde, ki ne dopuščajo, da bi delavstvo kupovalo zase in za svoje družine izdatne, tečne hrane, so tudi vzrok, da je uprav med delavstvom žganje tako pri ljubljeno. Popolnoma umU*v° je-da delavec poplakne 8 požirkom žganja kos trdega kruha ip ža-Itove slanine, posebno tedaj, če je prisiljen, da je po beznicah, ker je dom preoddaljen od delavnice. Če nima delavec opoldne tople hrane, tedaj seže po alkoholu, ker meni da ga ogreje. Ali tudi to naziranje je prevara.
In ko se vrne delavec domov, kakšno jc drmtuv.it» je? - i«ntiče*i, premrazen prihaja v golo, vlažno, nezakurjeno sobo in v tej luknji naj dobi njegovo telo odpočitka tukaj naj se razvedri njegova du šat In na tisoče je delavcev, ki imenujejo svojo last le košček take mrzle, neprijazne sobe, ker si ne morejo vsled nizkega zaslužka najeti boljšega stanovanja. Če je je delavec oženjen in je prisiljena tudi njegova žena, da dela ves dan izven doma, kakšno je tako domovanje t Razmetano, nepospravljeno, dostikrat kuhinja in spalnica v enem prostoru, in tukaj naj se odpočije f Kdo se bo čudil tedaj, če pobegne delavec prej ko mogoče iz tega "domova nja" in išče v gostilni utehe. - Beda in pijančevanje sta v najtesnejši, dostikrat v nerazdružlji-
vi	zvezi. Kakor hitro pa pride delavstvo do boljših mezd in s tem seveda do boljše, tečnejše hrane, zdravejših stanovanj, tedaj pa se poslovi od žganja in pije vino ali pivo. Da ostane v delavcu pože-tjenje po vinu ali pivu vzlic boljši mezdi, je pač vzrok ta, da se njegove delavne razmere niso iz-
ADVERTI8EMENT
Avstr, Slovensko
uiumvijtm m. iaunr)! IS»!
Bol. Pod. Društvo
bUarportran« M. tmbrmvmri* UMI v «4 tov« ~
Sedež: Frontenac, Kani.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Bo* 72, Mineral, Kana Podpreds.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kans. Tajnik: JOHN ČERNE, Bo* 4, Breezy HiU, Mulberry, Kana. Blagajnik: FRANK STARČIČ,Bo* 245., Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Bo* 38, Frontenac, Kans.
NADZORNIKI: PONUÄAO JURŠE, Bo* 357, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Bo* 482, Frontenac, Kans.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Bo* 320, W. Mineral, Kans. JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo edea Dolar. Vs: dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
preraenile, ki napravijo največkrat iz delavca pijanca. Dokazano je pa tudi, kar so dognale strokovne organizacije, da je delavstvo opustilo tudi vino in pivo, če je doseglo krajši delovni čas. Svojega prostega časa niso več presedeli po beznicah, temveč so ga porabili za svojo izobrazbo.
Vsako zlo, ki naj se trajno odpravi, se mora izruvati pri korenini. Strahotna razširjenost alkoholizma v današnji dobi je poslei dica socialnih razmer. Te se morajo izpremeniti in alkoholizem bo pojenjeval. Socializem vzlic temu spoznanju vodi še poseben boj proti alkoholu in za abstinenco. Vse socialistične stranke v Evropi so na svojih zborih povda-rjale, da je boj proti alkoholu največjega pomena za razvoj so-j cializma, in vse evropske socialistične stranke imajo delavske ab-stinenčne organizacije.
Besede ameriškega sodruga Up-tona Sinclairja: "Ako mora človek živeti v peklu, bo v njem raj-ii živel pijan nego trezen," ki jib je napisal v svojem romanu "Močvirje", so srrozna obsodba današnjega kapitalističnega družabnega reda. Kapitalizem je pahnil delavca v razmere, eb katerih bi moral zblazneti, da ni iskal tolažbe v alkoholu. Ali čim bolj pro-' dira ideja socializma med delavstvo, čim bolj se utrjuje v delav« stvu prepričanje, da mora postati vse drugače, kakor pa je, tembolj se zaveda delavstvo, da zamore ta gigantski boj izvojevati le trezen razred. Namesto črnega obupa, ki je prej tiščal delavstvo k tlom in za silil iskati trenotne-ga pozabljenja v strupu, je socializem prežel delavstvo s svetli m upom na boljšo bodočnost. In delavstvo spoznava od dne do dne bolj, da alkohol ni prijatelj, temveč njegov največji sovražnik in zli duh.
Razno.
Kardinal, versko zlaznel
Iz Rima poročajo, da je kardinal Tuto versko zblaznel. On je bil spovednik papeža Pija X. in je veljal kot njegov zaupnik in z dr žavnim tajnikom Merry del Val skim za najvplivnejšega kardinala rimske kurije.
O razviiku~boIezni se poroča:
Že nekaj mesecev sera se je kazal kardinal posebno razburjenega. Da skrije svojo ne prav razveseljivo razburljivo zunanjost, »o jo smel gibati le v svojem stanovanju v španskem kolegiju.
Javnosti je bilo takrat naznanjeno, da trpi kardinal na posledicah težke influence.
V zadnjih dneh se je bolezen vsled čezmernega dela in izčrpanja živčnih moči tako nenadoma poslabšala, da so postali vatikanski krogi radi tega zelo potrti. Kardinal je namreč kar naenkrat trdovratno izrazil prepričanje, da je proklet v pekel. — Drhtel je, vzdihoval, metal se. k tlem, razbil — popačil si obraz in sploh kazal vsa znamenja najvišje obupanosti. Pomirjevalne besede njegove okolice niso doeegleliobe-nega uspeha. — Bile so ne le brezplodne; še več — neki kapucinec, ki mu stregel — je tudi obnorel. Tudi tega je, kakor njegovega predstojnika, obšla divja bojazen pred peklom. Stanje kardinala,je postajalo polagoma tako strašoo
slabo, da ni konečno preostajalo ničesar drugega, kakor internirati.— zapreti —njegovo eminen-co. Prepeljali šo» ga k general^tu kapucinskega reda in ga tam internirali.
Preprečiti hočejo, da ne bi, o razmerah v cerkvi in cerkvenopo-litičnih rečeh tako natančno poučeni kardinal, v svojem norem stanju česa izdal. Zdravniki so mnenja da more kardinal v 4ih ali 5tih letih ozdraveti.
Kapucinec, ki je zblaznel pod vplivom kardinala — že, kakor kaže, polagoma okreva.
Mi smo mnenja, da so skrivnostne razmere v vatikanu prisilile kardinala k razmišljavanju o pravici in resnici. Bil je najbrže v resnici veren človek in zato je tako nenadoma vstopila vest 8 tako silo in mu zažgala tak peklenski ogenj v srcu in možganih, da ga ni mogel premagati, — a otresti se verskih dogem — tudi ni bil kos.
Upamo, da se mu pamet vrne in z njo tudi druga, ki mu pove, da je tudi pekel — le barbarsko strašilo.	_
Elektroni.
"Amer. Slov." stoji na stališču. da le tisto naj časopis razpravlja, o čemur je dobro poučen. "Amer. Slovenec" pa piše teden za tednom o socializmu, a že davno je dokazal, da v tem največjem svetovnem vprašanju ne razume čisto nič. Ali se ne sekate po zobehf
Časopisje topot poroča o neki blazirani bogataški dami v Den-verju, katera pestuje mladega prešička in ga vsak dan oblije z dišečo vodo. Zopet neka druga dama v Farmlandu, Ind. ima mačko, katera nosi na repu obroček z diamantom. In sistem, ki rodi take kreature, je pravičen?
Mulhall bivši zvesti sluga kapitalizma, je danes, v očeh kapitalističnih prvakov — največji lažnik v Ameriki. Čisto naravno! Dokler človek laže na komando drugih, je "dober možak" in "neomajan zaupnik"; kakor hitro pa pove resnico, je pa lažnik in ničvrednež, kateremu ni nič zaupati! To je "kapitalistična morala (in katoliška).
Voditeljice chikaških sufragetk izjavljajo, da bodo illinoiške vo-lilke takoj v prvi volilni borbi neutralne glede politične barve, to je, da ne bodo priznale nobene stranke,temveč glasovale bfdo le za "dobre" kandidate. Kdo so te "voditeljice", da govore v imenu vsega ženstvat Prolatarske šene, delavke, ki so količkaj zavedne, bodo volile socialistično.
Zvezna vlada namerava zgraditi in operirati svojo prvo železnico v — Alaski in naši železniški magnatje so s tem zadovoljni. Nikarte se čuditi l Če bi vlads rekla, da bo gradila železnico na severnem tečaju ali na luni, bi tudi bili zadovoljni* Ako bi pa vlada hotela graditi svojo proga od New Torka do Chicage, tedaj bi se pa magnatje drugače spogledali. Kjer kaže malo sli nič dobička, tam je javno lastništvo popolnoma v redu. Kjer pa kal« veliko dobička — nakt Oat it t
PKOLlTAtWO
Dopisi.
Rookwood, Pa.
Kukor povsod, vzdihujemo tudi tukaj pod teikira jarmoiu kapitalizma in sicer kot večina rojakov, •i služimo peščica Slovencev, kar nas je tu svoj bori kruh v dveh tuk. preinoRokopih. Prvi rov znan pod imenom Penwood Coal Co. je zaprl svoje duri ie pred dvemi meseci, zato pa mislijo gospodarji drugega rova slavnoznani pod imenom Zimtnermaim Coal Co., da nas bodejo tembolj izkoriščali, Toda motili so se bratci! Dasi nas je le manjšina delavcev Slovencev, smo šli k delavcem drugih narodnosti ter jih pripavili do tega, da smo danes, 16. julija t. 1. zastrajkali za izboljšanje plače ter naših slabih razmer.
Kot en moi smo se vprli danes ter izvolili svoj komite, kateri je naznanil superintendentu družbe nase zahteve. Mož se je zelo razburil. ko je zaznal, kaj hočemo, ter izjavil, da preveč zahtevamo in rajši zapre jamo, kakor bi privolil v boljSo plačo. Seveda, kakor drugod, se tudi tu izgovarjajo, da ne morejo izhajati, ako malo več plačajo. Oderuhi in pijavke so pač vse jednake.
Tudi se je izrazil, da bode dobil dosti drujrih delavcev, kateri mu bodejo delali za sedanjo plačo. — Vederremto! —
Plača 4(1 centov za shrbjem, 58c za pikom je pri tej visočini premogov« žile (namreč 3 čevlje visoka) tako arainotna, da ne venidera, da bi niti najslabši "skeb za mogel tu obstati, kaj šele delati
Razventega je skoraj po vseh prostorih vioda in kar je najbolj značilna, se vali od stropa 1 čevelj debela plast kamenja, katerega je treba "mufat" za "for nothing" Torej rojaki Slovenci in tudi delavci drugih narodnosti, poior, ako bi Vas kdo iskal in vabil dela ti za Zimmermajin Coal Oo. v Rockwood, Pa.
Z delavskim pozdravom
Jernej Hočevar.
ugajalo striženje ovčic, bil je | kot priča, da ae mu pač bolj pošten — je ob enem ined. doktorat študiral. Ko je naredit v to potrebne izpite, se je občini zahvalil za pastirjevanjc in ob tej priliki odkrito povedal, da je to (uamreč popovanje) sam humbug.	H. N.
Iz stare domovine
O DOPUSTU NEKEGA PA-STORJA.
Evo vam slučaja, kako hočejo živeti oznanjevalci onstranskega plačila za tuzemska zasluženja. No ja, saj jim ni zameriti, samo da imajo to lepo lastnost, da si radi njih plačilo naprej vzamejo,
prav imajo, ker oni so prepričani da je plačilo onstran toliko, kot bi rekli? "o svetem Nikoli". Na paks je na strani vernikov, ker delajo za plačilo, izplačano o sv Nikoli. Poidi k farju in prosi ga za kaj na vrnitev o sv. Nikoli, bodeš videl, kako bo nastopil. Ti pa daješ na te obroke — ker je božja volja tako. —
V nemako-angleški luterski ob čini sv. Petra E.E. Pittsburgh,Pa je uslužben pastor R. dr. W. »Jentsch. Pred sedmimi leti je podvzel imenovani pastor potova nje v Nemčijo, pred dvemi leti pa le njegova žena z otroci, ^etos se mu je zopet obudila želja obiskati Nemčijo. Obrnil se je na svoje ovč?ce in prosil za. šestmesečni dopust v to s vrh o. A" lej spako, Pri obravnavanju tega vprašanja se je med ovčicami našej kozel. kateri mu je hotel dati dopust s pripombo, da mu i vse stroške plača, ako mu da Črno na belem. ds se nikdar več ne vrne. Ta edini kozel pa seveda ni prodrl: pastor je lepo dobil svoj zaželjeni dopust.
Dne 30. junija se je udobno vscdel na vlak, uživati pozemsko veselje na račun ponižnih ovčic. Koncem julija meseca se ima sniti v Berlinu z družino in več sorodniki August Baur-ja, kateri je posedoval tu v East Endu najmodernejšo pekarno ter jo pred več meseci prodal krušnemu trustu. Uživati hočejo skupno dobrote sveta: eden na račun svojih ponižnih ovčic, drugi na račun svojih izkoriščanih delavcev. Koncem augnsta nameravajo priti skupno nazaj, — da njih umazano delo zopet nadaljujejo.
Prideš li delavec enkrat do spoznanja, da Noš nehal verjeti, da je božja volja tako t
Pred imenovanim pastorjem je bil vposlen v tej občini pastor i imenom Rchleifer. Pssel je ovčice v tej občini enajst let in enajat mesecev. Ker pa mu nI poaebno
— Srednji vek v dvajsetem «to
letju. Kazensko sodišče v Firenc je imelo te dni opraviti s štirim kmeti iz okolice, ki so hoteli se-žgati nejto žensko, čei, da je ča rovnica. Nesrečnioa po imenu Faustina Bulli se je bila nekoč »kregala z drugo kmetico v vasi Gravilla, pa je v prepiru zaklicala: "Naj te Bog oslepil" Slučaj je hotel, da je kmetica pozneje res oslepela. Vas je bila prepričana da jo je Bullijeva začarala in nekega dne jo je mož pred hišo po grabil in zahteval, naj prekliče 6ar. Bullijeva se je rotila, da je nedolžna iri da ji ne zna pomaga ,ti. Mož slepiče je poklical tri dru* sre kmete, vsi štirje so potem zavili Bullijevo v veliko ruto in no jo hoteli vtakniti v krušno peč. Na srečo so drugi ljudje zadji hif ie slišali njene klice na pomoč ir preprečili grozno dejanje. Sodišče je vpoštevalo pomanjkanje razsodnosti teh ljudi in jih je ob-izlilo'na šest mesecev ječe, med tem ko je bil državni pravdnik predlagal, trideset mesecev. Nair *e zdi skoro neverjetno, da je ta ka prazirovernost še mogoča v. dvajsetem stoletju. Ni pa še prav predolgo tega, kar je dr Krek na Kranjskem opravičeval inkvizicijo in njene avtodafeje^ češ kaj če se sežge živo truplo, č$ ne le duša reši!
je Ritter predstavil kot ritmojster baroi'
rClettenberg in je s svojim ljubez nivim bitjem in z vsem svojim nastopom napravil nanj najboljš vtisk. Seznanil ga je s svojim si nora* ki je nad poročnik in tudi temu se je tako jtrikupil, da ga je predstavil princu Orleansu-Bra-gnnci. Tudi njega visokost j t )il ves očaran od falota. In če git ne bi bila policija kljub ritmoj strski uniformi aretirala, bi bil tako očaraval in očaraval, in bri-jantno živel od ačaravanja. Zdaj mu je sodišče prisodilo sedem Ie1 ječe. Pa ni bil nič žalosten. Kazen je sprejel, državnemu pravd niku je napravil laakav kompliment in le to mu je bilo žal, da n< more vzeti v zapor ritmojatrske uniforme. Kadar pride iz ječe, bo vendar že nekoliko prestar zanjo, Kvečjemu Če obleče takrat pol kovnikovo ali pa generalsko. Ljudi, katerim bo imponiral, tudi te daj ne bo zmanjkalo.
med tem, ko je nam obetajo on stran z obrestmi vred. Celo	škoda .Kajti malo je izmišljenih
— 14 Če uniforma dobro pristo
ja". Da v življenju ne gre vedne za to. kaj se zdi, je pokazal pro ces, ki je zbudil na Dunaju veliš k» zanimanje. Odigraval se je pred sodiščem, večkrat pa je iz gledalo bolj kakor da se razmota va v gledališču. Obtožen je bil neki Alojzij Ritter zaradi tatvine, goljufije in vagabundaže. Vred nost vsega, kar je pokradel in prialeparil, znaša komaj 40( kron, in s-tega stališča ne bi bilo na procesu nič posebnega. In če človek sliši, da je ta Ritter preče pel že dvajset let svajega življenja po ječah, bi kar odložil poro čilo o njegovi obravnavi. Pa bi bi
humoresk, ki bi bile tak*> zabavne; Ritter je bil — seveda že davno — v kadetni šoli. Tam je vsa kemu tovarišu ukradel nekaj malega. Zato so ga 14 dni zaprli pa pognali iz šole. Od tistega časa je več zaprt nego prost. Zdaj mu je 45 let, pa ni delal ves čas nič drugega, kakor da je sleparil. To mu je ostalo; razuntega pa mu je iz mladih let ostala še ljubezen d< — uniforme. Pri vojakih je sicei nosil le "gmajnarsko", največ krat pa kaznilniško. Toda kadai je za kratek čas prišel iz ječe, ji oblekel oficirsko. Potem se je pc lastni milosti imenoval tudi za aristokrata, ker se to na vizitni-cah lepše podaja. In če ne bi ime smole, ds «e vsakokrat zasačijo bi mu oficirska uniforma in ple menitaSki naslov popolnoma za dostovala za življenje. Preoblečen za častnika je lahko sleparil kjer se mu zljubilo: Enkrat je o peharil kakšnega natakarja, dni gič generala, danes modistko. ju tri princa Orleansa-Braganea. Če je prišel danes iz ječe, se je teden dni pozneje že tikal z oficirj in aristokrati in spremljal njih ljubice z njihovim denarjem v avtomobilu. Prišel je v elegantne prodajalno, pa vprašal: "Pura pate li oficirju, ki nima denar jat" In trgovec mu je dal na raz polago, kar je hotel, češ, "boste že plačali, gospod nadporočnik." V Gradcu je sedel z nekim nadpo ročnikom v vinarni. Videl je, da ga opazuje detektiv. To je omeni svojemu "tovarišu", in ta je dejal: "Raz bi j mu črepinjo, če te nadleguje 1" V Gradcu so ga pr vendarle aretirali in pripeljali nt mestno poveljništvo. PriSel je korni poveljnik in vprašal, kaj se je zgodilo. Slepar pa se postavi! "Ekscelenca, ustavili so me, kc sem kupil za svoje prijatelje nekaj reči na dolg". In ekscelenes pravi: "To je le v Gradcu mogo če" — slepar je pa prost. Pod maršal konte Corti pripoveduj«
— Umorjena prostitutka. Ni4
Dunaju prihajajo že nekako v na vado umori deklet, ki prodajajc naklonjenost, katero daje sicei ljubezen. Kronika teh čločinov se je v nedeljo sopet pomnožila sr slučaj. V neki hotel v Annagasse v središču mesta, je prišel ob po1 3. zjutraj 25 do 27 let star mož 29letno Marijo Schmidtovo stanujočo v četrtem okraju, Rit tergasse 6., katero so v hotelu dobro poznali. Hišna, Marija Po gačnikova jima je odkazala sobi st. 18 v prvem nastropju. Približ no dvajset rainut pozneje je po zvonilo in Pogačnikova je našla pred vrati vrča za umivalnik. Kije ponesla vodo, je potrkala; ta hip je stioipil neznani gost iz sobe Porinil je hišno skoraj brutalni na stran. Ta je postavila vrči pred vrata in je šla za svojim o pravilom. Ko je čez nekaj časi-druga dvojica zapustila sobo št 20, je hotela Pogačnikova tan-pospravit; srečala pa je moškega ki je bil prišel s Schmidtovtoi. Videti je bil prvi trenotek v zadre gi; toda to je takoj minilo. Dejal je: Aha, rada bi napitnino, pa je segel v žep in ji dal krono. Prt tem je dejal: "Pustite dekle še spati; zaklenila je od znotraj Jaz se vrnem, ko bo čas za drug zajtrk." S tem je odšel. Vrata» mu je odklenil in ga ni več vi del. Ko je prišla Pogačnikova pozneje mimo sobe, se ji je za zdelo Čudno, da je bila skozi stek lo videti luč, med tem ko je bi"» nernanee dejal, ds >!rirfe spi. Hi sna je pokukala skozi špranjo ir opazila, da leži Schmidtova oblečena vznak na postelji. To se ji je že zazdelo sumljivtffpa je po trkala najprej narahlo, potem pa glasneje. Kioi se le nič ni zgenilo. je hotela suniti ključ, ki naj b bil tičal od znotraj v ključavnici v sobo. Tedaj je opazila, da splol ni ključa. Pohitela je torej v naj večjem strahu k vratarju, ki j< odklenil s svojim ključem in takoj spoznal, da je dekle umorje no. Telefoniral je policiji in ta je poslala komisijo v hotel. Trul plo je ležalo v elegantnemu ko stumu na postelji. Policijsk zdravnik je konstatiral, da je *( ohlajeno. Nikjer ni bilo kaplji krvi. nikjer sledu kasnega bejp. Očitno je bila ženska zadavljena Obraz je bil ves moder, na ust» nah je bila taka gosta pena, da je začetkoma izgledalo kako^ bom baž in so mislili, da je dekle za-dušeno. Tudi na vratu ni bih) nobenega sledu kakšne sile. Morilec jo je moral torej zadaviti z rokami. Najbrži» jo je pograbil od zadaj, ko je bila obrnjena od njega in je oblačila rokavico, pa jo potegnil na posteljo in davil, dokler ni vid^l, da se ne gane Našli so pri njej nekaj dragocenosti, po pričah so pa dognali, da manjka brosa z mbini in bri-Ijanti, zapestnica, zlata ura in najmanje 50 kron denarja. O mo žu, ki je prišel z njo, ne vedo povedati nič natančnega. Osobje v hotelu pravi, da je bil prece* visok, stok, temnoplavih, v sredi razčeaanih las, angleško pristriženih brk in modrih oči. Tovari Sice Schmidtove pripovedujejo da je bila bogata. V njenem raz košno urejenem stsnovanju ae našli hranilnično knjižico na 33.800 kron in 460 kron gotovine Imela je najfinejše perilo z dragocenimi čipkami in precej obsežno biblioteko. Policija je razpisala 1000 'kron nagrade za odkritje morilea.
— Dannadan objavlja "Slovo
nec" zaupnice za gospoda deželnega glavarja dr. Šuateriiča
Včasi se kakšen občinski odbor resnično snide na sejo, pa izvoli njega blagorodje še za čaatnegr občana. Klerikalci mislijo, de mora taka po voden j zaupnic nr nraviti vtisk; in v tem se ne mo tijo. Ampak malo drugačen je nemara to vtisk, nego ai ga žele. Teh vdanootnih izjav je namre" toliko, da morajo ljudje naposled vprašati; CemuT Kako velike inors biti nezaupanje, da ga je treba izravnati s takimi tovori zaupanja t In kaj pomenijo vsi t' kupi papirja za tisto reč, ki ji1 je povzročila T Ako vodi Kamilv Theimerjeva «tat isti ko vseh po dobnih izjav, mora biti vesela, dr je dosegla tak efekt.* Klerikalc; nimajo baš navade, da bi str». Ijali s kanom na vrabce. Kjer je obramba tako obsežna, je že napad nekoliko za legel. Da pa vse zaupnice, tudi če bi si jih šli na* ročit še v Afriko, ničesar druze* ifa ne dokazujejo, kakor da imajo klerikalci še dlovolj marionet na vrvici, ne ovržejo pa niti ene Theimeričine trditve, je jasno kakor beli dan. Ampak s samimi marionetami se tudi na Kranjskem ne bo dalo dolgo vladati Ce ne bi tako klerikalci tege dutili, se ne bi tako podili za za upnicami.
.....»»MM MM M.........
i Bolečine : v hrbtu,
kat«r« povzroèaio obistne ne ki tro izginejo,
j Severovo Zdravilo; i za obisti in jetra, i
(Severi'» KUsey and Llver Rems*y)
katero priporofa za zdravljenje obistnih in jetrnih ne-
prilik.
Cena 50 centov in $1.00.
: Znojile : noge
— Velikodušnost avstrijskega vojnega ministra. Vse kar so prestali vojaki ob mejah, bodo ohranili le kot lep spomin. In vojne ministrstvo je sedaj poskrbelo, da bodo vojaki, ki so stradali in prezebali na severu in jugu monarhije, lehko kazali še svo jim vnukom spomine iz teh ea sov. Vojnto ministrstvo je namre« odredilo: vsak vojak, ki je bil p<» razglasu od 27. maja prestavljen v neaktivno službovanje, sme ob držati erarično perilo, ki ga jc bil prejel ob času službovanja. Al" vsi vojaki niso deležni te izredne milosti, zakaj vojrto ministrstvi določa dalje, da smejo Obdržat to perilo le oni, ki ao služili nar šest tednov. In tako bodo hranil i, ki so deležni te izredni vse večne čase: dve gro bi slajci, dva para spodnjih hlae in dva para <4šufecnio.v". Naspro ti tej velikodušnosti in tej visok socialni uvidevnosti vojaike ob lasti mora utihniti vsaka kritika
prilik«, rabite
ako ;
povzroéajo pekoíi in bolestni občutek. Odpravite ga * rabo

: Severovega i Praška za noge i
(Severa'» Toot Powder)
ter ai pridobite udobnost.
Cena 25 eentov.
; Potrebščina za toaleto
Ni bolj&ega toaletnega pripravka nego je
Severov : Antiseptični s toaletni prašek
(Severa's Astlseetlc Toilet Powder)
Priporoča ae za moftke za rabo po britju, za ženske za vzdrienje lepote kože in zo-- J | per potenje, in za otroke in < > dojenčke zoper solnčno ogo-relost in razpoklost kože.;"
Cena 25 centov.
Kadar kupujete zdravila, vprašajte lekarnarja za Heverova Zdravila. Ako jih nima v zalogi, naročite jih od nas.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
—	Država daje dote. ~ Nenava
1>-n običaj ima angleška pe>štni nprifra. Poštno ministrstvo iz plačuje namreč vsaki poštn uradnici, ki se poroči, doto, k je odmerjena po službenih letih Leta 1912 je izplačala angleška poštna uprava v ta namen 25 ti soč funtov šterlingov (1 sterling ='$4.86 — 24 K 7 v.). Na an gleških 'poštah je uslužbenih ae daj nad 14 tisoč žen, od teh se jr poročilo 413 v povprečni starost 28 let.. Vsako leto narašča stevilc ooštaih uradnic, ki ae porpče Povprečno služi vsaka uradnica ki se omtoii, po devet let. Za leto 1914' je proracunjenin za dote gospodarstvu poštnega ministr stva 28.500 funtov šterlingov. IT prava pričakuje torej naraščanje zakonov. S to nenavadno določbe hoče najbrže poštna uprava pre prečiti, da ne bi imela prestarih uradnie. *	•
—	Tržaški občinski svet. — Pr
zadnjih volitvah je izvolila tudi trgovska zbornica svoje 4 občinske zastopnike, in sicer so to Ev-gen Maule, Franc Basilio», Clodo veo Budinich in Friderik Geroli mich. Trije so ital. liberalci, ede» pa — Budinich — je italijansk konservativec. S tem so končane volitve v tržaški občinski zastop izvoljenih je vseh 80 svetovalcev ki se razdele po strankah tako« 60 italijanskih nacionalcev, 15 slovenskih nacionalcev, 7 so eialistov in 1 konservativec. Med temi 80 jc 30 novih svetovalcev in sicer 22 ital. nacional cev, 5 slovenskih nacionalcev in 3 socialisti. 0(1 socialistov so pr vič izvoženi sodrugi: Chiussi Doff-Setta in Nicolao.
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
U 411 8RAID AIE., KEIOSNA, VIS
Telefon 1199
— Razširjenje obratov. — Ir
Gradca javljajo, da bo družba, kf ima v Viču na Štajerskem magne-sitove obrate, te povečala. Ob enem bo tudi odprla šest novih jam za magneaitovo rudo. Dmžbs računa, da bo tako v stanu vsakoletno produkcijo ma^nesita pove-čati za 3000 vagonov.
S AL.OON
z biljardom in kegljišče*
Poleg saloona dvorana za društvene aeje, veselice itd.
«Jotin StražlAar
611 Market St.. Wankef*a. III. pi>om it. S71
M. JOVANO VICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wiz.
PRODAJA 6lFKARTE. Pošilja denar po pošti in brsojav
no. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces.
in kr. konzulatu. _
EDINA HRVAŠKO — 8LOVRM SEO — SRBSKA AGENCIJA.
TUJCEM priporočsm svoje do bro urejeno prenočišče in restavi racijo, domačinom pa svoj saloon vsem skupaj pa vse.
IG. KUŠLJAN
229—1st A v«.
MILWAUKEE. WII
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Zdrava IK sa notranje bolesal ln ranocelnik.
• zdravniška preiskava brezplaën«-—pla Pati je le zdravila 1924 Blu« Islan* AChlcaffo. Prednje od 1 do S p« P«L; od 7 do 9 sveder. Izr«n Chieag» ftiveši bolniki naj piiejo slovensko.
JOS. A. FISHER
Buffet
Ina sa raapelago vaakevrsta« five
▼la«, suiedk«, U
Irvrstni prostor ca okrepili«. 3700 W. 26th St.,	Ohlcat«, m
Tel. Lawadal« 17fl
E. BACHMAN
1719 8. Centre Ave., Chlcago, TU.
je največja česk osi o venska de lavnics zastav, znakov, čepic in vseh društvenih potrebščin.
Zahtevajte takoj po pošti mo; veliki cenik, ki ga Vam pošljem — popolnoma zastonj.
Kadar nemore-te dobiti pravi Richter painex-peller pri vašemu lekarnarju pišite na
F.A4.RICHTEK
74-10 Washisftsa
Strast.
IE« TORK, I. T.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zsttsps sa issk tsäittik.
dt. sobs 1009
133 W. WASHINGTON STREET.
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 8989
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 476.
1842 So. Azhland ave. Tel. residence: Lawndale 8996.
GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse p« najnižjih cenah. Na zahtevo se dovaža na dom.
G. Mamčilovlch & Co*
331 Greeve St, Oonemaugh, Pa. Tel. Cen. 4050.
ALOIS VANA
— izdelovatel j —
sodovice, mineralne vode In runih neopojnlfa pUtč. 1837 So. risk 81 Tel. Canal 140«
AVSTRO-AM ER IK ANS KA ČRTA.
NIZKE CHOISIS.
Velike ugodnosti:
električna luč, isvrstaa kuhinja, viae zastonj, kabine tretjima razpreda na parniku
Sledeči pamiki odplujejo ob 3 uri popoldan iz New Yorka:
Argentina ... - 28. ma|a
Oceanic .... .7. |nnl|a
Martha Washington .. 14. |uni|a
Za vse informacije se obrnit« na ¿lavne aastopnik«
PHELPS BROS. & CO.
6u'l A|t't, 2 Wiskligtii St., N n Yiit.
ali pa na dr«£* uradne zastopnik« v Zdruienih državah in Canadi.
POZOR! SLOVENCU P0Z0RI
SAL OON
• modernim kefljlttei Brahe pira ▼ «odftkik ia buteljka* la drug* ra—«rast— pijaée 1er aai>*e sModka Potniki dobe UMe sa nitk» ««M.
P ostra« b« totea la Ist ▼m Bloraeeoas ie dragias se topio prt poroto
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centre Ave. Chicaga
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chi cafa, m
lase Toije aaJofo or, rarikie, pesie bot te dragih drafotia. Isrrèoje ImM raakorreUa popravila ▼ tej otroki p« oeèe nizki
V Vatno upražanjtl
IIa mi opravi mm %M « uj»«*i«

Konzularne,/^
Ä'i^WKakßP
vojaške	drove st
«um ^fr/^aukee.m
p u OLJBTaK k C
GROBOVI TUUJOI
Duhovi vstajujo v revnih mož Kanih pisatelj« Drobtinic v "A. 8." Tako je zmeden in preplaaen
da vidi vse le na pol in mu mora priti na pomoč pisatelj '4 Pomori-niče", da mu njegove meglene oči nel/oliko raztegne in osveži! Ne boj ae, — Kulovic mirno počiva v tihem grobu in ne more čuti tvojega banalnega blebetanja, da bi Ti sam odgovoril. A, vzemi še enkrat " Proletarea" v roke in čital boi takoj pod tvojim citatom: "Pravice je iskal po ivetu — itd.—" "Spoznal je, da ga nekateri ljudje oelo nočejo razuinoti, spoznal, kako velikan-ttke množice ai ne upajo, ali ne morejo, ali nočejo storiti ničesar, — da bi ae oprostile suženstva kapitalistov in — tudi verskih verig, ki jim oklepajo duha tako trdno in trdo, da si ne upajo po polnoma nič svobodno misliti."
0*1 pri pisatelj "Drobtinic" oc na steiaj — možgani naj se ti •vsaj za trenutek razklenejo in ;— vidi — razumi kaj je pisatelj "Posmrtnice" r~ mislil — ko je pisal — od Tebe citirane besede s katerimi namigavaš, da je socia lizem tiral Kulbvica v smrt!
Ne bom se enkrat na široko razkladal vzrokov Kuiovčeve Mmrti — a fakt je, da si klerikalci nikdar ne morete pomagati drugače, kakor z banalnim za v i janjem nasprotnikovih besed in s hinavskimi, jezuitskimi izgovori — pa naj si bo že tu — ali tam.
Na veselje, ki ga imate s tem, ee najdete kje kako tiekovno pomoto kakor " čitatelnice" Vam ni vredno odgovarjati, ker je pre-otro«ko in presmesno.
Nam se pač ne ljubi stikati po vašem "izvrstno" tiskanem liatu za napakami, saj vemo, da je "najvzornejši, slovnično in 1© poslovno najbolje" urejevan slovenski list!
Prosim vas gospodine, izmijte, izperite si dobro svoje brljave oči, ozrite se vsaj malo tudi po svoji hiii in pred svojim pragom, pa pometite najprej te smeti ,ker jih je nakopičenih toliko. da se mi ne upamo brskati po njih. — Imamo namreč človečki noa in ta ne prenese vsako ga smradu.
Pravite, da mi ne poznamo "nič boljšega in zvisenejsega" od groba. Pač —- mi poznamo nekaj vzvišenega — boje za pravice in reanice na zemlji —; a vi?
—	Vi poznate vaš. "zvišen"» po-kel, s katerim strašite nevedno, le v čudeže, nebesa in pekel verno ljudstvo.
Čndno, da morete pri vsej svoji veri v pekel tako peklensko vse zavijati in kopičiti po vaArh listih laži dan na dan. Ako imate poleg svoje vere, ki jo nosite le na jeziku, le trohico Čuvat v a za pravico v svojem srcu in smisla zar njo v možganih — potem s© nam «mislite in se bojimo, da se tudi vaa ne prime podobna blaznost, kakor kardinala Tntona.
Čudno se nam tudi zdi, da se morete nad neznatno stavčevo opazko tako razburjati!
Hitro je vzplamtela vsa va»a kri in pokazali »te vse skrivne barvice, ki kažejo tako "krasno" sliko vaAih skrivnih želj in živo ilustrirajo rasa nagnjenja, ki vam diktirajo "Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!" in "Ako Te udari sovražnik po levem Iren-, nastavi mu se desno"
—	in obratno!
To so besede vašega velikega učitelja ;—; posnemajte jih! Za dane« bodi dovolj!
Škof.
Hijena v Jolietu hoče prikaza ti svojim slepim "bravcem", da v Chieagi imamo že socializem, da smo delavci . gospodarji eelega mesta in da imamo vse, kar hočemo. Hijena tuli: "Kulovec ni na-iel sreče v socializmu, zato je šel v smrt." Zapomni ai rimska hijena : 'Kulovec ni ael v ainrt radi ao-eializma, ker socializma danes Ae ni; ael je v smrt gnan vsled razmer, katere zagovarjaš ti, tvoja rimaka banda in tvoji kapitalistični bogovi. Teh razmer pa nismo zakrivili mi. Na tieoče ljudi je že 51o pred njim in ua tisoče jih bo ¿c Slo za njim — ki so in bodo obležali (individualno) preinagp ni pod preteško butaro zločinakih razmer, kakorsne ustvarja krivični družabni red. Prostovoljne smrti ni. V vsakem takem slučaju je zunanji pritisk življeuskih razmer, ki diktirajo smrt. In take žrtve razmer niso le socialisti, i temveč ljudje iz vseh slojev in iz vseh ver.
• • •
Tudi blaznost je posledica krivičnih družabnih razmer. Najmanj v devetdesetih slučajih izmed sto je to resnica. Krivične družabne razmere pa pomaga vzdrževati tudi rimska cerkev Zatorej je tudi cerkev odgovorna /.a vsak tak slučaj blaznosti. Tu kaj pa se niso všteti verski blaz-niki. Zadnjih je cerkev produci rala že na milione in ravno blazni misioni so najboljše gnojilo za versko blaznost. Hijene, berite Statistiko o hlaznikih v katoliških državah.
• • •
Rimska cerkev je umorila Francisca Ferrera in edini odgo vor, ki ga ima sedaj za svoj krvavi zločin, je, da je bil — Ferrer morilec! Ta beaeda je precej mistična. Ako mislite, da je bil uči tel j Ferrer ."morilec" zato, ker je moril in ubijal z besedo in s peresom vse svoje življenje versko te mo, supersticijo in rimski barba rizein, potem — imate prav! To je bil njegov edini "zločin" in zato ga je dala "aveta" cerkev po svojem kronanem agentu na Španskem umoriti. Rimska cer
itev je morilka! Slava Ferreru! • • •
Kranjski Janez sme pisati vse kar se mu poljubi. Piše o socializmu — to se pravi: laže o istem, da se vse kadi. Na vse te laži bi pa mi morali molčati t Ne boš, hijena! Dokler boš ti pobijal socia-izem na tak falotski način, bomo tudi mi brez rokavic obdelavali tvoj verski humbug, čeprav je to izven našega programa. Vera pri vatna stvar! Mi pravimo, da je. Zakaj pa ni pri vas tudi socializem privatna stvar? Mi puščam» vero na mini. dokler se nas pusti na miru. Če je "Proletarec" versko fanatičen," tedaj je "Amer. Slovenec" "fanatično socialističen": Square!
• • •
boljši počitek je post. Ako čutile, jja so vaša prebavila preteg-njena, pričnite , najprej uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, da jih očisti in okre pi. Potem naj se popolnoma izpo-čijejo in presenečeni bosta, kako hitro okrevate, Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je pri usvadnih nerodnostih želodca in drobovja zanesljivo zdravilo, posebno Če so med znaki pičla slast, zapeČenoat in telesna slabost ali ka ka neprilika in telesna slabost ali kaka neprilika po jedi. V lekarnah. Jon. Triner, 1333—1330 So. Ashland Ave.^ Chicago, 111. Za vnanje bolečine ne morete najti boljšega zdravila nego Trmerjevl liniment. — Adv.
HIJENAM V JOLIETU.
J
Kadar je enkrat človek mrtev, tako da se ne more več braniti, pa mi pustimo pri miru, pa če je bil tudi naš največji nasprotnik. Toliko človeške dostojnosti še ved-iro imamo. Suvati mrtvo truplo smatrajo tudi necivilizirani narodi za največjo lopovščino. Ne tako Kranjski Janez v Jolietu! Ta popovska hijena je zadnji teden izgrebla iz svežega groba truplo pokojnega »odruga Mike Kulov-ca in ga trgala in mrcvarila . . . Hijena, grda in satanska! Če že odpira* svoj strupeni gofocc in tuliš nad žitimi — pusti vsaj mrliče na miru, ki se ne morejo več braniti in odgovarjati na tvoje ostudne klevete t
Rimska hyena piše: "Cerkev obsoja umor in nasilstvo" — a pod istim naslovom pa prav po krščansko tuli: takole: "Sloven-ski delavci, slovenske žene, gor. jačo v roke, vile in burklje, pa naženite iz hiše take tolovaje (socialiste)!" Seveda, to ne diši po nasilstvn! Če bi mi tako svetova-i delavcem, hi rimska hijena takoj zagnala satanski krik: Socialisti hujskajo na uboj! Rev. J. C. Klnser, katoliški pop v Morgan townu, W. Va., je pisal Debsu: "Mi imamo naše puške nabite in ako nas 15 milionov ameriških katoličanov ne odstreli glave a meriakim socialistom, nismo vredni, da živimo!" Seveda, to tudi ne diši po nasiltvu! Ako bi socialisti pisali kaj takega, da bomo odstrelili glave katoličanom — bi nas takoj ne samo razvpili za mo rilce, temveč tudi celi popovski a parat bi bil pokonci, da nas spravi v zapore. Ampak pop Kluser i-ma po "katoliški morali prav, kajti po katoliški morali se sme Človeka, ki se smatra za brezverca. bras greha ubiti Katoliški morilee ima še odpustek pri bogu ako ubije brezverca! Ali ni tako Rev. Kranjec?
Vrednost počitka.
Nihče ne more delati dolgo ca sa. ne da bi se tu pa tam izpočil. Neobhodno potrebno je, dati litru jenim mišicam in živcem priložnost, da se spet požive. Tudi svojemu prebavnemu ustroju moramo dovoliti kak počitek. Naj-
KDO VE?
Kad bi avfedel za svojega prijatelja Jožefa Pajk a. Doma je iz Koetrevhfrc pri Litiji., Pred |m>1 drugim letom se je nahajal v Motril Run, P«. Od tam je potoval v Roek Springs, Wyo.
Prosim cenjene rojalce, če kdo ve, kje se nahaja, naj mi naznani, ali naj se mi pa sam javi.
Joseph Lovše, 344 Herminie, Pa., West more I a n d Co.
Rabim100 rojakov
ki herfejo postati samostojen in „eod viaea g.ispodar v lepem tu rodovitnem kraju, kjer je dobra vodu, »dravo pod-nebje m kjer jih je te sbmo naoljenih, ki »o v «i prav zadovoljni. 0e We I kdo postati kedaj premoieu farmer. h« I n« «me uaseliti trnu, kjer ie ui i*rme-rjev ki bi mu ko« povedati, i« bo /a iiiogel ua zemlji tudi res živeti. V o-koliei lepega iu evetoicga mesta Orivitz, Marinette County je te veliko farmarjev in rojakov in mkdo se n« pritožuje. Zakaj nef Ker je zemlja rodovitna, na njej rastejo vsi tisti poljski pridelki kot v starem kraju, Isvrstna pitna voda, ¿dravo podnebje, tra\e so/na t,. in rediino za živinorejo, ne hudih viharjev ne to*e, ue suše, ue notvirja, ve* jezer za ribji lov, z eno besedo vse dobre lastnosti, ki jih farmer potrebu je. Zemlja je zelo po ceni, ker »e kupi naiavuost od lastnika samega T. Ker-ateu. M obe nega dobiika zemljiškim komj>aiiij«m. Ker je te lastnik preeej star, bi se rad hitro zunbil vse zemlje, zato podari vsakemu kupcu v mestu Orivitz eno loto zemlje za hižno stav-biiie do 25. avgusta, pozneje ne ved. Zemlja mora biti prej ko mgjioie vsa proda ua, zato prav po ceni in lahka odplačila.
FiAito še danes v slovenskem jeziku na T, Kerstenovega zastopnika
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
^^■M^^Htasparjeve Državne Banke
|e ni)ee»e|e la aalboH &l|«m.
Nats parobrodns poalovnica je največja na Zapadu tn ima vse naj bolj že oceansk« ¿rt« (Unije). SifkarU prodajamo p«
kompnnljaklta cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA.
K a«par Driavna Banka kupu|e In prodala la *a«nen|n|e denar y»«h držav
sveta. — Pri K as pa rjavi Državni Banki se izplaia za K5 $1, bi« odbitka. —
Največja Slovanska Banka v Ameriki. - Daje t% obresti. - Slovenci poetra-i«nI v slovenskem lealku. - Banks ima $6,118,821.66 premoženja
N. PIKLOB,
1626 West 21 St.
Chicago, 111.

kVSf//RÍ#/#/M%UUlV
gmww
\ POZOR! SLOVENCI V CHICAGI!
Pravi kranjski semenj, združen z izletom
' ——priredi-
Slovenski Delavski Sokol Chicago
V	NEDELJO» DNE S. AVGUSTA
V	GARDEN CITY GROVE, LYONS* ILL.
PR08TE VAJE slovenskih telovadcev in telovadk, pri katerih sodelujejo tudf <Vaki in hrvatski telovadci.
Tekmovalno k«fljanje. Najboljši kegljavei dobe darila.
Na prodaj vaakovrstna roba na semnju ... po visokih in nizkih cenah. Vsa napol zastonj!
Vstopnina 15e za osebo. Pivo prve kvalitete na ¿epu, okusen prigrizek na razpolago.
Kako se prida na proetor, na katerem se vrši izletf Vsemi kare do Ogden ave. in se pelji z njo do 52. ave. Tam se pre-sedi na karo, ki vozi v Lyons. Stopi s kare pred moetom prek reke Dewplaines. Tam se obrni proti jugu naAel boA lahko pravi proator.
BMMM
-u
VABILO WA PIKNIK!
Jugoslov. soeial. klub štv. 45, Waokegan, III.
- PKIKKDl -
v BCdeljo. imt V. 11. Orni, arirmj piknik
9
Veselica se bo vršila na zapadu v malem gozdtfu, — oddaljenem kakih petnajst minut od alavenske eerkve (na Franeiaovi farmi, pri 10 cesti—). Sodrug Frank Aavs bo govoril o socializmu in o socialističnih idejah.
Socialistične prireditve sa v naži naselbini zelo redke. Zato vljudno vabimo vse rojake in rojskiaje i« te, kakor tndi iz bližnjih naselbin, naj nas gotovo posetijo.
Začetek bo ob 1. ari popoldan. Vstopnina Je 50c sa možke.	Pivo j« prosto!
Plesne komade bodo svirali tamburaži društva *' Ljubljanea".
Za točno potstfežbo bo skrbel	ODBOR.
Pri ognjeni pečL
Boe proti Mstijetn, uklonjeiiemu od trdega dela, ki mu lije pot curkoma raz vroče čelo ter si utira znoj z žuljevo roko: Kaj pa lenariš, ali si zato plačan f Matija dvigne svojo trudno glavo, prime za delo ter reče osorno, ne da bi po-gle<lal svojega krutega prignnjaša: Obrisati se bom vemdar smel, saj nisem au-tMi. Kot o«igovor je dobil zve<«r ixpVaeaii'Véé sVoj plrHi arv*Vi žasTuiek. Na enkrat mu pade v glavo dobra misel, da ee nasmeji na vea glas ter sklene takoj, da ne bo več nikoli delal v tovarni, za druge. In kaj je storili <Vz dva dni se ga je že videlo, kako samozavestno j« stopal po zeleni celkni in ogledoval lepo firajino. Zakaj bi je tudi nef 8aj j« na svoji zemlji, ki si jo je kupil ravnokar, na njej bo delal, živel in umrl. Neodvisen in samostojen je eedaj. Za sosede ima rojake in ti so mu tudi povedali, da so zadovoljni, ker zemlja obrodi zelo obilno. Zdravi čiati zrak ga je v enem dneva pomladil. Kako veselo je in vse polno življenja. Ne daleč od njefa mulijo malomarno lepe pisane krave bujno raatočo deteljo in timoti, v cementa i jami se valjajo tolèti prešiči, na drugem koncu vodi ošabno velik piean petelin nebroj svoje pernate družine, nad glavo se mu zbira truma igrajočih se domačih golobov, iz vieokega^doigo in debelo-klasnega žita se vzdigujejo žvrgoleči škrjaački, med gozdnim grmičjem pa ae mu naenkrat prikaže lep« glavica radovedne srne. Tedaj stopi v goad in ae vleže na mehki msh. pod košati hrast.. Kaka razlik« med smrdečim in zaduhlim tovarniškim zrakom in med tem v prosti naravi. Veeel je danes Matija. Zemljo je kupil po ceni, ker je lastnik T. Kersten že precej star in hoče kolikor mogoče pTej vse prodati. Ostanek bo plačal na lahke obroke. V mestu Crivii«, Wis., je dobil loto zemlje, kakor vsaki, ki kupi do 25. avgusta in tam si lahko postavi lepo hišo za rent, če ga veseli. In s kako malim denarjem j« vse to dobil. Tudi vožni stroški so se mu povrnili. Iz žep« izvleče knjižico ter čit« z vidnim zadovoljstvom ime zastopnik« N. Piklor, 1526 .West 21 8t., Chicago, 111., na katerega se je obrnil zaupno glede farm«-, ter želi po tihem, da bi drtlgi rojaki ravnali kot on.

iseee»'
..........i
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave., 2Bß
AGO. Nota

i: CLEVELANDČANI POZOR! j
Belaj & Močnik
6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
;; KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo o moderno trgovino z vsako vrstno moško opravo. J
Izdelu|eva obleke po na|nove|šI modi.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00
JAN KAREL,
PBBDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
torej
Naše podjetja j« pod nadzoratvom "Clearing Housa " ¿ik«ških baak, aj j« denar popolnoma sigurno naložen. T« banka prrvaama tndi ^e poltna hranilnice Zdr. držav. Zvršuj« tudi deaami promet 8. N. P. J. Uradne ura od 8:80 dopoldna do 5:80 popoMn«; v soboto i« baaka odprta do 9 ur« zvečer; v nedeljo od 0 ur« dopoldne do 19 «r« dopoldne Denar violi v nafto banko nosi tri pf«««Bt«. Bodita uvejer«nl, d« j« pri asa denar naloien varno la dobUkanoano.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
i= Narodna Tiskarna =
21M-M Bine Island Avenue, Cldcago, IU.
t
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni
..........................................
Restavracija in kavarna "Jugoslavija"«
1134 — W. 18 Str., (	CHICAGO, ILL.
- Domača kuhinja. Odprto po dnevi in ponoči. Unijske cigare! -
E. RICHTER, lastnik. ....................***tttftttltll9IHII9l99a9iaa
Conemauflh Deposit Bank
54 MAIN STR.
C9NEMAUCI, PA.
Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne uloge plačamo 4% obresti.
CYRUS W. DAVIS, predssdnik.
W. E WISSINGER blagajnik.
Dobra domača kuhinja.	Odprto po dnevi in po noči.
"BALKAN"
KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE-
M. Poldraga« -3-
1816 So. Ceatre Ave.
Ae je pTostor« a 150 rojakov. Pridite i. oglodajte si to Eemljo i. kraj sedaj ko vidit« kaj raste in kako raate -Tu bodo sami Slovenci, tujcev ne bo med nami.	J	J	" raaie. —
VSE TO je v,rok, da sem prodal od 23. marca naprej nad «0 rojakom farma v največji slovenski farmarski naaelbinl v
WAUBAtnC EE. WTR	'
Z* 'na dalj ne" fn f' r mi^ei je jli/u' ^ ^^ ^^ ^ t0di TE ^»osti, bre, k.terih nista v stanu uapešno Uhajati.
A. MANTEL. o. o. ORIMMER LAND QO.
________1007 — 188 W. Waahlngton CKIOAOO, ILL.