\uš priljubljeni misijonski zdravnik dr. Janez Janež nam je 14. februarja pisal pismo, ki smo ga prejeli sredi marca. V njem nam pošilja tudi gonijo sliko, na kateri ga vidimo skupaj z nekaterimi bolniki. Pismo nam pri¬ naša veselo vest, da so se razmere v čaotungu v zadnjem času znatno zboljšale in da naj jim spet pošiljajmo “Duhovno življenje". Iz obširnega pisma radi pomanjkanja prostora povzemamo samo nekatere zanimivosti. SPREMEMBA NA BOLJE KAK ČEZ NOČ “Po straliovalnih napadih, katere smo kar dobro prestali, je sledil denarni napad. Pred novim letom smo prejeli poziv plačati visoko vsoto v treh dneh. Ljudje se zelo boje, da bi nas izgubili, zato so nam kar sami prišli po¬ nujat brezobrestna posojila in smo zahtevano vsoto v redu plačali. . . Za novo leto so nam najvišji predstavniki rdečih noslali voščila . . . Izglcda, da so spremenili taktiko in po nemir¬ nih tednih zopet kot preje vozimo. Bolnišnica ',je polna bolnikov — zunanjih in notranjih — vkljub zimi in kitajskemu novemu Irtu. Vsak¬ do od nas je odločen vztrajati, dokler mu bo količkaj mogoče delati.” — Nato dr. Janež popisuje, kako so se prišli opravičevat glede pobega treh njih uslužbenk k rdečim, radi nadl govanja v zvezi z njih radioa parat oni, o čemer nam je bil pisal, itd. Nadaljuje: “Nji¬ hovi doktorji se ne dajo primerjati z našimi strežniki in bodo sedaj imeli šestmesečni te¬ čaj v naši bolnišnici! Naš kitajski doktor bo tudi eden od predavateljev. Pred kratkim so 2 I Ta slika kaže Kraljico Indije, spodnja pa za kit. novo leto okrašeni vhod v mis. bolnišnico v čaotungu. to golo odprli s slovesnim kosilom. Ob tej pri¬ liki je rdeči šef vprašal našega doktorja, kako je z menoj, če sem res zadovoljen in če mislim na odhod. Rektl mn je, da je celo Kino ob¬ hodil in nikjer videl takih operacij kot pri nas, da me za nobeno ceno ne smejo pustiti s Kitajske, itd. Tudi naš doktor mu je začel peti lavorike o naši bolnišnici, vse razne težke primere opisal. . . Sedaj jim moramo sporo¬ čiti vsako težjo operacijo, tla pošljejo k nam praktikante gledat...” SPDOgNO STANJE MISIJONOV Po raznih razmišljanjih o 'vzrokih, da se je položaj tako obrnil, naš doktor nadaljuje s sled čimi zanimivimi izvajanji o splošnem po¬ ložaju misijonov na Kitajskem v teh razni¬ ma: Morda je misijonskim bolnišnicam od vseh misijonskih ustanov še najlaže. Težje je s šolami in drugimi ustanovami. Ne gre rdečim več samo za dajatve v rižu in denarju, sedaj jim gr. za vero samo in njena načela, ki so jim lin v neti. Povsod iščejo odpadnikov, ki bi z njimi ustanovili nekako narodno krščan¬ sko cerkev. Nitjiaje bi združili vse v eno: mohamcdance, prot.stante in katoličane. Ka¬ toličani imajo najtežje stališče, ker so znani kot najbolj "zakrknjeni”, vdani Kirnu in Cer¬ kvi, ki ji še veleposestništvo očitajo. Prote¬ stantom je že zato lažje, ksr je samo v Kini nad 50 različnih sekt, imajo svobodo kriti¬ ziranja, in nimajo glave, ki bi jih ljubila, pa tudi posvarila, ko je čas za to. Najlažje sta¬ lišče na imrfjo muslimani, ker jih vlada sploh ne smatra toliko kot verstvo, ampak narodno manjšino, okrog katere — KAKŠNA JE CERKEV V KHARIJTJ Ko pigem tele vrstice, vidim pred seboj kos naše nedovršene cerkve Vnebohoda Gospo¬ dovega. Zaplunkana okna, s prstjo pokriti za¬ četi temelji bodoče zakristije, nezadelana vrzel enega izmed oken, ki bodo od zgoraj metala luč in dovajala zrak na veliki oltar. Dolga, neometana stavba, zdaj še brez vsake privlačnosti (to bi ji dali šele nameravani pri¬ zidki, zlasti na načrtni zvonik!)... Pokrita pa je zelo dobro: na železnem ogrodju sloni skoraj štiri tisoč kvadratnih čevljev obsežna streha iz močnega valovnega asbesta. Oboje je daroval bogat kalkutski industrijec. Streho sem naročil po natančno izdelanem proraču¬ nu, pa mi jo je plemeniti mož daroval in še cel vagon cementa no vrhu. železne okenske pregrade, ki bodo branile nepoklicancem pla¬ zenje v cerkev, pa mo spominjajo na ilarež- ljivost nekaterih kitajskih — večinoma po¬ ganskih — dobrotnikov iz Kalkute! Darovi, ki so bili lansko leto poslani za nadaljevanje notranjščine (n. pr. obhajilne mize), še niso prišli do veljave, ker še predhodna dela niso dovršena. — Zidovi sami pa me spominjajo predvsem na darežljivost dobre Mrs. Breger iz Wisconsina, ki je za stavbo še za časa mo¬ jega prednika o. V. Sedeja darovala več sto dolarjev. V cerkvi že redno mašujemo. Ni namreč nobenega drugega prostora, kamor bi mogli stisniti vssh 700 katoličanov, ki stanujejo v neposredni okolici. Oltar je še tam, kjer bo nekoč vhod — na južni strani zadaj. Izkopati pa bo treba še dosti zemlje (nov ribnik!) in nasuti dohod s ceste. Okvirji za okna in vra¬ ta so že vsi gotovi. Misijonski brat Vidmar jih je vse končal, ša predno je bil poklican v Bošonti, kjer uči Bengalce mizarstva. Vrat iti oken samih za cerkev še nimamo. Ker je cena lesa zadnje mesčce snet silno poskočila, bo dovršitev lesnih del najbrž — po hrvaškem izrazu — snet “zapela” (no naše: zastala). Vendar pa: korajža velja! Sv. Jožef bo goto¬ vo pomagal. ZANIMIVI BENGALCI Pa dosti o cerkvi. Danes bi Vam rad po- V prihodnji številki objavimo dosedanje darovalce v SKLAD "ZA PODEKŽAJEVO CERKEV". Vabimo prav toplo vse rojake, da se akciji pridružijo. Prispevke je pošiljati na naslov: Lenček Ladislav CM, VICTOR MAR¬ TINE/ oO, BUENOS AlItES. Posebej vabimo še NAŠE ORGANIZACIJE, da se f:j akciji pridružijo s tem, da ji POSVE¬ TE KATERO SVOJIH PRIREDITEV IN NJE DOHODEK DAKI JEJO V SKLAD. Sodelo¬ vati z našimi misijonarji, je splošna sloven¬ ska zadeva. vedal še to, da so Bengalci od sile zanimivi ljudje. Naj to povem na zgledih, iz življenja vzetih. V SOBI SEDIM PRI DELU. Drug za dru¬ gim prihajajo in odhajajo. Marsikaj povedo, mnogo prosijo, veliko tožijo in se pritožujejo. Če so v jKtsebuo veliki stiski, paddjo na ko¬ lena in se z rokami dotaknejo mojih pod¬ platov. V še večji stiski se čevljev s čelom dotaknejo, če so a- taki stiski, da ne vedo iz¬ hoda, se vržejo na tla in zgrabijo misijonar¬ jeva kolena in jih ne izpuste... Se spomi¬ njate preroka in uboge vdove? Kako bi se človek mogel ustavljati? Pa se je včasih vse¬ eno treba! SKREGALI SO SE. Psovke so kot puščice letele vse vprek. Bliskalo se je in grmelo. Zdaj sta obe stranki pri misijonarju. On naj raz¬ sodi. Križ božji — oboji zaslužijo palico! Pa so izvežbani kateliisti, ki poznajo svoje. Svoji svoje! Misijonar se le počasi vživi v vse za¬ pletenosti bengalskih običajev, čc se skregata mož in žena, so spravne ceremonije posebne. Če se oče in sin, ali mati in liči, so spet dru¬ ge. če s 2 stric in nečak, sosed in soseda, go¬ spodar in podložnik, itd., itd., je položaj vsa- kikrat bistveno drugačen. Vsako okoliščino pretehtajo, vsak las zagrabijo. . . treba rešiti, kar se rešiti da: pokazati krivdo obema stran, kanta: vidiš, jezil si se, pa si pozabil na to in na to, zanemaril si tisto in tisto. . . Izku¬ šen bengalski očanec se zdi več diplomata ka¬ kor najbolj prebrisan mednarodni izvedenec. — Krivda je dokazana obema! Ali enako, ali na eni strani za spoznanje manj (kajti, če bi bilo drugače, bi prišlo do kaj hujšega). Tisti, ki je bolj kriv, prime nasprotnika za roke: “Brat moj, bodiva si siiet dobra, pozabi, kar je bilo!” — “Tudi ti pozabi!”... Sprava je zaključena. Ne bosta se več kavsala — do prihodnjič. — Če je eden mnogo bolj kriv. mora nasprotnika prijeti noti pazduho in ga odvesti na pipo tobaka. . . Mož mora ženo za roke odvesti par korakov. Kdor je mnogo za¬ grešil, mora s čelom obrisati tla, včasih celo z nosom ali pa z jezikom. . . (Ko so se pred leti voditelji Sikhov nekaj pregrešili zoper verske postave, so morali možje, ki jili je po¬ znala kot voditelje velikega kova vsa Indija, za kazen pomesti tempelj . . . To kaže, da take vrste sprave niso samo bengalski, temveč splošno indijski običaj.) — Za večje pregre¬ šiti' vaščani grešnika izključijo iz svojega ob¬ čestva: nihče mu ne sme dati ne dela, ne jela, denarja ali kakšne stvari na posodo, celo pipa mu 'je prepovedana, nihče z njim ne občuje. Kdor bi se v tem pregrešil, hi ga za¬ dela ista kazen. Zato se ljudje te kazni boje in se ponavadi hitro izmirijo. Plačati morajo kazen ali pa pogostiti vso vas, kar je precej drago. Seveda moderni časi s splošnim sod¬ stvom in vedno večjo neodvisnostjo posamez¬ nika te stare običaje krušijo. Med temi pa so mnogi običaji taki, ki razodevajo veliko no¬ tranjo plemenitost Bengalca. P. STANKO PODERŽAJ D. J. NMLSOCI H®@P®WOIN] SAMOSTOJNO KRALJESTVO KHARIJA TAGOREJEV VPLIV NA JEZIK Bengalski vladarji od 11. stoletja dalje so bili prvaki dinastije Sena. šamonto dinastijo je ustanovil šamonto Sena, zadnji vladar pa je bil Lakslinian (izg. po bengalsko Lokkon). Zgodovinski viri ga označujejo kot sijajnega vladarja, ki je zavladal 1. 1179, ko je bil že šestdesetletnik. Kaj je njegovo kraljestvo zrušilo, ni točno znano, vemo pa, da je da¬ našnji Khari pospešil razkroj bengalske vla¬ davine. Domman Pal, ki je bil nekakšen upravi¬ telj kharijskega dela bengalske vladavine, je namreč 1. 1190 Lakslmianu odpovedal pokor¬ ščino in je v Kliariju ustanovil neodvisno kluu rijsko kraljestvo (Kitari je ime ne kraja, temveč cele pokrajine; tudi misijonska po¬ staja ni v kraju, ki bi se imel imenoval Kita¬ ri, pač pa je misijon povzel ime osrednje po¬ staje po pokrajini kot taki), še zdaj je v go¬ ščavah dosti sledov stare civilizacije, dosti¬ krat ob prekopavanju zadenejo na cele pa¬ lače in druge sledove tedanjega proevita. Ko je bil Lakshman že starček, so okrog 1. 1202 v deželo vdrli še muslimani in sicer hribovski Patanci s severozapada. MISLIMA M IN PROGI IT BENGALŠČLNE Jedro bengalske rase je arijsko. Arijci so bili v tej deželi najprej liindi, potem budisti, nazadnje pa spet liindi. Po prihodu musli- ntanov se je tudi prerokova vera precej raz¬ širila. Na rodovitnih planotah Bengalije se je Patancein kar dobro godilo. Njihovi vlndarji so se naučili bengalščine, kot muslimani pa so deželo posejali z mošejami in minareti. Cinglanje zvoncev iz hindu templjev se je po¬ mešalo s klicanjem muezinev. Muslimanski cesarji pa niso razumeli težkega sanskritske- Ka jezika, zato so dali hindujske epe prevesti v bengalščino. Isto se 'je zgodilo z muslhnan- sko-arabsko-perzijskim slovstvom, ki jo na ta način našlo prosto pot med ljudstvo. Ko je btoverski cesar uvedel bengalščino tudi v sod- nijska postopanja, so morali njegovi vazali, j. bengalski kralji, hočeš nočeš moraš, sto¬ riti isto. Od takrat so tudi bengalski pesniki ■— ki so pesnikovali v jeziku, ki ga je ljud¬ stvo razumelo — dobili dostop na cesarski dvor in na dvore podložnih kraljev. Največji indijski ep Mahabliarata (izg. po bengalsko: Mdhabluirot) je bil v bengalščino preveden Šele leta 1325 po Kr., na povelje gourskega cesarja Nasir šaha, medtem ko so Bhagavat (beng. izg. Bhdgobot) Gito — ki jo je Gan- dhl tako cenil in ki jo poznavatelji Imenujejo sladki strup hinduizma — Bengalci v svojem jeziku brali prvič šele leta 1480 po Kr. — Celo bramanci, ki so od vseh začetkov ben- Ralščlne prezirali, so se nazadrije morali vdati 1,1 so v zasovraženem ljudskem jeziku začeli c&lo pesnikovati. Led 'je bil prebit in bengal- ščlni odprta pot razvoja. Toda |ele Natlianiel C. Halhed, kolonijalno uslužbeni Evropejec, le v 18. stoletju napisal prvo bengalsko slov¬ nico. i ‘ Bengalska proza je dobila velik pogon po inozemskih misijonarjih, ki imajo izredne zasluge za procvit bengalščine. Drugi, manjši vzroki proevita jezika so bili: prerod hindu¬ izma in pa vajšnavsko gibanje v Bengaliji v 16. stoletju. V naj novejši dobi se je bengal- ščina največ pod vplivom Kabindranatli Tago¬ reja (po bengalsko: Rdbindronath Thškurja) oprostila sanskritskili jezikovnih spon. Tagdre je spregovoril ljudski jezik prav tako kot ga ljudstvo (seveda v finejšem žargonu) govori. Ko sem še pred 20 leti listal po bengalskem abecedniku, se Tagorjev vpliv še ni popolno¬ ma uveljavil, panditi (učitelji) so nas nava¬ jali na visoko sanskritizirano bengalščino. Danes tudi radijski napovedovalec govori v Tagorjevem jeziku in ga 'je zato zelo laliko razumeti. Knjige in časopisi rabijo isto lahko umljivo ljudsko govorico. ANGLEŽI IN BENGALšČINA Indijsko cesarstvo kraljice Viktorije ni tra¬ jalo niti sto let. Angležem je v Indiji od¬ klenkalo 15. avgusta 1947, ko so z izredno dalekovidnostijo deželo zapustili “z zastavo in godbo na čelu’’ in jo prepustili domačinom. Za časa angleške nadvlade je tudi v Bengaliji uradni jezik bil angleški. Razen misijonskih delavcev si Angleži niso belili glave z ben- galščino, čeprav so višji upravni uradniki mo¬ rali polagati tudi izpit iz domačega jezika. Na splošno pa so Angleži, ki bi znali bengalščino, bele vrane v deželi in so domačini bili zmeraj prijetno presenečeni, ko so srečali inozemca, ki ss je potrudil, da s« je naučil njihove go¬ vorice. Lansko leto — 1950 — je vlada pro¬ glasila, da bo v 15 letih za vse upravno delo namesto angleščine nastopila raba deželnega jezika. Kot federalni jezik bo rabljen liindi jezik, po raznih deželah pa merodajni pokra¬ jinski jeziki, torej v Bengaliji bengalščina. Misijonarji se zato dandanos bolj pridno učijo indijskih jezikov kot svoj čas In prav je tako! V Bengaliji imamo že katoliške misijonarje, ki so položili državni izpit iz bengalščine. CERKVENI PREGLED INDIJA. — Prvo seme krščanstva je v In¬ diji vsajal sv. Tomaž. Ko so 1. 1498 Portu¬ galci prijadrali v Indijo, so tu že našli 60.000 kristjanov sv. Tomaža, ki jim je past ir o val en sam škof sirsko-malabarškega obreda. Prvo latinsko indijsko škofijo je ustanovil papež Klement VII. 31. januarja 1533. Oseminpet¬ deseto pa po 400 letih papež Pij XI. 1. 1933. Šestnajsto stoletje je končalo s 300.000 verniki v treh škofijah in apostolskih prefek¬ turah. V sedemnajstem stoletju je bilo deset upravnih enot z 800.000 verniki. Prvi milijon je katoliška Cerkev dosegla leta 1845. Drugi milijon: 1895 (po 50 letih). Tretji milijon po 27 letih: fr 1922. četrti mi¬ lijon je potreboval 14 let: 1836, peti pa samo 281 — BORBA V BARAGOVEM MISIJONU V. Zgodba o Judežu in 30 srebrnikih Eno je Kralju uspelo: Vse prebivalce žen¬ skega zavoda je pridobil na svojo stran v bor¬ bi zoper mene. Cerkvena hiša'je postala rdeča trdnjava. Mnogo sem »azmišljal in molil, kaj in kako ukreniti, da bi se vseh teh rdečih rižnih kristjanov znebil. Bog je pomagal. V začetku marca leta 1950 dobim od škofa pismo, da mi bo v kratkem poslal dve kitaj¬ ski domači redovnici. Takoj sem novico ozna¬ nil vernikom in jili prosil, naj nam pomagajo urediti ženski zavod za redovnice. Vsem v ženskem zavodu stanifjočhn družinam sem naročil, naj se v teku enega tedna izselijo, in začeli smo beliti sobe. Ko so videli, da gre zares, so se drug za drugim začeli seliti. Le oni starec s slavnimi komunističnimi tablica¬ mi nad vrati, je odločno vztrajal, da nikamor ne gre, češ da, star in betežen kakor je, ni več nevaren redovnicam in da njegovo bi- vimje z redovnicami ne pomeni kršenja klav¬ zure. UPORNI STAREC V goli smo tedaj imeli nad 120 učencev, kar je rdeča zelo bodlo v oči. Uporabili so starca, da je od jutra do večera sedel pri vratih žup¬ nišča, prodajal mladini slaščice in pridno opazoval, kdo hodi k nam, da je lahko sproti poročal rdečim. Nekega dne sem mu dejal, da v bodoče ne sme več prodajati v šolskih prostorih, ker se noče izseliti iz ženskega za¬ voda, dasi sem mu pripravil stanovanje že v drugi hiši. Oblastno se je obregnil, da se ne bo nikamor selil in da bo prav v župnišču še naprej dan za dnem prodajal otrokom sla¬ ščice. Jasno mi je bilo, da je špljon. Prijel sem ga za roko, potegnil skozi vrata venkaj in vrata za njun zaprl. Gospod Wolbang ga je videl, da je silil nazaj, zato ril je priskočil na pomoč in starca še enkrat potisnil na cesto, češ da naj trguje na trgu, ne v župnišču. Jaz sem šel nato v šolo razlagat katekizem. Gospod Wolbang 'je imel med tem s starcem burne prizore. Ko pridem iz šole, dobim star¬ ca na tleh iy veži med Wolbankovo in mojo sobo; kričal je, kakor da bi ga klali. Vpra¬ šam g. Wolbanka, kaj to pomeni. Hitro mi po¬ jasni, kako se je starec takoj po mdjem od¬ hodu v šolo namenoma zvrnil pred župni¬ ščem na cesto in začel klicati na pomoč, češ da ga je misijonar vrgel po tleh in nabil. Zato je g. AVolbang starca takoj s pomočjo dveh katoličanov odnesel v njegovo sobo v žen¬ skem zavodu. A starec se je kmalu spet pri¬ kazal v župnišču, kamor 'je skoraj pritekel, in se hotel na vsak način spraviti v AVolban- kovo sobo ter se tam zlekniti na tla ter kli¬ cati “osvoboditelje ljudstva” na pomoč. Se¬ veda mu tega g. AVolbang ni pustil, zato se je starec zvalil na hodnik. Tam sem ga torej zagledal, ko sem prišel iz šole. Kaj storiti? Nežno sva dvignila starca s tal in ga zanesla v mojo sobo, mu pripravila mehko ležišče, potem pa šla vsak jto svojih opravkih. Jaz sem mislil sam poklicati poli¬ cijo. A premeteni starec je med tem uvidel, da je njegov položaj v moji sobi preugoden in da to ne bo služilo njegovim načrtom. Zato je lepo vstal, stekel na cesto in se zvalil pred župnijskimi vrati na tla. Tam je dočakal Kralja, ki ga je šla klicat njegova žena. OBTOŽBA IN PROTIOBTOŽBA Kralj je pripeljal s seboj policista ter nekaj ljudstva. Pozove me pred vrata in pokaže na starca ter demagoško zakliče: "Ljudstvo, poglej duhovnika-divjaka, kako je pretepel ubogega starca!” — Ta zloba me je pogrela. Zakličem: “Ljudstvo! Starec, ki leži tu, se Je sam zvalil po| tleh!” Nato sem pokazal, kako sem starca prijel za roko in postavil pred vrata; nato sem pa še tole dejal, kar je bilo tudi vzrok mojega ravnanja s starcem: “Po¬ stavil sem starca pred vrata iz ljubezni do vaših otrok, ker me ni ubogal in je jetično 9 let: v 1945. Seveda te številke vključujejo vse tiste dežele, ki so prvotno tvorile angleško indijsko cesarstvo, in na vmes posejane tuje (francoske in portugalske) gospoščine, pa tudi Birmo in otok Ceylon. BENGALIJA. — Bengalski apostolski vi- karijat je bil ustanovljen že 18. 4. 1834. Nje¬ gov prvi apostolski vikar je bil jezuit Robert St. Leger. Njegov naslednik je bil član pariške misijonske družbe škof Talberd,, ki je od prednika prevzel 20.000 vernikov. Talbertov naslednik naslovni nadškof Carevv je v misi¬ jon povabil prve misijonarke, irske Loretin- ke, in na irske šolske brate. Carewjev nasled¬ nik Olliffe je obupal, da bi kdaj mogel misi¬ jonu dati zadostno število duhovnikov, in je zato misijon sam papež — na prošnjo ško¬ fovo — ponudil Družbi Jezusovi, ki je leta 1859 v Bengalijo poslala prvo četo belgijskih jezuitov. Na ozemlju, kjer je leta 1859 ob¬ stojal en sam samcat misijonski vikarijat, sta danes dve nadškofiji, šest škofij in ena apo¬ stolska prefektura. Od par deset tisoč verni¬ kov je na istem ozemlju število poskočilo na (150.000. Naša kalkutska nadškofija, od ka¬ tere se je počasi odcepljal misijon za misijo¬ nom in ustanavljala škofija za škofijo, j e štela leta 1950 84.607 vernikov. Nadškofija pa bo v- doglednem času še nadalje razcepljena, saj že danes pod istim nadškofom in redov¬ nim poglavarjem počasi pripravljajo teren za samostojne misijone nič manj kot štiri jezuit¬ ske pokrajine (malteška, slovensko-hnvatska, kanadska in ena ameriška). — Na ozemlju, ki naj bi ga prevzeli ml, živi 3 milijoneTjudi, vernikov pa šteje 10.783 (leta 1950), kar je za 4000 več kakor pa jih ima n. pr. ameriški škof salezijanec Morrov v sosednem Krišna- garju. O. STANKO PODERžAJ D. J. — 282 — bolan prodajal otrokom slaščice, kar je zdrav¬ niško prepovedano.'* Starec je sam priznal, da govorim resnico in ’jo s tem celo Kralja spravil v zadrego, a takoj vse zvrnil na g. \Volbanka. Tedaj Kralj ukaže, naj stopi ven g. AVolbang. Ta me prosi, naj pripravim Kralja, da on pride k njemu v sobo. Toda Kralj je vztrajal, naj se pride g. Wolbang zagovarjat venkaj pred ljudstvo. Za¬ to g. AVolbang odločno prikoraka pred vrata in se ga prvi hip kar malo prestrašijo, zlasti starec. Vendar se komunista opogumita in začneta g. AVolbanku očitati zločinstvo nad starcem in pa da vara ljudstvo. V sveti jezi se jo g. AA r olbang nad dve uri zagovarjal in vpričo vso naše šolske mladine ter mnogih Poslušalcev s cesto rdečim nuštei vse njihove zločine od umorov v Sloveniji, preko ropov, požigov in umorov po svetu in tudi po Kitaj¬ skem, vprašujoč ljudstvo, kako morejo taki ljudje očitati poštenim ljudem zločine. . . Večkrat sta komunista prekinila g. Wolban- ka, zahtevala priče, itd., a on je spretno re¬ ševal položaj. Pokazal je na primer na otroka in mu dejal: “Stare starše so ti rdeči pobili, mar ne?!’’ Otrok je prikimal in si obrisal solzne oči. . . Prebivalci ženskega zavoda so napeto ča¬ kali, kako se bo stvar končala. Upali so, da bodo rdeči naju oba ali pa vsaj g. AVolbanka odpeljali v zapor. A so tisto pot klavemo za¬ pustili pozorišče, ne da bi kaj podobnega do¬ čakali. “RAČUN PLAČAJTA!” Pač pa je takoj drugi dan Kralj poslal ra¬ čun, češ da je moral starec na zdravniški pregled v bolnišnico in da naj jaz plačam zdravljenje rane, ki da jo je dobil radi A\'ol- bankovega udarca. Odgovorim kajpada, da ničesar ne plačam, ker da ’je navedena rana posledica starčeve kostne jetike. Drugi dan Pride Kralj sam naokrog in zahtevo spremeni v toliko, da označi rano ne več kot posledico udarca, ampak posledico padca radi Wolban- kovega ravnanja s starcem. Jaz tudi to pot odklonim vsako plačevanje, ki bi vključevalo najine namišljene krivde. Nasprotno, zahte¬ vam takojšnjo preiskavo dogodkov, č e š da je vsemu prisostvoval naš vratar, kateri lahko Priča, da se je starec namerno sesedel na tla. Kralj pa o ponovni preiskavi ni hotel nič sli¬ šati in je ponovno zahteval, da plačam, kar sem jaz spet odklonil in se skliceval na mojo pri¬ tožbo na višjo inštanco, ki sem jo podvzel na rcliko nevoljo Kraljevo. Le-ta se je takoj i°til iskanja krivili prič, ki naj bi videle, ka¬ ko je g. AArolbang porinil starca na tla, a k sp eči takih krivih prič v tem primeru ni mo- kel najti, dočim smo mi imeli pričo vratarja, k* je bil pripravljen pričati. SPET PRED PUŠKAMI Kralj kot šef policije si je pa znal poma¬ kati. Zvečer okrog osmih zaslišimo razbijanje P° vratih. Takoj uganem: oboroženi policisti. Odprem. Najprej se prikaže skozi vrata pu¬ ška, naperjena proti' meni. Nato zapazim več Policajev in med njimi Kralja. "Kot na raz¬ il SLIKI Živahno so delovali v Baragovem kitajskem misijonu, od koder nam je g. Kopač CM pred meseci poslal gornjo sliko s sledečim pojas¬ nilom: Prilagam fotografijo za “Katoliške misi¬ jone”. Prikazuje enega izmed novih propa¬ gandnih sredstev v našem misijonu. A 7 sak po¬ membnejši praznik naredimo do ~ m visok in meter širok PLAKAT. Zgoraj je vsebina praznika v slikah, spodaj na razlaga praznika in slike v kitajskih znakih. Plakat, ki ga vi¬ dite na sliki, smo naredili za praznik Petra in Pavla. Na vrhu je v kitajščini napis: Sv. Peter in Pavel. Nato sledita sliki sv. Petra in Pavla, v sredi bazilika sv. Petra in ob stra¬ neh znaki: sv. katoliška Cerkev. Spodaj je 5 učiteljev napisalo glavno dogodke iz življenja sv. Petra in Pavla, obrazložen je primat pa¬ pežev in pomen sv. Cerkve za nas. — Kar je risanega, sta izdelala Chou Karel, AVolban- kov duhovni sin, in Luka Vang, ki je mizar, pa tudi zelo spreten kipar in slikar. Naše jaslice so njegovo delo. On je sin katoličanov, torej star katoličan. — Plakat pritrdimo na vidno mesto pri vhodu v župnišče. Za velike praznike imamo tudi AKADE¬ MIJO IN IGRE. Tako smo že uprizorili Iz¬ gubljenega sina, za Binkošti (ker so nam za A T eliko noč komunisti prireditev zmedli) pa Jezusovo trpljenje in vstajenje. Besedila so napisali učitelji sami po evangelijih. Midva jim dava ideje, oni pa z najino pomočjo dra¬ matizirajo evangeljske dogodke in prilike. — 283 — bojoika prihajate,” jih nagovorim. Kralju je nerodno. Potegne iz žepa list, češ da to noč preiskujejo hiše ravno na tej ulici, kjer stoji župnišče, hoteč ugotoviti, je-li popis hišnih stanovalcev v redu. Prijazno vse pregledajo in ugotove, da je vse v redu, le vratar ni vpi¬ san. Trikrat je bil ta revež že v ta namen na policiji, pa mu nikdar niso hoteli izstaviti sta¬ novanjskega potrdila. Kralj ga zgrabi in od¬ pelje v zapor, kakor da bi ga sumil kdo ve kakšnih zločinov, dejansko pa le zato, da ne bi mogel pričati za naju in zoper starca. Tiste dni so od jutra do večera lazili poli¬ caji okrog župnišča, da bi našli kak prestopek od moje ali Wolbankove strani in si z njim pomagali. Našli so ga. MOJ PRVI PRESTOPEK Iz Kanchoua dobim veliko papirnatega de¬ narja. Kitajci še vedno tajno uporabljajo srebrnike, le davke plačujejo v papirnati valuti. Zato so v dneh plačevanja davkov v zadregi. Tako se je zatekla k meni krajevna trgovka z milo prošnjo, naj ji zamenjam nekaj srebr¬ nikov v papirnati denar. Dopovedoval sem ji. da je to zame nevarno, a končfto sem se je usmilil in ji zamenjal 15 srebrnikov. Komaj odide skozi vrata, jo ustavi policaj in jo iz¬ prašuje, kje je dobila toliko papirnatega de¬ narja. Dolgo se je izvijala, češ da sein ji po¬ sodil, a končno jo je postavil pred dejstvo, češ da je videl, kako 'je pri meni zamenjala srebrnike. V zadregi in strahovana je pri¬ znala. Rdeči so zmagovito pridrveli k meni, saj so me res prvič zalotili pri prestopku. Pri¬ znal sem Jim, da sem trgovki srebrnike za¬ menjal, ker me Je pač tako milo prosila in ker itak vsi vprek, celo vojaki, uporabljajo srebrnike, kljub prepovedi. Napisali so moje priznanje prestopka in šli z njim pred višje komunistične glave, dva stražarja pa pustili pred vhodom v župnišče. VODJA “ŠPIJONSKE ORGANIZACIJE” Kmalu so prišli že znani štirje komuni¬ stični veljaki In začeli preiskavo, a nekam silno prijazni. Politični komisar je dejal g. AVolbanku: “Usmili se starca in plačaj mu 40.000. Ne bomo raziskovali, koliko ste krivi vi. koliko on, ako se ga usmiliš in plačaš; če ne, bomo zadevo spravili pred ljudsko so¬ dišče, In potem gorje tebi!” G. AVolbang na to lz.iavi, da sicer nima starec nobene pravice terjati kako odškodnino, a da je pripravljen plačati navedeno vsoto, ako policija poskrbi, da se starec izseli iz ženskega zavoda. Oblju¬ bili so, skoraj prisegli, da bodo za to poskr¬ beli; a jaz sem e. AVolbanku dejal, da ne ver¬ jamem, a da radi ljubega miru plačajva starcu tisto vsoto. Končno so rdeči spet pretaknili vse župnišče, odnesli najnovejšo številko “Ka¬ toliških misijonov”, v kateri je bil moj poto¬ pis iz Slovenije na Kitajsko ter mi — pod¬ taknili nov zločin. Našli so namreč znak cerkvene organiza¬ cije na Kitajskem. Politični komisar je imei znak dolgo pri sebi, med tem ko so drugi na¬ daljevali preiskavo, a jaz se nisem dosti me¬ nil za to. Čez čas pa mi pomoli znak in ml pokaže zadaj na blagu napisane besede: "špi- jonska organizacija”, češ, sedaj imamo dokaz, da imaš katoličane organizirane v špijonski službi. Mirno sem mu dejal, da vidim prvič tiskane besede na znaku in da katoliška Cer¬ kev po vsem svetu nima špijonske organiza¬ cije, da močno sumim zlonamerno potvorbo znaka od strani enega od navzočih. Komisar je malo zardel, zatrjujoč, da so bile te besede na znaku že prej natisnjene, Zahteval je, da s pečatnikom in podpisom potrdim najdbo tega in takega znaka v moji sobi. Nisem ho¬ tel podpisati, a politični komisar nasilno po¬ tegne iz miznice moje pisalne mizo župnijski pečat in ga pritisne na pripravljeni papir, hoteč ves razjarjen župnišče zapustiti. G. AVolbanku uspe, pomiriti ga, nakar se zedinimo, da jaz napišem pismeno izjavo, da je tisti znak pu¬ stil v moji sobi g. časi, moj prednik, prede« je odšel iz Kitajske. Komisar je nato z zna¬ kom in mojo izjavo odšel. Rdeči so pa koj naslednji dan po mestu raztrosili vest, da so v župnišču odkrili špijonsko organizacijo. Pre¬ den so se poslovili, so g. AVolbanka vabili, naj se odpove katoliški veri, se poroči s kako brhko kitajsko komunistko, pa mu bodo dali vsega, kar bo hotel, in ga zaščitili pred vsemi sovražniki. G. AVolbang pa je s solzami v očeh na to odgovoril: "Nikdar me ne boste pri¬ dobili za idejo, katere predstavniki so mi po¬ bili starše.” Spet so zločinci zmagali. A T ratarja so nam še isti večer izpustili. Pripovedoval nama je grozne stvari, kako ga je v zaporu Kralj silil k odpadu od vere in ga rotil, naj priča zoper g. AVolbanka, da je videl, kako je vrgel star¬ ca po tleh. Pa je vratar zdržal in ni klonil. Pozno v noč je še prišel k meni v sobo in mi svetoval, naj pobegnem, češ da Kralj z osta¬ limi komunisti snuje črne naklepe, kako bi pridobil nekaj ljudi, ki bi me pred ljudskim sodiščem tožili, da bi me obsodilo na smrt. Zvedel da je to iz zanesljivih virov, ko jo bil zaprt na policiji. Odločno sem poštenjaku iz¬ javil, da ne bom bežal, pa četudi bi bilo moje življenje v resnici ogroženo. Starec z vsoto denarja, ki mu jo je dal g. AVolbang, ni bil zadovoljen. Hotel je še — 30 srebrnikov, češ da jih ;je dal lani branit g. \A T olbanku in jih sedaj hoče nazaj, že dolgo smo vedeli, da je Judež, a da bo hotel Judeža posnemati celo s temi 30 srebrniki, nas je presenetilo. A eliki teden smo kar mirno preživeli in opravili v redu vse svete obrede in več kate- humenov pripravili na sveti krst, ki so ga tudi prejeli. Tako je bila zanje in za nas A r elika noč res praznik zmagoslavja In vsta¬ jenja. Judeže in rdeče je pa to jezilo, čim bolj so napadali Cerkev in misijonarja, tem bolj je število dobro pripravljenih katoličanov raslo. Zato so z vsemi silami pospešili pripra¬ ve, da me postavijo pred ljudsko sodišče. PRED LJUDSKIM SODIŠČEM Končno je res napočil tisti slavni dan. Bila Je sreda po A 7 eliki noči, ko pride Kralj ve« — 284 p rij a* en k meni in g. Wolbanku in naju po¬ vabi na policijo, češ da gre za neko malen¬ kostno zadevo, a nujno. Gospod Wolbang ta¬ koj odkloni in jaz ga opravičim, da pač eden mora ostati doma za varuha. Kralj se končno uda in zadovolji le z menoj. Grem torej na policijo. Tam je med tem Kralj zbral vse pre¬ bivalce ženskega zavoda, dajajoč jim zadnja navodila, kako naj me toži’jo. Nato nas vse skupaj popelje v gledališko dvorano, kjer se je zbralo nad 1000 gledalcev in poslušalcev. Jaz kot edini obtoženec sem moral stopiti na oder. Komunisti so bili slovesno radostno raz¬ položeni. Kot prvi tožilec nastopi starec. Ob¬ tožuje mene irj g. Wolbanka, mene še posebno; vse zlobno preračunano na učinek med po¬ slušalci, In zlasti med komunisti. Tako me toži med drugim, da sem za rdeče uporabljal le izraz “banditi” in grozil, kako bodo nacio¬ nalisti, ko se spet vrnejo, vse iiobili, ki sode¬ lujejo s komunisti. Od g. Welbanka je zahte¬ val zlasti 30 srebrnikov. Nazadnje jo vso laži podkrepil s trditvijo, da kot dober katoličan govori samo čisto resnico. Za njim nastopi tožitelj Fu Janez, mož Fu Marije. Ker me je svoj čas Kral'ju tožil na skrivnem, ga je sedaj ta pritiral, da tožbo ponovi javno pred ljudstvom. Stisnil je torej iz sebe nekaj laži, da 'Je izzvenelo, kakor da sem ga neusmiljeno vrgel iz hiše, ker se nekega petka ni postil. Tretji je nastopil mož N inf e Jang Karel. Govoril Je veliko, a obto¬ ževal le g. Wolbanka vseh mogočih stvari, zlasti pa naglašal, da je bil že v Sloveniji vojak in kot tak silno nevaren komunistom. Hudoval se je na prireditelje ljudskega so¬ dišča, da so pripeljali pred sodbo mene in ne njega. S tem je colo komuniste spravil v zadrego... Nastopi četrti tožitelj, naš bivši katehist, ki ne ve drugega povedati kot to, da sem ga preje imel v službi, sedaj pa ne več, ker mu ne zaupam. Ker pa je ta mož že pred 20 leti sodeloval s 'komunisti, ga ob¬ činstvo sploh ni hotelo poslušati. Kot zadnji je nastopil trgovec Lin Peter, tudi katoličan, ki je pred meseci brez dovoljenja vzel denar iz zaboja, ki ga mu je dal škof zame, s tem cerkvenim denarjem lepo trgoval, obogatel, Cerkev pa zaradi kasneje spremenjene vred¬ nosti valuto zelo odškodoval. Ko sem bil od njega zahteval, naj mi škodo povrne, so rdeči zaščitili njega in mu celo dovolili, da me toži kot oderuha. Torej v celem mestu, ki šteje skoraj 20.000 ljudi, so rdeči po več mesečni propagandi zo¬ per misijonarja našli le 5 Judežev — kato¬ liških odpadnikov, že prej so mi mnogi po¬ gani rekli: “Ne bojta se ljudskega sodišča, saj smo, razen tistih petih barab v ženskem zavodu, vsi z vama!” Komunist, ki je ljudsko sodišče vodil, mi Je končno dovolil nekaj besed v zagovor. Ta¬ koj sem začutil, da je vse občinstvo z menoj, a ker so bili vsi pogani, nisem hotel tožite- Ijev- katoličanov razgaliti pred njimi v vsej njihovi grdobiji. Naglasil sem le, kako žalost¬ no je, da so me tožili le katoličani, in to pred svetno oblastjo, za katero ves svet ve, da je katoliški Cerkvi sovražna. Ovrgel sem vse obtožbe in zahteval za vsako priče ter zlasti glede starca kar na odru pokazal, kako se je tedaj namenoma zvalil po tleh in vpil na pomoč, da bi vzel dobro ime duhovnikom, in da sedaj hoče še 30 srebrnikov, ko smo mu med letom zdajali zdravil in obleke vsaj za 3000 srebrnikov. ZMAGA! Ker mi je ljudstvo vedno bolj odobravalo, mi je predsednik sodišča kar sredi zagovora vzel besedo in me sam začel obtoževati s tako ognjevitostjo, naštevajoč kar 10 težkih zloči¬ nov, da bi skoraj moral premotiti poslušalce. Petkrat je retorično pozval poslušalce, se jim li ne zdi, da zaslužim smrt, a na vsako tako vprašanje so — molčali. Ker me je pred jav¬ nostjo le preveč oblatil, sem hotel nekaj naj¬ bolj podlih očitkov ovreči, a je on takoj zbo¬ rovanje razpustil in mi ni pustil do besede. Ljudstvo je pa samo prišlo takoj nato v župnišče, kjer jim je g. IVolbang vso storijo o Judežu in srebrnikih nadrobno razložil, tako da so se. tisti, ki so preje starcu malo verjeli, spregledovali in mi ju s solzami v očeh pomilovali radi take starčeve nehvaležnosti. Ljudsko sodišče, ki naj bi mi prineslo smrtno obsodbo, mi je torej celo k zmagi pri¬ pomoglo. Komunisti so nihali od jeze in zve¬ čer sami počečkali steno župnišča z napisom: Zahtevamo smrt duhovnikom! — Proč z Bo¬ gom! Judež na se je v ženskem zavodu ves strt sesedel na posteljo, saj ni prejel ne. 30 srebrnikov ne sočutje ljudstva, ampak je do¬ živel kar javno obsodbo od javnega mnenja. To zadnje bi še prenesel, a najbolj ga je griz¬ lo, ker ni dobil tistih 30 srebrnikov. Zato je zasnoval nov, še bolj zvit načrt, da poskusi svojo srečo. (Se nadaljuje.) JANEZ KOPAČ C. M. Spodnja slika nam kaže misijon, kjer sta vse to doživljala gg. misijonarja, ki sta bila potem izgnana iz Kitajske, o čemer bo izšla posebna knjižica, ki jo je napisal g. Wolbang. Oba se sedaj nahajata v Rimu. Njun naslov je: Via Marcantonio Colonna 21 a, Roma 620, Itaiia, — 285 — ZADNJA SOLZA Trpljenje je skrivnost. Menda med naj¬ večjimi pod nebom. Pšenično zrno razpade, zgnije. Prav to zgnitje je potrebno za novo bilko, za novo steblo, za nov klas, ki se bo od teže nagibal k tlom. Sveča gori, uničuje se, umira. Prav to umiranje je potrebno v luč ljudem in Bogu v čast. Mati trpi, hira. Brez njenega trpljenja ne bi bilo novih življenj. Ta bodo spet s svojini izgorevanjem dala druga življenja. Večni ko¬ lobar umiranja! če tega ni, ni življenja. Vsa rodovitnost temelji na trpljenju. Zares skrivnost: nekaj rodi le, če se uniči. Tudi v svetu duš je ta zakon nujen: brez trpljenja ni rojstva. Stari, morda na zunaj prestari škof Fride*- rik nocoj misli o svojem življenju/v tej luči- Kot da je velik križ vrgel svojo senco na vse življenje nazaj. Sedaj, ko mu je Bog govor vzel in iz roke potegnil peresnik ter mu dal le še toliko moči, da lahko v naslonjaču ne¬ giben sedi, o tem premišljuje. Lahko bi bil danes nekje doma graščak s pridno ženo in kupom otrok in vnukov, ko bi ne hotel spre¬ jeti božjega povabila v trpljenje. Mogoče bi še lahko hodil in se razgovarjal. Morda bi bil tudi v obraz prijaznejši. Morda mu sedajle ne bi bilo treba prezebati. Mogoče bi tudi smrti še ne čutil tik pred vrati. Mogoče. . . “O, grešnik stari, le v kakšne misli si za¬ vozil?” si očita, “če si vse življenje po tej poti hodil, kaj naj bi si na starost zaželel dru¬ gačno... ? Kristus je prav v svojem koncu najlepši, vse je dal, kar je imel. Ko drugega ni več imel, je dal še kri. In ko bi še kaj: bilo, česar bi ne bil dal, tedaj bi ponudil še to. In sveti Pavel je bil vsem vse. Ne le do zadnjih dni, ampak prav do zadnje sekunde.” Pogledal je skozi okno. Na temnem nebu so žarele zvezde, njegove ljube znanke, ki so ga tolikokrat spremljale na misijonskih po¬ teh. Spet so ga speljale misli nazaj, daleč v mladost. Lepa so ta leta in zanimivo je božje pose¬ ganje vanja. Bog vedno malo drugače hoče kakor mi. Začrtaš si pot, Bog ti jo zariše ne¬ koliko višje, malo bolj! strmo, za spoznanje bolj hrapavo. In ko si na njej in misliš, da boš stopal sedaj po njej, jo Bog spet nekoliko zviša, spelje drugam, da bo več napora. Mlada leta! Leta načrtov, sanj in nedolžne ljubezni, že spi pod zemljo tista, ki naj bi bila gospa graščakinja ob njem, gospodu gra¬ ščaku. Dunajska leta pri očetu Dvoraku, leta božje milosti. Tja je Bog poslal v mlado srce nemir, ki mu je dal misliti, ki mu je dal po¬ gled v lastno dušo in spoznanje božje volje. Hitro so minila bogoslovska leta, hitro prva kaplanska leta v šmartinu in Metliki. Trplje¬ nje v teh letih, ki ga tedaj: ni razumel, mu je bilo božji kažipot v misijone. Brez njega bi nikdar ne zašel med Indijance. Na tej plati morja je začela nastajati nova knjiga njego¬ vega življenja: knjiga podvojenega trplenja, naporov in skoro pustolovščin. Ko bi v začet¬ ku poznal to pot v vseh njenih podrobnostih, bi se je ne upal nastopiti. A Bog zna ravnati s človekom; trpljenje mu skrije in moči mu ves čas daje, da ne omaga. Od časa do časa mu pusti zunanji uspeh, da ne obupa. Tako ga vodi preko največjih trpljenj. Koliko je bilo poti skozi poplavljene doline, monotone¬ ga drsanja s krplji po snegu, brodenja vode včasih tudi do pasu, noči pod neskončno ne¬ besno streho. Dnevi brez hrane, v dežju in mrazu. A v vsem tem ni manjkalo veselja. Kadar je Bog poslal večjo mero trpljenja, je takoj zanjo prinesel tudi večjo mero veselja. Svojo roko je držal nad vsem življenjem in de¬ lom ubogega misijonarja. Za konec je Bog pripravil Baragu najtežje trpljenje: vzel mu je moči. da ni mogel ne maševati, ne moliti brevirja, ne narediti ko¬ raka iz hiše. Vsak dan so se oglašali pri škofu upniki, naj! vendar poravna dolg 1.4.000 do¬ larjev za marketsko stolnico. Brez moči je prosil in rotil po pismih, ki mu jih je pisal marketski župnik, v Evropo, naj mu pošlje de¬ nar. A brez uspeha. Ko bi bil zdrav, bi ukre¬ nil to in ono. potrkal na ta in druga vrata. Tako pa mora poslušati hladne zahteve ner¬ voznih iztirjevalcev. Pa vse to ni dovolj. Vedno bolj: se mu ogla¬ ša misel, kaj če ne bo zveličan? Toliko in toliko je bilo napak v življenju. “O, Bog, grešnik sem. Le tvoje usmiljenje mi daje po¬ gum v teh urah, ko čakam belo ženo.” V star¬ čkovem očesu se je zasvetila solza. Začelo se je leto 1868. s snegom in mra¬ zom. Tedni trpljenja, čakanja, ugašanja. 19. januar. Kaj se ni še v prvem jutranjem mraku stisnilo tisoč indijanskih src, čuječih ob skrivnostnih plamenih po vigvamih in po zasneženih gozdovih? In ni zastal dih obširnim planjavam? Ali niso zajokali zvončki po vseh cerkvicah neskočnih ploskev? In ni šel slu¬ žabnik Gašper z desnico preko oči? Zadnja solza je zdrsela po sivem zgubanem licu: oče Velikih jezer je umrl. — 286 Baragova svetost PO KNJIGI: DR. FR. JAKLIČ, MISIJONSKI ŠKOF IRENEJ FRIDERIK BARAGA I. SVETNIŠKA RAST V DOMOVINI Kako je delovala božja milost v tej duši in oblikovala tako življenje, ve le Bos; to so skrivnosti, ki jih jo ta duša ponesla s seboj v večnost. Deloma vidimo pot milosti do te duše iz okoliščin, v katerih je potekalo nje¬ govo življenje; dalje nam kažejo bogastvo in delovanje milosti njegovi zapiski v pismih in v dnevniku. Pid Baragu vsi ti zapiski niso le lepe besede, kot so besede v dnevnikih zelo pogosto, ampak resnični odraz njego¬ vega življenja. To, kar je lepega zapisal, je živel. Da je to res, nam dokazujejo prebo¬ gati sadovi, ki jih je to življenje dalo. Ne po lepih besedah, po sadovih se sodijo junaki, velja tudi tu. “Po njih sadovih jih boste spo¬ znali” (Mt 7, 20). Dobra krščanska družina, zlasti dobra mati, med vzgojitelji posebno profesor dr. Jurij Dolinar in kasneje v akademskih letih sv. Klemen Marija Dvoržak, apostol Dunaja, so bili božji poslanci, ki so oblikovali mlado du¬ šo, ki se je božji resnici tako žejno odpirala. Pravični živi iz vere. Že v dunajskih letih so ga pod vodstvom sv. Klemena Dvoržaka čisto osvojile nekatere 'verske resnice, kai' kaže, kako hitro je zorel v Bogu. Popolnoma ga je prevzela misel na božjo previdnost, ki s tako ljubeznijo čuva nad človekom, ker je značilno za vse njegovo življenje trpljenja, skrbi in nevarnosti, v katerih se popolnoma zaupa Dobremu pastirju, ki ga bo ohranil dušam, če ga x>otrebujejo. Na Dunaju že je tudi občutil vso srečo in tolažbo ob Jezusu v Najsvetejšem zakramentu. Pogovor z Jezu¬ som v presvetem zakramentu mu je postal srčna potreba in mu je posvečal vedno več vwi/wwvwwvwwwwwvwwvwwwivwwwiArtAA/tf\/vvwwwwwwwvwvwvvvv'/ ZA KONEC Ko bi mogel pogledati v kripto marketske stolnice, bi v njenem mraku opazil grobnico, v katero je vklesano: Tukaj počiva truplo Fri¬ derika Baraga, apostola otavskih in očipvej- skih Indijancev. . . Ko bi mogel stopiti na preljuba domača tla v dobrniško cerkev, bi zagledal v njej doprsno marmornato soho škofa Friderika Baraga. Ko bi mogel videti v toliko slovenskih do¬ mov doma in na tujem, bi v mnogih odkril skromno podobico Friderika Baraga. Ko bi mi bilo dano pogledati v duše Slovencev, v marsikateri bi naš e l gorečo molitev k Bogu, da bi bil Baraga prištet k svetnikom. In če bi mogel čez toliko in toliko desetletij stopiti v slovenske cerkve, ali bi v njih oltar¬ jih že opazil podobo svetnika z dolgimi tem¬ nimi lasmi, svetnika, ki mu je življenje v obraz včrtalo indijanske poteze? Bi bil že na naših oltarjih slovenski svetnik Friderik Baraga? Bog daj, da bi bil! JANKO časa. Leto 1841 sam smatra za važen mejnik v svojem življenju, ker 'jo od tedaj ob vsem ogromnem misijonskem delu in naporih mo¬ litvi pred Najsvetejšim redno posvečal po več jutranjih ur, vsaj dve, in je zato vstajal po¬ zimi ob štirih, poleti pa ob treh. Na Dunaju kot akademik s tolikim pridom bere Tomaža Kempčana. Iz strahu pred niče- murnostjo se pod vplivom tega branja od¬ pove študiju španščine; prav tako je hotel opustiti tudi angleško; iz ljubezni do Boga se v teh letih odpove risanju, ki mu je bilo najljubše razvedrilo. Toliko ljubljeni sestri Amaliji že v tem času zapiše v pismu besede: “Kadar se mi duša bavi z drugimi mislimi, mi nastane v srcu pusta praznota, ki 'jo morem izpolniti le s tem, da se dvignem v mislih k Bogu in njegovi večni ljubezni." Še preden se je bil odločil za duhovniški poklic, piše kot akademik z Dunaja sestri Amaliji tako lepe besede o božji ljubezni in usmiljenju, ki jasno kažejo, kako so ga pre¬ vzele te resnice in iz katerih tudi razumemo kasneje njegovo duhovniško vnemo: “Naj¬ hujša in najstrašnejša pregreha je nezaupnost do neskončno usmiljenega večnega Očeta. O, ko bi mogel slehernemu grešniku, ki se s po¬ trtim srcem želi vrniti k svojemu razžalje¬ nemu Očetu, pa se pod težo svojega neizmer¬ nega zadolženja ne more uživeti v misel, kako bi mu neskončno pravični Bog mogel priza¬ nesti: o ko bi mogel takemu grešniku reči v srce z besedami: Prijatelj, večna Pravica božja jo obenem tudi ljubezen večnega Usmi¬ ljenja.” Tako je dvaindvajsetleten po delovanju mi¬ losti prišel do sklepa, da se izroči popolnoma Bogu v duhovniškem poklicu, živa želja, slu¬ žiti Bogu in koristiti dušam, ga je k temu pri¬ peljala; zavestno in veselo zapušča življenje, ki se mu je obetalo. Kot novomašnik se odpo¬ veduje v pismu še letni renti, ki mu jo je po¬ nujala sestra Amalija, kateri je izročil vso svojo dediščino: “Poslej nimam na svetu ni- kake dediščine. Ko bo On, kateremu je ime Ljubezen, prišel pozvat svdjega služabnika, mu bom odgovoril: Tukaj sem, Gospod; daj mi, kar jo mojega; daj mi krono, ki si jo dal svojemu apostolu Pavlu!” Sam poseben častilec Dobrega pastirja si je prizadeval biti res dobri pastir izročenim mu dušam. Ljubezen do duš ga je kot duhov¬ nika prigarfjala k delu, v katerem si ni priza¬ našal. Na sestrino svarjenje ji odgovarja: “Dela sc ne ogibljem, v njem najdem svojo najslajšo uteho. Hočem in moram delati, do¬ kler me Bog ohrani pid dobrem zdravju. Zdaj je najhujša potreba za delo, lepa setev je že visoko dorasla. Ali naj hlapec, ki ga je Go¬ spod poklical k žetvi, stoji prekrižanih rok ter gleda, kako roparske ptice kradejo in zob¬ ljejo zrelo zrnje? Ne, meni to ni dano, če bi mo tudi imelo stati življenje.” Značilno za njegovo res pristno ljubezen je tudi njegovo usmiljenje do siromakov, v katerem jim jo vse razdal In še od doma rad sprejemal podporo v obleki, da jim je poma¬ gal. Sam je vedno živel skromno in kot mi¬ sijonar v skrajnem siromaštvu. “Kar daš si- — 287 — romaku, to bog sam imel; česar pa ne dag, bodo imeli drugi.” — je bilo njegovo vodilo, ki ga je ponavljal in se po njem vse življenje ravnal, tako da so to njegovo dobroto neka¬ teri smatrali že kar za slabost, ko jo je sem pa tja tudi kdo izrabljal. Verske resnice, ki so njega samega s tako močjo oblikovale, so bile tudi njegova glavna pridiga, ko je bil kaplan čntil vso človeško revo. V prelepi svoji mo¬ litvi v trpljenju med drugim moli: “Zahvalim sr ' ti torej, o najdobrotljivejši in najmodrejši tiče, za vse križe, katere mi nošiljaš in mi daješ priložnost, biti v čem podoben tvojemu ^>nu. Po njih me ponižuješ in me opominjaš ”a vso prazno ničevost tega sveta. Po njih •»e vodiš v ponižnosti, ki je odlična in neizo¬ gibno potrebna krepost, če hočemo biti de¬ ležni tvojih obljub. I)a, za vse to se ti iskreno zahvaljujem, pa te tudi prosim, o ljubeči Oče, daj mi v vseh mojih nesrečah poguma in moči! Pomagaj mi s svojo milostjo, da vsako trpljenje, ki mi ga pošlješ, tako potrpežljivo prenašam, kot so ga nosili tvoji svetniki, ka¬ teri so si z velikimi križi zaslužili tvojo po¬ sebno naklonjenost.” Popolnoma se izroča božji previdnosti, se ji zahvaljuje za vse in prosi skrajšanja trpljenja, čs je tako božja volja: “Ne moja, ampak tvoja nejsvetejša volja se naj zgodi. Kar hočeš, kakor hočeš, dokler hočeš!" V bolezni ga mučijo še skrbi za svojo cer¬ kev; v prošnji za pomoč Lsopoldinski družbi toži: “Še nikoli nisem bil v tolikšni stiski.” Prepričanje sodobnikov, ki so Baraga od blizu poznali, o njegovi svetosti je bilo so¬ glasno in tako trdno, da se je preko premi¬ nulih rodov še do danes ohranilo. Bfisuga, škof Indijancev, apostol Očipvej- cpv, je po svojem svetem življenju, NAM SLO¬ VENCEM PODARJEN IZ NEBES, I)A BI SE KOT NA NAŠEGA VANJ OZIRALI, ko je zrasel iz naših razmer in je naše kivi in zna¬ čaja, in ga posnemali. Vpliv velikih mož v svetu z njih smrtjo no mine, še porasti more. A to je v veliki meri odvisno od nas. DR. F. G. ZA “BARAGOV DIJAŠKI DOM” V TRSTU Iz Trsta smo prejeli sledeči dopis, ki ga z 'vseljeni objavljamo in zadevo zlasti Barago- '1'n častilcem priporočamo: Slovenci na Tržaškem smo v dobi po prvi sv etovni vojni izgubili vse, kar smo imeli na gospodarskem polju. Sedaj se prebujamo kot lz težkih nesrečnih sanj. Ničesar več nimamo: *> v eč prosvetnih domov, ni naših hranilnic in Posojilnic, ki bi pomagale malemu slovenske- nui človeku; nikjer ni hiše, preproste sobe, ''Jer bi se mogli zbirati. Zavezniška vojaška oblast nam je priznala edinole šolstvo. Nikjer pa ni nobenega zavoda kjer bi revnemu slovenskemu dijaku dali po¬ dijo in toplo kosilo. Pred Bogom in narodom smo dolžni poma- K«ti naši mladini. Zato smo se odločili, da honio slovenskim dijakom v Trstu skušali po¬ javiti zavod. S tem bomo poskrbeli, da bo ®'ov e nska mladina zdrava telesno pa tudi du¬ ševno: dijaki naj bi( dobivali v zavodu sloven¬ sko i n krščansko vzgojo. Slovenskemu dijaku hočemo dati dostojen katoliški zavod. Zavod bomo imenovali Baragov. Izročamo v posebno varstvo svetniškemu misijon¬ skemu škofu Frideriku Ireneju Baragu. V za- v °du bomo njemu v čast postavili podobo. Naj s svojo priprošnjo pri Bogu pripomore sloveli s kim dijakom do katoliškega zavoda; Bog pa na .i s tem svetu izpriča, da hoče svojega poniž- n 6ga služabnika Baraga povzdigniti v svetniški SiJaj! ‘Naj bi tudi ustanovitev tega zavoda slu- Zl ' a . da bi bil Baraga čimprej proglašen bla¬ tnim in bi tako tudi Slovenci imeli svetnika na oltarju! Da bi pripravljalni odbor mogel rešiti to nalogo, se obračamo na slovensko javnost z nujno prošnjo, da mu priskoči na pomoč. Sa¬ mo z združenimi močmi bo možno ta načrt uresničiti. Ker smo mnenja, da je načrt zadeva vseh ka¬ toliških Slovencev, ustanavljamo več različnih podpornikov, da vsak lahko prispeva po svojih močeh. Imenovali jih bomo: ustanovnike, do¬ brotnike in podpornike. V ta namen plačajo: Ustanovnimi enkrat za vselej vsaj 50.000 lir. Dobrotniki letno vsaj 10.000 lir, Podporniki letno vsaj 1.000 lir. Sprejemamo pa hvaležno vsak najmanjši dar. Prispevke blagovolite pošiljati na naslov: Trst, Poštni predal 389, “Mlada setev” (Bara¬ gov dijaški dom), kamor pošiljajte tudi vse dopise; v Argentini pa na naslov: Lenček La¬ dislav CM, Victor Martlnez 50, Buenos Aires. Slovensko ljudstvo je zelo obubožano. Mno¬ go staršev ne zmore plačevati za dijaka niti mesečno vzdrževalnine v zavodu. Zato hkrati prosimo dobrotna srca zlasti takih zasebnikov, ki nimajo lastnih otrok, da bi se priglasili, da so pripravljeni prevzeti vzdrževali,je po enega dijaka v zavodu. V dosedanjih razmerah bi to stalo mesečno kakih 10.000 lir. Za vse dobrotnike se bo v zavodu veliko molilo. Tudi sicer bomo skušali ohraniti spo¬ min na v»e, ki bodo prispevali k njegovi po¬ stavitvi. Na ustanovnike bodo spominjale nji¬ hove slike na častnem mestu v zavodu, njim in dobrotnikom bomo izdali posebne diplome ali pa jih popisali v spominski zlati knjigi zavoda. Slovenci in Slovenke! Odprimo srca klicu slovenskega dijaka! Pomagajmo naši mladini! 289 DVE PISMI MISIJONSKEMU ODSEKU PISMO INDIJSKEGA FANTIČA (Prevod jz angleščine) Bro. John nam je pripovedoval, da ž'vi v Argentini mnogo slovenskih prijateljev, ki mislijo na nas in nam skušajo z molitvijo in gmotno pomagati. Naj Bog blagoslovi te do¬ bre slovenske ljudi. Zdaj mi pa dovolite, da se Vam predstavim. Moje ime je Cliandi — indijski fant. z juž**o- zapadnega dela Indije. Moj obraz ni tako črn. kot si Vi morda predstavljate, a tudi ne tako bel kot Vaš- Pa četudi sva različnih barv, mi¬ slim, da se oba trudiva ohraniti si belo obla¬ čilo najinih duš. Moj rojstni kraj je Travancor, lep in vedno zelen. Imenujemo ga paradiž Indije. Tukaj živi mnogo katoličanov. Pravijo, da so nagi pradedje bili spreobrnjeni po svetem aposto¬ lu Tomažu. Jaz se čutim zelo srečnega, da sem otrok krščanskih staršev. Kajti koliko je drugih, ki nimajo te sreče in ki ničesar ne vedo o Bogu, Mariji in nebesih in Cerkvi. Tri leta so že pretekla, odkar sem zapustil rodni krov in drage starše. Zdaj študiram peti razred gimnazije v Tirupatudju. Zauiino po¬ vem. da včasih čutim domotožje, kajti ta kraj ni tako lep kot naš Travancor. A ko pomislim na svoje dobre predstojnike, kateri so zaradi nas zapustili vse: starše, brate in sestre, nji¬ hovo lepo domovino (Bro. John pravi, da je Slovenija najlepša na svetu), se počutim moč¬ nega in srečnega. Tudi jaz hočem postati du¬ hovnik, če je volja božja; dober duhovnik, da bom laltko šel spreobračat svoje brate in se¬ stre v širni Indiji in jiin kazal pot k Srcu Je¬ zusovemu. Prosim Vas, spomnite ss me tudi Vi v svojih molitvah, kakor tudi vseh mojih tovarišev tukaj, da bi se te naše velike sanje nekoč res mogle uresničiti. Slišali smo veliko o Vaši lepi domovini. Bro. John nam mnogokrat govori o njej. Spo¬ minjali sd borno Vas, kakor tudi vseh dragih slovenskih prijateljev v nagih molitvah in tudi darovali kakšno žrtvico po Vašem na¬ menu. Naj Bog blagoslovi Slovenijo in vse Slo¬ vence! Vaš Chandj- V. A. < PISMO SLOVENSKEGA MISIJONAKJA Tirupattur, Indija Dragi gospod predsednik! Vaše pismo me je razveselilo. Bog Vam pla¬ čaj zanj. če tudi je toliko dela, da Je težko najti prosti trenutek, Vam bom vendar sku¬ šal odgovoriti. Veseli me, da je misijonska misel med na¬ šim narodom in še posebno med našo mladi¬ no tako živa. Smo eden najmanjših narodov na svetu, pa vendar lahko rečemo, da nismo zadnji cž lije kot iz škafa, čs te za¬ jame zunaj, ni vredno, da bi tekel, ker si ta¬ koj premočen — tudi dežnik nič ne koristi, samo v napoto bi ti bil. — Takšne so trop¬ ske nevihte. Kakor sem rekel, je zgl :dalo, da se nam bliža ena teh. Pa ravno danes! Vsaj danes naj je ne bi bilo. Vse bi bilo pokvar¬ jeno! Tako smo vsi želeli. Pred cerkvijo je bil postavljen velik “pandel” — s palmami in preprogami okrašen oder. Sredi njega pa kra¬ sen oltar, ves v belem cvetju in lučkah. De¬ lali smo tedne, žrtvovali nočne ure — samo zato, da bi se Ona počutila med nami, Ona — Fatimska Mati božja, ki prida k nam za nocojšnjo noč. Padle so prve kaplje — težke, debele kot lešniki: ena, dve, deset. . . in nato... glej Čudčž, nič več. še je bliskalo in grmelo; ne¬ vihta je divjala z vso silo, a ne nad nami. Hvala Ti, nebeška Mati, zdaj vemo, da Ti je všeč, kar smo storili zate. Okrog pete ure popoldne je bil prostor pred cerkvijo in šolo že popolnoma natrpan vernikov in nevernikov. Fatima {(e povsod pritegnila ogromno število ljudi. Vse se je zanimalo zanjo. Govorilo ss je o čudežih, ka¬ teri so se na nekaterih krajih resnično dogo¬ dili, in to je zbujalo ge večjo pozornost. Hin¬ dujci so jo pričakovali kot ,,Repo boginjo”, nicliamedanci pa so ji morda pripisovali kak¬ šno zvezo z njihovo Fatimo, to je, z žensko, ki je baja preroku Mohamedu delala veliko preglavic. Vsekakor, najbolj smo je bili veseli katoličani. Vedeli smo, kdo je in kaj od nas hoče. Gospod nadškof nam je že pol leta pre- js poslal okrožnico, v kateri nas vabi, naj se za to slovesnost dobro pripravimo. In to smo tudi storili. Naši fantje so kar tekmovali, kdo bo zbral več žrtvic in dobrih del. I ra je odbila ti. V daljavi smo zagledali vrsto avtomobilov, že prihaja, že prihaja. In oči vseh so se uprle v zadnji avto, ki je bil čisto pos:ben — Marijin avto. Nas vseh se je polaščalo neko posebno občutje. Ta en meter visok kij) se nam ni zdel navaden kip. ampak nekaj več. Občutili smo Marijino resnično navzočnost. Varge Fatima Madasi! •— Hail I 1 Ugrini Vir¬ gin! — Pozdravljena Velika Komariea! tako smo jo pozdravljali. Romala si po Evropi, Ameriki, Afriki in nazadnje prišla tudi k nam v daljno Indijo, vsa bela in ljubeča, z rožnim vencem v rokah, če Te gledamo z ene strani, vidimo, da je Tvoj obraz žalosten, a z druge opazimo ljubeč materinski smehljaj. Kjudje so pozabili Tvdjc opomine v Fatimi — to te boli; zato Ti sama greš okrog in jih z ma¬ terinsko ljubeznijo vabiš k pokori in zgled¬ nemu krščanskemu življenju. Ko se je stemnilo, se je po ulicah razvila ogromna procesija. Biio nas je toliko, da je poganski Tirupattur bil presenečen nad to¬ likšnim številom kristjanov. Gruče ljudi so se zbirale ob cesti; kaj takega še nikdar niso videli. To je bila prva javna procesija, ki je šla skozi Tirupattur. Bilo je čisto nekaj dni- gega kot njihove poganske procesije, pri ka¬ terih nosijo zmaličene podobe raznih bogov, in pred njimi plešejo in kričijo. Fatimska Marija je vse očarala. Vsa v cvetju in lučkah, v spremstvu 4 pažcv, ki so stalno sedeli ob rijenih nogah, je čisto gotovo blagoslavljala to ubogo ljudstvo, ki je še ne pozna. Z mnogih src, četudi poganskih, so prihajali vzkliki: Varge Fatima — pozdravljena Fatima. Noč je minila kar prehitro. Od fantov nihče ni šel spat, četudi jim je bilo dano na razpo¬ lago. Prebili so noč ob Njej in jo prosili to¬ liko stvari: spreobrnjenia njihove domovine, a pred vsem, da bi postali goreči duhovniki, •laz sem se spomnil naše ljube Slovenije in vseh beguncev, raztepenih po širnem svetu. Ob 5 zjutraj se 'je vlila silna ploha, in nam odgnala spanec, ki se nas je polaščal. Na srečo sem nekoliko preje pritisnil nekoliko slik, ta¬ ko, da nismo brez spomina. Praznik je bil lep in bo gotovo rodil obilo sadu. Poljubili smo zadnjikrat Njene brezma¬ dežne noge — nato pa je odšla. Naše oči so 'ji sledile, dokler je daljava ni zakrila. Fatima je odšla, a njen obisk gotovo ne ho zaman. Mnogi sklepajo, da je to za Indi¬ jo velik korak naprttj k njeni spreobrnitvi. KEŠPRET IVAN KAKO JE V KUNMINGU Ravnatelj salezijanskega zavoda v Kunmin- gu na južnozapadnem Kitajskem, slovenski salezijanec Andrej Majcen, nam je pisal dve pismi, eno naravnost uredniku “KM”, drugo pa predsedniku Slovenskega misijonskega od¬ seka v Buenos Airesu. Iz obeh pisem povze¬ mamo to, kar je primerno za objavo v listu. Pismi sta bili pisani koncem lanskega leta. Pod novo oblastjo smo imeli nekaj časa še nekam mir s samo notranjimi težavami, ki so nam prihajale od strani nekaterih zmedenih učencev in učiteljev našega zavoda. A sedaj se zdi, da tudi policija začenja svoje delo med nami. Dolgotrajna zasliševanja o denarju, o vzgoji, o delu in veri, kar utruja živce. Na¬ sprotno pa se je med gojenci kar malo pomi¬ rilo. Morda zato, ker so v komiteju zavoda večinoma katoličani, celo predsednik. . . Tudi v pisarni rdečega vzgojnega urada imamo še kakega starega prijatelja. Krščanski nauk imamo lahko samo še izven šolskega pouka in sedaj je nekaj fantov pripravljenih za krst. Zadnje dni smo morali prestati veliko poni¬ žanja in nereda radi nekaj besed našega ekono¬ ma, ki je skregal nekega učitelja, zakaj je s silo odprl vrata, razbil ključavnico in vrata sama. Brž so organizirali ljudsko sodišče z vso oblastjo in sobrata sodili. Javno je moral pri¬ znavati svoje grebe, v prvi vrsti tiste, ki jih ni naredil. Moral je prositi odpuščanja vse go¬ jence in ves kitajski narod. . . To vam je bil direndaj: letaki, slike, karikature, mitingi, inšpekcije. . ., vse radi opravičene besede nad nediscipliniranim učiteljem. Namen je kaj¬ pada bil, zmanjšati ugled našega zavoda pri ljudstvu, oblatiti nas. Mnogi otroci in drugi ljudje so jokali nad tako krivico, a nihče ni upal v javnosti nastopiti za obtoženca, kajti slaba bi mu predla. Potrpežljivosti potrebu¬ jemo na cente. . . Izprosite nam jo s svojimi molitvami — od zgoraj. Naše načelo je: Dokler se da, ostati na mestih, in pri vsem zelo zaupati v božjo Pre¬ vidnost. Po Kitajskem se povsod ustanavljajo Marijini legionarji, ki bi lahko kasneje brez duhovnikov ohranjevali katoliško vero med ljudstvom. Laični apostolat je sedaj naša prva in najvažnejša zadeva. Saj mi tu smo v tem pogledu že marsikaj naredili, a še vedno premalo. Molits torej za kitajske laične apo¬ stole! ZNAMKE ZA MISIJONE! V predzadnji številki smo bralcem obraz¬ ložili, kako prav pridejo misijonski akciji rabljene znamke; prosili smo torej vse, naj take znamke zbirajo in pošiljajo Slovenske¬ mu misijonskemu odseku v Buenos Airesu, ki jih bo vnovčil in za izkupiček kaj poslal temu ali onemu “slovenskemu misijonarju v pomoč. Doslej so oddali znamke sledeči: O. Demšar, Indija; Ladislav Lenček (štiri¬ krat) ; M. J., Buenos Aires; Snoj Stanc in ostali rojaki iz Quilmesa (dvakrat); Nejko Dobovš e k iz Villa Lugano (dvakrat); s. Libi¬ ja Krek (dvakrat); Maks Jan (dvakrat); družina Moder; č- g- Smolič (dvakrat) ; Mar¬ jan Jesenovec; Janaz Belec; Krajnik Anto¬ nija (vsi iz Buenos Airesa); Jure, Andrej, Marko in Božo Bajuk iz Mendoze (obilna in lepo urejena zbirka!); Malavašič Marija iz Ramos Mejia; Bož n ar Franc (Mendoza); tri¬ je m imenovani; lazaristotvski bogoslovci iz Escobarja; družina Markež (Haedo) ; družina Beltram; Mladinski dom (Don Bosco). Vsem darovalcem iskreni misijonski: Bog povrni! — 292 W ® I © M © ¥ Dobro se je med nami prijelo stališče, da naj imamo protikomunistični slovenski be¬ gunski naseljenci v Argentini, kjer nas je največ, nekako "Slovenijo v malem”. To sta¬ lišče ne misli nič drugega, kakor da naj Slo¬ venci od vse^a dobrega, kar smo imeli v do¬ movini v izobilju, gojimo tudi v tujini vsaj zametek ge, ker le tako bomo vrednote, ki smo jih seboj prinesli, tudi ohranili — kot zrna v dragoceno seme bodoče narodne pomladi. Za ohranjevanje in posredovanje verskih in kulturnih vrednot je danes neizogibno sredstvo velesila — tisk. še več: Tisk je v gotovem smi¬ slu zlasti za kulturo peresa dandanes skoro "condicio sine qua non” — nujni pogoj. Kajti umetnik-literat na primer ustvarja literarne vrednote ne le sebi v zadoščenje in svojemu Stvarniku v čast, ampak tudi in pred vsem za obogatenje in osrečitev sočloveka. Zato tam literarne vrednote le skromno ali nič ne uspe¬ vajo, kjer ni možnosti za njih objavo širokim krogom ljudstva. Za gojitev verskih vrednot smo si, hvala Bogu, ustvarili že kar zadosten tisk. že dalj časa in vedno bolj pa se je čutila potreba po sredstvu za gojitev oziroma posredovanje na¬ ših kulturnih vrednot. V vsem izseljenstvu ni bilo kulturne revije v pravem pomenu besede ("Slovenska beseda”, ki nosi tak podnaziv, ni kulturna revija, ampak le “magazin” za¬ nimivosti in poučnost; brez višjih kulturnih teženj). !. Napovedovale pa so se že nekaj časa tri slovenske revije, ena v USA, ena v Trstu in ena v Argentini. Nekaj časa so se celo čuli glasovi, da se vsa tri prizadevanja združijo in rode eno samo slovensko kulturno revijo v inozemstvu. A prišlo je drugače in — danes lahko reče¬ mo — hvala Bogu, da je prišlo drugače. V USA, kjer je krog “Kroga” veliko pisal in dolgo napovedoval revijo, menda le ta še vedno ni izšla. V napovedih o nje poslanstvu, ki si ga bi nadela, pa je zelo sumljivo povdar- janje absolutne svobode izražanja mišljenja in popolna zatajitev katoliških načel. Pač pa je izšla nekaka revija v Trstu, z imenom “Stvarnost”. Ni nam bila poslana na vpogled, imeli smo jo pa priliko videti in vsaj pregledati, a nam je bilo takoj očito, da gre Za revijo, ki je po svojem duhu povsem na¬ sprotna katoliškim načelom in naši protiko¬ munistični liniji. Družiti se v skupno revijo in kulturno delo ob njej s pisci in izdajatelji i*‘žaške “Stvarnosti”, je za vsakega načelnega katoličana na prvi pogled nemogoče. Prav tako je vsebina revije nepriporočljiva, kajti morda ni nič bolj nevarno za jasnost pojmov in rav¬ nost potov kot broditi po kalnem, in tako je Pisanje “Stvarnosti”. (Mimogrede: Kako je mogoče, da tovrstno blago prodajajo kato¬ liške založbe v Trstu in Gorici?!) V Argentini pa se zdi, da smo v pred dvema mesecema izšli prvi številki revije "Vrednote” dobili to, kar smo želeli in kar potrebujemo. Ni "Duhovno življenje” poklicano, strokovno ocenjevati znastveno in umetnostno vrednost “Vrednot”. Dovoljuje si samo povdariti tin- čelno vrednost te revije, ki je resnično kato¬ liška. Že izdajatelj, ki je “Delovno občestvo za Slovenski katoliški institut”, da slutiti garan¬ cijo za katoliško načelno smer revije. Prav tako uredniški z bor, ki sestoji iz samih bolj ali manj znanih katoliških slovenskih kultur¬ nih delavcev: Vinko Brumen, Tine Debeljak, France Dolinar, Božidar Fink, Alojzij Gerzi- nič, Ruda Jurčec, Albin Mozetič, Jože Osana in Karel Rakovec. In res: Vsebina prve številke je v popol¬ nem skladju s katoliškimi idejami izdajate¬ lja. Prelat dr. Alojzij Odar objavlja razpravo “Slovenski katoličani in znanost”, ki podaja zgodovinski prerez prizadevanja slovenskih katoličanov za pospeševanje slovenske zna¬ nosti v smislu katoliških načel. Prof. Jože Osana je doprinesel dragoceno filozofsko-glasbeno študijo "Musiča perennis”. Pri svojih izvajanjih se bogato opira tako na cerkvene učenike, zlasti sv. Avguština in sv. Tomaža Akvinca, kakor na številne zastop¬ nike svetne znanosti, a vendar po svoji poti pride do označbe, kaj je bistvo glasbe. Dr. Franc Jaklič podaja v zgodovinski sliki “Sv. Klemen Hofbauer in njegov vpliv na jurista Barago” obilo še neobjavljenih po¬ drobnosti o plodonosnem apostolskem vplivu dunajskega svetnika na našega svetniškega kandidata, Ireneja Friderika Barago. V literarnem delu je pravi biser Kociprov “Bogc c na Plavščaku”, v katerem se čudo¬ vito odraža predanost “goričancev” zemlji in njenim goricam, svojemu rodu, zlasti pa Bogu, ki je nad vsem. . . — Bine šulinov objavlja ". . .Prežulostne šriftice. . v katere zdaj vedro zdaj pretresljivo zajema nekaj močnih slik iz življenja nas tu in naših dragih tam preko; zlasti v zadnji sliki o gramofonski plošči pokaže na kontrastu matere in sina svet ljubezni in svet sovraštva, ki se v domo¬ vini marsikje borita za premoč, v kateri borbi po silnem trpljenju pa končno zmaga ljube¬ zen. — Vinko Beličič iz Trsta se v črtici “še eno leto” odloča za odhod na Zapad “kot plamenica, ki jo je proti svoji volji prižgal Vzhod in razsvetljuje temo Zapada”. — Pesmi so prispevali Bogdan Budnik, Slavko Srebrnič, Tine Debeljak, Mirko Šušteršič-Valiant, Bo¬ rut, Karel Rakovec in I. M. D. — Prof. Lojze Gerzinič tehtno in strogo ocenjuje Jeremija Kalina pesnitev “črna maša” in dr. Metoda Turnška dramo “Država med gorami”. Umetnostni del prinaša na umetniškem pa¬ pirju dva Goršetova kipa in dve sliki Bare Remč e ve, katere slikarsko razstavo v Buenos Airesu ocenjuje Marjan Marolt. Vsa vsebina nad 100 strani obsegajočega prvega zvezka, tudi po zunanji obliki vrednih “Vrednot” nam daje krepko upanje, da bodo v novi reviji našli naši katoliški znanstveniki, umetniki in kritiki prepotrebno pobudo za ustvarjanje slovenskih kulturnih vrednot, vsi ostali rojaki pa dragocen odraz večnostne Res. nlce, Lepote in Dobrote. L, L. C. M. —- 293 KATOLIŠKA AČELA C Dne 15. maja leta 1981 je sv. o£e Pij XI. Izdal okrožnico “Quadragesimo anno” (Ob 40 letnici) o pravični ureditvi človeške družbe. Z njo 'je sv. Cerkev deloma potrdila, deloma dopolnila znamenito socialno okrožnico “Re- rum novariun" z dne 15. maja 1891, po ka¬ teri je sv. oče Leon XIII. dobil priimek — delavski papež. Letošnjega 15. maja praznu¬ jemo torej 60 letnico Leonove in 20 letnico Pijeve socialne okrožnice. “Dž” se pridružuje proslavi z objavo naslednjih sestavkov. Ko je leta 1980 izšla znana okrožnica pa¬ peža Pija XI, o krščanskem zakonu in so jo cerkveni pridigarji potem v cerkvah razlagali, so v Ljubljani nekateri temu ugovarjali, češ, kaj se govori toliko o zakonskih stvareh, mar bi pridigali o molitvi. Podobno je bilo takrat, ko so razlagali socialno okrožnico Quadrage- siino anno in ko so govorili o komunistični nevarnosti. Vedno so se nagli ljudje, ki so trdili, da je vse to govorjenje preveč posvet¬ no. Cerkev naj se ne vtika v svetne zadeve. Naj ne ureja življenja na zemlji. To ni njena stvar. Bavi naj se z božjimi stvarmi, svetne pa naj prepusti državi. Ti ljudje bi radi zrinili Cerkev zgolj na molitveni in liturgični sektor, če bi bili do. sledni, bi morali nastopati tudi proti vsem sedmim božjim zapovedim — druge Mojze¬ sove table, zakaj vse te se bavfjo z življenjem na zemlji: o molitvi in liturgiji govore le tri zapovedi s prve plošče. XI treba posebej dokazovati, da so ti ljudje preozko gledali na Cerkev in vero. Cerkvi so prepuščene verske zadeve. To je res. Toda med verske zad ve ne spadajo samo tiste, ki govorijo o presv. Trojici, o molitvi in liturgiji, marveč še mnoge druge. BOŽJE POSTAVE IN 'EVANGELJSKI NAUKI UREJAJO NRAVNO STRAN VSEGA NAŠEGA ŽIVLJENJA NA ZEMLJI, PA NAJ GRE ZA ŽIVLJENJE PO¬ SAMEZNEGA ČLOVEKA, ALI ZA ŽIVLJE¬ NJE V DRUŽINI, DRUŽBI, DRŽAVI ALI MEDDRŽAVNI SKUPNOSTI. Nobena vera se ne more omejiti le na molitev in božje češčenje. Vsaka priznava, da je človek po vsem svojem bistvu odvisen od Boga in Bogu za svoja de¬ janja odgovoren. Vsaka uči, da ima človek neumrljivo dušo, da ima vest, ki mu narekuje, kaj mora storiti in česa ne sme. Vsaka vera predpostavlja, da je človek svoboden, da mu je Bog dal zapovedi, da bo sojen po tem, kako je te zapovedi a- življenju spolnjeval. Zares bi bilo čudno, zakaj bi katoliška Cer¬ kev in vera bili omejeni samo na molitveni in liturgični del življenja na zemlji. 'DAJTE CESARJU, KAR JE CESARJE¬ VEGA, IN BOGU, KAR JE BOŽJEGA” - Do Kristusovega prihoda na zemljo, v druž¬ bi verske in svetne zadeve niso bile razločene. Tudi verske zadeve 'je urejala država. Država je imela svojo vero. To vero je moral imeti tudi njen državljan. Za versko svobodo v taki državi ni bilo mesta, če nisi veroval, kar je določala država, sl bil upornik, brezbožen in protidržaven hkratu. Državna moč je segala v območje vere in vesti. Cesar je bil hkrati najvišji verski poglavar. Kristus pa je verske stvari ločil od svetnih. “Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega” (Mt 22, 21). Za verske za¬ deve je ustanovil posebno družbo, ki je dru¬ ga kot država. Svetnih zadev državi ni odvzel. Pustil jih je nedotaknjene. Sam bi se mogel vtakniti vanje. Saj je kralj, ki ima vso oblast, tudi v zemeljskih stvareh. A sam na zemlji te oblasti ni izvrševal. Tudi svoji Cerkvi jih ni pustil izvrševati. Apostole je poslal v svet, da poučujdjo verske resnice, krščujejo in vodijo ljudi ne v zemeljskih stvareh, ampak k več¬ nemu zveličanju. “Učite vse narode; krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha ■ŽIVLJENJU in učite jih sjjolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal” (Sit 18,19). Cerkev je zvesta temu naročilu vsa sto¬ letja narode učila verskih resnic in nravnega življenja. Učila 'je razodeti nauk o presv. Tro¬ jici, o ustvarjenju, odrešenju, milosti, zakra¬ mentih in čednostih. Razlagala je božje po¬ stave o nravnem življenju in dajala svoje, ki so bolje bolj natančno opredeljevale ali pa bile sicer potrebne pri vodstvu ljudi k več¬ nemu zveličanju. V svetne stvari se na sploš¬ no ni vtikala. Prepuščala jih je državi. Le tu in tam, kadar je bila državna oblast slabotna, je Cerkev izdala kak zakon v svetnih zade¬ vah. llilo je to potrebno zaradi nalog, ki jih 'nora Cerkev opravljati na zemlji. V socialno ureditev ljudstev se Cerkev ni vtikala. Preživela je različne dobe in bila pri¬ ča različnim socialnim sistemom. Videla je dobo suženjstva, fevdalnega sistema in raz¬ bohotenega kapitalizma. Nikdar ni delala re¬ volucij. Vedno pa je učila, da so ljudje bratje ■ned seboj, da mora vladati ljubezen do bliž¬ njega in da je treba spoštovati zakonito oblast. Oznanila je v svet resnico, da je vsak člo¬ vek oseba z neumrljivo dušo, da je za vse ljudi Kristus umrl, da je treba ljubiti vse ljudi. S tem naukom je po notranje spodjedla suženjstvo, ne da bi ustanovo suženjstva sama naravnost odpravila. Tudi današnje socialno vprašanje Cerkev ■‘ešuje na isti način. Ni stvar Cerkve določiti, kateri gospodarski sistem je najboljši. To je z 8°lj svetna zadeva, ki ne spada v cerkveno Ptistojnost. Pač pa uči Cerkev, na kakšni nravni podlagi mora biti zgrajen gospodarski sestav, da bo mogel urediti gospodarsko živ- Ijenje na zadovoljiv način. Cerkev jasno uči, da so vsi gospodarski in politični sestavi, ki NA ZEMLJI se ne menijo z« naravne in pozitivne božje postave, zgrešeni, pa naj so tehnično še tako dovršeni. Cerkev tudi poziva državo in gospo¬ darske, socialne in politične strokovnjake, naj na osnovi moralnih zakonov zgrade tak se¬ stav, ki bo današnji kulturni stopnji najbolj ustrezal. Sama jim daje tudi nekatere na¬ svete, kako bi ndjlažje zamislili in uresničili primerno rešitev socialnega vprašanja. Ali je socialno vprašanje svetno vprašanje? Je in ni. Ni samo svetno vprašanje, marveč je tudi nravno. Zato ga rešuje tudi Cerkev. Nih¬ če ji zaradi tega ne more očitati, da se vtika v svetne zadeve. Cerkev pa je na pravilni rešitvi socialnega vprašanja tudi zaradi tega zainteresirana, ker (je od te rešitve odvisno gospodarsko blago, stanje širokih ljudskih množic. Vsaj neko gospodarsko blagostanje se namreč zahteva za to, da je oznanjevanje evangeljskega nauka uspešno, človeka, ki opoldne ne ve, ali bo zvečer imel jesti, ali če nima ne postelje ne stanovanja, pač ne zanimajo duhovna vpra¬ šanja. Zato skuša Cerkev med bednimi ljud¬ mi vedno dvigniti vsaj nekoliko socialno ra¬ ven, da more uspešno začeti z evangeljskim naukom, že od vsega početka Cerkve je šlo njeno apostolsko delovanje vzporedno s kari¬ tativnim delovanjem, že sv. Pavel je tako misijonaril. “OČE NAŠ" Temeljna krščanska resnica je, da smo ljudje povzdignjeni v nadnaravni red. Gleda¬ nje Boga "iz obličja v obličje", kakor pravi apostol, bo naš delež v nebesih. To ho neskon¬ čna sreča, o kateri tu na zemlji nimamo prav nobene predstave. Zaradi povzdignjenja v nadnaravni red pa že na žemlji nismo samo božje stvari, marveč božji posinovljene!, de¬ ležni božje narave, kot piše apostol Peter (2 i*et i, Š), “dediči božji, sodediči pa Kristu¬ sovi,” Kot beremo v Pavlovem pismu Rimlja¬ nom (H, 17). "Poglejte, kakšno ljubezen nam je s kazal Oče, da se Imenujemo in smo otroci božji,” nam kliče apostol Janez v svojem prvem listu (8, 1). Taki smo vsi, če smo v posvečujoči milosti božji, ko smo se pri krstu prerojeni rodili “iz Boga” (Jan 1, 18). Zato po vsej pravici Bogu pravimo oče. Kri¬ stus nas 'je učil moliti NAŠ Oče, ne moj Oče. V si Imamo skupnega Očeta v nebesih. Tam je naša prava domovina. Tam nas čaka* naš prvo¬ rojeni brat, Kristus, njegova in naša mati Ma¬ fija, njegovi in naši prijatelji, svetniki. Te kršanske verske misli bi morali imeti v vsakdanjem življenju kristjana velik pomen. Ne samo v molitvenem delu življenja, marveč v vsem življenju. Če je v nebesih naša domovina, je pač ra¬ zumljiva cerkvena prošnja, da naj na zemlji tako živimo, da nebeške domovine ne zgubi¬ mo. Razumeli bomo resno Kristusovo svarilo: “Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, m* svoji duši pa škodo trpi.” “Neumnež, to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe. Kar pa sl spravil, Čigavo bo? Tako je s tistim, ki si nabira zaklade, pa ni bogat v Bogu” (Lk 18, 20 — 21 ). Če je Bog oče nas vseli, potem smo si vsi piavi bratje in sestre. Ti dve besedi nista frazi, marveč imata evangeljskega nauka pol¬ ilo vsebino. Misel o “našem Očetu” v nebesih je prvo¬ vrsten socialni faktor. Z njo bi mogli veliko pripomoči k rešitvi socialnega vprašanja. Skeptiki, ki se posmehujejo tej misli, kot da je pravljica za otroke, nimajo prav. V strašni zmoti so. Bolje bi bilo, č© bi ne re¬ ševali socialnega vprašaifja. Zakaj le zapletli ga bodo. Kdor ne vzame za res, da Je Bog naš Oče in da smo otroci tega Očeta v nebe¬ sih, ta ne misli krščansko. Tudi ta ne dela krščansko, kdor to veiuje pri molitvi, ne pa pid delu in reševanju socialnega vprašanja. Vsi statistični podatki, vsa tehnika in pozna¬ nje zgodovine nam ne bodo veliko pomagali, če bi zgubili spred oči to osnovno evangeljsko misel o “našem Očetu” v nebesih. Otresti se moramo naturalizma in škodljivega pozitiviz¬ ma tudi tiri reševanju socialnega vprašanja. Sta kakor mora, ki tbiči tudi nekatere knto- llške socialne delavce. SKRIVNOSTNO TELO KRISTUSOVO Misli o Cerkvi in božjem otroštvu sta čudo¬ vito dopolifjeni z mislijo o skrivnostnem Kri¬ stusovem Telesu. Cerkov je Kristusovo telo, polnost njega, ki vse v vsem napolnjuje. Kri¬ stus pa je glava temu telesu, uči apostol Pa¬ vel, zlasti v svojih pismih Efežanom ln Ko- tošanom. S sv. krstom smo vcepljeni v to telo. Vsak kristjan je celica na njem. Iz glave, ki 'je Kristus, pa priteka v nas, ki smo udje, co- lice tega telesa, nadnaravno življenje božje milosti. Vsi smo eno telo s Kristusom, ki je naša glava. Ro njem, v njem in iz njega Ima¬ mo vse. V središče našega vsakdanjega življenja bi morali postaviti to misel. Potem bi ne bili več tako sebični, kot smo večkrat. Bi ne gledali Siimo nase, ne iskali samo sebe bi svojega. Eno in isto skrivnostno telo smo vsi. Gla¬ va tega telesa, Kristus, pa je s trnjem okro¬ nan. Simbol trpljenja. Skrivnostno Kristuso¬ vo telo mora trpeti, kot je trpel fizični Kri¬ stus. Razumeli bomo smisel trpljenja v živ¬ ljenju. S svojini trpljenjem moramo dopol¬ njevati Kristusa, kot nas uči apostol Pavel. Ko pu nam je razložil veliko skrivnost o skriv¬ nostnem Kristusovem telesu, nas opomin ju v luči te skrivnosti: “Živite, kakor se spodobi za poklic, v kate¬ rega ste poklicani; drug drugega prenašajte v ljubezni in se trudite, da ohranite edinost duha z vezjo miru; eno telo In en Duh, kakor ste bili tudi po¬ klicani k enemu upanju svojega poklica; en Gospod, ena vera, en krst; en Bog In Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vseh” (Ef 4, 1—6). To je najgloblji verski in moralni temelj, na katerem se mora zgraditi socialno življenjo. Vse kristjanovo življenje se mola plesti po evangeljskih naukih. Ti nauki niso le svarilo, ki ti pove, kaj smeš in česa ne smeš, marveč so notranji kvas, ki mora prekvasiti vse živ¬ ljenje. življenje kristjana se mora razlikovati od življenja poštenega pogana ne le po stop¬ nji čednosti, marveč tudi po tem, du je čisto drugega reda. Kristusovi smo. Ne le po nuuku, marveč š° veliko bolj po Njegovi milosti, ki poteka iz Njega, glave, v nas, ude, in po naši vceplje- nosti vanj. Cerkev, samostojna verska družba, ki re¬ šuje vsa verska in nravna vprašanja, otroštvo božje (“naš Oče”) in vcepljenost v skrivnost¬ no Kristusoo mnogih deželah “število bednih proletarcev neizmerno naraslo in njih ječanje vpije z zemlje k Bogu”. Bogastvo ni prav po¬ razdeljeno in dodeljeno raznim slojem ljudi. Najmanj, kar se mora zahtevati, je, da prole¬ tarci pridejo do družinske imovine. "Naj nih¬ če ne misli, da bo mogoče javni red in social¬ ni mir jnoti prevratnim duhovom uspešno bra¬ nili, če se nemudoma ne pristopi k pogum¬ nemu delu, da se to iztrrši!” PRAVIČNA PLAČA Najpreje papež ugotavlja, da vsaka mezdna delovna pogodba sama po sebi še ni krivična, čeprav se v današnjih družabnih razmerah nasvetuje, naj se mezdna delovna pogodba nekoliko ublaži s socialno pogodbo. V nadaljnih izvajanjih papež pojasnuje nauk Rcrum novarum in navaja nove momen¬ te za odmero pravične plače (t. 71—75). O- krožnica primerno 'vrednoti najbolj napredna narodno gospodarska dognanja, čeprav ne po¬ stavlja kake zaključene plačilne teorije. Po¬ sebno pozornost zaslužijo izvajanja o medse¬ bojnem razmerju, ki vlada med višino plače in možnostjo zaposlitve. OBNOVA SOCIALNEGA REDA Po obravnavanju navedenih posamičnih socialnih problemov preide okrožnica k svo¬ jemu glavnemu predmetu, to je k vprašanju obnovo socialnega reda (76—79). Duh indivi¬ dualizma in kapitalizma je družbo razkrojil. Pravi družabni red je porušen. Prepad v so¬ dobni razredno razklani družbi naj premaga STANOVSKI DRUŽABNI RED (t. 81—87). Kot dopolnilo navaja okrožnica, da svobod¬ na tekma sil ne mora služiti kot urejevalno načelo v gospodarstvu, temveč edinole social¬ na pravičnost, ki pa mora biti zasidrana v USTANOVAH narodnega in socialnega življe¬ nja (t. 88). Tukaj kakor na drugih mestih poudarja okrožnica odločilno važnost “soci¬ alne pravičnosti” in rijene sestre “socialne ljubezni” za praivilno ureditev družbe. O VELIKIH 1ZPREMEMBAH IZZA LEONA Tretji glavni del okrožnice govori o iz- premembah kapitalističnega gospodarstva (l. 101—110) in socializma (1X1—126) po letu 1891. Od Leonovih časov so se izvršile v KAPI¬ TALISTIČNEM NAČINU GOSPODARSTVA VELIKE SPREMEMBE. Z bogastvom se ko¬ piči strašna moč, gospodarsko samosilje in samodrštvo. To gospodarsko samosilje in raz¬ brzdan pohlep po moči vodi do trojnega boja za oblast: Do boja za oblast v gospodarstvu samem; potem se bije hud boj za oblast nad državo, da bi se rije sile mogle porabiti za tekmo v gospodarstvu; končno se bije boj med državami samimi, ko narodi izrabljajo silo in politično moč za gospodarske koristi svojih — 301 — državljanov in prav tako skušajo s svojo go¬ spodarsko silo in močjo reševati meddržavne spore. Temu se pridružuje še silna škoda, ki je nastala iz nesrečnega zamdšavanja poslov in nalog' javne oblasti in gospodarstva. Posledica je nevredno ponižanje državnega dostojan¬ stva. Država bi morala biti kot najvišja raz- sodnica vzvišena nad stranke, vsa v skrbi le za občo blaginjo in pravičnost, tako pa je postala sužnja, izročena in zasužnjena pohlepu ljudi. Kar se pa tiče narodov in njih odnosov, je iz enega vira potekla dvojna struja: na eni strani nacionalizem ali tudi gospodarski im¬ perializem, na drugi strani nič manj usodni In prekletja vredni denarni internacionalizem ali internacionalni imperializem, ki je povsod doma, kjer mu je dobro. SOCIALIZEM se je razdelil v dve stranki. Ostrejšo strujo zastopa komunizem, ki v teo¬ riji in praksi zasleduje brezobzirni razredni boj in odpravo zasebne lasti. Pri zasledova¬ nju svojih ciljev se je razbrzdal do grozne krutosti in nečloveškosti. (O komunizmu po¬ sebej razpravlja okrožnica “Divini Redempto- ris” od 19. marca 1987). Milejša struja, ki je obdržala ime “socializem", ne uči nasilja in tudi razredni boj in odpravo zasebne lastnine, če ne odklanja, vsaj omiljuje in umedja. Toda prezre bistveno: njegova zamisel družbe je popolnoma tuja krščanski resnici: misli, da je čloaeška družba ustanovljena zgolj za udob. nost. Zaradi tega je tudi ta socializem le to¬ stranski in nima v svojem družabnem življe¬ nju nobenega mesta za Doga. Tudi med zmer¬ nim socializmom in krščanstvom ni mogoča nobena izravnava. ZAKLJUČEK Na koncu (127—148) opozori papež na po¬ glavitno zlo današnjega stanja: na kvar duš. “Socialne in gospodarske razmere naše dobe so za premnoge ljudi ndjvečja ovira, da ne morejo skrbeti za tisto eno, ki je potrebno, namreč za večno zveličanje.” To daje papež 11 povod, da obstoječe zlo osvetli z moralne stra¬ ni (182—135). Stalno zboljšanje razmer brez nravnega izboljšanja ni mogoče. Družbo ln gospodarstvo je treba obnoviti v krščanskem duhu (136—187). Vladati mora pravičnost, a nad pravico stati ljubezen, ki je vez popol¬ nosti (187). DR. IVAN AHČIN ..DRUŽABNA PRAVDA" KRATKA ZGODOVINA Smer delavskemu in socialnemu gibanju po p mi svetovni vojni med Slovenci je dajala “Jugoslovanska strokovna zveza” kot prava organična naslednica katoliških delavskih po¬ litičnih društev, ki 'jih je bil dr. Janez Ev. Krek s svojimi sodelavci, ves prešinjen duha Leonove okrožnice, ustanovil že leta 1894 in kasneje. V trenju namenov, načinov in hotenj v samem NOTRANJEM taboru katoliške skup. nosti nekako s tične pravoslavne duhovščine se nadaljuje; v zaporih je nad 300 pravosl. duhovnikov. (Vzeto jz revije “Pregled”, ki jo izdaja v USA Odbor za, svobodno Evropo.) N°va maša v Dolini pri Trstu. Po 85 letih so imeli v Dolini spet novo mašo, ki jo je da¬ roval 8. decembra lanskega leta tamkajšnji rojak č- g. Marij Lavriha. G. novomašnik živi s starši v Argentini. Potovanje v domovino in novomašno slavlje so omogočili rojaki v Do¬ lini. Po povratku v Argentino je bil nastav¬ ljen za kaplana v župniji sv. Martina pri Bue¬ nos Airesu. Na Rakovniku je 19. februarja umrl sale¬ zijanec g. Jože Meže, eden izmed prvih slo¬ venskih salezijancev in sodelavcev pri usta¬ novitvi velikega zavoda na Rakovniku. Postna vabila slovenskih škofov. Ljubljan¬ ski apostolski administrator, šk°f A. Vovk v obširnem pismu govori o pravilnem razmerju do sveta in do Boga, ki je trden temelj in res¬ nična tolažba življenja. S posebno toplo be¬ sedo poziva nato očete in gospodarje, matere in mladino, da naj predvsem z zgledom in življenjem po veri izpričajo svojo vero. Apostolski administrator mariborske ško¬ fije, dr. M. Držečnik opozarja starše in nji¬ hove namestnike na Veliko dolžnost krščan¬ skega poučevanja in vzgajanja v družini. Kot posebno učinkovit in lahek pripomoček zlasti priporoča molitev rožnega venca. — 30,7 — Administrator jugoslovanskega dela gori- gke nadškofije, nrons. M. Toroš je pa v svo¬ jem pismu zajel zgodovino nadškofije ob njeni 200 letnici, s pozivom na duhovnike in verni¬ ke, naj se prizadevajo s primernimi sredstvi za duhovno obnovo škofije. Kot priprava na velikonočne zakramente so se vršile v ljubljanskih cerkvah v postu du¬ hovne vaje, in sicer v stolnici za dekleta, za može in fante, pri frančiškanih pa za dijaštvo, za žene in matere. O življenju in delu slovenskih sinov in hčera sv. Vincencija v Jugoslaviji smo zvedeli zad¬ nji čas sledeče: V zaporu je še sedem gg. misijonarjev, po¬ tem ko so gg. Šmida in žagarja predčasno iz¬ pustili in je g. Sedej odsedel svojo kazen. Gg. čontala in Žakelj sta bila preje zaprta v Ma¬ riboru, sedaj pa sta premeščena v Novo me¬ sto. Ostali so na Žalah, kjer sedaj zunaj pri zidarjih dela samo še g. Fidler, dočim g. Kam¬ bič večinoma riše, g. Sodja je bolhičar, Tron¬ telj in Rupnik pa sta v pisarni. G. žagar je kmalu po prihodu iz zapora že vodil večdnevne duhovne vaje za dekleta v ljubljanski stolnici. G. Zdravljic, ki stanuje pri frančiškanih v Ljubljani še z nekaterimi drugimi sobrati, bo imel letos biserno mašo, če jo bo dočakal. G. Tavčar s tremi brati oskr¬ buje cerkev Srca Jezusovega, kjer imajo vsi skupaj nad zakristijo dodeljeno bivšo kape¬ lico za bivališče. V Grobljah ni nobenega du¬ hovnika, pač pa nekaj bratov pomaga na kmetiji, ki so jo sedanji oskrbniki precej pre¬ uredili, zmodernizirali. V Ponikvah je g. Flo- rau in še kdo. V Beogradu š® delajo kot vča¬ sih. Več gospodov je po župnijah v Sloveniji. Usmiljenke si žele nazaj v ljubljansko bol¬ nišnico. Na jugu države je več sto usmiljenk po bolnišnicah in jih še žele;. večinoma so še v svojih svetih oblekah. V Skoplju jih je 70, v Belgradu kakih 150, v Bitolju 22, itd. Ne¬ kaj zanje duhovno skrbi tudi g. Tumpej, ki je župnik dveh župnij na Kosovem polju: Uro- ševas in 70 km proti severu Kos. Mitrovico, kjer so bili nekaj časa salezijanci. Stalno živi v Uroševcu, toda vsako nedeljo zjutraj naj¬ prej mašuje in pridiguje tu, potem v 70 km oddaljeni Kosovski Mitroviči, in končno zve¬ čer še tretjič mašuje in pridiguje spet v Uro¬ ševcu. Gospodinji mu njegova rodna sestra, ki je že 31 let usmiljenka, in sedaj pomdga tamkajšnjemu ubogemu ljudstvu v boleznih kakor ve in zna; vsi namreč prihajajo v žup¬ nišče in jo imajo za najboljšega doktorja. . . Pa to ne le katoličani, ampak tudj pravoslav¬ ni in mohamedanci, ki tudi sicer hodijo radi v katoliško cerkev. Obenem z g. dr. žagarjem sta bila iz ljub¬ ljanskih zaporov po večletnem trpljenju iz¬ puščena tudi gg. Mirko Bartol, župnik v Zgor¬ nji šiški, in Vinko Zor, bivši ravnatelj Slo¬ venske Prosvetne zveze. Oba sta zdrava in se veselita svobode. V Ljubljani je umrl katoliški 'javni delavec in slovenski šolnik, ravnatelj Josip Osana, vzorni družinski oče, ki je s svojo sedaj žalu¬ jočo soprogo vedno stal v prvih vrstah kato¬ liškega javnega življenja, za katerega pa je znal vzgojiti in vanj pritegniti tudi svoje otroke, ki so vsi delovali v katoliških organi¬ zacijah. Od treh sinov, ki so danes v emigra¬ ciji, je eden duhovnik, drugi bo končal medi¬ cino, tretji pa je prof. Jože Osana, znani naš pianist, komponist in glasbeni pisatelj. Doma je osamljeni pokojnikovi gospej ostala le hčer¬ ka. — V domovini nam stebri, na katc, - smo upali zidati nje obnovo, padajo v večnost, zato je toliko važneje, da po njih vzorih raste in se oblikuje med nami novi rod katoliške inte¬ ligence. Naj pokojni ravnatelj Osana pri Bo gu za to prosi! MSGR. ANTON KORITNIK IN NJEGOVI SODELAVCI Kdor je pred dvema desetletjema stopil v profesorsko obednico škofijskega zavoda v Št. Vidu nad Ljubljano, je tam videl kakšnih 30 profesorjev in prefektov-vzgojiteljev. Na prvem mestu je sedel Anton Koritnik. Njemu nasproti velikodušno dobri Vojteh Hjbašeki potrpežljivi profesor glasbe. Zraven njega svetniški, vedno ljubeznivi in uslužni profe¬ sor risanja Gašpar Porenta. Potem odlični profesor računstva msgr. dr. Ivan Knific, ki je med šolskim letom varčeval, da je mogel v počitnicah čim dalje po svetu. Natančni, skrb¬ ni Jožef Kržišnik, zemljepisec in zgodovinar, ki nikoli ni prazne rekel. V obleki in nastopu vedno vzorni dr. Anton Ratajec, na zunaj grča, v srcu pa zelo mehak, ki je slabiča v računstvu duhovito ošvrknil, na koncu leta pa izpustil. Skromni, prijazni Luka Arh, pro¬ fesor klasičnih jezikov in marljivi gojitelj slo¬ venščine. Zraven njega učeni slovničar dr. Anton Breznik, ponos šentvidske gimnazije, ki ji je bil pozneje ravnatelj; dalj so mu čast prelata, a je do smrti ostal skromen, vedno domač in vedro vesel. Njegov prijatelj eko¬ nom msgr. Alojzij Markež, podjetni gospo¬ darstvenik, kakršnih je Slovenija malo imela. .Jože Prešeren, profesor grščine in latinščine, dobričina iz novomeške okolice. Nekoliko bolj doli je sedel profesor zemljepisa in zgodovine dr. France Trdan, ki je mnogo znai in mnogo naučil, “dober ko duša”, kakor pravijo nje¬ govi ribniški rojaki. Nasproti njemu profesor in prevajalec klasičnih jezikov Franc OinErza. ki je za svoje študente in svoje rojake v Cer¬ kljah na Dolenjskem vse razdal. Med tistimi, ki so še študirali za profesorje, je bil tudi Alojzij Strupi, močan ideolog, ki je pridno po¬ prijel tudi pri KA. Vsi ti so že legli v grob. Naj jim Bog tiso¬ čero poplača vse delo in ves trud za slovenski duhovniški in sploh katoliški inteligenčni na¬ raščaj. Kot zadnji izmed njih je letos umrl v sta¬ rem ljubljanskem bogoslovju ravnatelj msgr. Anton Koritnik, kakor smo že poročali. Pokojni ravnatelj je bil izvrsten profe¬ sor, ki je znal združevati strogost in dobroto in je zato imel velike učne in vzgojne uspehe. Svojim bivšim učencem je ostal za vselej is- — 308 MED IZSELJENCI ARGENTINA 1. Velikonočni prazniki med nami letošnje leto. a) Pripravljali smo se na nje že ves post prav v duhu liturgije. Za začetek so bile, ka¬ kor smo poročali, duhovne vale za fante in dekleta, potem pa v zadnjih Udnih pred Ve¬ liko nočjo duhovne obnove po posameznih dugnopastirgkih središčih, kjer sa Slovenci zbirajo k nedeljski sulžbi božji. Začeli so se v Floridi, kjer so imeli obnovo že za prvi petek v marcu; vodil jo je č. g. Košmerl; in pripravil duše za prejem zakramentov. Pridno so prišli poleg novih neseljencev tudi tisti, ki že dalj časa živijo v Argentini. — Drugod pa so bile duhovne obnove pred cvetno nedeljo z govori v četrtek, petek in soboto. Vse dni so imeli ljudje priliko za sv. spov d. Govorili so v Ramos Meji« č. g. Orehar, v San Martinu č- g. svetnik Škulj, ki je nadomestil g. Mernika, kj je zadnje dni zbolel, v larnusu pa sta go¬ vorila gg. Hladnik in Klemenčič. — Z ude¬ ležbo pri duhovnih obnovah moramo biti za¬ dovoljni, posebej še, lttr je drugi dan močno motil dež. V San Justo so ljudje opravili spo¬ ved na cvetno nedeljo in na praznik sv. Jožefa, ko sta bila med njima čč- gg- Markič in Mer¬ nik. Prav tako je za soboto pred tiho nedeljo bilo spovedovanje za Slovence, ki živijo v Montegrnnde in okolici. Na cvetno nedeljo je bil zaključek duhovnih obnov s skupnim sv. obhajilom. Posebno lepo je bilo skupno obha¬ jilo fantov in deklet pri sv. maši na Belgrano, ki so ga prejeli s posebnim namenom za svoje matere, katerih so se ta dan spominjali. Ka¬ kor za Brezmadežno prav tako se je ta dan zbralo veliko mladine oh obhajilni mizi. Ma¬ ševal jim je č- g. Stanko Skvarča, ki se ,jt Prav te dni vračal s svojih počitnic s severa, -'mjlepši je bil pogled pri sv. obhajilu, ko se ie vsa množica dvignila in šla proti oltarju. -Med maše je bilo mogočno ljudsko p.tje. - Po sv. maši so fantje imeli še zborovanje v zavodski dvorani v čast sv. Jožefu, kakor so sklenili v Bujanu. — še celo na praznik sv. Jožefa je bilo sorazmerno veliko ljudi pri slo¬ venskih mašah, čeprav tukaj v obratih teh Praznikov ne praznujejo tako strogo, Slovenci v veliki večini praznujejo. — Za vepki t'p Vzgajal, skrbel in vodil. Po srcu je bil zelo *Mag. Naj mu Bog vse obilno povrne! čič. Pobožnost so imeli tudi na veliki petek zvečer, ko je govoril č. g. Hladnik. — Na Bel- grano je bila pobožnost na veliki petek v napolnjeni salezijanski cerkvi. Najprej je bil sv. križev pot, nato je imel govor za veliki petek č. g. svetnik Košmerl.j, katerega so mnogi topot prvič slišali. Po pridigi pa je še pevski zbor “Gallus” pel slovenski pasijon. Mnogo ljudi je ta dan in še na veliko soboto v t j cerkvi opravilo sv. spoved. I>) Praznovanje Velike noči pa morda do¬ slej še ni bilo nobeno leto tako veličastno ka¬ kor Ltošnje. — Na veliko soboto dopoldne so že odšli slovenski dušni pastirji po okrajih, kjer živijo Slovenci, blagoslavljat velikonočna jedila. Razdeljeni v okrožja: mesto, Ramos Mfcjia, San Martin, Florida in Lanus so po po¬ sameznih skupnih naseljih po hišah opravili blagoslov. Domačini in drugozemci so se ču¬ dili tem lepim običajem, ki jih sami ne po¬ znajo. Marsikdo izmed duhovnikov je naredil podobno, če ne morda še večjo pot kakor do¬ ma od fare po podružničnih vaseh. Razlika je bila v tem, da so se doma vozili s konji, tukaj pa s kolektivi in tramvaji. Posebno lepa je bila procesija Vstaj nja. ;".e kmalu po peti 309 uri so pristopili duhovniki in začeli v salezi¬ janski cerkvi na Belgrano peti latinske ju- tranjice za Veliko noč. V tem času so se zbrali ljudje. Po zapeti Aleluji v cerkvi se je raz¬ vila procesija, ki jo je vodil č- g. Orehar ob asistenci številne slovenske duhovščine in bo¬ goslovcev. Sprevod je začel križ, za katerim so drobili otroci, za njimi so se ob banderu Ma¬ rije Pomagaj uvrstili moški. Posebno lepoto so dale procesiji narodne noše, ki so letos prvič nastopile pri procesiji v Argentini. Fantje in dekleta so veliko žrtvovali, da so si jih mogli oskrbeti, pa se splača, saj nas vse to koristno spominja na dom, z vsem, kar je imel lepega in na kar tudi v tujini ne smemo pozabiti. Pevski zbor “Gallus”, kj tako zvesto in po¬ žrtvovalno poje že vsa leta pri mestni službi božji, je pel med procesijo velikonočne pesmi. Kar velika skupina ministrantov in gojencev zavoda na Paternalu, je šla pred nebom na čelu s kipom vstalega Kristusa, ki je letos bil narejen prav posebej za procesijo in sedaj v tukajšnji cerkvi čaka Vnebohoda. (Izdelal ga je g. Jože Žirovnik.) Pod nebom je spremljala duhovščina Najsvetejše, ki je morda tudi še nobeno leto ni bilo toliko. Za nebom pa je stopal odbor Društva Slovencev s predsednikom g Staretom na čelu ter članstvo Slov. kat. akad. starešinstva s predsednikom g. ravn. Prijateljem. Zaključile so procesijo žene in dekleta. Ljudi je bilo toliko, da še nobeno leto ne, saj so samo moških naštetih do 900, tako da je bilo skoraj kakih 1500' ' ljudi. Bilo je veliko tudi prejšnjih naseljencev, ki že dolga leta niso mogli tako praznovati Velike noči. 2. Nove maše. Prav za Veliko noč smo do¬ bili štiri slovenske novomašnike, kakor smo poročali že v zadnji številki. Posvečeni na praznik sv. Jožefa v San Luisu, so v velikem tednu pohiteli med svoje rojake po posamez¬ nih krajih, da opravijo svoje nove maše po slovensko. Prav prisrčno so sprejeli Slovenci v Sanatoriju v Ramos Mejia gg. Grilca in O- grina, v Mendozi pa g. Kukavico. Na veliko nedeljo so imeli nove maše kar trije. Vsaka izmed njih je imela svojo lepoto. Ona na Belgrano, ki jo je imel č- g. Ogrin, je bila umerjena bolj po mestno, omejena sa¬ mo na cerkev, ki so jo fantje in dekleta lepo okrasili že ob vhodu, kjer so v nedeljo do¬ poldne novomašnika sprejeli, nakar mu je mala deklica dala križ. Nato je bil vhod v cerkev, kjer se je začelo sv. opravilo. Pridigal je novomašnikov brat g. Janez, ki je lansko leto imel med nami v isti cerkvi novo mašo. Pil maši so asistirali sami Ljubljančani gg. dr. Lenček Ignacij in njegov brat Lado Lenček CM in bogoslovci Branko Rozman, Makovec in Himmelreich. Latinsko mašo je pel “Gallus”. Ljudi je prišlo veliko. V liamos Mejia je pel novo mašo g. Grilc Jan. z. Pripravili so mu tako, kakor so znali pripraviti pri nas doma na velikih farah. Žup¬ nija leži že v premestju in se da tudi na zu¬ naj pripraviti več prisrčnosti. Fantje in de¬ kleta so napletli okrog 100 m vencev za slo¬ vesnost, tako da jih je bilo še za Belgrano. Tudi ljudi se je zbralo tako število, da jih Ramos Slovencev še ni videl. Pridigal mu je dolenjski rojak č. g. Jurak, ki kaplanuje v Chivilcoyu. Asistirala sta mu še čč. gg. Mer¬ nik in bogoslovec Povše. Pel je cerkveni zbor iz Ramos Mejia prav prisrčno! Lepo je na za¬ četku slovesnosti s prižnice v cerkvi pozdra¬ vil novomašnika in vse Slovence domači g- župnik De Nicolay ter jih postavil rojakom za zgled. Po končani slovesnosti v cerkvi so imeli lepo slavje v župni dvorani, popoldne po litanijah, ki sta jih imela oba novomašnika Ogrin in Grilc, so se jim pridružili gostje iz mesta ter oba pevska zbora, “Gallus” in iz Ramos Mejia. Tudi pri litanijah je bilo š e veliko ljudi. Prav isto '"nedeljo je imel č- g. Kukoviča novo mašo v Mendozi. Tako je bilo, kakor znajo narediti spet samo v Mendozi. Ljudi veliko, ker je vsak želel priti na novo mašo. Novomašni govor je imel prof. dr. Žakelj iz San Luisa. Sestre frančiškanke so pele latin¬ sko mašo. Popoldne pa so se zbrali domalega vsi Slovenci na Bajdovem vrtu, da se tudi na zunaj poveselijo z novomašnikom, ki ni imel ob sebi razen enega brata nikogar domačih, ker živijo v daljnem Ecuadorju. Prav pri Slo¬ vencih v Mendozi moramo občudovati lepo navezanost na cerkev. Zaključil je pa novomašne slovesnosti č- S- Zupančič z novo mašo, ki jo je pel na Flo¬ ridi na Belo nedeljo. Spet je bila polna cer¬ kev rojakov, ker je bila edina nova maša ta dan. Florida je kraj cvetja, kakor pove ime. Poznalo se je to v bogato okrašeni cerkvi, ki je prav sedaj bila v notranjosti urejena in za to priliko posebej okrašena. Tudi njega je spremljal kot presbiter asistens domači žup¬ nik č. g. Roman, ki ga je v cerkvi lepo po¬ zdravil. Slovenski novomašni govor je imel č. g. Košmerlj, asistirali so pa še čč. gg. Av¬ guštin, tamošnji kaplan, in novomašni drug' bogoslovec Jule čuk. Pel je pevski zbor iz San Martina. Kakor v Ramos Mejia, na Bel¬ grano, prav tako so tudi na Floridi poživile — 310 slovesnost narodne noje. še popoldne za lita¬ nije se je zbralo dosti ljudi, ki so hoteli z no- vomašnikom počastiti Boga in Marijo. Naj bodo tudi v tujini nove maše prilika, da ljud¬ stvo duhovnika malo bolj spozna v njegovi vlogi ter počasti njegovo poslanstvo. Prav tako naj uovomagne slovesnosti zbudijo nove, tudi nam tako potrebne poklice. 3. Materinsko proslavo so priredili fantje in dekleta letos skupno z najmlajšimi. Do¬ poldne so imeli skupno sv. obhajilo na Bel- grano, popoldne pa slavnostno akademijo v veliki dvorani “La Salle’’ pri šolskih bratih. Polna je bila dvorana mater, očetov ter mla¬ dine, ko je po pozdravu pomenljivo govoril o delu in vrednosti slovenske matere g. Avgust Horvat. Otroci so nam pokazali več prizorov, P*eebno točko z igrokazom so imeli fantje, dekleta pa petje in recitacijo ter nezadn je lepo sliko: Pozdrav materi, v slovenskih narodnih nošah, v katerih so prvič nastopile. Zaslužijo naše matere tako prireditev, saj je to edina zunanja prilika, kjer je mogoče pokazati skup¬ no hvaležnost otrok materam. Hvaležni smo fantom in dekletom, da so pripravili ta dan. Ker je 25. marec padel na Veliko nedeljo, so imeli proslavo že na cvetno nedeljo, kar pa ni motilo zbranosti velikega tedna, nasprot¬ no, marsikoga je prav to približalo Gospodu. 4. Stalno službo božjo imajo sedaj Slovenci tudi v San Justo. Potrebna je bila, saj jih ve¬ liko že tam v okolici živi, mnogi pa si hiše že pripravljajo. Redno se je začela 11. marca. Službo božjo, ki je vsako nedeljo ob pol 9 v tamošnji župni cerkvi, opravlja č- g. salezi¬ janec Mernik, ki tja prihaja iz Don Bosco- vega zavoda, kamor je bil premeščen koncem januarja. Velika je udeležba ljudi in Bog daj, da bi vedno bolj napredovala. — S to službo bož jo imamo vsako nedeljo že na 5 krajih redno službo božjo za Slovence: Belgrano, Ramos, San Martin, Lanus, San Justo. 5. Gospod župnik Gregor Mali je Abrahama videl. Menda ga poznajo že kar vsi novo- haseljenci v Argentini, zlasti pa imajo neiz¬ brisen spomin nanj rojaki, ki so prišli iz Ko¬ roškega. Prav je tako. Saj; to tudi zasluži! Vse svoje delo kot duhovnik je posvetil skrbi za blagor ljudi. Pozabil je večkrat na svoje zdravje in se odpovedal udobnostim, da bi čimveč ljudem pomagal. Doma pod Kamni¬ škimi planinami v župniji Sela pri Kamniku je študiral v Ljubljani ljudsko šolo v Marija- nišču, nato klasično gimnazijo ter bogoslovje. Malo. je imel službenih mest: Žužemberk, Vrh¬ nika in nazadnje Ajdovec, kjer je župnikoval. Doživel je lepe- ure podeželskega župnika med preprostimi, a zelo vernimi župljani, prav tako je pa doživel gotovo tudi svoje najstrašnejše duhovniške trenutke, ko je moral gledati, kako mu gori župna cerkev z Najsvetejšim, katerega ne more rešiti. To je pustilo v njem neizbrisen sled bolečine. Bil je vedno duhov¬ nik, dušni pastir, kamorkoli je prišel. Verniki ga zelo cenijo kot pridigarja in spovednika. In kdo bo preštel njegove govore, ki jih je ob raznih prilikah imel, od duhovnih vaj, do obnov. Krono temu je menda postavil v be¬ gunskih taboriščih v tujini, kjer bo zlasti ver¬ sko življenje v Peggezu stalno povezano z imenom župnika g. Malija. Mnogo je storil za organizacije, katerim se posvečuje in katere se morajo njemu osebno marsikaj zahvaliti, da je znal mladega človeka pridobiti za delo in ga v navdušenju ohraniti, če omenimo še njegovo vestno pisanje verskih člankov ter pesniško delo, smo samo omenili nekatere glavne poteze g. Gregorija, kakor mu rečejo duhovniki, katerim je vesten duhovni voditelj s svojimi duhovnimi mislimi na skupnih se¬ stankih! — Jubilant je sotrudnik “Duhovnega življenja” in od vsega početka po preuredbi požrtvovalen član konzorcija. Ko mu časti- tamo k življenjskemu prazniku, se mu zahva¬ limo za vse delo in prosimo Boga blagoslova še za bodočo njegovo življenjsko pot. 311 VSEM, KI SO DOSLEJ PORAVNALI NAROČNINO ISKRENI BOG POVRNI! IZ VSEBINE MAJSKE ŠTEVILKE — ČLANKI — škof Gregorij Rožman: “Otrok, zakaj si nama to storil”; “Pridi, Sveti Duh” — Kogmerlj: Kraljici Slovencev — Mali: Marija, spremljevalka izseljen¬ cev — A. P.: Razlaga slike Marije Pomaga/j — Dr. Hanželič: Kazen kot sredstvo vzgoje; Vzgoja v po- edinih dobah otrokovega življenja — Religion — L. L. C. M.: “Vrednote” — Dr. Odar: Katoliška načela o življenju na zemlji — Dr. Ahčin: “Reruin novarum” in “Quadragesimo anno” — žužek: “Dru¬ žabna pravda” — “Ribiči smo, ki ljudi lovimo” — ČRTICE -— Zemlak: V jutru Markovega dne — PESMI — Mali: Marija nas vabi — Budnik: Sve¬ temu Mihaelu — PO KATOLIŠKEM SVETU — V DOMOVINI — MED IZSELJENCI — KATOLIŠKI MISIJONI — Dr. Janež: V čaotungu je spet bolje — L. L. C. M.: Misijonski dan bolnikov — 0. Po- deržaj: Kakšna, .ie cerkev v Khariju; Tz bengalske zgodovine — Kopač: Zgodba o Judežu in 30 srebr¬ nikih — Janko: Oče Velikih jezer — Za Baragov dijaški dom v Trstu — Dr. Pr. Gn.: Baragova sve¬ tost — Kegpret-Chandi: Dve pismi misijonskemu odseku — Kegpret: Mati božja nas je obiskala — Majcen: Kako je v Kumningu — BOŽJE STEZICE K SLIKAM — Na str. 309: Nova maga č- g. Ogrina; sprejem novomagnikov v Ramos Mejia — Str. 310: Velikonočna procesija v Buenos Airesu; blagoslov jedil — Str. 311: Narodne noge v procesiji; pri skupni novomagni popoldanski slovesnosti v R. Mejia NA OVITKU — Prva stran: Brezjanska Marija v lujanski baziliki; kozolci; romarska cerkev sv. An¬ draža na Korogkem, kjer je škof Slomšek v začetku gkofoval — Zadnja stran: Nagi otročiči na mate¬ rinski proslavi v B. A.; brat govori bratu-novo- magniku; dekliški nastop na materinski proslavi Vse fotografije procesije in nove mage so delo foto¬ grafa Lojzeta Erjavca; binkogtno vinjeto je nasli¬ kala Bara Remčeva, vinjeto “Kraljici Slovencev” in “Za krščanski družabni red” g. arh. Vladimir Mazi; portreta papežev Leona XIII. in Pija XI. Stane Snoj, ki rige tudi “Božje stezice” “POLIGLOTA” Corrientes 3114