ZAGORJE, TRŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430
TRBOVLJE, TRG SVOBODE 20 (03) 56 - 25 - 432
mm
ODPIRALNI CAS:8h - 19h SOBOTA:8h - 13h
VLJUDNO VABLJENI!
mazDa
AVTOHISA KRŽIŠNIK Zagorje
Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokieparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma
DVE LETI ZASTONJ I
"Financiranje pol sedaj - pol čez dve leti - brez obresti!" Izkoristite najugodnejše plačilne pogoje pri nakupu nove Mazde.
Ponudba velja za kompaktno Mazdo 2, agresivno Mazdo 3, športnika po duši Mazdo 6 in vsestransko Mazdo B2500.
Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija C02: 119-257 g/km
FOTO WEISS f=v/v4	Trt» ovij e
AKCIJA !!! 1.-30.4. 2005 AKCIJA !!!
DIGIFOTKE 10x14 po e-mailu:
foto.weiss@siol.net SAMO 48 SIT
IZ VSEH OSTALIH DIGI MEDIJEV PA SAMO 60 SIT TEL: 03/56 34-115
Promocijska cena v mesecu aprilu!
19.700 SIT (Redna cena: 24.500 SIT)
Priročen zapestni merilnik krvnega tlaka OSZ 3 Pro
z izračunom povprečnega krvnega tlaka treh zaporednih meritev.
Vi samo uživajte
počitnice jemlje resno
POTEPUHOVA PRVOMAJSKA POTEPANJA
SICILIJAletalo; 2/4-1.5.: IJj.M Sit; RIM-POfEJI-NEAPELJ'SORRENTO-CAPRIi28.t-2.5.: 61.500 Si UMBRIJA-zeleno srce Italije; 27,29.4.: 42.000 Sit; SARGiGNANO-SIENA-ELBA-PISAfIRENCE; 27,29.4,:
44.500 Sit; LIGURIJA ■ riviera cvetjal4,2.5.:45.900 Sit; JEZERO MAGGIORE-BOROMEJSKIOTOKIIILANO;
27,28.4.	la 30.4,1.5.: 27.500 Sit; RAVENNA-RINI-SAN MARINO; 304,1.5.; 19,500 Sit; BENETKE ip BENEŠKE LAGUNE; 274.: 9.700 Si; AŽURNA OBALA: 294,2.5.: 45,900 Sit; AVSTRUA-ŠVICA-LIECHTENSTEIN; 27,294.; 42.500 Sit; GRADOVI JUŽNE ČEŠKE; 30.4,1.5.: 22.500 St; DUNAJ«ATISLAVA;304,1.5.: 20.900 S«; SARAJEVO-TRAVNIK-JAJCE; 1,2.5.: 23.000 Sit; BEOGRAD; 1,2.5.:19.900Sit;ROMUNIJA;274,2,5,:102.000Si;HALLSTATT'BADGOISERN-BADISCHL-MONDSEE; 304.1200 Sit PRVOMAJSKI ODDIH na morju, v planinah, zdraviliščih,...3.5.7-DNEVNI PAKETI
V PRODAJI POTEPUHOVO POLETJE 2005: izkoristite ugodrosti zgodnjih rezervacij!!!
e-niail: potepuh@siol.net,www.mb-doiinar.si PLAČILONAVECOBROKOV
Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 031713 23 00,031713 23 01; te 0317132300
Aparat ima dveletno garancijo.
OSZ 3 Pro je zapestni avtomatski merilnik za merjenje krvnega tlaka s spominom, ki shrani 30 merjenj in izračuna povprečno vrednost krvnega tlaka.
Omogoča	popolnoma
avtomatsko merjenje in enostavno uporabo s pritiskom na gumb. Aparat izmeri zgornji in spodnji krvni tlak ter srčni utrip. Poleg podatkov o meritvah sta v spominu še čas in datum opravljene meritve.
Kot dodatno opremo lahko po naročilu kupite tiskalnik, ki izpiše podatke o meritvah.
© Sanolabor
|	Ko(jr&z&zdravjb!
Prodajalna Trbovlje
Prodajalna z medicinskimi pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi jzdelki za zdravo življenje.
Trg revolucije 26, tel.: 03/563 02 96
Izdajamo pripomočke, ki jih predpiše zdravnik na naročilnico ZZZS.
OSREDNJA
KNJIŽNICA
CBUč
KAZALO
+
UVODNIK
Naša srečanja niso tako pogosta. Tako se zgodi, da se v štirinajstih dneh nakopiči toliko novega, da je en Zasavc odločno premalo, da vse objavi. Upam, da niste pozabili še zadnji dan na dohodnino, saj cesarju je treba dati cesarjevo.
Zakoračili smo v april s prvoaprilskimi šalami, pomladjo, ki je sramežljivo pokukala tudi po Zasavju in popestrila jedilnik z regratovo solato. Kaj se je vse v naših revirjih dogajalo boste izvedeli iz našega štirinajstdnevnika, kjer se vsi trudimo, da vas ne razočaramo in, da v njem preberete prav tisto, kar vas najbolj zanima.
Tudi na svetovni sceni so se dogodki kar vrstili. Za nami je žalovanje za svetim očetom in slovo, ki je zamolklo odjeknilo v srcih vseh vernikov, pa tudi tistih, ki to niso. Zdaj čakamo na novega verskega poglavarja in upamo, da bo vsaj približno podoben pokojnemu, kise je kljub bolezni veselil življenju do zadnjega trenutka in vernikom tudi takrat dal vedeti koliko mu pomenijo.
Življenje pa nadaljuje svojo pot, saj nam je vsem usojeno, da tako kot prihajamo tudi odhajamo. Tako je pred leti odšla priljubljena Lady D in naredila prosto pot svoji naslednici Camilli. Sicer je prestolonaslednik že bil ločen od princese, vendar sta mu angleški puritanizem in Dianina priljubljenost grenila življenje. Anglija ne bi bila Anglija, če ne bi uživala v spektaklih. Nekateri so bili pripravljeni prebedeti na prostem vso dolgo mrzlo noč, samo, da bi od blizu videli Charlesa in Diano, oprostite Camillo. Poročni obred so primerjali s tistim iz leta 1981, ki je vsekakor bil bolj glamurozen. Vendar zaželimo srečo Charlesu in Camilli, saj tako je tudi prav. Tukaj smo zaradi bodočnosti, preteklost pa tako in tako ne moremo spremeniti.
In še to., .tudi april je znan po ljubezni, ne samo razvpiti maj. April love je nekoč pel Pat Boone s svojim žametnim glasom, Zdravko Čolič pa Apni v Beogradu...
Dajmo šanso aprilu!
Stanislava Radunovič
(	'N
Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@siol.net
Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT.
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
V_____________________________________________________________________/
KAZALO:	STRAN:
Seji občinskih svetov	5
Pomladno čiščenje	8
Janja Vidmar podira tabuje	12
Perspektiva mladih v Zasavju	14
Intervju: Ivan Pivk	22
Glasovanje za najšportnike	29
Razvedrilo -nagradna uganka	33
Obvestila -v toku dogajanj	36
Zasavčeva salamijada uspela	37
Skriti - odkriti Zasavc	39
NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 28. APRILA 2005
naslovnica:
6. Zasavčeva salamijada na Vidrgi Slika: Miran Gracer ml.
SPOROČILO ZA JAVNOST PREDSEDNIKA UO KULTURNEGA DRUŠTVA SVORODA TRROVLJE
(KDS) O:
otvoritvi pošte v »prostorih« KD Svoboda Trbovlje in zavrnitvi mita: lastniki KDS Trbovlje so vsi člani Društva in ne občina Trbovlje, kar posebej v zadnjem času verjame večina Trboveljčanov Upravni odbor KD Svoboda je takoj po izvolitvi začel z živahnejšo in agresivnejšo politiko trženja in upravljanja Doma z namenom reprogramiranja dolgov iz preteklosti in zagotovitve kvalitetnih dolgoročnih finančnih virov oziroma trajnih oblik poslovnega sodelovanja, ki bi nam zagotavljali nadaljnji obstoj. Društvo je bilo praktično pred propadom, občina pa je bila gluha za vsakršno pomoč in Društva ni hotela prevzeti (nazaj) v svoje lastništvo.
Po sprostitvi gostinskih prostorov (april 2003) so bile razen oddajanja prostorov v najem aktualne tudi možnosti poslovnega sodelovanja v obliki mešane družbe (zabavno-gostinska ponudba). V novembru 2003 smo imeli poslovne stike tudi s Pošto Slovenije (PS) PE Ljubljana, ki je želela najeti in/ali odkupiti bivše gostinske prostore. Naša najemna ponudba za pošto ni bila sprejemljiva, zaradi strateških ciljev pa UO ni odobril prodaje prostorov. Ločitev od gostinskih prostorov bi popolnoma onemogočila strateške razvojne možnosti za skupna vlaganja v mešano družbo.
Na pisno prošnjo župana v januarju 2004 smo se kljub vsemu (vsi dolgovi so bili do tedaj že uspešno reprogramirani) odločili za odprodajo PS v želji, da pomagamo občini pri kreiranju novih ali ohranitvi obstoječih delovnih mest in hkrati prispevamo k višji kvaliteti življenja Trboveljčanov. Z gotovostjo smo verjeli, da nam bo občina, kije za izvajanje teh razvojnih politik zadolžena, to pripravljenost za sodelovanje in storjeno uslugo, kot določajo dobri poslovni običaji, povrnila. S poslovalnico PS v Svobodi smo namreč dodatno omogočili tudi odprtje filiale pošte v prostorih društva upokojencev Franc Salamon na Tereziji - za stanovalce in okoliške prebivalce.
Danes, ko iz medijev izvemo za otvoritveno svečanost Pošte Slovenije v prostorih »Svobode«, lahko
ugotovimo ne le, da nas je župan Trbovelj neupravičeno sramotil in zavajal javnost s prelaganjem nekega drugega občinskega bremena na ljubiteljske kulturnike, temveč se tudi nikomur - na občini ne Pošti- ni zdelo niti potrebno niti poslovno primemo, da bi predstavnike(a) Društva povabil na otvoritev. Res žalostno in obsodbe vredno.
Franc Grošelj* dipl.oec.in univ.inž.stroj. *Predsednik UO in KD Svoboda *Odgovoma oseba za stike z javnostmi
Predsednik UO in KD Svoboda Trbovlje Franc Grošelj je objavil sporočilo za javnost o včerajšnjem odprtju pošte v Domu Svobode. Najprej naj odgovorim na trditev/ obdolžitev v zadnjem odstavku sporočila o vabljenju predstavnikov KD Svoboda. Vabila na odprtje je pošiljala Pošta Slovenije in ne Občina Trbovlje. Pošta Slovenije je vabila investitorje, izvajalce ter vse, ki so kakorkoli sodelovali pri tej pridobitvi.
Zupan Občine Trbovlje Bogdan Barovič se je v govom ob odprtju pošte Kulturnemu društvu Svoboda Trbovlje zahvalil za razumevanje in povedal, da spoštuje njihovo voljo, hkrati pa je poudaril, da je bil tripartitni dogovor v konkretno korist vsem:
predvsem občanom,
Kulturnemu društvu Svoboda Trbovlje, kot pomoč pri obnovi in vzdrževanju objekta, tudi dela, ki je še vedno v lasti društva,
in Občini Trbovlje za skupno koristen razvoj storitev in ohranjanje objektov.
Bogdan Barovič ŽUPAN
TOPLE NOVIČKE:
KOGENERATOR V TOPLARNI POLAJ
Javno podjetje Komunala Trbovlje, v okvim katerega deluje tudi nekdanja rudniška toplarna na Polaju v naselju Opekarna, se je že pred časom odločila, da je potrebno toplarniške zmogljivosti bolje izkoristiti. V ta namen so nabavili in montirali kogeneratorje, da bodo hkrati s pridobivanjem toplotne energije pridobili še električno. Na razpis je do roka prispelo šest ponudb. Predračunska vrednost znaša 350 milijonov tolarjev in posel bo dobil najugodnejši ponudnik.
DVA DNI MRZLA STANOVANJA
Gradbeno podjetje Pluton gradnje iz Savinjske doline že nekaj
časa izvaja rušitvena in zemeljska dela na območju, kjer so do nedavnega stali klavnični objekti oziroma objekti mesno predelovalnega obrata, na Trgu svobode v Trbovljah. Konec marca je prišlo pri zemeljskih delih do večje poškodbe severnega kraka komunalnega vročevoda iz katerega se oskrbuje z ogrevanjem in toplo vodo veliko število gospodinjstev, Dom upokojencev, dve osnovni šoli, Gimnazija in ekonomska šola in poslovne zgradbe. Do poškodovanja je prišlo zaradi vrtanja za pilotno steno. Po oceni strokovnjakov je pri tem odteklo okrog 300 m3 vroče vode. Škodo so ocenili na približno pet milijonov tolarjev. Poškodbo so v najkrajšem možnem času sanirali, gasilci Termoelektrarne Trbovlje pa so ta čas dovažali kotlovno vodo, da so vročevod čimpreje usposobili.
TL.
+
19.SE JA OBČINSKEGA SVETA HRASTNIK
V četrtek, Sl.marca 2005, so v galeriji delavskega doma na svoji 19.seji razpravljali hrastniški občinski svetniki.Na programu so imeli enajst točk, od katerih omenimo vsaj nekatere.
Po ustnem poročilu policijskega oddelka je sledilo še poročilo o cestnem prometu in poročilo o področju reševanja in zaščite. Svetniki so predlagali, da bi se vaja, kako ravnati ob izpustu klora, lahko ponovila. Tudi pri prometu so dodali sugestijo, da bi bilo potrebno pregledati vse prometne znake, ob prehodu z glavne ceste proti Slatni pa je obvezen varen prehod, na kar že več let opozarjajo. Sprejeli so tudi pravilnik o financiranju humanitarnih in drugih dejavnosti v občini.
Trenutno najbolj vroči temi v Zasavju - dodatnemu onesnaževanju, pa so namenili največ časa. Dnevni red je vseboval namreč točko Obravnava stanja okolja v občini Hrastnik v letu 2005. Svetniki so dobili v svojih materialih sliko strokovnih služb, ki so posredovale vlaganja v ekologijo na področju Hrastnika, TET Trbovlje in Lafarge cementa Trbovlje v zadnjih petih letih. Po vroči debati so sprejeli sklepe, ki so temeljili na stališčih odbora za varstvo okolja,
urejanja prostora in infrastrukture. Sestali so se dva dni prej. Navajamo nekaj bistvenih sklepov. Še naprej bo treba spremljati stanje onesnaženosti in slediti ocenam inšpekcijskih služb. Nove tehnologije ne smejo obremenjevati okolja več kot to dovoljujejo evropski standardi. Dokler se glede sežigov ne zberejo vsi argumenti ZA in PROTI, v omenjenih trboveljskih gospodarskih družbah ne smejo sprejemati nobenih odločitev. Pozorno bo potrebno spremljati meritve emisije po začetku obratovanja novega obrata Steklarne v Šavni Peči. V tem kraju bodo potrebne stalne merilne naprave. Skrb bo potrebno posvetiti tudi zavarovanju vodnih virov.
Posebej pa bi izpostavili sklep, da Občina Hrastnik in Zdravstveni dom Hrastnik zaprosita Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za pridobitev dodatnih programov za odraslo populacijo v občini Hrastnik. Izhodišče je zaskrbljujoča študija Ericovih strokovnjakov iz Velenja, ki so jo za vse tri zasavske občine naredili že leta 2001. Glavno sporočilo te raziskave je, da je treba onesnaževanje v Zasavju zmanjševati, sicer bodo posledice za ljudi, živali, rastlinstvo, vodovje in ozračje prehude.
Besedilo: Fanči Moljk
20. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ZAGORJE OB SAVI
Konec polemik o odhodu Schefenackerja - Zagorje, 31. 03. 2005, na 20. seji občinskega sveta občine Zagorje ob Savi.
Posamezni svetniki so ponovno skušali razpravljati o vzrokih nepričakovanega odhoda podjetja Schefenacker iz Zagorja, ki je nameravano investicijo preselilo na drugo lokacijo. Zelja, da bi se zadeva obravnavala na naslednji seji OS pod posebno točko pa ni bila usslišana. Župan Matjaž Švagan je namreč menil, da je bolje razmišljati v naprej in pustiti za seboj neuresničeno investicijo.
Slavko Jelševar (SLS) je ponovno opozoril na težave s pasjimi iztrebki, ki onemogočajo normalno gibanje ljudi po parku na Ruardiju. Predlagal je namestitev večjega števila opozorilnih tabel, ki naj bi opominjale lastnike psov na njihove dolžnosti, kadar se odpravijo s štirinožci na sprehod. Poleg opozorilnih napisov bi moral biti v parku nenehno prisoten tudi občinski redar.
Amalijo Kuder (DeSUS) je zanimalo, zakaj na prizorišče požara ne pridejo najprej gasilci iz najbližje lociranega gasilskega doma. Opazila je, da so se znašli na prizorišču požara najprej gasilci iz mesta Zagorje, čeprav imajo v Kandršah, kjer je gorelo, tudi gasilsko društvo.
Janez Groboljšek (LDS) je pojasnil, da je širitev sistema signaliziranja požarov zelo drago, zato ni nameščen v vseh zgradbah, kjer so locirani gasilci. Gasilska društva imajo premalo denarja, da bi lahko v kratkem izdelala ustrezen opozorilni sistem. Tudi za postavitev hidrantov ni potrebna zgolj voda. Stvari se vendarle premikajo na bolje, pa je menil Janez Groboljšek.
Anica Ule-Maček (LDS) je opozorila na vandalizem, do katerega pogosto prihaja na dvorišču-igrišču Partizan. Tam
se ob večernih urah in preko noči zbirajo sumljive osebe, ki povzročajo nered. Ponoči bi morali zapirati vrata. Osebje šole se boji opravljati dolžnosti na tem prostoru. Na tako kritičnih točkah bi morala po njenem mnenju biti prisotna policija. Glede predloga proračuna za leto 2005 je Staša Baloh-Plahutnik (ZLSDS po novem pa SDS) menila, da so vidni premiki v strukturi proračuna, ko gre za področje sociale. Je pa vprašanje, do kdaj bo proračun vzdržal. Boji se, da bodo stroški naraščali zaradi načrtovanih proslav in podobnih zadev. Poudarila je nujno postavitev Mladinskega centra v občini Zagorje. V Zagorju ob Savi je po njenem mnenju močno prisotna droga. Vzrok pa je iskati tudi v tem, da se mladi nimajo kje organizirano družiti.
Župan Matjaž Švagan je menil, da je proračun naravnan proti uživanju drog in dejal: » Kar poglejte si postavke proračuna za športne dejavnosti.«
Anica Ule-Maček je podprla idejo o ustanovitvi Mladinskega centra v občini in omenila pozitivne izkušnje, ki jih ima v sodelovanju z Mladinskim centrom Trbovlje.
»Mladinskemu centru je potrebno dati primemo programsko vsebino,« je še dodala svetnica iz vrst LDS.
Anton Koban je zahteval obrazložitev nekaterih nenormalnih porastov indeksov, ki jih je zaslediti v proračunu in se nanašajo na plače občinskih uslužbencev.
Dobil je pojasnilo, da so indeksi tako visoki zaradi odpravnin, ki so jih prejeli nekateri delavci občinske uprave. Proračun za leto 2005 so člani OS na 20. redni seji kljub kritičnim pripombam sprejeli in potrdili njegovo vsebino.
Besedilo: M.A.Š.
SLOVENSKA VOJSKA V TRBOVELJSKI
CEMENTARNI
V 10. MOTB so organizirali že drugi tečaj za poveljnike skupin, v katerem kandidati pridobivajo znanja iz športne vzgoje, topografije, osnov vojaškega voditeljstva, motoristike, oborožitve, taktike in postrojitvenih pravil. V okviru tečaja se je izvajalo tudi testiranje plavanja v bojni opremi, kar so vojaki izvedli v zaprtem bazenu v Cementarni Trbovlje. Testiranje so opravili vsi, da pa to ni tako enostavno si poglejte spodaj.
Gasilska	Razigranost po koncu
Zibi
....IN NA KUMU...
V torek, 5. aprila 2005 dopoldne, je bil precej povečan obseg prometa v smeri proti Kumu. Slovenska vojska je na pobočjih kumljanskega izvajala redno usposabljanje in urjenje nekaj svojih enot. Bojna vozila so prihajala iz smeri Trbovlje in Hrastnik proti Kumu. To so bila redna urjenja in nikogaršnja želja ni, da bi jih morali uporabiti v namene, za katere so...
MaH
Mladi glasbeniki zasavskih glasbenih šol Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Radeče in podružnična šola Laško nadaljujejo tradicijo dobrih glasbenikov, saj so tudi letos dosegli izvrstne rezultate na 34. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije, ki je potekalo od 17. - 20. marca v Ljubljani in Mariboru. V tem šolskem letu so bila na vrsti trobila, tolkala, harmonika, klavirski in kitarski duo, komorne skupine z godali in klavirjem.
Franci Šuštar z Dola na koncertu prvonagrajencev v Slovenski ßlharmoniji
Uvrstitve pri posameznih inštrumentih:
Trobentarji : Miha Salobir (zlata plaketa, 3.nagrada), Andrej Anžel (srebrna plaketa, 3.nagrada), Nejc Zahrastnik (srebrna plaketa), Blaž Herman (bronasta plaketa), Blaž Herman (bronasta plaketa), Matija Kozinc (priznanje), Aleš Grom (priznanje), Matic Golob (priznanje).
Hornisti: Lucijan Lipovšek (zlata plaketa, l.nagrada), Gašper Kmetič (zlata plaketa,
2. nagrada), Franci Šuštar (zlata plaketa, 1. nagrada), Kristijan Kovač (zlata plaketa,
2. nagrada).
Harmonikarja: Nejc Grm (srebrna plaketa), David Novak, (srebrna plaketa).
Pozavnist: Aljaž Ulaga (srebrna plaketa).
Tolkalist: Janez Bregar (priznanje).
Mladi zasavski gojenci glasbenih šol in njihovi mentorji si vsekakor zaslužijo vse priznanje.
Fotograßja : arhiv GŠ Hrastnik Besedilo: Fanči Moljk
IRENA .IEKAS-DIMOVSKA
V Galeriji v Delavskega doma Trbovlje je bila 5. aprila otvoritev razstava likovnih del akademske slikarke Irene Jeras-Dimovske iz Kranja.
Zbranim je spregovoril predsednik Društva revirskih likovnikov Branko Železnik. Ob kulturnem programu so si obiskovalci lahko ogledali likovna dela uspešne akademske slikarke, ki je diplomirala v Ljubljani na ALU v slikarstvu in tri leta kasneje končala magisterski študij restavratorstva in konzervatorstva na isti akademiji.
Seznam njenih samostojnih razstav je obsežen, še daljši pa je spisek skupinskih razstav, na katerih je pokazala svojo umetnost likovni publiki doma in v tujini.
Razstava bo odprta do 17. aprila vsak dan od 17.30 do 20.00 ure.
Slike: Vukas MaH
I©
POMLADANSKO ČIŠČENJE V HRASTNIKU
V Hrastniku traja letošnje tradicionalno čiščenje okolja od 21.marca 2005 do 18.aprila. KSP v teh dneh pospešeno odvaža odpadke z določenih prostorov, ki so objavljeni na mnogih plakatnih mestih. Če je bilo potrebno, so za posamezna naselja postavili še dodatne kontejnerje.
» Letošnja akcija poteka v treh sklopih,« nam je dejal Jože Gole, referent oddelka za prostor, okolje in gospodarske javne službe na Občini Hrastnik. «Tradicionalna akcija je že tako utečena, da bi se ljudje tudi sami lotili dela, čeprav jih mi ne bi opozarjali. Seveda pa je možnost odvoza za vse zelo dobrodošla.. .Tudi za drugo akcijo je bil velik odziv. Od ll.do 14.aprila smo namreč brezplačno odvažali stare avtomobile, tako imenovana stara bremena. Prijavilo se je 86 lastnikov odpadnih avtomobilov.Od tega jih je bilo devet v naravi, drugi pa na domačih dvoriščih in garažah. Vozila so šla v reciklažo...Tretja akcija pa bo namenjena zbiranju nevarnih
ČISTILNA AKCIJA KS TURJE GORE
Že zgodaj zjutraj, v soboto, 9.4.2005, smo se zbrali ljubitelji narave in čistega okolja. Krajevna skupnost je namreč organizirala čistilno akcijo, h kateri so bili povabljeni mladi in stari iz širše okolice. Odziv krajanov (predvsem Kopitnika, Gor in Črete) je bil zelo slab, saj imajo ob sobotah zjutraj očitno
Turjanska klapa po čistilni akciji
veliko bolj pomembno delo, kot »nepomembno in neprofitno« čiščenje narave. Kljub dežju in maloštevilni zasedbi, se nas je nekaj korenjakov zbralo in prehodili in počistili smo Kopitnih, Gore, Čreto in celotno Turje, vse do Mamega. Vsem, ki ste se udeležili akcije en velik aplavz, ostalim pa, bodite vsaj toliko uvidevni in mečite smeti v kontejnerje ali zabojnike za smeti, ki so prav za to narejeni.	Besedilo: Neža Šabanovič
odpadkov iz gospodinjstev, o čemer bomo krajane še posebej obvestili...«
V	teh dneh smo dobili na uredništvo Zasavca tudi obvestilo krajana, ki se rad sprehaja po brezpotjih gozdov, da je naletel pod cesto, ki pelje na Kovk, blizu poseke daljnovoda, na divje odlagališče. Ogorčeno se je spraševal, kako se še najdejo ljudje, ki jim ni mar narave... Zato smo o tem spregovorili tudi z Jožetom Goletom.
»To divje odlagališče poznamo in je žal zelo težko dostopno. Vseeno ga bomo poskušali očistili. Moram pa povedati, da seje v teh desetih letih, ko se vsako leto lotevamo čiščenja divjih odlagališč, situacija že bistveno izboljšala. In prepričan sem, da bodo postali ljudje vedno bolj odgovorni do narave in okolja.«
Na vprašanje, kaj storijo, če ugotovijo, čigavi so odpadki, pa je povedal: «Največkrat seveda sploh ne ugotovimo. Če pa že, zahtevamo, naj sami odstranijo, kar so brezbrižno znosili na napačno smetišče...«
V	eni naslednjih številk bomo objavili podatke, kakšen je bil »izkupiček« pomladanskega čiščenja na hrastniškem terenu. Besedilo in fotografija: FančiMoljk
UREDITEV VHODA V OPUŠČEN ROV
Vodstvo Rudnika Trbovlje-Hrastnik se je odločilo, da bo v okviru okoljevarstvenih del ob zapiranju rudnika v Trbovljah uredilo prostor pred vhodom in vhod v opuščeni passeti rov.
V neposredni soseščini so zgradili pred desetletji rudarsko stanovanjsko kolonijo z imenom Posetje, ki je vključevalo tri zgradbe. Eno so pred leti porušili zaradi dotrajanosti. Na tej lokaciji gradi SGP Zasavje Trbovlje nov stanovanjski blok. Za ureditev prostora pred vhodom v passeti rov je razpisan natečaj, dela pa bodo zaupana najugodnejšemu ponudniku. Izgled naj bi bil podoben pred leti urejenemu Terezija rovu. Poskrbeli bodo tudi za preprečevanje vstopa nepooblaščenih v opuščeni rov. Načrtujejo, da bodo dela pričeli in končali še v teku letošnjega leta.	T.L.
POŠTA 1422 TRBOVLJE
V torek, 5. aprila, so v prizidku Doma svobode na Trgu Franca Fakina 4 odprli novo sodobno opremljeno poštno enoto. Tako ne bo treba več 2336 gospodinjstvom po priporočeno pošto in pakete na Trg revolucije 27. To ne bo veljalo za telegrame in hitro pošto, ki je ne bo mogel dostaviti pismonoša, saj jih bo treba še vedno dvigovati na Pošti 1420 kot doslej. Prejemniki bodo morali natančno prebrati obvestilo, kje jih čaka njihova poštna pošiljka.
Nova pošta bo s svojimi storitvami servisirala vse, ki stanujejo od sodišča proti zgornjim Trbovljam. Pošto bo raznašalo šest pismonoš, enako kot doslej, ko je ob sobotah ni dobivalo 311 gospodinjstev, ker spadajo pod širši okoliš Trbovelj. Pravne in fizične osebe bodo lahko uporabljale 65 poštnih predalov.
Za poštnimi okenci bodo delale 4 delavke, od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro, ob sobotah med 8. in 12. uro, za sprejem in izročanje pošiljk ter opravljanje denarnih in drugih storitev.
Poštna enota 1422 ima s preselitvijo na razpolago 158 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, kar je za 102 kvadratna metra več od starih prostorov. Naložbo ocenjeno na 76 milijonov tolarjev je zagotovila Pošta Slovenije.
Ob odprtju so se spomnili začetkov pošte v Trbovljah, da je bil prvi poštni urad v bližini železniške postaje že leta 1852, da so se leta 1905 preselili v Vovkovo hišo. Letos, ko Pošta Slovenije praznuje
svojo desetletnico, se Trbovlje lahko pohvalijo z dvema poštnima enotama.
Ob otvoritvi sta trak skupaj prerezala namestnik generalnega direktorja Pošte Slovenije Jože Fošt in
župan Bogdan Barovič. Na pošti so zbiralci lahko dobili tudi poseben poštni žig v spomin na dan otvoritve.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
MATERINSKI 1>AN ... V TURJU
Matic Gajšek, Do neba
Prosvetno društvo Turje in Krajevna skupnost Turje - Gore sta pripravila proslavo ob Materinskem dnevu. Z manjšo datumsko zamudo so se v soboto, 2. aprila, zbrale krajanke in krajani Turja in Gor, da bi si ogledali kulturni program, ki so ga za svoje matere pripravili mladi člani Prosvetnega društva Turje. Majhna dvorana stare šole v Turju je bila napolnjena v hipu in nastopajoči so s svojimi točkami navdušili še tako zahtevne obiskovalce. Po končanem programu so zbrane povabili še na manj uradni del večera, kjer jih je zabaval ansambel Vedrina. Seveda pa so organizatorji poskrbeli tudi, da ni manjkalo žlahtne kapljice.
Besedilo in slika: Neža Sabanovič
® FUNŠTERC
Dolski upokojenci so imeli v torek, 22.marca 2005,v kinodvorani občni zbor, kjer so z zadovoljstvom poročali o uspehih preteklega leta.
Prejšnja leta so precej sredstev vložili za vzdrževanje in prenovo klubskih prostorov, lani so zato uredili še teraso, ki soji dodali senčilo. Članarino namenjajo dejavnosti društva, za vodo, komunalo, elektriko, pisarniški material in podobno pa črpajo sredstva iz prihodkov kluba.
Dejavnosti pa se vrstijo skozi vse leto. Samo v športnih sekcijah je aktivnih 46 članov. Sekcije so imele vrsto tekmovanj. Omenimo le nekatere.Tako so kegljači organizirali prvenstvo za posameznike, kjer je Ljubo Čakič dosegel med štiriindvajsetimi 4. mesto. Trije dolski kegljači so tudi ligaški tekmovalci. Ženske so bile pri balinanju na pokalu prijateljstva prve, moški pa tretji. Ribiška sekcija je dosegla na državnem prvenstvu v Mariboru enajsto mesto -med sedemindvajset nastopajočimi, od štirih zasavskih ekip pa so bili prvi. Sicer pa imajo ribiči drugoligaša in člana državne invalidske
V Zdravstvenem domu Trbovlje se gradnja dvigala za osebe počasi bliža koncu. Rok za dokončanje del je bil prvotno 31. marec 2005. Zaradi različnih okoliščin se je podaljšal in vsi, ki težko premagujejo stopnice in rahel vzpon do glavnega vhoda v zgradbo, kjer je velika večina ambulant, bodo konec maja lahko uporabili lažji dostop do svojega zdravnika. Krivda za zakasnitev dokončanja del je mrzlo zimsko vreme. Dvigalo, ki je locirano na zunanji strani zgradbe, je jeklene konstrukcije in obdano s steklom. Na podaljšanje dograditve je vplivalo tudi dejstvo, daje bilo treba premestiti več kablov različnih instalacij.	TL.
DESET LET DOMA STAREJŠIH V HRASTNIKU
Hrastniški dom starejših praznuje letos svojo prvo okroglo obletnico.«Prvi stanovalci so bili sprejeti v dom 16.februaija 1995, čeprav je bil uradno odprt že nekaj mesecev pred tem, » je povedal direktor doma Drago Kopušar zasavskim novinarjem, ki jih je ob tej priložnosti povabil na razgovor. Zaradi viroze v februarskih dneh so praznovanje obletnice malo prestavili.
Člani športnih sekcij uspešno zastopajo društvene barve
reprezentance. Nekatere članice pa skozi vse leto obiskujejo aerobno telovadbo.
Lani so slavile tudi pletilje, saj so imele ob 20 - letnici obstoja v Dolanki bogato razstavo svojih del. Obiskana so tudi predavanja in dobro organizirani izleti, ki jih je bilo pet.
Za leto 2005 imajo ambiciozne načrte na področju športa, radi bi posodobili pisarniško poslovanje s pomočjo Zveze društva upokojencev Slovenije, pripravljajo pa tudi zanimiva predavanja in izlete.
Pohvalno je tudi njihovo sodelovanje z drugimi društvi in z Domom starejših občanov v Hrastniku. «Tudi naše članstvo je nad slovenskim povprečjem, » je dejala predsednica DU Mih Kobal. »Slovenija ima 464.000 upokojencev, od tega jih je 52 % včlanjenih v društva upokojencev. Pri nas je 652 članov, od katerih je vključeno v DU 79 % upokojencev....« Za popestritev občnega zbora so poskrbeli pevci iz Steklarne.
Fotograßja: arhiv DU Dol Besedilo: Fanči Moljk
Z leve:Jasna Rižner Kosm,socialna delavka, Drago Kopušar, direktor, Hedvika Černoša, vodja zdravstvene negovalne službe, Damjan Zelenik, vodja službe prehrane, Janja Presežki, vodja računske službe
O obisku v Domu starejših Hrastnik pa kaj več v naslednji številki.
Besedilo in fotograßja : Fanči Moljk
KSEFTI
040/267-411, 03/56-64-250
J\
BREZOVNIK DANIEL s.p.
KROVSTVO - KLEPARSTVO
Selo 3,1410 Zagorje ob Savi Tel.: 03/56-61-512, faks: 03/56-68-512 Mob.: 041/492-770
SSääS Trimo
ELKOPLAST d.o.o.
Bevško 2, Trbovlje,
Tel: 56 26 466 in 56 32 860
VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROGE, TEKAČI, UMETNE TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE
ELKOPLAST DEKOR Obrtniška 11, Trbovlje Tel.: 56 28 349
ODEJE, VZGLAVNIKI, VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM
ART OPTIKA d.d.
Poslovalnica 1420 Trbovlje
Trg revolucije 28d, Tel.: 56 21 253
Poslovalnica:
Zdravstveni dom Trbovlje
Rudarska 21, Tel.: 56 29 041
*Velika izbira okvirjev za očala ‘Vse vrste leč za očala domačih in tujih prizvajalcev ‘Etuiji za očala ‘Povečevalne lupe ‘Športna in sončna očala ‘Drobna in usnjena galanterija
IZPUŠNI LONCI IN CEVI
PROIZVODNJA IN MONTAŽA
Ramm
&JSX
MARN VRANSKO J8B, 3305 VRANSKO h.1 /fnl»- 03 5725 105. mobi: 041 508 655
KI
PRAVIČNA
ODŠKODNINA
Ste bili poškodovani v prometni nezgodi, javnem prostoru ali delovnem mestu?
ŽELITE PRAVIČNO DENARNO ODŠKODNINO?
SMO NAJUGODNEJŠI V SLOVENIJI
POKLIČITE 041 230 570
P.E. TRBOVLJE, Trg revolucije 15
Delovni čas: ponedeljek - petek : 9.00 - 14.00
IZVEN DELOVNEGA ČASA PO DOGOVORU
(7I/J
ELEKTROPROM
♦	projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve
♦	bar sedmica
♦	lokalna televizija ETV
♦ ♦♦
EV|
ELEKTROraOM d.o.o. Loke 22 141! KISOVEC M.: 01 S» ST ISO tir. OS St 71 234
wvrw.clcictroproni.4i
4 trgovina EVJ Center 4 elektroinstalacije
♦	centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
♦	kabelsko komunikacijski sistemi
♦	grafitne ščetke
♦	tiskana vezja
♦	delovni stroji in nizke gradnje

© DI(V)JAŠKA___________________
JANJA VIDMAR PODIRA VARUJE
V četrtek, 31.marca 2005, je obiskala hrastniško Knjižnico Antona Sovreta mladinska pisateljica Janja Vidmar, znana tudi po nekaterih televizijskih priredbah svojih del.V zadnjih desetih letih je napisala preko štirideset knjig in sodi med najmlajše in najbolj priljubljene slovenske mladinske pisateljice. Objavlja tudi v časopise in revije, za delo Princeska z napako pa je dobila nagrado večernica leta 1998 in mednarodno nagrado besede brez meja 1999.
In ravno o tej knjigi se je simpatična, duhovita in živahna gostja najbolj razgovorila. Kot smo lahko spremljali že v medijih, je imela zaradi te knjige spor s starši, združeni v pobudi za šolo po meri človeka, ki jo je ustanovil psiholog dr.Hubert Požarnik. Menijo, da take knjige kvarno vplivajo na mlade bralce, saj kažejo preveč črne plati življenja.» Otroke bi radi zavili v vato,« pravi Janja Vidmar, »vendar mi na šolah povedo, da jih radi berejo...«
Sploh se rada loteva tem, ki se jih drugi izogibajo. Ravno prejšnji dan je imela tiskovno konferenco ob izidu knjige Moja Nina, ki sta jo pomagala napisati Ines in Luka, ki imata Downov sindrom. »Na tiskovki sta bila zelo prisrčna...«, je nadaljevala. «Mislim, da so ti otroci getoizirani..., pa je nujno o njih pisati in se jim približati, saj se lahko od njih mnogo naučimo... Otrok z motnjami se sramujejo celo nekateri starši, družba pa jih sploh potiska na stran. V nekaterih državah so na prireditvah v prvi vrsti invalidi v vozičkih, pri nas pa na javne prireditve sploh ne pridejo...,« je še dodala.
V jeseni bo izšla pri zbirki Odisej knjiga Fantje iz gline, ki bo gotovo spet razburila duhove. Govori namreč o dveh gejih, dveh junakih, ki imata enakovredno vlogo. Seveda pa ne zahaja v vulgarizme, kar je značilno za vse njene knjige. »Zanimivo pa je,« razmišlja Janja Vidmar, »daje cenzura samo v slovenski literaturi.. .V prevodni je ni, pa še slaba je. Da ne govorimo o televiziji....«
Seveda nas je zanimalo, od kod tako dobro pozna najstnike. Povedala je, da so na njeno pobudo ustanovili pri Društvu slovenskih pisateljev sekcijo za mladinsko književnost, ki ji tudi predseduje. Meni, da se z otroki tega obdobja premalo ukvaijamo. Ko so manjši in ljubki, še gre, potem pa s trmoglavimi, občutljivim, na pol odraslimi,...ne vemo kaj početi. Sama ima enajstletno hčerko in ve, da je včasih res težko. Vendar se rada pogovaija tudi z njenimi prijateljicami, veliko hodi po šolah, prebere vse knjige svojih
kolegov, brska po literaturi... Predvsem takrat, kadar se loti otrok z motnjami.
Razgovor v knjižnici so po dobri uri zaključili, vendar so ga nekateri še nadaljevali, saj je Janja Vidmar odlična sogovornica, ki se dobro spozna na problematiko mladinske literature.	Fotografijam besedilo :FančiMoljk
MLADINA, PROGRAM EVROPSKIH SKUPNOSTI
Program MLADINA je program Evropskih skupnosti, ki podpira mednarodno sodelovanje mladih z namenom, da prispevajo in sodelujejo pri oblikovanju Evrope in krepitvi evropske zavesti med vsemi njenimi prebivalci, še posebej pa med mladimi. Skupaj s programom SOCRATES in LEONARDO DA VINCI predstavlja trojček programov na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine.
Program Evropskih skupnosti MLADINA omogoča pridobitev finančne podpore za posamezne oblike mednarodnega sodelovanja na področju mladine, in sicer za izmenjavo skupin mladih, izmenjavo prostovoljcev za obdobje do 12 mesecev, skupinske pobude mladih ter različna usposabljanja in seminarje, katerih vsebina je neposredno povezana z mladinskimi izmenjavami in izmenjavo prostovoljcev.
V sredo, 6. aprila 2005, so v prostorih Mladinskega centra Trbovlje predstavili program Mladina, namenjen mladim, ki jih zanimajo kontakti z evropskimi državami in njihovimi prebivalci. Če koga zanima kaj več o tem, pa se predstavitve ni udeležil, mu bodo zagotovo pomagali v MCT-ju, ki je odprt vsak delavnik od 12 - 20. ure.
Besedilo: Neža Šabanovič
EVROPA V ŠOLI
Občinska zveza prijateljev mladine Hrastnik ima tudi letos vlogo regijskega koordinatorja za Zasavje pri natečaju Evropa v šoli. Letos so osnovnošolci iz Litije, Zagorja, Trbovelj in Hrastnika ustvarjali na temo Sem državljan/ka/ v spreminjajoči se Evropi.
Janez Knez, Nikolaj Beer in Vid Herič so sestavljali komisijo za ocenjevanje likovnih del; Slavko Gulič, Jožica Matoz in Manja Goleč pa so pregledali literarne prispevke. Najboljše izdelke sta obe komisiji predlagali za tekmovanje na državnem nivoju. O rezultatih bomo poročali v eni izmed naslednjih številk Zasavca.
Besedilo.Fanči Moljk
KOLUMNA
-------h
ALEKSU POKEDNIK: ZALEŽANI PUJSKI
V razvitem delu sveta, kamor spada tudi Slovenija, se prebivalstvo še premalo zaveda pomena zdravega življenja. To se odraža v velikem deležu ljudi s prekomerno telesno težo. Pomlad kar vleče s svojimi sapicami v naravo, gibanje in sproščenost. Kar poleteli bi od zanosa prebujajočih se hormonov, ki jim prija čedalje toplejše vreme, ki jih poživlja sončna luč.
Vendar mastna bremena tolstih teles vlečejo na zadnjo plat, vlečejo k polni mizi visokokalorične hrane. “Ali bom crknil(a) v lastni ‘špehavosti’?” se tiho oglaša iz tišine notranje. Glas prišepetava k spremembi načina življenja. “Ojoj, koliko bi bilo treba spremeniti. Saj ne gre, ne bo mi uspelo. Takšna je usoda, kaj hočem.” Solze bi tekle, a le še utrujeno, zaprepadeno pogled ozre se v prihodnost temno.
Navada grize, navada razžira, debelost ostaja, ker zamaščeni ne ukrepa. Lažje je ostajati v starem položaju, čeprav človeku ni všeč, kot ukrepati v smeri dolgoročno boljšega počutja. Slab občutek zaradi zanemarjanja samega sebe pa kljub temu ostaja, zato ga je treba pomiriti. Nasititi je treba notranjega “težaka”, ki kliče k potešitvi. Vsaj za nekaj časa ga je treba prisiliti k molku. “OK, grem po eno pivo, da zalijem dobroto, s katero si krajšam življenje.”
Za skrajšanje živih dni odličen recept. Se bolje, če steče hmeljni napitek po grlu v prijateljski druščini ob šanku. Pogovor se razvija o (ne)pomembnih temah. Kdo je zmagal v nogometnem derbiju Reala in Barcelone? Kaj je nazadnje težil Janša? Kaj misliš, kdo bo novi papež? Ali si slišal, da Bush spet pripravlja napad na Bližnjem vzhodu? Kaj pa sosedov fant, ali ima še tisto ‘kurbetino’? Cel niz bedarij se odvija in sprašuje kot po tekočem traku. Prazne marnje, da se želodec obrača. Obrekovanje in opravljanje bogat cvet ženeta, ob tem pa pivo veselo teče po grlu.
Pijača in pogovor preženeta temne misli stran, nesrečnik za hip postane srečen. Misli o lastnem mizernem stanju, o pospeševanju prihoda zob smrti se za nekaj časa potuhnejo. Spet pridejo na dan, ko se obnovijo. Takrat si zasvojena duša najde
obilje hrane. Nabaše se z njo do “srečnih nebes mojega trebuha, ko sladkost v ustih svoj objem razširja, tolaži strašnih dni praznino, vsaj za drobne hipce me pomiija”.
Da, v naši družbi obilja - četudi so nekateri na pragu revščine - je obsedenost s hrano še vedno močno povezana s hitrimi družbenimi spremembami. Naši podeželski predniki, ki so bili v veliki meri večkrat lačni kot siti, so hrepeneli po mesu in belem kruhu. Slednji je bil simbol blagostanja, čeprav je iz vidika zdravja in dobrega počutja boljši črni kruh. Prepričanje, da je beli kruh cilj življenjskega prizadevanja, se zato vleče še v sedanji čas, ko so razmere bistveno drugačne kot še pred 50 ali 100 leti.
Kot je včasih revščina s pičlo hrano zdravila, tako današnje obilje hrane in pijače ubija. Resnični znak blagostanja je čvrsto, zdravo telo brez ovirajočega maščevja, za to pa si je treba prizadevati. Se zlasti morajo za discipliniran odnos do svojega telesa in zdravja skrbeti tisti, ki so nagnjeni k debelosti. Trud se dolgoročno izplača, kar lahko potrdijo vsi, ki so stopili na trnjevo pot hujšanja in ohranjanja telesne teže. Shujšati je namreč lažje, kot vzdrževati doseženo primerno težo. Seveda poznamo primere, ko se ljudje ne redijo, ker bi preveč jedli, a večina prekomerno obteženih si je svoje obilje “priborila” z nezdravim načinom življenja - z žrtjem in poležavanjem.
Debelost zmanjšuje delovno učinkovitost, povečuje spisek bolniških dopustov zaradi bolezni, ki so posledica debelosti (zlasti bolezni srca in ožilja). Potem pa je država kriva, da imajo podjetja izgubo, da so plače nižje, kot bi si želeli. Država smo ljudje, državljani -bolni in zdravi. Če bi vsak naredil več za svoje zdravje, bi imela zdravstvena zavarovalnica več denarja, ker ji ga ne bi odžiralo zdravljenje bolezni, ki so posledica človekove malomarnosti do
lastnega telesa. Prav tako bi se povečala delovna učinkovitost, kajti zdrav človek je bolj ustvarjalen in storilen ter na delovnem mestu vsak delovni dan razen dopusta. Posledica večje delovne učinkovitosti bi bila večja gospodarska moč države, kar bi povečalo tudi znesek proračunskega denarja. Krog uspeha in zadovoljstva bi bil tako sklenjen.
Utopija? Kakor se vzame. Dejstvo je, da na zdravje vplivajo številni dejavniki - debelost je le eden izmed njih. Zdravje krušijo tudi prekomerno uživanje alkohola, kajenje, ‘fiksanje’, neprespanost, pretirano ždenje pred TV ali računalniškim zaslonom itn. Ali je torej treba vse omenjeno prepovedati? Ne, kajti potem bi bilo tega še več. Če ljudje nekaj hočejo, če si nečesa želijo kot suha zemlja dežja, bodo to tudi dobili. Pravo vprašanje se glasi: “Kaj je razlog za nezdravo življenje?” Razlog za to je praznina v naši notranjosti, ki vodi v zasvojenosti vseh vrst, njihova posledica pa je uničevanje zdravja in kakovostnega življenja. Skratka, človek, ki nima pred seboj vrednega cilja, ki mu izpolnjuje življenje, je nesrečen v svojem srcu. Nesrečnost blaži z zasvojenostmi, ki ga zavaljujejo, zapijajo, zakajajo ali kako drugače zastrupljajo in ga spravijo v prezgodnji grob.
Kjer življenje nima smisla, je pekel. Kdor pa smisel najde, se čuti izpolnjenega. Povsem se utopi v sladkosti smisla, ki mu daje moč za človeka vredno življenje.
I© tema_____________
IMAJO MLADI PRIHODNOST V ZASAVJU?
Mnogi se že lep čas sprašujejo kaj bo z Zasavsko regijo in njenimi mlajšimi generacijami. Novinar TV Trbovlje Igor Kristl je sklical okroglo mizo z naslovom Perspektiva mladih v Zasavju, ki naj bi bila 4. aprila 2005. Vendar pa je bila leta prestavljena do nadaljnjega, ker so se po besedah Kristla vsi trije župani (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje) opravičili in tudi s strani gospodarstvenikov naj bil odziv zelo slab. Verjetno je bila delna krivda tudi s strani organizatorja, saj je bil prvotni datum okrogle mize 28. marec, torej velikonočni ponedeljek. V enem tednu pa je zagotovo težko zbrati ljudi, ki
že tako nimajo veliko prostega časa.
Zasavje je bilo v preteklosti večinoma odvisno od energetske dejavnosti, rudarstva. Že od druge svetovne vojne dalje celoten razvoj temelji na energetskem potencialu, na katerega so vezana številna podjetja. Težave za Rudnik Trbovlje - Hrastnik(RTH) in Termoelektrarno Trbovlje so se pojavile po letu 1985, ko je cena nafte na tržišču začela padati. Zasavje se sicer lahko pohvali vsaj z nekaj uspešnimi malimi podjetji, saj imamo pri razvoju malega gospodarstva v tej regiji prednost tudi zaradi zakona o postopnem zapiranju RTH in razvojnem prestrukturiranju regije, soočamo pa se s problemom bega možganov, saj naše mlade generacije nimajo nobenih zagotovil, da bodo v domačem okolju dobile ustrezna delovna mesta. Večina izobraženih ljudi se vozi na delo v Ljubljano, kjer so si poiskali bolje plačano delo, predvsem v državni upravi. Velik problem regije je zagotovo tudi odmaknjenost in slaba logistična povezava z ostalimi deli Slovenije.
Na pobudo državnega svetnika Branka Majesa je predsednik Državnega zbora Janez Sušnik 24. oktobra 2003 sklical regionalni posvet 21. volilne enote (občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagoije ob Savi). Na posvetu so vodilni občinski organi iz Zasavja podali svoje informacije in mnenja o Zasavski regiji. Metod Kurent, podžupan občine Trbovlje je izpostavil ugotovitev, da ljudje niti niso pripravljeni delati. Velikokrat je problem dobiti delavce, saj imajo v primeru brezposelnosti velike finančne ugodnosti (zastonj vrtec, malica, subvencije za stanovanjsko najemnino, pomoč s strani Zavoda za zaposlovanje). Trboveljski župan, Bogdan Barovič, nam je povedal, da je bila brezposelnost v Trbovljah v mesecu novembru 16,5 odstotna, na Zavodu za zaposlovanje(OE Trbovlje) pa evidentirajo skupino mladih do 26 let, v kateri je brezposelnost 25,6 odstotna. Barovič ima tudi dobro rešitev zoper tako veliko brezposelnost: » Absolutna sprememba davčne zakonodaje in zaostritev netransparentnih socialnih pomoči (podpora kroničnim brezdelnežem).« Direktor občinske uprave Občine Zagoije ob Savi, Branko Omahne, je na regionalnem posvetu pojasnil, da so v zadnjih desetih letih uspeli ublažiti nekatere socialne napetosti, zato večjih težav ni. Stopnja brezposelnosti pa je bila v tistem času v občini med 10 in 12 odstotkov.
Zanimalo nas je, kako se podjetja v Zasavju odzivajo na problem perspektive mladih. Odziv na ta vprašanja je bil zelo slab, saj so nanje odgovorila le tri podjetja.
V Steklarni Hrastnik imajo med zaposlenimi 14, 5 odstotkov mladih, ki imajo manj kot trideset let. V ETI d.d. odstotek mladih šteje 13,6, v IGM d.d. pa nimajo niti enega zaposlenega, ki ima manj kot trideset let. Po besedah Štefke Šparlek (IGM) je podjetje v zaključni fazi oz. so zaključili z reorganizacijo, ki je zajemala zmanjšanje števila zaposlenih. Na drugi strani pa nam je Mojca Lavrič (Steklarna Hrastnik)
zatrdila, da bodo v spomladanskem in poletnem času razpisali precej novih delovnih mest, kar je povezano z gradnjo nove tovarne za proizvodnjo specialne steklene embalaže. V Steklarni menijo tudi, da je v Zasavju dovolj prostora za višje in visoko izobražen kader, konkretno v njihovi panogi pa tudi za poklicno in srednješolsko izobrazbo tehnične smeri. Tudi v ETI-ju po besedah Karmen Marolt menijo, da imajo mladi tudi v Zasavju nekaj možnosti, saj: » Podjetja, ki so uspešno prestala tranzicijo so najverjetneje tudi toliko zrela, da bodo prestala vstop v EU in posledice, ki bodo iz tega nastale.«
Kako pridobiti delo brez izkušenj v Zasavju? Maroltova nam je pojasnila: »Za zaposlitev v našem podjetju je glede izkušenj in izobrazbe takole: za samo zasedbo delovnega mesta je že po ZDR obvezno, da izobrazba kandidata ustreza razpisanim pogojem, sicer pa sta oba dejavnika za nas pomembna. Najbolj je seveda, da sta uravnotežena. Seveda pa se tudi zavedamo, da od človeka, ki išče prvo zaposlitev, ne moremo pričakovati delovnih izkušenj.« Lavričeva pravi, da prednost izkušnjam dajejo tudi v Steklarni.
V Zasavju delujeta tudi dva razvojna centra, Regionalni center za razvoj (RCR) in Regionalni Tehnološki center Zasavje (RCTZ). V RCR-u na naša vprašanja žal niso odgovorili, zato pa smo uspeli govoriti z direktoijem RCTZ-ja, Matjažem Kovačičem, ki nam je povedal, da je poslanstvo centra: »Uvajanje in podpora integralnega tehnološkega razvoja, ki bo omogočil trajnostno naravnan razvoj in ekonomsko rast Zasavske regije«. Tehnološki center sodeluje tudi z mladimi, vključuje se v projekte kot je e-šola, Karbiduka ...S koncem lanskega leta so pričeli tudi z izvajanjem pilotskega projekta »Mentorska mreža za mlade talente -Poglej naprej«, v katerem želijo mladim pomagati pri osebnostnem razvoju s poudarkom na razvoju njihove kariere. Kovačič meni, da perspektiva v Zasavju je.
Za mnenje smo povprašali tudi Polono Siter Drnovšek, direktorico Mladinskega centra Trbovlje (MCT). Problem pri pomanjkanju zaposlitve direktorica vidi v premajhnem številu različnih podjetij, ki bi zaposlovala nove ljudi. »Vzrok za to so kompleksni razvojni problemi regije, ki se pričenjajo s pomanjkanjem idej in poleta« pravi Drnovškova.
Pri razvoju regije in pri zaposlovanju mladih v njej imajo zagotovo veliko vlogo tudi šole. Tako osnovne kot srednje. O tem sta nam več povedala ravnatelj Osnovne šole Toneta Okrogaija (OŠ TO) v Zagoiju, Branislav Urbanija in ravnateljica Srednje šole Zagorje (SŠZ), Anica Ule Maček.
»Učence usmerjamo predvsem v poklice in jim nudimo pomoč pri njihovi poklicni izbiri. Prednost pri tem dajemo mreži srednjih šol v Zasavju, saj želimo, da se izobražujejo v svojem matičnem okolju.« pravi ravnatelj OŠ TO. Meni, da smo v Zasavju naredili bistveno premalo za
zaposlitvene možnosti, saj bi lahko s kvalitetnimi delovnimi mesti preprečili mnoge negativne pojave našega okolja (odvisnost, kriminal ...), obenem pa so slabe tudi izobraževalne možnosti. Premalo naj bi bilo tudi politične volje in premalo konstruktivnega sodelovanja med občinami, je prepričan Urbanija. Pojasnil nam je tudi, da lahko o odnosu učencev do regije le ugibamo, vendar verjame, da: »...smo vsi ponosni na svoje korenine, da smo navezani na kraj in se identificiramo z okoljem, iz katerega prihajamo. To je čutiti tudi pri mladih, čeprav v veliko manjši meri.«
Po besedah ravnateljice SSZ je v naši regiji predvsem premalo podpore za razvojno naravnanost v turizem. Glede iskanja prakse v naši regiji imajo najmanj težav gostinski
Kakšna je perspektiva mladih v Zasavju?
Tadej Kreže, študent Možnosti so slabe, ker je premalo uspešnih podjetij. Rad bi delal v Zasavju, samo veijetno ne bom dobil dela.
Ivan Kunšek, ključavničar V Zasavju se že dolgo ve, da perspektive ni. Treba je narediti šolo in
delat ven iz Zasavja, ker tukaj nimamo nič, nobene perspektive. Vemo, da se tovarne zapirajo, vse skupaj propada, kar pa se odpira je kratkoročno. Povozil nas je čas z računalniki, zato je treba z mladimi naprej v svet.
Miha Dornik, študent Gospodarstvo v Zasavju ni razvito, če se želi mlad človek zaposliti je delo le v proizvodnji ali podobno. Pomembne so tudi veze. Če si dober, šolan nekaj možnost imaš, saj je jasno, da »taboljše« poberejo.
Besedilo in slike: Neža Sabanovič
_________________TEMA®
programi. V srednji poklicni in strokovni program SSZ se vključuje dobrih 80 odstotkov srednješolcev iz Zasavja. »Mi kot šola prevzemamo zahtevno nalogo, ki bo, po našem mnenju, rodila sadove. Skrbi me samo, če ne bo tedaj za poklicne šole že prepozno. Obiskujemo vrtce, prirejamo delavnice, informiramo okolico /.../« pravi ravnateljica.
Torej po mnenju nekaterih perspektiva v Zasavju je, po mnenju drugih je pač ni. Vsak lahko presoja po svoji želji, sama pa se pridružujem besedam Polone Siter Drnovšek: »Manj »jamranja« pa zato več pozitivne energije, sodelovanja in dela, pa ne samo med organizacijami, temveč tudi na osebnem nivoju, bi Zasavju prav prišlo! Srečno!«
Uredništvo Zasavc-a išče sodelavce za ulično prodajo štirinajstdnevnika v Zagorju in v Hrastniku in dopisnike za področje Radeč.
Vse, ki želijo sodelovati, prosimo, da to sporočijo na Uredništvo Zasavca na klasični ali elektronski način.
@> KULTURA
— ^ i-----------------------
ŠTILČKI PLEŠEJO
Prvoaprilski petek je bil za vse obiskovalce Mladinskega gledališča vesel dan. Pripravili so prijeten, zabavni večer na katerem so nastopili letošnji dobitniki štilčkov in njihovi gledališki kolegi. Poimenovali so ga ŠTILČKI GREDO NA PLES.
V gledališkem listu, ki ga je pripravil Primož Hančič je bilo zapisano: Ples je posebna radost, je veselo druženje, je ljubezen, je vse, kar si mladi želimo, da se že štirideset let veselimo. In prav štiridesetletnica je povod, da so tokrat pripravili prav posebno, med številnimi prireditvami v okviru praznovanja, prireditev, za katero je napisala scenarij in jo režirala neutrudna Nanda Guček. Z veliko domišljije in svojo iznajdljivostjo sta sceno pripravila Branko Solina in Matej Kolenc, za tehniko pa je skrbel Boštjan Zupan.
Po razstavi o delu Mladinskega gledališča v Zasavskem muzeju v Trbovljah in tradicionalnih ŠTILČKIH so svoje zveste gledalce razveselili s plesnim večerom, kjer so prikazali plese iz predstav minulih let.
Vse plese so kostumsko ustrezno opremili. V Praplesu so nastopili v kostumih Kremenčkovih. Sledilo je Belokranjsko kolo Lepa Anka za katero so ljubeznivo posodili narodne noše pri folklorni skupini Svobode Center. Predstavili so Dvomi ples, Valček, Čarelston, Polko, Balet, zaplesale so Nune. Vedno aktualni Kan kan so zaplesala dekleta v sposojenih krilih pri Emi Zalezina. Tudi Najstniški ples ni bil od muh.
Vrhunec večera, ki je povzročil še več smeha je bil nastop Veselih kitk, kjer je Uroš Piki satirično okrcal odgovorne za zadušljivo ozračje v Trbovljah.
V posebej estetsko oblikovani loži na stranskem balkonu sta sedeli DAMI, ki sta spominjali na Mopetke in z značilnim obnašanjem ter komentarji večkrat obrnile pozornost iz dvorane nase.
Program je na žalost vseh gledalcev trajal le urico časa, zato se je zdel skorajda prekratek. Občinstvo bi rado še gledalo in se zabavalo, saj je žeja Zasavčanov po tovrstnih zabavah velika.
Kot se za častitljiv jubilej spodobi, v Mladinskem gledališču pripravljajo AKADEMIJO, ki bo 23. aprila. Na njej bodo obujale spomine vse generacije štiridesetih let. V tej sezoni bo pripravljena tudi premiera komedije Mama je umrla dvakrat in mladinska predstava Obtoženi volk.
Mladinsko gledališče je vzgled sožitja generacij, ki se družijo in ustvarjajo skupaj. Njihovih uspehov se veselimo vsi, kijih zvesto spremljamo na njihovih številnih prireditvah in predstavah.
Slike: Branko Solina, Besedilo: Irena Vozelj
NORI TENORJI, NUNE IN KRALJ URBAN ZAKLJUČILI GLEDALIŠKO SEZONO
Sezona gledaliških abonmajev v Hrastniku za leto 2004/05 se je počasi iztekla.
Zadnji dve predstavi sta bili konec februarja - Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj in konec marca , ko so gledališčniki iz Maribora nasmejali obiskovalce s predstavo Ti nori tenorji. Zadnja predstava, v torek, 12.aprila, pa so bile Nune, muzical, v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana.
KRC Hrastnik je tudi letos organiziral gledališki abonma za otroke. Zadnji dve predstavi sta se prav tako iztekli v februarju in marcu. Gregorjevo čudežno zdravilo je izvedlo Mestno gledališče Ptuj, s Kraljem Urbanom pa je mlade obiskovalce navdušil Plesni forum Celje.
Besedilo:Fanči Moljk
BREZ MEJA
V Zagorju so si gledališki abonenti v sezoni 2004/20005 lahko ogledali pet uspešnic: Slovenci v vesolju, Julij Cezar, Maratonci tečejo častni krog, Zakonske zmešnjave in Scapinove zvijače.
Uprizoritev Molierove commedie deli "arte je bila 7.aprila, ko so se gledalci srečali z zvitim Scapinom, njegovimi prijatelji in gospodarji, ki se več ali manj zavestno prepuščajo njegovi zvitosti in umetelnosti urejanja tujih usod. Priznani slovenski igralci, pod vodstvom Borisa Cavazze so gledališko dvorano popeljali iz vsakdanjosti v briljantno situacijsko komedijo, ki s svojo brezčasnostjo vedno znova navdušuje častilce boginje Thalie.
Kulturni center Delavski dom Zagorje ima že pripravljene načrte za sezono 20005/2006. Poleg gledališkega bo tudi glasbeni, prvič pa bo tudi narodnozabavni abonma.
St. K.
REKLAME
Na podlagi prvega odstavka 58. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05-UPB) Občina Trbovlje objavlja javni natečaj za zaposlitev
svetovalca za vzdrževanje in gradnjo v Oddelku za okolje in prostor
Za delovno mesto svetovalec za vzdrževanje in gradnjo je določeno, da se naloge opravljajo v nazivih svetovalec III, svetovalec II in svetovalec I. Sprejeti kandidat bo naloge opravljal v nazivu svetovalec lil.
Poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
biti mora državljan Republike Slovenije
aktivno mora obvladati slovenski jezik
imeti mora visoko strokovno izobrazbo gradbene smeri
imeti mora 8 mesecev delovnih izkušenj
imeti mora opravljen državni izpit iz javne uprave
ne sme biti pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega
dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne sme biti obsojen na
nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev
ne sme biti v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz
prejšnje alinee
K prijavi z življenjepisom morajo kandidati priložiti naslednja dokazila:
fotokopijo potrdila o državljanstvu Republike Slovenije fotokopijo diplome
fotokopijo delovne knjižice, iz katere so razvidne delovne izkušnje fotokopijo potrdila o opravljenem državnem izpitu iz javne uprave potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja ali pisno izjavo kandidata
potrdilo pristojnega sodišča ali pisno izjavo kandidata, da ni v kazenskem postopku
Izbrani kandidat, ki bo predložil pisno izjavo, bo moral potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo, da ni v kazenskem postopku predložiti pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi.
Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidat, ki nima opravljenega državnega izpita izjavne uprave, ga mora opraviti v enem letu od imenovanja.
Nepopolne vloge ne bodo uvrščene v izbirni postopek.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili na naslov: Občina Trbovlje, Mestni trg 4,1420 Trbovlje, najkasneje do 29.4.2005.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
Informacije lahko dobite vsak delovni dan, tel. 03/56344-77 in 03/562-79-76, v času do 8. do 11. ure.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska c. 48, P.P.653,1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 47 87 400 • Telefaks: (01) 47 87 422
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr. in 58/03-ZZK-1) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, vabi na
1. PROSTORSKO KONFERENCO za državni lokacijski načrt za regionalno cesto I. reda RI-221/1219 Zagorje -Bevško na območju plazu »Ruardi« ki bo 19. aprila 2005, z začetkom ob 13. uri, v prostorih Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, Urada za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana, v veliki sejni sobi v podhodu.
Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave državnega lokacijskega načrta za regionalno cesto I. reda RI-221/1219 Zagorje - Bevško na območju plazu »Ruardi«.
Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Uradu za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana, vsak delovni dan med 13. in 15.30 uro, na sedežu Občine Zagorje ob Savi v času uradnih ur in na spletni strani Urada za prostorski razvoj http://www.gov.si/upr/aktualno.php, v rubriki Obvestila za javnost.
Valentina LAVRENČIČ
_______________________________________________Direktorica Urada za prostorski razvoj
MOŽNOST NAKUPA NA UGODEN KREDIT NAJVEČJA IZBIRA NOVE SPOMLADANSKE KOLEKCIJE
munn
SINCE 1925
Prodajalna Gosposka 3, Celje tel.: 03 490 04 90 Ob priložitvi kupona vam
priznamo 1 0% popust!
MOŠKO, ZENSKO IN OTROŠKO SPODNJE PERILO, PIŽAME
r" .
~i
^ 0,0,0,
Prodajalna Cankarjeva 4, Celje tel.: 03 493 07 10 Ob priložitvi kupona vam
priznamo 10% popust!
TURNIR V KICKROXINGIJ /A DRŽAVNO
PRVENSTVO 2005 V SEMI CONTACTU
V soboto, 2. marca 2005, se je v Športni dvorani Zagorje odvijalo 1. državno prvenstvo k kickboxingu za članice, člane, mladinke, mladince, deklice in dečke. Tekmovanje je potekalo pod okriljem Kickboxing zveze Slovenije v organizaciji
Kuba borilnih veščin Pon-Do-Kwan Zagorje.
Tekmovanja se je udeležilo 107 tekmovalcev iz 10-ih klubov iz Slovenije: CPS MIRAGE NOVO MESTO, KBV ORMOŽ, KBV PTUJ, KIT IZOLA, NANBUDO LJ, KARATE KLUB PON DO KWAN IZLAKE, POWER KICK MS, ŠPORTNO DRUŠTVO BUDOKAI NOVA GORICA, ŠE&RO ŠENTILJ in KLUB BORILNIH VEŠČIN PON DO KWAN ZAGORJE. Sodnik,i ki so delili točke, so bili: Filiput, Vodopivec, Miklavčič, Kaluža, Breg, Slodnjak, Karič, Štegar in Urbančič. Tekmovalci so se na 1. turnirju za državno prvenstvo borili za točke, katerih seštevek vodi na nastop na državnem prvenstvu v drugem delu sezone. Zagorsko dolino sta zastopala kluba borilnih veščin Pon-Do-Kwan iz Zagorja in Izlak. Oba kluba sta na tekmovanju prispevala veliko odličnih tekmovalcev. Največ prvih mest, so zasedli člani PDK Zagorje - skupno 8. z medaljo manj so jim sledili Izlačani.
Prva mesta so osvojili: Tilen Zajc (Izlake) v kategoriji dečki 155 cm, Luka Kopušar (Zagorje) v kategoriji dečki 165 cm, Iza Bratec (Izlake) deklice 155 cm, Neva Ocepek (Izlake) deklice +155 cm, Tina Koder (Zagorje) mladinke 55 kg, Maja Vetršek (Izlake) mladinke +60 kg, Sašo Vučko (Zagorje) člani 57 kg, Ervin Medič (Zagorje) člani 63 kg, Klemen Juvan (Zagorje) člani 69kg, Jure Vetršek (Izlake) člani 74 kg, Gregor Ocepek (Izlake) člani 79 kg, Igor Kalšek (Zagorje) člani 84kg, Primož Bračič (Zagorje) člani 89 kg, Ranis Smajlovič (Zagorje) člani 94 kg, Urška Dolinšek (Izlake) članice +65 kg. Druga mesta so osvojili: Gregor Razpotnik (Izlake) dečki 165 cm, Melinda Ramadani (Zagorje) deklice 145 cm, Timea Hribar (Izlake) deklice 155 cm, Damir Memič (Zagorje) mladinci 71 kg, Sara Vučko (Zagorje) mladinke 50 kg, Marko Močilar (Zagorje) člani 79 kg, Liljana Gošte (Izlake) članice 50 kg, Urška Motoh (Zagorje) članice 60 kg. Tretja mesta pa so osvojili: Rok Razpotnik (Izlake) dečki 165 cm, Denis Osmanovič (Zagorje) mladinci 63 kg, Tjaša Krajnik (Zagorje) mladinke 55 kg, Nejc Hribar (Izlake) člani 63 kg, Marko Razpotnik (Izlake) člani 69 kg, Aleksandar Docič (Zagorje) člani 74 kg.
V finalnem delu so se zmagovalci članskih kategorij pomerilii v absolutni kategoriji in se potegovali za nagrado, ki jo je prispeval TOP TEN. Uvrstitve tekmovalcev v absolutni
kategoriji: ČLANICE: 2 mesto Vetršek Maja, 3. mesto Urška Motoh, ČLANI: 1. mesto Gregor Ocepek, 2. mesto Klemen Juvan in 3. mesto Jure Vetršek. V finalnem delu tekmovanja so se predstavili tudi člani domačega kluba iz Zagorja, ki so s prikazanimi točkami popestrili finalne borbe v absolutni kategoriji, ki so bile velika atrakcija za tekmovalce.
Besedilo in slika:Sašo Vučko
NK ZAGORJE OBVEŠČA JAVNOSTI
ŠPORTNI IN DRUGI ZAINTERESIRANI JAVNOSTI
NK Zagorje sporoča, da bo 22. aprila 2005 ob 18. uri izredna skupščina NK ZAGORJE v prostorih srednje šole Zagorje, učilnica št. 30.
Glavni cilj te skupščine je predstavitev zaključnega računa in volitve novega predsednika NK Zagorje, in če bo skupščina mnenja, tudi volitve celotnega upravnega odbora.
Vse javnosti pozivamo, da na naš klasični naslov, NK Zagorje, Cesta 9. avgusta 49,1410 Zagorje ob Savi, ali elektronski naslov, nkzagoije@email.si pošljete predloge.
Zaželene lastnosti kandidata so: vplivna osebnost v gospodarskem in javnem življenju, pripadnost športu in komunikativnost.
S skupnimi močmi vseh športno in nogometno navdušenih Zasavčanov in Slovencev bomo spremenili svet!
“VIRIBUS UNITIS,” je bilo reklo davnega cesarja Franca Jožefa Predloge zbiramo do 22.04.205 po elektronski pošti, na klasični naslov pa morajo predlogi prispeti najmanj do 21.04.2005 . VABIMO VSE LJUBITELJE NOGOMETA DA PRIDEJO NA SKUPŠČINO, 22.4.2005 V STEKLENO DVORANO DELAVSKEGA DOMA ZAGORJE!
Tudi v bodoče bomo dosegali dobre rezultate le skupaj! Upravni odbor NK Zagorje
ŠPORT ©I
ROKOMET
Manj od pričakovanega
Prvi vikend v aprilu ni prinesel tistega, kar so v taboru zagorskih rokometašic pričakovali. Posebej je svoje pristaše razočarala članska ekipa, ki seje iz gostovanja vrnila z porazom. Kadetinje so na drugem turnirju v zaključnih tekmah doma obakrat premagale svoje nasprotnice. Tudi starejše deklice so s svojim pristopom in prikazanim v Velenju zopet razočarale. Le najmlajše deklice A in B so se vrnile iz gostovanj v Velenju in Žalcu vrnile z pomembnima zmagam. Več v nadaljevanju. Končnica 1-8:5. krog - RK ŠKOCJAN : RK ZAGORJE 37:31	(22:17)
Strelke za Zagorje: Ramšak 2, Jelševar 7, Mimič 6, Peterlin 8, Poglajen Ina 3, Bola 2, Borštnar 1 in Poglajen Anja Igol.
Boleč poraz proti zadnje uvrščeni ekipi v ligi za prvaka. Zagorjanke so v Škocjanu igrale izredno slabo v obrambi kar kaže tudi končni rezultat, V napadu so igrale nepovezano in celotno srečanje odigrale predvsem v individualnih akcijah. Takšna igra jim ni uspevala in poraz je glede na prikazano povsem zaslužen. S tem porazom so zdrsnile na peto mesto v skupini.
KADETINJE - SKUPINA F - 2. KROG - ŠR KATJA KURENT ZAGORJE : RK NOVO MESTO 14:13 (7:8)
Strelke: Fon 5, Bola 3, Božič 2, Roksandič 2 in Hribar in Borštnar Igol.
ŠR KATJA KURENT ZAGORJE : RK GRAMIZ KOČEVJE -14:13 (7:8)
Strelke: Roksandič 6, Bola 5, Božič 3 ter Avdič, Borštnar in Fon po 1 zadetek.
Zagorske kadetinje so dosegle dve pomembni zmagi za čim višjo končno uvrstitev ob koncu prvenstva. Obe tekmi sta bili zelo enakovredni in izenačeni in sta bili odločeni šele v zadnji minuti srečanja. Več športne sreče so imele domače igralke in zasluženo obakrat zmagale. V tretji tekmi turnirja so Novomeščanke premagale Kočevke z rezultatom 23 proti 18. POLFINALE - STAREJŠE DEKLICE - 3. krog ŽRK VELENJE : ŠR KATJA KURENT ZAGORJE 26: 9 (13:4) Strelke: Golob 2, Hace 2, Klopčič 2, Fon, Hribar-kovač, Bantan po 1 gol.
Na tretjem gostovanju v polfinalu in še tretji poraz starejših deklic. Domačinke so bile v vseh pogledih boljše od nezainteresiranih Zagorjank. Enostavno na gostovanjih Zagorska dekleta nikakor ne morejo prikazati tistega znanja, ki ga prav gotovo imajo. Enostavno so po začetnem vodstvu domačih predajo in ne pokažejo nobene želje in volje, da bi rezultat spremenile sebi v korist. Verjamemo, da bodo v treh domačih tekmah v aprilu pokazale precej več volje in želje po zmagi.. Kljub visokemu porazu si pohvale zaslužijo Bantan, Klopčič in obe vratarki Bojkič in Gradišar.
POLFINALE - ML. DEKLICE - A - 3. krog -ŽRK CELEIA ŽALEC : ŠR KATJA KURENT ZAGORJE 15: 21 (8:7)
Strelke: Hribar-Kovač 5, Hace 3, Perger 3, Klopčič 2, Rebolj 4, Kerin 3 in Odlazek -Bogožalec 1 gol.
Tudi v tretjem krogu so mlajše deklice A prepričljivo premagale svoje vrstnice iz Žalca. Prvi polčas so Zagorjanke odigrale precej slabo in domače so vodile za en zadetek. V nadaljevanju so zagorske rokometašice zaigrale kot prerojene. Z odlično igro v obrambi in predvsem v napadu so v drugem polčasu povsem nadigrale domačinke in zasluženo visoko zmagale. S to zmago so si na stežaj odprla vrat v finale, vendar je potrebno zmagovati tudi doma.
POLFINALE - MLAJŠE DEKLICE - B-3. krog- RK VELENJE : ŠR KATJA KURENT ZAGORJE 12:14 (6:7)
Strelke: Kerin 6, Hace 5, Zavec 2 in Rebolj 1 gol.
V	tretjem krogu prva zmaga Zagorjank v polfinalu. Zasluženo, ampak težko. S to zmago so si zopet odprle možnosti za osvojitev prvega mesta v skupini, ki vodi v finale tega tekmovanja. Tekma je bila zelo izenačena in zmago so si igralke iz Zagorje priborile v zadnjih minutah tekme.
USPEŠNO NADALJEVANJE
V	drugem vikendu v aprilu so zagorske rokometašice popravile slab nastop iz prejšnjega tedna. Članska ekipa je zabeležila pomembno zmago proti Krajnčankam za vrh lige za prvaka. Starejše deklice so zopet visoko izgubile proti najboljši ekipi v tej skupini. Celjanke so prikazale odlično igro iz zasluženo visoko premagale domače. Mlajše deklice A so nepričakovano odigrale neodločeno v Radencih in se bodo morale pošteno potruditi za uvrstitev v finale. Mlajše deklice B so dosegle pomembno zmago v Žalcu in se zopet vrnile v boj za prvo mesto v skupini. Končnica 1-8-6. krog - RK ZAGORJE : RK PLANINA - 26:22 (12:9)
Strelke za Zagorje: Ramšak 5, Jelševar 7, MimičS, Peterlin 6, Poglajen Ina 4, Marinovič 1.
Domače so po treh porazih končno slavile v domači dvorani. Začetek ni obetal nove zmage saj so gostje trdno držale korak z domačimi. Do 18 minute je bil rezultat izenačen. Po minuti odmora domačega trenerja Grbca in odlični igri v obrambi so domačinke naredile delni rezultat 5 proti 0 in tako dobile prvi polčas. V nadaljevanju so domače povišale razliko na 6 zadetkov razlike v 40 minuti. Nato so Gorenjke zaigrale bolj čvrsto v obrambi in napadu ter zmanjšale razliko na samo dva zadetka prednosti v 52 minuti. Vendar so Jelševar, Peterlin in Ramšak s svojimi zadetki uspele uspešno privesti tekmo do konca tako, da so dve pomembni točki ostali doma.
POLFINALE - STAR. DEKLICE-4. krog -ŠR KATJA KURENT ZAGORJE : ŽRK CELEIA CELJE-7: 36 (4:15)
Strelke: Perger 3, Golob 2, Klopčič 1, Hribar-Kovač 1 gol. Celjanke so prikazale še eno učno uro za domače rokometašice. POLFINALE - ML. DEKLICE - A - 4. krog -ŠR KATJA KURENT ZAGORJE : RK MILLENNIUM-18.T8 (7:11)
Strelke: Hribar-Kovač 1, Hace 3, Perger 7, Klopčič 6, Rebolj 4, Bratec 1 gol.
Mlade rokometašice Šole rokometa Katja Kurent so izpustile lepo priložnost, da si dva kroga pred koncem na stežaj odprejo vrata finala tem tekmovanju. Po odlični igri v prvem polčasu so v drugem domače v zadnjih trenutkih izenačile. Zagorjanke so vodile celotno srečanje vendar so domače tudi po zaslugi sodniškega para uspele na koncu priboriti točko.
POLFINALE - ML. DEKLICE - B-4. krog- ŠR KATJA KURENT ZAGORJE : RK Celeia Žalecl2:19 (9:13)
Strelke: Kerin 5, Hace 10, Zavec 3 in Lipovšek 1 gol.
Nova pomembna zmaga najmlajših deklet iz zagorskega kluba. Prvi polčas je bil zelo izenačen. V drugem delu so vse igralke Zagorja Hace, Kerin, Rebolj, Zavec, Lipovšek, Hodžič in vratarka Vajda povsem nadigrale domačinke. Razlika se je iz minute v minuto samo še povečevala in na koncu je bila velikih 7 zadetkov prednosti. V zadnjih minutah so dobile tudi priložnost ostale igralke Zagorja Meterc, Mervar, Bratec in Golčar.
DL
MLADE TRBOVEL.ICANKE DRŽAVNE
PRVAKINJE
Finalni turnir mlajših pionirk je pripadel košarkarski ekipi Jin-Jang Trbovlje.
S finalom v dvorani Komunalnega centra v Domžalah, ki je potekalo v nedeljo, 20.03.2005 (kjer sicer nastopajo košarkarji Heliosa), se je s slavjem Trboveljčank končalo državno prvenstvo za mlajše pionirke, letnik 1992 in mlajše. Lepo število gledalcev (približno 500) je imelo priložnost na delu videti kopico perspektivnih in talentiranih košarkaric, ki bodo v prihodnje zagotovo še krojile vrh slovenske ženske košarke. Svoje je seveda naredila trema, ki jo je prinesla pomembnost dogodka, gledalci in ves pritisk finala, posledično pa je to pomenilo nekaj več zgrešenih čistih metov in nepotrebnih napak, a so igralke vse izničile z izdatno mero borbenosti.
Prva polfinalna tekma je postregla s prepričljivo zmago Trbovelj nad Ježico, medtem ko je bila tekma med Sentjur-Smaijem in Domžalami napeta vse do konca. Po boljšem začetku gostij so domačinke v drugi tretjini zaigrale bolj podjetno in razliko nadoknadile, rezultat pa je bil ob polčasu izenačen. Odločala je tako zadnja tretjina, v kateri so bile za koš boljše košarkarice Sentjur-Smaija.
Tudi na popoldanskih tekmah je bilo na parketu (in ob njem) sila vroče. V tekmi za tretje mesto je bil boj med Domžalami in Ježico večji del izenačen, domačinke pa so nato ob bučni podpori navijačev v zadnjem delu igre le pokazale svojo moč in zasluženo osvojile tretje mesto. V finalu sta se pomerili stari znanki iz letošnje sezone - obe ekipi sta se namreč v predtekmovanju pomerili že dvakrat, obakrat pa so slavile Trboveljčanke - a je bilo tokrat veliko bolj napeto. Košarkarice Jin-Janga so bile izrazite favoritinje dvoboja, kar pa je na igralkah pustilo vidne posledice in nikakor niso uspele ujeti pravega ritma. Prvo tretjino so tako tesno dobile, v drugi pa je kazalo, da bo vajeti v svoje roke prevzela Nika Barič, a ekipi vseeno ni in ni steklo, tako da so drugo tretjino dobile Štajerke. A vseeno je v zadnji tretjini le prevladala moč Trbovelj, ki si je zahvaljujoč Baričevi in Urši Svetič priigral večjo prednost. Nasprotnice pa se le niso predale in so ‘grizle’ vse do zadnjega sodnikovega žvižga, a za preobrat in zmago le niso imele dovolj moči in znanja.

ms.
Naziv najboljše strelke turnirja si je pristreljala Nika Barič (Jin-Jang Trbovlje), ki je dosegla 39 točk, z naslovom najkoristnejše igralke se je okitila njena soigralka Urša Svetič, medtem ko so bile v peterko turnirja, poleg obeh omenjenih, izbrane še Cerar (Domžale),
Kocijan (Šentjur-Šmaije) in Rupnik Gežica).
Naslov državnih prvakinj so osvojile:Urška Kušar, Kaja Kušar, Merima Aliji, Ana Amon, Urša Svetič, Tina Doberlet, Nika Barič, Tamara Kmetič, Nika Petauer, Eva Kovačič, Nika Razgoršek, Veronika Ilič, Maša Matko, Verica Jovanovič, Kaja Porle, Ana-Marija Čančar, Čop Kaja, Marko Markovič (trener), Mateja Izgoršek (pomočnica trenerja), Damir Grgič (uradni predstavnik), Alja Pišek (fizioterapevtka).
Polfinale
ŽKK Domžale - ŽKK Šentjur Šmarje 26 : 28 (3:11,16:8,
7:9)
Domžale: Bunta 11, Gvardjančič 6 in Momčilov 5. Šentjur: Belak N. 7, Belak U. 6, Kocijan 5.
ŽKD Jin-Jang - ŽKD Ježica 61: 40 (18:12, 25:14,18:14) Jin-Jang: Barič 19,Razgoršek 12, Svetič 11.
Ježica: Rupnik 15, Drolc 8, Tomašič 6.
Tekma za.?. mesto
ŽKK Domžale - ŽKD Ježica 44 : 38 (20:16, 8:13,16:9) Domžale: Kovač 18, Bunta 10, Cerar 8.
Ježica: Koplova 9, Zore 8, Ziher 6.
Finale
ŽKD Studio Jin Jang - ŽKK Šentjur Šmarje 44 : 39 (15:12, 14:16,15:11)
Jin-Jang: Barič 20, Svetič 17.
Šentjur: Baliž 13, Kocijan 10, Zabukovšek 5.
Vrstni red
1.	Jin Jang Trbovlje
2.	Šentjur Šmarje
3.	Domžale
4.	Ježica
Slika: ŽKD Jin-Jang, besedilo: Lina Dečman
ŠPORT
-----1
ZASAVSKI CICIBANI IJSPESNO ZAKLJUČILI SMUČARSKO SEZONO 2004/2005
Nina Žnidar in Katja Murne na tretjem in petem mestu v državnem pokalu
Smučarska sezona se je minuli vikend končala tudi za najmlajše alpske smučarje, cicibanke in cicibane. V letošnji sezoni so nastopili na šestih državnih tekmah za Pokal Get Power in na desetih tekmah za Pokal Vzhodne regije. V konkurenci 50 cicibank in 55 cicibanov je tekmovalo 8 cicibank in 5 cicibanov iz Zasavja, ki trenirajo pri treh klubih, SK Velenje, SD Trbovlje in SK Zagorje. Skozi vso sezono smo poročali o njihovih odličnih dosežkih, kar so potrdili tudi ob zaključku sezone z odličnimi uvrstitvami v skupni razvrstitvi državnega Pokala Get Power in Pokala Vzhodne regije.
V	letošnji sezoni je bilo šest veleslalomov za državni Pokala Get Power, za končni rezultat pa je štelo najboljših pet rezultatov. Med cicibankami je kljub veliki smoli na zadnji tekmi sezone odlično tretje mesto v skupni razvrstitvi Pokala Get Power osvojila Nina ŽNIDAR, zelo dobro pa je sezono končala tudi Katja MURNC, ki je osvojila peto mesto. Ti dve zasavski cicibanki se bosta tudi udeležili zaključka smučarske sezone na Krvavcu v organizaciji Smučarske zveze Slovenije, ki najboljšim šestim smučarjem v vseh kategorijah, od cicibanov do članov, podeli tudi posebna priznanja za uvrstitve v državnem pokalu. Med cicibani sta se med deseterico v Pokalu Get Power uvrstila dva zasavska cicibana, Blaž Kreže na sedmo mesto in Žan Hribar na deveto mesto.
V	skupni razvrstitvi Pokala Vzhodne regije, kjer šteje najboljših devet rezultatov z desetih tekem sezone, pa so se na zmagovalne stopničke povzpeli trije zasavski
cicibani. V kategoriji cicibank je zmagovalka postala Nina ŽNIDAR, na tretje mesto se je uvrstila Katja MURNC. V kategoriji cicibanov se je na tretje mesto uvrstil Žan HRIBAR. Ti trije cicibani so na posameznih tekmah osvojili kar 17 medalj, od tega Nina 8 zlatih, Katja 2 srebrni in 3 bronaste, Žan pa 1 zlato in 3 srebrne. Ti trije cicibani tekmujejo za SK Velenje, trenirajo pa pod vodstvom trboveljskega trenerja Borisa Rozine. Med deseterico so se v skupni razvrstitvi tega Pokala Vzhodne regije uvrstili tudi trije cicibani iz SD Trbovlje, in sicer pri cicibankah Hana Brvar na 9. mesto ter pri cicibanih Blaž Kreže na 7. mesto in Nejc Poglajen na 8. mesto.
Tako se je končala ena izmed uspešnejših sezon zasavskih cicibank in cicibanov, zato jim ob koncu tako uspešne sezone čestitamo in jim tudi v prihodnji sezoni zaželimo podobne ali še boljše rezultate. Hkrati se zahvaljujemo tudi vsem sponzorjem, ki so pripomogli k uspehom mladih smučarjev, seveda z željo po sodelovanju tudi v naslednji sezoni. V prihodnji sezoni bodo namreč najboljši trije zasavski cicibani te sezone, Nina, Katja in Žan, nastopali v kategoriji mlajših deklic in dečkov, kjer bo konkurenca še večja. Zato veliko športne sreče tudi v prihodnji sezoni!
KATJA MURNC
Rezultati zadnjih dveh tekem:
Slalom za Pokal Vzhodne regija. Arah. 1.4.2005:
Cicibanke - 1. mesto Nina Žnidar, 4. mesto Katja Murne, 6. mesto Hana Brvar, 9. mesto Eva Suša. Cicibani - 4. mesto Žan Hribar, 6. mesto Nejc Poglajen, 8. mesto Blaž Kreže. Veleslalomu za državni pokal Get Power. Arah. 2.4.2005: Cicibanke - 6. mesto Katja Murne, 9. mesto Tjaša Kmet, 11. mesto Hana Brvar. Cicibani - 8. mesto Blaž Kreže, 9. mesto Žan Hribar, 13. mesto Nejc Poglajen, 16. mesto Luka Bolarič. Najboljša zasavska cicibanka Nina Žnidar, ki se je na zadnji tekmi borila za zmago v skupni razvrstitvi državnega pokala Get Power, je naredila veliko napako in zato na zadnji tekmi ni osvojila potrebnih točk za končno zmago.
Besedilo in slikad.M.

INTERVJU
IVAN PIVK
PREKOHOREC, VOJAK
In... predsednik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, ki v svoje delovanje vključuje vojne invalide vseh vojn, ki so kdaj potekale na ozemlju Slovenije. Zaradi odmaknjenosti časa med člani ni več vojnih invalidov iz prve svetovne vojne, polnopravno članstvo pa imajo priznano njihove vdove. Včlanjenih je tudi vedno več simpatizerjev, ki delujejo v društvu, niso pa deležni nekaterih pravic, ki jih imajo vojni invalidi. Ivan Pivk je bil gost na letni seji Društva vojnih invalidov Zasavje v marcu na Izlakah, kjer sva se srečala in prijazno je privolil v klepet.
Kot predsednik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije zagotovo najbolj poznate razmere in problematiko v Zvezi in v
posameznih društvih.
Kako se društva financirajo?
ZDVIS in vseh petnajst društev v njeni sestavi se pretežno financira iz fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Približno 75 % vsega denarja, razen članarine, dobivamo iz tega vira. To so strogo namenska sredstva, ki jih uporabimo za redno dejavnost, kar pomeni, da društva s temi sredstvi izvajajo posebne socialne programe in storitve za invalide ter za delovanje organizacije. Približno razmerje med sredstvi za programe in sredstvi za delovanje je 60% v korist izvajanja programov in 40% za pokritje stroškov delovanja. Drugi vir, ki je bil do sedaj tudi zagotovljen, so bila sredstva državnega proračuna. Iz tega vira smo imeli v lanskem letu na razpolago nekaj več kot 14 mio sit, kar je predstavljalo približno 11% -12% vseh razpoložljivih sredstev . Tretji vir pa pomeni udeležbo pri dobičku iz poslovanja družbe Krka- zdravilišče Strunjan, ki je bilo pred časom Dom vojaških vojnih invalidov, sedaj pa deluje kot zdravilišče. Sredstva iz državnega proračuna so strogo namenska za programe, kot je sofinanciranje letovanja materialno šibkih invalidov in za financiranje nekaterih drugih socialno zdravstvenih programov, za katere je država namenjala denar.
To so podatki za preteklo leto?
Seveda! Letos so vsote, na katere računamo, približno enake. Imamo zagotovilo in tudi sklep sveta fundacije FIHO, da so sredstva zagotovljena, nimamo pa še podatkov, koliko bomo lahko dobili iz državnega proračuna in kako je poslovala družba Krka - zdravilišče Strunjan, se pravi kolikšna bo naša udeležba pri dobičku. Kaže, da bomo morali zelo previdno in gospodarno ravnati na vseh področjih. Če bodo igre na srečo, ki so tudi vir naših
prihodkov, normalno uspešne in če bo kakšen nepričakovani priliv sredstev na loterijo ter iz loterije v fundacijo, potem upamo, da bomo preživeli. V kolikor pa se bo zgodilo, da bi interes za igre na srečo upadel, ali da ljudje ne bodo imeli denarja zanje, potem bodo prihodki manjši od načrtovanih.
Pred nami je težko leto 2005. Treba bo pametno in gospodarno koristiti denar, ki ga imamo. Seveda bomo v zvezi in društvih vztrajali pri tem, da zagotovimo denar za izvajanje posebnih socialnih programov in vsaj minimalna sredstva za delovanje. Zmanjkalo pa bo denaija za investicije, za nabavo opreme in za najemanje pisarniških ter društvenih prostorov i.t.d..
Omenili ste, da bo leto 2005 za društva, v gospodarskem pomenu, težavno. Nam lahko malo bolj podrobno opišete pričakovane težave?
Slovenska vlada ocenjuje, da bo denarja za vse uporabnike sredstev iz državnega proračuna premalo in napoveduje, da bo morala zmanjšati izdatke na določenih področjih. Med drugim se omenjajo tudi tako imenovani socialni transferji. V te socialne transferje na nek način spadajo tudi nevladne organizacije, ki izvajajo neko humanitarno, socialno poslanstvo. V ta sklop sodi tudi naša zveza in društva. Do sedaj nimamo nobene informacije ali bomo predvidenih 15,3 mio sit, kolikor je zapisano v državnem proračunu že leta 2003, tudi dobili. Če bo vlada prisiljena zmanjšati ta sredstva ali jih celo ukiniti, potem bi se to poznalo pri programih, ki so naravnani na sofinanciranje letovanja za invalide, ki imajo nizke prejemke in invalidnine ter za tako imenovane zdravstvene programe. Po podatkih, ki smo jih posredovali v proračun, naj bi 15 mio sit bilo namenjenih za ta dva programa. Če
upoštevamo dejstvo, da smo za program ohranjevanja zdravja, kamor na nek način spada tudi sofinanciranje letovanja, porabili v letu 2004 19 mio sit, potem pet milijonov manj pomeni £ sredstev manj za izvajanje omenjenih programov ali za 5 mio sit manjši priliv od načrtovanega. Prizadeta bo tudi neposredna pomoč ljudem, ki živijo v materialni stiski zaradi starosti, šibkega zdravja, osamelosti i.t.d.. V lanskem letu smo za ta program porabili okrog 8 mio sit, od tega je bilo 5 mio sredstev nakazano iz državnega proračuna. V tem primeru bosta ob izpadu planiranih sredstev iz proračuna oba omenjena programa zelo prizadeta. To so razlogi zaradi katerih sem omenil, da bo leto 2005 za vojaške invalide težko. Na splošno ljudje mislijo, da je za to kategorijo invalidov dobro poskrbljeno. Moram pritrditi, da je država s predpisi zanje poskrbela in korektno izpolnjuje individualne pravice invalidov glede prejemkov v obliki invalidnine in raznih dodatkov, ki spadajo zraven. Dejstvo pa je, da vsi vojaški invalidi niso imeli ravno
visokih plač, da so med njimi kmetje, za katere vemo, da so njihove pokojnine nizke. Veliko je delavcev v podobnem položaju. Po posebnih predpisih borci NOB-ja prejemajo dodatke, invalidnine, ki jih prejemajo invalidi z manjšimi telesnimi poškodbami pa so izredno nizke in ne presegajo 20 tisoč sit. Takšni ljudje težko živijo.
Glede na dejstvo, da so volitve jeseni 2004 prinesle spremembe na oblasti in da imamo sedaj vladajočo desno opcijo, se človek nehote vpraša ali gre pri takšnih ukrepih vlade za politično dejanje ali pa je vlada k tako nepopularnim ukrepom, kot je zmanjševanje sredstev za izvedbo socialnih programov društev in uvajanje sprememb v sami davčni politiki, s katerimi neposredno oškoduje že tako socialno ogroženi del prebivalstva, preprosto prisiljena zaradi stanja v državni blagajni?
Novi zakon o dohodnini, ki je bil sprejet, mislim, da v maju leta 2004, je pač predlagala in oblikovala prejšnja vlada. Tako za sam zakon obstoječa vlada ne more biti odgovorna. Res pa je, da so nekateri poslanci iz strank, ki so sedaj v vladajoči koaliciji, tudi v prejšnjem mandatu bili poslanci Državnega zbora in so za ta zakon glasovali.
Po starem zakonu, ki je veljal še v letu 2004, prejemki, do katerih so bili po zakonu upravičeni vojni invalidi, niso bili obdavčeni. V novem zakonu pa čisto določno piše, da invalidnine po zakonu o vojnih invalidih niso obdavčene, kar je sicer v redu, vendar pa ni v zakonu izrecno zapisano, da niso obdavčene tako imenovane družinske invalidnine, torej družinski dodatki tistih upravičencev po zakonu o vojnih invalidih, ki imajo nizke prejemke in v zakonu ni zapisana oskrbnina, do katere je opravičen vojni invalid v času poklicne rehabilitacije. Enako se je zgodilo tudi z veteranskim dodatkom iz zakona o vojnih veteranih in z veteranskim prejemkom, ki je enkraten prejemek. V zakonu to ni zapisano! Ker morajo v državnih organih ravnati skladno z zakonom, so se domislili, da pač družinske invalidnine, družinske dodatke, oskrbnine, veteranski dodatki i.t.d., morajo biti obdavčeni. V zakonu je to zapisano kot neto prejemki, državni organi pa so jih preoblikovali v bruto
INTERVJU 23
+
zneske in od vsakega takega zneska pač odtegnejo 25 % kot akontacijo dohodnine in jo usmerijo v državni proračun, oziroma upravičencu toliko manj izplačajo. Če upoštevamo, da je večina vdov, pretežno vdove so namreč prejemnice sredstev po zakonu o vojnih invalidih, ker so izgubile može ali sinove v vojnah in po nekih cenzusih dobivajo nekje od 16 do 25 tisočakov na mesec in če jih po zakonu o dohodnini pri tem prikrajšajo za 25%, je to precejšnje zmanjšanje prihodka v družinski proračun posameznika. Nekatere osebe, ki so bile na ta način prikrajšane za že omenjena sredstva, so se glede tega pozanimale pri državnih upravnih organih in na davčni upravi in dobile odgovor, da bodo v letu 2006 dobile denar odvzeti denar, kar pomeni, da pravzaprav sploh niso obdavčene. Pri tem pa starejše ženske, še posebej tiste, ki so stare nad osemdeset let, upravičeno muči vprašanje ali bodo do takrat sploh še živele.
Kakšna so torej vaša priporočila za delovanje društev v letu 2005?
Društva morajo še naprej izvajati poslanstva, zaradi katerih so bila ustanovljena in si prizadevati za doseganje ciljev, ki jih imajo zapisane v statutu in v svojih programih dela. Zelo selektivno bodo morala odločati o namenski porabi denarja, ki ga bodo pač imela na razpolago. Med svojimi člani
bodo morali v društvih izbrati tiste, ki so najbolj potrebni pomoči. Zavedam se, da bo hudo. Pomoč bo manjša. Tudi takšni bodo, ki so po kriterijih upravičeni do pomoči, pa je ne bodo dobili. Hudo bo v takšnih razmerah ocenjevati, koliko bi človek komu dal, vendar bodo društva morala tako ravnati in pošteno povedati po kakšnih merilih so nekomu nekaj odobrila ali ne-odobrila. Ljudje morajo vedeti, da se pomoč ne daje na pamet in da se bo pomoč dodeljevala po strogo določenih merilih in korektnih presojah. Potrebno bo zmanjšati stroške za delovanje društev in morda poiskati tudi nove finančne vire, ki bi olajšali financiranje delovanja.
Kdaj ste postali predsednik ZDVIS? Kakšno delo ste opravljali pred upokojitvijo?
Od leta 1943, ko sem vstopil v Prvo prekomorsko brigado, doli, na jugu Italije pa vse do 31. decembra 1981, sem bil vojak, častnik v jugoslovanski armadi. Kot oficir sem se tudi upokojil. Takoj po upokojitvi so me vključili v dejavnost, v delo Skupnosti socialnega zavarovanja vojaških zavarovancev. Bil sem med ustanovitelji Društev vojnih invalidov Ljubljana. To se je dogajalo leta 1994. Leta 1997 so me izvolili v Izvršni odbor naše zveze, dve leti kasneje pa za predsednika ZDVIS, kjer sem še sedaj.
Besedilo in slika: M.A.Š.
H----------------------
MAGNETO VA 1. REDNA SKUPŠČINA
Zadnjega marca so imeli člani MAGNET-a, društva ljubiteljev starodobnih vozil Zasavja, Trbovlje v prostorih gostišča
Matko svojo prvo skupščino.
Predsednik društva je prisotne seznanil kaj so člani realizirali od ustanovitve društva dalje. Prvo leto je bilo včlanjenih 39 članov, letos se je število povečalo že na 47.
Ogledali so si proizvodnjo Clia v novomeškem Revozu, sodelovali na srečanjih ljubiteljev starodobnih vozil, pri dirki Katarina 2004.
Za društvo MAGNET pomembna trojica z leve proti desni -Matej Plevčak - blagajnik, Franc Malgaj-predsednik in Branko Podbevšek - tajnik
V tem letu bodo še bolj aktivni. Načrtujejo udeležbo na srečanjih s podobnimi društvi, tri strokovne ekskurzije, tudi v okviru SVS, vsaj enkrat mesečno srečanja svojih članov na sedežu Gabrsko 30b. Največji organizacijski zalogaj zanje bo dirka Katarina 2005, ki bo organizirana 4. junija, v času prvojunijskih praznovanj. Na dirko bodo vabljeni vozniki starodobnih motoijev iz Slovenije in tujine. Starodobna vozila se bodo predstavila na panoramski vožnji Trbovlje - Slačnik
Člani so pozorno prisluhnili planu dela društva v letu 2005.
- Zagorje - za Savo - Trbovlje - Čeče, kjer bodo imeli svoj zbor in zaključek dirke.
Društvo se financira s sredstvi zbrane članarine, ki je tudi letos enaka lanskoletni, t.j. 5.000 SIT, s sredstvi sponzorjev in donatorjev. Organizacija dirke Katarina 2005 bo precejšen finančni zalogaj, zato računajo na finančna sredstva sponzorjev iz vse Slovenije. Imenovan je že organizacijski odbor dirke, tehnična izvedba bo v rokah AMD Domžale, častni član organizacijskega odbora je tudi minister za promet mag. Janez Božič, ki bo prišel tudi na dirko skupaj z ostalimi visokimi gosti.
Društvo bo veselo vsakega resnega novega člana, ki bo aktivno sodeloval pri njihovem delu.
Besedilo in slike: Irena Vozelj
TURISTIČNI DELAVCI SO USPEŠNI
V petek, 1.aprila 2005, so imeli letni občni zbor elani TD Hrastnik. Zbrali so se v prostorih brodarskega društva v Podkraju, kjer je pričela s pregledom dela za preteklo leto predsednica društva Mojca Greben.
Aktivnosti so se začele lO.marca, ko so že tretjič organizirali na Dolu kramarski sejem. V marcu so se udeležili tudi Sejma počitnic, kjer so z drugimi zasavskimi društvi predstavili svojo ponudbo. Sledil je vsakoletni cvetlični sejem v aprilu, junija pa so se odpravili po Sovretovi poti kot predhodnica vseslovenskega pohoda v začetku oktobra, ko so pri organizaciji prevzeli levji delež. Še prej so se odpravili tudi na Kras, kjer so si ogledali največjo vrtnarijo trajnic. Z območno obrtno zbornico so sodelovali na celjskem sejmu, novembra pa z lovci pripravili v poslovni dvorani odmevno razstavo. Z njimi so sodelovali tudi na prireditvi ob podelitvi priznanj za hortikulturno urejenost okolja. Decembrsko druženje z občani Hrastnika pa so popestrili s konjerejskim društvom, s šolarji in članicami keklarskega društva.
Tudi v tekočem letu bodo podobne aktivnosti, le da bodo marsikaj še nadgradili in popestrili. Zanimive predloge in pripombe so imeli tudi ostali udeleženci občnega zbora. Tako so na primer opozorili, da bi morali obeležju ob Petrolu posvetiti več pozornosti, saj je to prvi stik s krajem. Povezati bi se bilo treba s celjskim muzejem, da bi skupaj postavili razstavno omarico ali pano, kjer bi predstavili celoten prikaz
izkopavanj, preslikali najdbe in podobno. Na tem mestu pa bi bilo treba obnoviti in popularizirati že urejeno pot nad Petrolom do steklarske trgovine. Opozorili so tudi na »skrite« steklarske eksponate, ki prikazujejo razvoj te panoge, vendar niso dostopni širši javnosti. Mogoče bi jih lahko razstavili v muzeju, ki so ga kar nekaj časa urejali in zdaj že čaka obiskovalce. Razgovorili so se tudi o spominkih, ki jih nekaj sicer imajo, vendar še vedno premalo.
Besedilo in fotograßje: Fanči Moljk
KMEČKE ŽENE BODO IMELE PESTRO SEZONO
Aktiv kmečkih žena z Dola in Hrastnika so imele v petek, 18.marca 2005, občni zbor s predavanjem, poročili za preteklo
leto in sprejemanjem programa za leto 2005.
Predavanje	o
značilnostih menopavze je imela dr. Jelka Markovič Grahek, direktorica Zdravstvenega doma Hrastnik. Potem so začele z občnim zborom, ki ga je vodila Olga Gričar. Najprej je podala poročilo predsednica AKZ Irena Kovač, iz katerega je bilo razvidno, da je bilo leto bogato z izobraževanjem, z izleti, s tečaji,
druženjem.. .Tako bo tudi v bodoče. Ob torkih poteka tečaj ročnih del, udeležile so se že predavanja o zelenjadarstvu, sledi kulinarično predavanje s praktičnim delom, spomladanski izlet, obisk termalnega bazena in gledališke predstave, potem pa še jesenski strokovni izleti in družabna srečanja.
Predstavnica KSS Janja Žagar je razložila postopek za subvencije v kmetijstvu za tekoče leto, predsednica Sadjarskega društva Ivanka Jovan Rožej pa seje zahvalila za pomoč pri pripravi sadjarske razstave v lanskem letu in se priporočala še za vnaprej.
Slika: Dragi Pavlič Besedilo: Fanči Moljk
ALPINISTIČNE NOVICE
V	torek, 22. marca, sta se lotila novih zimskih vzponov v Kamniško Savinjskih Alpah člana Alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič in Matjaž Kilar.
Sprva sta nameravala opraviti zimsko plezalni vzpon v Mrzli gori nad Okrešljem v kateri od razpoložljivih smeri, to namero pa jima je preprečilo padajoče kamenje in zelo gosta megla. Obrnila sta se in se lotila vzpona na drugi strani sedla. Začela sta v Turskem žlebu ob razmeroma ugodnih vremenskih razmerah. Kmalu sta prišla nad mejo megle in ugledala čudovit jasen dan. Z vzponom sta nadaljevala proti 2251 m visoki Turski gori. Brez večjih težav sta kmalu stopila na njen vrh. Po kratkem oddihu sta varno sestopila v dolino, zadovljna s svojim uspehom.
V	soboto, 26. marca, se je Sebastijan Jančič v družbi s Karlom Polutnikom podal na pohod, na snežno turo v Karavanke. Ob oblačnem vremenu sta vstopila v severno steno 2060 m visoke Begunjščice. Razmere so bile ta dan zelo slabe za hojo. Sneg se je globoko udiral. Kljub temu sta vztrajala in se zagrizla v steno. Po dobrih dveh urah in pol sta, ob nič kaj prijaznem vremenu,
preplezala 350 m visoko osrednjo grapo z naklonom 50 stopinj. V popoldanskih urah sta se utrujena vrnila v dolino in domov.
Že v nedeljo, 3. aprila, so sledili novi podvigi članov alpinistične sekcije PD Trbovlje. Sebastijan Jančič in Aleš Kilar sta le lotila plezanja spet v Kamniško Savinjskih Alpah. V zgodnjih jutranjih urah sta se podala v zahodno steno 2090 visokega Ledinskega vrha. V mrzlem in jasnem jutru sta vstopila na 800 m visoko Skovirjevo smer. Že na začetku sta se zavedla, da so razmere za plezanje tokrat idealne. Sneg je bil trd, na posameznih odsekih zaledenel. Večji del smeri sta preplezala nenavezana, kar je omogočalo hitro napredovanje. Varovala oziroma navezala sta se le na dveh najbolj strmih mestih, kjer je bil žled ali pa suha skala. Sicer je bila celotna stena še precej zasnežena. Smer je imela 60/50-40 stopinj naklona.
Vzpon sta plezalca hitro zaključila zaradi ugodnih pogojev in si daljši počitek privoščila na vrhu na prijetnem spomladanskem soncu. Prijateljski stisk rok je potrdil njun uspeh in zadovoljsto.	TL.
Včasih imamo občutek, da seje ves svet zarotil proti nam, da nam zmanjkuje moči za premagovanje vsakodnevnih težav, da se je preveč skrbi zgrnilo na nas. Padamo, padamo...Potem se moramo ustaviti, poiskati pomoč, se nasloniti na ramo...In kje je ta rama? Največkrat in najbolj pogosto je to rama naše mame.
V kulturni sekciji TD Šentgotard sva se z gospo Andrejo Ferme odločili, da bova v program proslave ob materinskem dnevu pritegnili čim več predšolskih in šolskih otrok iz Sentgotarda in sosednjih vasi ter tako ob prazniku razveselili čim več mater. Otroci so se skrbno pripravljali in 20. marca v polni dvorani TD Šentgotard nastopili s pesmicami, deklamacijami, plesom in dramatizacijo, ki je obiskovalcem privabila na lica smeh in kakšno solzo v oči.S srednješolci se je trudil Vladimir Doberšek. Zaigrali so skeč in ob harmoniki zaplesali.
mami, babici, teti...je bil zaključek našega programa. Možje in fante so se potrudili in postregli malico in skupaj smo nazdravili. Radost, veselje in zadovoljstvo je žarelo na vseh obrazih in bilo nam je lepo.
Za Kulturno sekcijo TD Šentgotard:Zvonka Doberšek
LIST
Drage bralke, cenjeni bralci! Uživajte v zelenečem aprilu, za še boljši okus pa si privoščite zvrhano mero dobre volje.
Naj tudi rubrika List prispeva k prijetnemu počutju in prežene temne misli. Morda vas spodbudi k premisleku o vprašanjih, ki sicer ostajajo prekrita s tančico površinskega dojemanja sveta. Poleg tega naj vas opogumi, da nam
pošljete kakšno svojo pesem - lahko pod psevdonimom ...
Boštjan Grošelj, urednik Lista (tel. 031-373-826)
STARIKOZOLEC
Ob poti moje mladosti stoji, star, vegast, s plesnivo skopo krit in živo zelenim mahom obrasel.
V njegovih oknih se sončijo mamina žita, mrva diši z očetovih košenin, ob črvojednih stebrih sloni utrujeni plug, na ramah mu čepi škrbasta brana.
Izpod napša potegneta junca spočita
velik lojtmik vonjave otave in na zlizane late zvečer z očetom obesiva znucane kose.
Zdaj domačijo sodoben betonski toplar krasi, lesenega so podrli,
a v meni živi tisti stari, vegasti, s plesnivo škopo krit, z živo zelenim mahom obrasel in z veliko poezije v nedrih.
Vlado Garantini
(Pesem bo objavljena tudi v pesniški
zbirki Tihožitja in pejsaži, ki izide v letošnjem letu.)
PONOČI
Ta svetloba, ki k meni priteka ne skozi okno in ne od luči,
ta svetloba, ki k meni priteka, prihaja od tebe, iz por se cedi.
In sije,
kot lijejo solze, kot krije, rdeča in močna in gosta,
in ubije ves bes in vso žalost, obup, vse pokrije.
Da vidim in čutim le toplo in ljubo.
Da me ni več strah biti, kar sem.
Pokriti te s travnikom samih poljubov.
Ta svetloba, ki k meni priteka, je reka iz kapljic tvoje poti.
Ta svetloba, ki k meni priteka, je strast in je voda in malo soli.
Bojana Bregar
KO BOM UMRL
Ko bom umrl, ne kopljite jame, sivi nagrobnik in križ nista zame.
Prgišče pepela v polje vrzite, brazdo vsaj eno z njim pognojite.
Ko bom umrl, ne kopljite jame, polje zeleno spomin naj bo name.
Franci Lakovič
(Pesem je iz zbirke Svitanje, ki je izšla decembra 2004.)
MOJA SENCA
Zjutraj in zvečer dolg je njen okvir, opoldne se mi zdi, kot da nikjer je ni.
Spredaj zdaj zadaj, al’pa s strani, vedno se mene kjerkoli drži.
Ce jo kaj vprašam, vedno molči, s svojo tišino z mano živi.
S palico v roki sem veliko na poti; koraku se izmika, jo palica upika.
Ko sonce se skrije, v mene se zlije, tako narahlo, da niti ne vem za to.
Andrej Režim
REKLAME
integral^,,.
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o.
TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4,1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55112 Fax.: 03/ 56 55104 E-mail: info@integral-zagorje.si, internet: http://www.integral-zagorje.si
POMLAD JE SE LEPŠA OB MORJU:
ROVINJ - hotel Park***
12.900,00 - 2x polpenzion+TT - do 23.04.05
IN POZOR ROVINJ PO 1. maj-u:
od 02.05. do 15.05. 2005 12.900,00 - 2x polpenzion+TT
GREMO VSI NA PRVOMAJSKO POTOVANJE:
Pariz, Barcelona, London, Rim, Lizbona, Benetke Nizozemska, Turčija, Avstrija, Nemčija...
VROČA RELACIJA: TROJANE - GARDALAND: Odhodi: 23., 27.4., 1.5., 2.5. 2005 Super cena: 10.450,00
AKTIVNO PREŽIVETE »POČITNICE«: ŠENTANEL - TK Ploder- možnost športnih dejavnosti 18.000,00 - 3x polpenzion
HIT POLETJA 2004:
PAG - aparthotel Frane*** - 23.7.-20.8.05 47.900,00 - 7x polpenzion
TAXI SLUŽBA obratuje 6:000 - 24:00 na 041 633 107 in 041 616 348.
PROGRAMI ZA IZLETE SKUPIN na:
www.integral-zagorje.si
INTEGRALOV! DARILNI boni:
NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH!
ODPIRALNI ČAS:
Agencija Zagorje:
PONEDELJEK-PETEK 06:00- 16:00 SOBOTA06:00- 14:00
Predstavništvo Trbovlje:
PONEDELJEK - PETEK 07:30 - 12:30 in 16.00 - 18:00 SOBOTA 08:00-12:00
So potovanja in .... so potovanja z Integralom.
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 QM 041 765-113
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in A[_3, video strani	/A'
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja	[oiai
trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	^	..	^	.	, „ . .	,
E-mail: atv.signal@siol.net
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
»itmdai!
PODELITEV NAGRAD REGIJSKEGA CENTRA
Tudi letos je Uprava RS za zaščito in reševanje, Izpostava Trbovlje organizirala regijski natečaj likovnih in literarnih del, tokrat z naslovom » Naravne in druge nesreče-potres«. Nekje pred koncem natečaja seje zgodil tudi nesrečni cunami, tako, da so otroci bili še dodatno motivirani.
Učenci so razdeljeni v 4 starostne kategorije. Največje število nagrad je odšlo na Izlake v OS Ivana Kavčiča za likovna dela. Nagrade so prejeli: Martin Kosin (mentorica Irena Ravnikar-Hriberšek), Gregor Severkar in Taja Vidonja (mentorici Maruša Cencelj in Marija Kovačič), Kristina Polc in Črt Severkar (mentorica Nataša Juvan), ter Dušanka Čoki in Ajda Mlakar (mentorica Ljudmila Artnak).
OŠ NHR Dol pri Hrastniku je odnesla kar šest nagrad pet za likovno in eno za literarno delo : Denis Pečnik lik.d.(mentorici Vlasta Vidmar, Helena Borovšak), Jernej Moljk lik.d. (mentorica Božena Kreže), Martina Škoberne lik.d.(mentorica Cvetka Železnik), Maša Pavlič in Glorija Marušič za literarno delo(mentorica Janja Urlep), ter Svetlana Garič lik.d. in Nina Funkl lik.d. (mentorica Mira Marinko).
Tri nagrade so odšle v OŠ Ivana Skvarče Zagorje: Eva Globokar za likovno delo (mentorica Marta Mam), Liza Špitaler -Krmelj za literarno delo (mentor Andrej Hromin), PŠ Čemšenik Nina Ocvirk za literarno delo ( mentorica Stanislava Radunovič).
OŠ Trbovlje Alojz Hohkraut Tina Kosič za literarno delo (mentorica Špela Češnovar) in za likovno delo Robi Kolobarič(mentorica Vlasta Bartolj).
Iz OŠ Ivana Kavčiča Mlinše je nagrado za likovno delo prejela Tjaša Jereb (mentorici Magda Kovač in Marija Ribič).
OŠ Toneta Okrogarja je predstavljal nagrajenec Timotej Drolc z likovnim izdelkom (mentorica Milena Grom), Elma Botojnič (mentorica Anka Levec) iz OŠ Vitka Pavliča (prilag.program) je prejela nagrado za likovni izdelek.
Vse čestitke nagrajencem in njihovim mentorjem. Regionalni center pa vabi vse zainteresirane šole in vrtce, da jih obiščejo in se seznanijo z njihovim delom.
Slika in besedilo: St. R.
PRVOŠOLČKI SO DORILI KNJIGO
Dvestoletnico rojstva velikega pravljičarja so v Hrastniku in na Dolu proslavili delovno.
V Knjižnici Antona Sovreta so pripravili razstavo del in člankov ter fotografij H.Christiana Andrsena. Dolskim šolarjem drugega razreda devetletke, ki so si jo prišli ogledat, pa sta njegovo življenje in delo predstavila knjižničarja Neven in Tanja. Na šoli Vitka Pavliča v Hrastniku pa sta brala Neven in Mateja različne pravljice. Prav tako v knjižnici, kjer so ure pravljic že ustaljena praksa.
Na Dolu so imeli otroci prvega razreda devetletke ob prazniku otroške knjige kulturni dan, ki so ga posvetih prav tako pravljicam. Poslušali so jih, pripovedovali sami in risah ob tem razne pravljične motive. Še najbolj veseli so bili na koncu, ko so jim učiteljice podarile knjigo Srečka Kosovela Medvedki Sladkosnedki, ki jo je Republiški odbor bralne značke namenil vsem prvošolčkom že v začetku leta. Na Dolu so knjige shranili in jih podelili zdaj, ob Andrsenovi obletnici rojstva.
Besedilo in slika: Fanči Moljk
REVIJA LUTKOVNIH SKUPIN ZASAVJA
Zveza kulturnih društev Hrastnik in Trbovlje ter Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Trbovlje so v mesecu marcu organizirali revijo lutkovnih skupin Zasavja. Tako so si dolski in hrastniški otroci lO.marca 2005 v delavskem domu ogledali lutkovno igrico Brat je, škratje, tat je,... ki sojo uprizorili člani lutkovne skupine z OŠ Ivana Skvarča Zagorje. 23.marca pa so hrastniške in dolske otroke razveselile vzgojiteljice, članice lutkovne skupine Lučka iz Trbovelj s predstavo Čira čara, muc.
Obe predstavi si je ogledala strokovna spremljevalka Simona Zorc Ramovž.
Besedilo: Fanči Moljk
ŠPORTNA AKCIJA
Pred vami je tretji krog glasovanja za posamezne zasavske športnike, ekipe, treneije in športne delavce, ki so po vašem mnenju zaslužili naziv »naj« za leto 2004.
Glasovanje se je sicer za en mesec podaljšalo in namesto 31. marca, kot smo napovedali, bomo rezultate vaših glasovanj razglasili v Zasavcu, ki izide 28. aprila, zato vabimo vse, da pridno pošiljate glasovnice, upoštevali bomo vse, ki bodo prispele do ponedeljka pred izidom osme številke. Trenutni vrstni red pa je takšen:
1.	NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 2004
•	Primož Martinčič * Miha Knaus * Milan Adrinjek * Mišo Brečko * Davorin Šnofl
2.	NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2004
•	Nika Barič * Ines Kerin * Ina Poglajen * Hana Lapornik * Ana Poglajen
3.	NAJ TRENER ZASAVJA 2004
•	DamirGrgič * MaijanKnaus * Aleksander Krofi * Andrej Vrhovec * Mitja Jontez
4.	NAJ EKIPA ZASAVJA 2004
•	GIP Beton MTO * NK Zagorje * ŽKD Studio JIN JANG Trbovlje * KK Zagorje Banka Zasavje * KK Rudar Trbovlje
5.	NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA 2004
•	Martina Stariha * Aljoša Pišek * Sandi Drolc * Lina Dečman * Helena Kamnik
r
GLASOVNICA
za naj športnika/športnico/ekipo/trenerja/športnega delavca Zasavja za leto 2004
1.	NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 2004
1.	mesto:____________________
2.	mesto:____________________
S.mesto:
5. NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA 2004
1.	mesto:_____________________________
2.	mesto:_____________________________
S.mesto:
2. NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2004
l.mesto:_____________________________________ Glasoval sem
S.mesto:_____________________________________
S.mesto:_____________________________________ Ime in priimek:
3.	NAJ TRENER ZASAVJA 2004
l.mesto:____________________
S.mesto:____________________
S.mesto:
I 4. NAJ EKIPA ZASAVJA 2004
I l.mesto:___________________
2.mesto:___________________
S.mesto:___________________
Naslov:
Telefon:
Davčna številka:
it7/
n
j
GLASBENA SCENA
4--------------
PRVIČ V DVORANI KISOVEC: KABARE -SLON in SADEŽ V petek 01.04.05' se je ob S.uri zvečer pričel v Domu svobode Kisovec, abonmajski večer s kabare duetom.
SLON in SADEŽ - Dvojica je izvedla povezano prireditev različnih glasbenih skupin. V vsaki točki sta nastopila pod drugim imenom in predvsem v drugačni vizualni podobi.Torej, kot predskupina izvajalcev SLON-a in SADEŽ-a je nastopil raperski duo KRIZA, ki je v enem komadu razkril skoraj vse ritme HIP-HOP glasbe. Skupina »VBIG FOOT MAMA «je z odlično priredbo v zaporedju treh akordov odigrala vse najbolj znane in priljubljene glasbene komade. Predstavile so se še skupina DIJAMANTNA NAOČARKA, VRTEC PLANIKA, KAVBOJ IZ LJUBLJANE...Na koncu pa smo le dočakali zvezde večera, duo SLON in SADEŽ, ki sta s provokacijo vsebinske tematike in odličnim humorjem nasmejala publiko vse do solz.
Zelo priporočam ogled.
LJUBLJANA, METELKOVA: VEČER ALTERNATIVNE GLASBE
V petek, S.aprila 2005, je potekal THC-jev (Trbovlje-hard-core) festival alternativne kulture mesta Trbovlje, TRIFAIL -PROJECT 3. Na Metelkovi, v skoraj polni Gala hali, so ob enajsti uri na oder stopili izvajalci mešanice vseh varijacij ROCK&ROLL-a ter alternativnega rocka : WE CAN’T SLEEP AT NIGHT. Zasavčani, ki so pred pol leta začeli igrati in v tem času tudi ustvarili okoli petnajst svojih izvirnih komadov ROCK glasbe pa so: na kitari in glavni vokal-LAVRIN, bass kitara - GAŠPER, bobni-ŽELVAK, kitara+back vokal-PRAŠNIKAR ter TANJA, ki z igranjem na saksafon popestri zvok glasbe v skupini. Za njim pa so na oder Gala hale prišli člani skupine ICARUS DOWN (Zasavje), ki so z zelo dobro izvedbo ritmično odigranih komadov nedvomno alternativnemu ROCK-u dah svoj poseben pomen - bobni-LEVC, nekdanji član trboveljske skupine NOT THE SAME, DURO-ritem+solo kitara, ŽAGER-bass kitara ter pevec v skupini,vokalist-JERNEJ. Kot zadnji izvajalec v Gala hali se je predstavil MATEJ OCEPEK, ki ustvarja, izdeluje, elektronsko glasbo čisto sam preko računalnika. Torej lahko rečemo temu tudi kar RAČUNALNIŠKA GLASBA, ki pa ni tako enostavna kot se mogoče sliši. Namreč, Matej za osnovo obvlada vse inštrumente od VIOLINE pa do HARMONIKE. S tem seje tudi zaključil alternativni ROCK večer. Vzporedno
z Gala halo pa se je, tudi na Metelkova-mesto, v klubu GROMKI odvijal plesno gibalni preformans:DETMO NO-PREBIJANJE).
HRASTNIŠKITRIPCORE BEND B. F. U.
BIG FAT AND UGLY je ime trip-core glasbene skupine, ki je nastala v Hrastniku nad bivšim nočnim klubom SHAKES. Moris, bobnar in vokalskupine pravi, da so zagon do igranja dobili, ko so prišli na idejo, da zaigrajo vsaj par svojih komadov na VALETI ob zaključku šolskega leta. Drugače pa skupina dobro deluje le zato, ker igrajo zaradi svojega lastnega užitka, sprostitve in se ne ozirajo na druge glasbene skupine. Njihovo stališče je: proti cerkvi, proti politiki ter nasploh proti sistemu. Prvi koncert skupine B.F.U. je bil v Hrastniku, na 30 letnem jubileju igranja glasbene skupine VETER, kjer so kot predskupina zaigrali poleg priredb tudi šest svojih komadov, kot so:SOUL CRUSHER, SEVEN, WHY NOW itd... Potem so sledili koncerti v Trbovljah (DOM SVOBODE), Radeče (KAMNOLOM), Hrastnik(STADION)...
Skupino sestavljajo: MORIS bobni + backvokal, ALEŠ-solo+ritem kitara, UROŠ-vokal+bass kitara, KAJZI -ritem kitara+back vokal.
ŠE DRUGI PREDIZBOR ZA ROCK OTOČEC 2005 Na tokratnem, letos drugem pred izboru za ROCK OTOČEC, so v Kisovškem Domu Svobode v soboto, 09.04.2005, nastopile tri zasavske glasbene skupine: AARON KNOWS, katere člani so JAKA-bobni, ALAN-vokal+kitara, JURE-kitara, UROŠ-bass kitara in so začeli z igranjem lansko leto meseca oktobra. Do sedaj so imeli dva koncerta in naredili pet svojih pesmi. Naslednji so bili skupina WE CANT SLEEP AT NIGHT ter kot zadnja skupina, ki bo letos nastopila tudi na ROCK OTOČCU 2005 je band B.F.U iz Hrastnika.
(ali)
w
POTOVANJE ©
- III. DEL
Kapadokij a
Kapadokija ali Goreme je tako lepa, da zastaja dih. Povzročitelj te nenavadne vulkanske pokrajine je bil zdaj ugasli vulkan Ercyes Dagi, visok 3917m, ki je pred tridesetimi milijoni let izbruhnil in pepel se je razširil približno 2500 kvadratnih kilometrov naokoli. Strdil se je v plast mehke in porozne kamnine, imenovane t u f. V dolgih tisočletjih so veter, sneg in dež tuf razjedali in tam, kjer je bil zavarovan s plastjo trše kamnine, so nastajali nenavadni kamniti stožci, »gobe« s klobukom, piramide,... v nežnih odtenkih rumene, rjave, zelene in rožnate barve. Odvisno od mineralov in kovin. Domišljija vidi še podobe iz pravljic, razne živali, umetniške figure...Znani so prelepi kanjoni, kjer so v steno vklesane cerkvice, prebivališča in celo podzemna mesta. Eno si bomo ogledali...
Četrti dan smo se nastanili v mestecu Urgup, v hotelu Feza, od koder smo potem naslednje dni kolovratili po mesečevi pokrajini, kot jo tudi imenujejo. Na primer v Gaudijevo dolino, ki je zaradi zanimivih sten imenovana po tem velikem katalonskem arhitektu. »Mogoče pa je Gaudi dobil tu navdih...,« smo modrovali. Med temi skalami pa smo občudovali tudi turške nageljne, mak, rumene divje vrtnice, iris, Naš vodnik Primož je bil vesel, da vodi skupino, ki rada hodi....
Turška kopel
Turška savna ali kopel - hamam je seveda obvezna. Polivanja in poležavanja na veliki marmornati plošči na sredini, ki je ogrevana od spodaj, ne bi opisovala; za nas je bila vrhunska -masaža, ki smo je bili na koncu deležni prav vsi. Maserja, prava Turka, gola do pasu, sta imela na rokah grobe rokavice iz kamelje dlake in sta obdelovala po dva kandidata... Če sta imela tudi zavihane brke, sem pa pozabila. Znebili smo se vsega balasta na koži, ki se ga s tuširanjem ne rešiš...V spominu so ostale tudi velike brisače, v katere smo se ovili in zelo prostorne garderobe. Seveda so postregli tudi s čajem.
Slike: Vinko Šeško Besedilo: Fanči Moljk

RAZVEDRILO
'm \

ZÜTINA ŽIVEGA SREBRA S KOVINO
ANGLEŠKI DRAMATIK JONSON
ŠTUDENT
ZAČETNIK
AGAMEM-NONOVA HČI V
GR. MITO-LOGUI BRITANSKI ADMIRAL IZ 18.-19. STOLETJA (HORATIO)
PRIPRAVIL:
STARO IME ZA TAJSKO
SVETOVNO
POUT1ČNO
GIBANJE
JUDOV
ŽIVAL Z OKU UTEM. SL. GASILSTVA (FRAN)

RIBJE
JAJČECE
OZEK
MORSK
PRELIV
OVORNA
ŽIVAL
TEPČEK
NEZNANKA V MATE-M ATI KI
KEMIJSKI SIMBOL ZA TITAN
NASLOV
ILEŽEVE
'RAME
KRI
Dl
OBED MED VEČJIMA OBROKOMA
VEČJE IGRALO NA OTROŠKEM IGRIŠČ AU KOPAUŠČU;
TUDI NIZKE INDUANSKE SANI
GLAVNO
MESTO
UZBEKI-
STANA
JESENSKI
MESEC,
VINOTOK
GR. JUNAK, ODKRITEU HELENINEGA SKRIV UŠĆA
NERODA,
MOTOVILO
BAKTERIJA V OBUKI KROGUCE
NEKDANJI
IZRAELSKI
POLITIK
(ABBA)
BR£jova
™ Sl
7FI IKA
RIGE
SLAVILNA
LIRSKA
BIVALIŠČE
UMRUH,
PESEM
DEL
TENIŠKEGA
DVOBOJA,
IGRA
IT. TURIST MESTO PRI
NAVJE
PUŠČAVA V VZHODNEM IRANU
KILOAMPER AM. PEVEC IN IGRALEC ( OD TOD DO VEČNOSTI"
NEM. GF AICHI
GRARK
IER
IR. PEVKA, ZMAGOVALKA EV-ROSONGA 1970
REŽISER
(E.W)
NIZEK ŽENSKI AU DEŠKI GLAS
PODROB-
NOST
STALNA
VOJAŠKA
POSADKA
FR. IGRALKA AIMEE INICIATOR
NADZEMNI DEL REPE SLANO JEZERO V MONGOLIJI
PRAVNEGA
PREGONA
IMPLANTACIJA, VSADITEV AM. IGRALKA ANDERSON
DOTIK
ŽOGICE
TLAKOMER
KOVINSKIM
PERESOM
DAVŠČINA V STARI AVSTRIJI
ALOJZ
REBUL*
SPODNJ
DEL
POSODE
AMERIŠKI
REŽISER
BROWNING
OLIVER
MLAKAR
AMERIŠKI
DIRIGENT
MAAZEL
BRAZILSKI
PISATEU
(JORGE)
EMO: avstrijski režiser
BARLE: utemeljitelj slovenskega gasilstva
LORIN: dirigent Maazel LUT: puščava v Iranu
Vicoteka
ZAKAJ NE
Nižji častnik slovenske vojske na dvorišču vojašnice sreča vojaka, ki ima v rokah prižgano cigareto. Takoj ga vpraša:
“Zakaj naj ne bi vojaki kadili na dvorišču vojašnice?”
Vojak nekaj časa razmišlja, nato pa reče:
“Saj res! Le zakaj naj ne bi?”
PET DOLARJEV
Bill Clinton se je vsako jutro odpravil na džoging, in sicer vedno po isti poti. Neko jutro je ob teku srečal prostitutko, ki je stala na njegovi trasi in ta ga je ogovorila:
"50 dolarjev!”
Ker Clinton med tekom nikoli ni nosil toliko denarja s seboj, ji je odgovoril: “5 dolarjev!”
Prostitutka se je užaljeno obrnila in Bill je tekel naprej. Tako se je dogajalo celih štirinajst dni. Vsako jutro enak pogovor: “50 dolarjev!"
“5 dolarjev!”
Nekega jutra pa se je Hillary odločila, da bo pri jutranjem teku spremljala svojega moža. Bill se je sicer upiral, toda, saj veste, ženske ne odnehajo. Moral je privoliti in upal je, da ga prostitutka to jutro ne bo ogovorila. Ko pa sta tekla mimo prostitutke, se je ta oglasila: “No, zdaj pa poglej, kaj si dobil za pet dolarjev!"
BiSEKSUALEC
“Kaj je to - biseksualni moški?”
“To je moški, ki bi, pa ne more.”
PABERKOVANJE
Omnibus, ime prostorne potniške kočije, ki je v 19. stoletju prevažala ljudi v velikih mestih, je latinska beseda, ki pomeni »za vse«.
Vendar so nekateri mnenja, da to poimenovanje namiguje tudi na priimek Omnis. Tako se je namreč imenoval direktor francoske transportne družbe, ki je prva uvedla tovrstno vozilo.
Razvedrilo krajša čas.
innr o ■ i
B5
68 strani izhaja mesečno popust za naročnike
Ob letni naročnini vam podarimo knjigo - Zanimive zgodbe ali Humor. Akcija velja do 31. 05. 2005!
Pokličite: 01/566 25 55, 566 25 56
www.razvedrilo.si
Nagradna križanka
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do vključno 23.04.2005 na naslov Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi - s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 7/2005. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah, če ne bo na njih nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne moremo upoštevati pri žrebanju za nagrado.
Izžrebanci nagradne križanke 6/2005:
1.	nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 sit:
Miljana Klinc, Polje 15, 1410 Zagorje
2.	nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 sit:
Ana Kušar, Novi Log 13, 1430 Hrastnik
3.	nagrada: bon v vrednosti 2.000,00 sit:
Justina Milar, Trg revolucije 4, Trbovlje
Boni so vnovčljivi v Trgovini JAKA, C.
9. avgusta 107, Zagorje
BRGLEZ ROMAN s.jr. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO
Sonce že pošteno greje , le brž v trgovino JAKA pohitite in
Z BRGLEZOVIM SLADOLEDOM S€ osvežite!
Trgovina Jaka c.9. avgusta 107, Zagorje tel: 035660280
Naše poslovalnice lahko obiščete tudi v Kamniku, Lazah; vranskem, Šempetru, Polzeli, Vrbju; Grižah, Žalcu, Petrovčah, Ostrožnem in Velenju
RAZVEDRILO
-----------h
NOVO NAGRADNO VPRAŠANJE 1
Naši nagrajenci so se do sedaj že lahko pogostili z narezkom v gostilni Zaloka, posladkali pri Štormanu v Trbovljah, zdaj pa jih čaka še slastno domače kosilo. Kdaj, kako in kje vam še ne moremo zaupati.
Če prepoznate sliko in veste kje bi to lahko bilo, takoj napišite kupon in ga pošljite na naš naslov:
Zasavc d.o.o., Cesta zmage 3,1410 Zagorje. Mogoče kosilo čaka prav na vas.
Na sliki je______________________________
Moji podatki
Ime, priimek:____________________________
Naslov:__________________________________
Telefon:_________________________________
_____________________________________________________SLR.^j
KUHARSKI KOTIČEK
Enostavno pecivo
Tole je hitra in okusna zadeva.
Sestavine:
2 jajci, 1,5 skodelice olja, 2 skodelici mleka, 4 skodelice sladkorja, 4 skodelice moke, pecilni prašek, 1/2 kg sezonskega sadja (ali 2pesti narezanih orehov).
Jajca in sladkor najprej dobro zmešamo in dodamo ostale sestavine. Spečemo, posujemo z mletim sladkorjem in narežemo na kocke. Končano! Dober tek!
St.R.
M. Montaigne pa pravi:
JESTI JE EDEN OD ŠTIRIH CILJEV ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA;
KATERI SO OSTALI TRIJE, NISEM IZVEDEL NIKOLI.
KRONIČNO
Aufbiks
GROZIL SOŠOLCEM IN UČITELJICI
Že debel mesec nazaj seje zgodil dogodek, kije kljub temu omembe vreden. Policisti so namreč morali posredovati v Osnovni šoli Hrastnik zaradi razgrajanja učenca. Slednji ni samo razgrajal, pač pa je tudi grozil učiteljici in sošolcem. Še pred prihodom policistov na kraj je kršitelj šolo že zapustil. Z njim in starši se bodo pogovorili na Centru za socialno delo Hrastnik.
ZGRABIL JO JE ZA VRAT
V sredini preteklega meseca seje Elm strgal« občanu Hrastnika. Že po polnoči sta se v zasebnem prostoru sprla izvenzakonska partnerja, pri čemer je moški svojo partnerico zgrabil za vrat in ji grozil. Ob prihodu policistov na kraj je s kršitvijo prenehal, zoper njega pa bodo policisti podali obdolžilni predlog.
VZELI SO GA ZA SVOJEGA
Dne 28.3. ob 21.47 uri so trboveljski policisti za šest ur odvzeli prostost 29-letniku iz Trbovelj zaradi ogrožanja varnosti osebe in ponovitvene nevarnosti. Zoper njega so podali kazensko ovadbo na sodišče.
VSEH ŠEST NA SODIŠČE
Dne 25.3. ob 20.45je bilo dolgčas šestim mladim Trboveljčanom in Trboveljčankam. Neupravičeno so se zadrževali pri poslopju IBT-ja, nato pa še grozili oskrbniku. Vsi gredo na sodišče.
RAZLAGAL BO
Dne 1.4. ob 19.50 so policisti kljub dnevu šaljivcev resno vzeli klic za intervencijo iz lokala Wall club v Trbovljah. Tam je 41-letni občan brez razloga udaril tri leta starejšega soobčana. Poleg tega mu je odvzel tudi mobilni telefon in ga vrgel po tleh. Proti kršitelju bodo ukrepali.
TEPLI SO SE
Dne 2.4. ob 19.38 uri je pred lokalom Kupola na Trgu revolucije v Trbovljah prišlo do pretepa med petimi osebami, kjer so trije pretepli 25 in 30-letnika iz Trbovelj. Zoper kršitelje sledi obdolžilni predlog na pristojno sodišče.
POLICISTI BODO V PARKU
Glede na lepo vreme v preteklih dneh se je več oseb pričelo zbirati na področju mestnega parka v Trbovljah. Tam zato prihaja do kršitev javnega reda in miru ter vandalizma. Policisti bodo na teh krajih zato redno opravljali nadzore.
Zasavski frker
V zadnjih štirinajstih dneh so zasavski policisti zabeležili 4 prometne nesreče, v katerih ni bilo poškodovanih. En povzročitelj nesreče 31.3.2005 na Zasavski cesti je s kraja pobegnil, a so ga 6.4. odkrili. Pri desetih voznikih v prometu je bila ugotovljena alkoholiziranost, najvišja vrednost je znašala 1,38 g alkohola na kg krvi.
Ravbajo kot srake
S O DE LA VE C GA JE OKRADEL
Dne 24.3. ob 13.01 so policisti posredovali v Orodjarni v Trbovljah, kjer je 25-letni moški iz Trbovelj vlomil v garderobno omarico sodelavca in ukradel denar. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba.
UJELI SO JU
Dne 25.3. ob 01.43 so bili varuhi reda obveščeni, da sta dva moška, oblečena v črno, vlomila v trafiko na Ulici l.junija, kjer sta ukradla večjo količino srečk, cigaret, ročnih ur ter mobi kartic. Škode je za 500.000 SIT, policisti pa so ujeli dva storilca iz Zagoija. Za enega je preiskovalni sodnik odredil pripor, za drugega pa hišni pripor. Pred tem sta ista moška poskušala vlomiti v trgovino Kruhek na Rudarski cesti v Trbovljah.
VLOMI V A VTOMOBILE
V preteklih dneh so se zvrstili vlomi na parkirišču pri Železniški postaji Zagorje. Neznani storilec je 24.3. vlomil skozi leva vrata vozila ter iz notranjosti ukrade avtoradio znamke kenwood ter s tem lastnika oškodoval za20.000SIT. Podoben vlom se je zgodil 29.3. na istem parkirišču, kjer je storilec razbil steklo desnih vrat ter iz notranjosti ukradel avtoradio s cd predvajalnikom znamke sony. Le dva dni kasneje je bilo vlomljeno v avtomobil na parkirišču Ceste zmage, kjer je storilec ukradel ploščico avtoradia Kenwood.
Ni bil domači čajček...
Policisti PP Trbovlje so 7.3.2005 ob 23.45 uri intervenirali v Trbovljah zaradi kršitve javnega reda in miru na Golovcu, kjer se je 32-letni Zagorjan sprl s stanovalci in sosedi. Pri tem so zasegli kartonsko škatlo, v kateri je bilo 8 posod z neznano zeleno rastlino.
Ugotovili so, da gre za 600 g prepovedane droge konoplje - rastline, zato bodo zoper osumljenca podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili.
GREMO V KINO ©>
DELAVSKI DOM TRBOVLJE
14.4.	četrtek RUŠEVINE nh 18.00 Animir.druž.komediia-68'
Gledališki režiser Herman pripravlja veliko predstavo, v kateri bosta glavni vlogi odigrala njegovo dekle Žana in najboljši prijatelj Gregor. Herman se spretno poigrava sčustvi igralcev, toda kmalu tudi sam postane del predstave, ki se iz odrskih desk preseli v zasebna življenja nastopajočih, (drama -100')
15.4.	petek MEDVEDEK PU IN SLOVON ob 18.00 Rujeva druščina odpravi iskati krivca zanje. Ker bi bila pustolovščina za malega kengurujcka prenevarna, ga pustijo doma, ne vedoč, da bo ravno Ru prvi odkril novega prebivalca njihovega gozda. Nova animirana dogodivščina o medvedku Ruju in njegovih prijatelji.
Retek	PROPAD ob 20.00
Traudl Junge je mlada tajnica, ki v Hitlerjevem bunkerju spremlja poslednje izdihe tretjega rajha in vse večje diktatorjevo mentalno nazadovanje. Med tem ko na površju divjajo siloviti boji, se prebivalci bunkerja vse bolj oddaljujejo od realnosti, krutost nacizma pa naposled zahteva svoj davek tudi med njimi
(vojna drama -154')
16.4.	sobota	PROPAD ob 18.00
RUŠEVINE ob 20.45
Gledališki režiser Herman pripravlja veliko predstavo, v kateri bosta glavni vlogi odigrala njegovo dekle Žana in najboljši prijatelj Gregor. Herman se spretno poigrava s čustvi igralcev, toda kmalu tudi sam postane del predstave, ki se iz odrskih desk preseli v zasebna življenja nastopajočih.
17.4.	nedelja MEDVEDEK PU IN SLOVON ob ,10.00
RUŠEVINE ob 18.00 DALTONI ob 20.00
16.4.	ponedelje MEDVEDEK PU IN SLOVON ob 18.00
PROPAD oh 20.00
19.4.	torek MEDVEDEK PU IN SLOVON ob 18.00
KROG ob 20.00
Nadaljevanje uspešnice Krog se začne pol leta po strašljivih dogodkih, ki jim je bila priča novinarka Rachel Keller. Da bi s sinom zaživela na novo, se preseli iz Seattla v obmorsko mestece, kjer pa duh v vodnjak odvržene Samare že zahteva svoje žrtve.
Kaže, da si je Samara zaželela telesa Rachelinega sina. Tokrat je režijo filma prevzel Hideo Nakata, režiser prvih dveh japonskih delov uspešnice, v glavni vlogi pa ostaja Oskarjeva nominiranka Naomi Watts, (grozljivka - 107')
(ameriški, komedija)
17.4.	Nerielja	NEVERJETNI ob 10.30
(ameriški, animirani)
HITCH ob 20.00 (ameriški, komedija)
18.4.	Ponedeljek HITCH ob 20.00
(ameriški, komedija)
19.4.	Torek	FILM TEATER ob 201X3
STRANPOTA ob 20.00
Režija; Alexander Payne, Igrajo: Paul Giamatti Thomas Haden Church, Virginia Madsen Film je prejel oskarja (ameriški, drama)
70.4	Sreda	PLESNI BAZAR ob 16.00
(Revija zasavskih plesnih skupin )
MUDI, LEPI IN ZADETI&b_2QJ3Q
(francoski, komedija)
Režija: Igor Sekulič, lgraja_Matthias Van Khache, Mareva Galanten Richard Bohringer 21 AČetrtek	GUSBENI ABONMA ob 19.30
IN IZVEN CELJSKI GODALNI ORKESTER Nenad Firšt, dirigent, Matej Zupan, flavta
22.4	Petek	KONCERT-NEJC HERMAN
ob 19.00
23.4.Sobota	BALETNI VEČER ob 19.00
Baletni oddelek Glasbene šole Zagorje in SGBŠ Ljubljana
24.4.	Nedelja LEDENA DOBA ob 1MQ (ameriški, animirani)
MLADI, LEPI IN ZADETI ob 20.00 (francoski, komedija)
25.4.	Ponedeljek MUDI, LEPI IN ZADETI
ob 20.uri (francoski, komedija)
?6.4.Torek	PROSUVA OB DNEVU	UPORA
ob 19.uri
27.4.Sreda	RUŠEVINE ob 20.00
Režija: Janez Burger, Igrajo; Darko Rundek, Nataša Matjašec, Matjaž Tribušon
KINO IZLAKE
17.4.	Nedelja	NEVERJETNI ob 20.15
(ameriški, animirani)
Film je sinhroniziran v slovenščino
24.4.	Nedelja TAKSI ob 20.15
(ameriški, akcijski)
20.4.	sreda STRANPOTA ob 20.00 (kom.drama - 123')
21.4.	četrtek	KROG nh 16.00
22.4.	petek	KROG ob 20.00
23.4.	sobota	STRANPOTA ob 18.00
KROG ob 20.15
24.4.	nedelja	KROG ob 18.00
STRANPOTA ob 20.00
25.4	ponedeljek STRANPOTA ob 18.00
26.4.	torek PREPOVEDAN DOTIK ob 20.00
Po 12 letih v zaporu Walter (Kevin Bacon) prispe v neimenovano mesto, se zaposli v skladišču lesa in se v glavnem drži zase. Tolažbo najde pri Vickie (Kyra Sedgwick), ki obljubi, da ga ne
bo sodila po njegovi preteklosti. A Walter preteklosti ne more pobegniti. Kot obsojenega spolnega prestopnika ga imajo vsi na očeh. Ko se v parku sprijatelji z deklico, se mora Walter spopasti s strašno negotovostjo ponovno zbujenih demonov.(drama - 87') 27-4. sreda ZELO DOLGA ZAROKA ob 20.00 (ljubezenska drama 134')
DELAVSKI DOM ZAGORJE
14.4.	Četrtek	HITC ob 20.00
(ameriški, komedija)
15.4.	Petek	POMUDANSKI	KONCERT
ob 19.00	(Glasbena šola Zagorje)
16.4.Sobota	HITCH ob 20.00
KINO HRASTNIK
14.4.	četrtek ISApetek
16.4.	sobota
17.4.	nedelja
33.4.	snhota
24.4.	nedelja
27.4.	sreda
ELEKTRA ob 20.00 (am. Zf akcija)
PET KRAT DVA ob20.15(fr roman.drama)
ELEKTRA Qbiail£L(am.zf akcija)
PET KRAT DVAoh20.00 (fr.roman.dramal PET KRAT DVAob 18.00 ELEKTRA ob 20.00
TROJICA-REZILO ob 20.00(am.zf triler)
TROJICA-REZILOob 20.00
HITCHob 20.30(am.rom.komedija)
TROJICA-REZILOob 18.00
HITCH ob20.00
HITCHob 18.00
TROJICA-REZILO j3b_2£L<30
POTOVANJE CESARSKEGA PINGVINA
ol!_18M.(dokumentarec sinhroniziran v slovenščino)
KINO: DOL PRI HRASTNIKU
15.4.	petek	ELEKTRA ob18.00 (am.zf akcija)
22.4.	petek	TROJICA-REZILO ob 18.00 (am.zf triler)
OBVESTILA
V toku dogajanj:
DELAVSKI DOM ZAGORJE
Petek, 15. april ob 19.00:
POMLADANSKI KONCERT - tradicionalni nastop gojencev Glasbene šole Zagoije z gosti Sreda, 20. april ob 16.00:
PLESNI BAZAR - revija zasavskih plesnih skupin Četrtek, 21. april 40 LET OSNOVNE ŠOLE DR.SLAVKA GRUMA ZAGORJE - Slavnostna akademija z gledališko predstavo ob obletnici šole
ob 19.30: abonma in izven: CELJSKI GODALNI ORKESTER in gost - solist na flavti Matej Zupan Petek, 22. april ob 17.30:
OKOLJEVARSTVENA RAZSTAVA OB DNEVU ZEMLJE -avla DD ob 19.00:
NEJC HERMAN z gosti - samostojni koncert diplomanta
SGBŠ Ljubljana
Sobota, 23. april ob 19.00:
BALETNI VEČER - nastop gojencev baletnega oddelka Glasbene šole Zagoije in SGBŠ Ljubljana Torek, 26. april ob 19.00:
SLOVESNOST OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU
KNJIŽNICA MILETA KLOPČIČA ZAGORJE
Petek, 15. april ob 17.00:
MLADI MED SEBOJ Ponedeljek, 18. april ob 18.30:
ŠTUDIJSKI KROŽEK - Beremo z Manco Košir URA PRAVLJIC v Knjižnici Kisovec Sreda, 20. april
URA PRAVLJIC v Knjižnici Izlake Četrtek, 21. april ob 10.00:
KNJIŽNA ČAJANKA v knjigami Mladinska knjiga obl8.30: predstavitev nove knjižice patra JANKA SLABETAURA PRAVLJIC v Knjižnici Zagorje
KNJIŽNICA TONE SELIŠKAR TRBOVLJE
Četrtek, 14.april ob 19.00:
POTOPISNO PREDAVANJE: Simon Kravanja: Avstralija čitalnica oddelka za odrasle Sreda, 20. april ob 17.00 :
POMLADANSKA DELAVNICA:Ustvaijalna delavnica za otroke od 6 let dalje - mladinski oddelek knjižnice
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ZAGORJE in Medgeneracijsko društvo Srečno Zagoije
Petek, 15. april ob 17. uri:
STROKOVNO PREDAVANJE: celostna obravnava človeka z demenco dipl.med.sestre Branke Mikluž spec. psihiatrične zdr. nege v sejni sobi Gasilskega doma Zagorje, Kidričeva 7
KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA HRASTNIK
Četrtek, 21. april ob 19.00 uri:
LITERARNI VEČER - predstavitev romana ZADNJI TRIO Vekoslava Guliča, pisatelj bo knjigo predstavil sam.
Petek, 22. april od ll.OOdo 19.00
DAN ODPRTIH VRAT - slogan PODARIMO KNJIGO
DAN ODPRTIH VRAT JE NAMENJEN SVETOVNEMU
DNEVU KNJIGE, KI JE NA SOBOTO 23. APRILA. Na ta dan ne bodo zaračunavali zamudnine, po simbolični ceni bodo prodajali knjižno gradivo, video kasete in ostalo neknjižno gradivo in vsakemu obiskovalcu bodo podarili knjigo.
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TRBOVLJE POMLADNE POČITNIŠKE DEJAVNOSTI - v
prostorih DPM od 9.00 do 13.00 Sobota, 16. april:
IZDELOVANJE metulja iz papirja in moosgummija torek, 19. april ob 17. uri:
OBČNI ZBOR v dvorani Društva upokojencev Trbovlje, Ulica 1. junija 16.
Sobota, 23. april:
OGLED krajinskega parka Kum (prijave do 13. aprila-1.600,00 sit)
Četrtek, 28. april:
IZLET na Klek-spoznavanje spomladanskega cvetja Petek, 29. april:
KUHARSKA delavnica Sobota, 30. april:
IZDELOVANJE spomladanske rože in športne in družabne igre
DELAVSKI DOM TRBOVLJE
Nedelja, 17. april:
GLEDALIŠKA PREDSTAVA za izven, komedija FUNNY MONEY v izvedbi Špas teatra Petek, 22. april:
REVIJA odraslih PZ - ZKD do nedelje, 17.aprila:
RAZSTAVA akademske slikarke Irene Jeras Dimovske v Galeriji
od 19.aprila do 3.maja:
RAZSTAVA ustvarjalcev Univerza za tretje življenjsko obdobje
ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB OBČINE in OBČINA TRBOVLJE
Torek, 26. aprila ob 19.00: PROSLAVA ob Dnevu upora proti okupatorju
TURISTIČNO DRUŠTVO IN KS ČEMŠENIK, GOSTILNA ZALOKA IN KK VAJKARD VALVASOR-ZAGORSKA DOLINA
Nedelja, 24. aprila ob 14.00:
BLAGOSLOV konj pri kapelici sv. Jurija med Zaloko in Čemšenikom. Za jedačo, pijačo in še kaj drugega je poskrbljeno.
KNJIŽNICA LITIJA
Petek, 15. aprila ob 19.00:
SLAVNOSTNI KONCERT ob 120 letnici Pevskega društva Lipa Litija v dvorani KC Litija z gosti Oktetom Valvazor iz Litije
Sreda, 20. aprila:
PREDSTAVITEV knjige 120 let gasilstva v Litiji avtorja Ivana Godca
STRELSKO DRUŠTVO TRBOVLJE
ponedeljek 18. aprila 2005 od 10.00 ure dalje do 20.00 ure: DAN ODPRTIH VRAT na strelišču za Mehaniko
'A'
IVA SALAMI,!ADI SO PADALI REKORDI
Kot je že tradicija, so se tudi tokrat na dan lažnivcev, 1. aprila, pri Vidrgarju dobili zasavski salamarji. Ker salamijada ni sama sebi namen, je prišlo tudi veliko tistih, ki radi okusijo slastne salame in se ob tem še dobro zabavajo.
Zasavčeva salamijada je v letu 2005 postregla z vrsto rekordov. Rekordno je bilo število vzorcev. Kar 28 salam je tokrat sodelovalo v konkurenci za zmago. Izdelalo pa jih je 18 salamarjev. Med njimi sta bili dve ženski.
Komisija je, kot vedno, imela težko delo. Strokovno in nepristransko so člani komisije, ki jim je predsedoval alfa in omega salamijade, Mojmir Maček, pregledala prispele vzorce salam in odločila, da je zmagovalec salamijade leta 2005, Leopold Režim, ki je prejel za svoj izdelek zlato priznanje.
Komisija, v kateri so kot člani sodelovali še Slavko Lazar, Milan Dolanc, Silvo Laznik, Boštjan Grošelj in Milko Stopar, je poleg zlatega priznanja podelila tudi 7 srebrnih in 11 bronastih priznanj.
Že kar tradicija je postala, da na vsaki zasavčevi salamijadi svoja vina predstavi vinogradniška družina Steyer Danilo in Magda. Tokrat se znani vinogradnik iz okolice Apač pri Plitvicah zaradi bolezni ni mogel osebno udeležiti prireditve. Predstavitev vin je namesto Danila opravil zagorski vinotekar Uroš Naprudnik. Predstavil je novost vinogradniške hiše Steyer, HIŠNO VINO, ki vsebuje mešanico različnih vrst vrhunskih vin. Med njimi dominira,
vsem ljubiteljem odličnih vin dobro znani, DIŠEČI TRAMINEC. Novost znanega pridelovalca vrhunskih vin je tudi rdeče vino, ki postaja zaradi modnih trendov vse pogostejši proizvod tudi med štajerskimi vinogradniki.
Uroš Naprudnik je ob predstavitvi vin poudaril predvsem blagodejno delovanje vin na človekovo telo in kulturo pitja.
»Vino je spremljevalec hrane. Dobro vino obogati dober obrok,« je menil poznavalec vin iz Vinoteke klopotec.
Salamajida je vedno tudi posebna priložnost za druženje. Tudi tokrat je bilo tako. Poleg tistih, ki so prispevali vzorce salam so bili prisotni tudi člani njihovih družin, sorodniki in prijatelji. Pa tudi nekaj zvestih bralcev Zasavca je prišlo in si ogledalo ter poskusilo razstavljene salame, ki so bile v konkurenci.
Med obiskovalci je bil tudi župan občine Zagorje ob Savi, ki si je kljub časovni stiski, vzel nekaj časa ter prišel na prizorišče salamarskega tekmovanja. Prisotnim je spregovoril nekaj vzpodbudnih in pohvalnih besed in mimogrede ošvrknil še zažigalnice, ki naj bi med drugim, zaradi
potencialnega onesnaževanja okolja, negativno vplivale tudi na proizvode zasavskih salamarjev.
Za dober vsesplošni ljudski žur sta poskrbela harmonikar in trobentač, ki sta kljub upokojenskemu stažu spravila prisotne na noge. Pari so se ob znanih narodno zabavnih tonih zavrteli v ritmu valčka in polke.
Glasba in ples sta bila občasno prekinjena, da sta si muzikanta odpočila. Za obiskovalce prireditve pa tudi ob odmorih glasbenikov ni bilo počitka, saj so takrat potekale nagradne igre za lepe dobitke. Tako je Slavko Lazar namenil za enega izmed nagrajence 6 kg težko kuhano svinsko gnjat, ki jo je s pravilnim odgovorom dobila v last in slast Polona Kolšek iz Celja. Uroš Naprudnik je zmagal v drugi nagradni igri in za nagrado prejel bon s katerim bo v mesnici delikatesi Ferdi lahko nakupoval. Slaščičarna Saška iz Zagorja pa je za nagrado namenila bon za torto. V zadnji igri je zmagovalca nagradil Zasavc z majico. Pri tem velja omeniti, da je časopis Zasavc za vse nove naročnike pa tudi za tiste, ki so to že bili in bodo naročnino obnovili, pripravil lepe nagrade v letu 2005. Med nagrajenci bodo tudi srečneži, ki si bodo lahko na

AKCIJA
+
račun časopisa Zasavc privoščili kakšen izlet.
Da je na Zasavčevih salamijadah vedno prijetno in zabavno vzdušje nimajo zaslug le sodelavci časopisa Zasavc. Brez sponzorjev je nemogoče organizirati tako zahtevno prireditev kot je salamijada. Poleg dobrih namenov je potrebno še marsikaj. Sodelovanje stroke pri ocenjevanju izdelkov, prostor kjer prireditev poteka in to je že vsa leta restavracija »pri Vidrgarju« in prepotrebna sredstva v različnih oblikah.
Da je bilo letos v gostišču na Vidrgi prijetno in zabavno so poskrbeli Grafika Gracer d.o.o. Celje, Hotel Trojane Restavracija Diana, Market mesarija Kum - Slavko Lazar s.p., Mesnica - delikatesa Ferdi - Milan Dolanc, Gostišče Vidrgar - Vidrga, Slaščičarna Saška s.p.- Zagorje, Vineta d.o.o. in Vinoteka klopotec -Zagoje.
Zapisati še velja, da je bila letošnja salamijada z 28 razstavljenimi vzorci salam zelo blizu možnosti, da se zasavski salamarji v prihodnosti udeležijo salamijad na državni ravni. Za sodelovanje na nivoju države je namreč na lokalne tekmovanju potrebno zbrati 30 vzorcev. Upamo in želimo si, da bo v letu 2006 ob sodelovanju salamarjev zadoščeno tej zahtevi in s tem izpolnjeni pogoji za udeležbo na tekmovanju na državnem nivoju. Kot je dejal Mojmir Maček, se za kvaliteto zasavskih salam ni bati. Priporočil pa je vsem salamarjem, da v prihodnje pri svojih izdelkih namenijo več pozornosti in domišljije pri uporabi začimb.
Vidimo se ponovno leta 2006, na Vidrgi, ob dnevu lažnivcev.
Slike Miran Gracer ml.
Besedilo: M.A.Š.
SREČANJE V DIANI
Tokrat je bil na vrsti januarski skriti Zasavc. Včasih res ne izpeljemo vsega lepo po vrstnem redu. Zgodi se, da je premalo časa, pa grdo vreme, pa bolezen, pa kdo ve kaj še ne.. .No, na koncu je pa le vse kot je treba.
Naš »januarski« je bil Ivan Globokar Zagorjan iz Jesenovega. Uspešno vodi KS Cemšenik, uživa v svoji družini in službi, a obožuje konje. Prepričali smo se, da ga pozna kar lepo število ljudi in med prispelimi kuponi je največ sreče imel Janez Bregar iz Kandrš.
In tako sta se oba nekega aprilskega večera, ko vse diši po pomladi našla na Trojanah (pardon, v taksiju). Saj že veste, najprej Integralov taksi pripelje vse na mesto zločina-na okusno večerjo v restavracijo Diana hotela Trojane.Tudi tokrat smo ugotovili, kot se je že nekajkrat zgodilo, da se oba gosta že poznata. Pa kaj bi skrivali saj se tako in tako vse izve: Ivo se je vožnje pri Janezu učil.
Bernarda je že pripravila mizo za svoje goste in takoj postregla z aperitivom.Slapovi besed so popestrili večer, saj sta si Janez in Ivo imela kaj za povedati. Naš nagrajenec se lahko pohvali z zelo pestrim življenjem. Tako smo lahko slišali kako je bilo še v »stari Jugoslaviji«, pa med drugo svetovno vojno in pozneje. Janez je hodil v rudarsko šolo in je delal v zagorskem rudniku. Nikoli ni maral enoličnega dela. Bil je tudi krvodajalec, godec, inštruktor vožnje in še marsikaj. Zdaj, ko z ženo uživata v zasluženem pokoju, se z veseljem spominja svojega pestrega in bogatega življenja. Veliki je ljubitelj narave in marsikateri lep posnetek je že naredil, tudi gobe, predvsem jurčki niso bili vami pred njim. Ni se branil tudi drugih darov narave. Ko nam je Bernarda postregla s širokimi rezanci v smetanovi omaki z jurčki je tako zadišalo, da smo za trenutek kar obstali. Ravno prav za tisto o čemu smo govorili, Janez nam je še pokazal sliko svojega vnuka a polnim naročjem
jurčkov, ki jih je Janez nabral. No, tako okusno zadevo je treba zaliti in Ivo je izbral Cviček od fare, Janez pa je ostal pri gozdnih sadežih, borovničevem soku. Zaradi zdravja pač, bolje je bolezen ne izzivati. In nadaljevali smo naše popotovanje skozi preteklost in sedanjost. Zanimivo je bilo slišati, kako se vzgajajo konji in se pripravljajo za občutljivo policijsko delo, ki ga skupaj z njimi opravlja naš Ivo.Takrat pa je že je pridišal iz kuhinje sočen biftek s poprom, ocvrtki, štruklji in vitamini v obliki mešane solate.Med živahnim razgovorom smo pospravili vse s krožnikov in se spravili na slasten jabolčni zavitek.
Se in še bi klepetali, tem res ni primanjkovalo, pa se je pripeljal Janez z Integrala in nas spomnil, da bo treba domov. Noč je zagrnila Trojane, Cemšenik in Kandrše. Trije, ki se jim je večer pričel v Diani, so ga zaključili doma z mislijo: -Lepo je bilo!	Slika in besedilo: St.R.
AKCIJA
SKRITI ZASAVC MESECA APRILA
Tokratni skriti Zasavc je pravzaprav skrita Zasavka. Rojena junija 1949.
Svoje otroštvo je preživljala v zgornjem delu Trbovelj. Skupaj z očetom, mamo in mlajšo sestro je živela v veliki hiši blizu Trboveljščice. S sestro sta se potepali po okolici in raziskovali Piškovec, Klečko, Ledenico, dokler ju ni mama klicala na večerjo. Spremljali sta jo radovednost in bujna otroška
HOTEL
TROJANE
HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA"
raSMNMCIlA
" D14N*11
domišljija. V osnovni šoli Ivana Cankarja se je že kmalu dokazovala s proznimi prispevki v šolskem glasilu. Že kot mlada se je zanimala za literaturo in zato ji ni bilo nikoli težko napisati šolski spis. Vsak od njenih spisov je bil poseben, zato so jih v razredu brali naglas. Ukvarjala se je s plavanjem in prosti čas preživljala poleti na letnem bazenu, pozimi pa v telovadnici Gimnazije, kjer so potekali suhi treningi. Prepevala je tudi v otroškem pevskem zboru. Z
Društvom prijateljev mladine je večkrat odhajala v kolonije, najbolj ji je v spominu ostal Piran.
Želja, postati učiteljica, se je izoblikovala že v rosnih letih. Po končani osnovni šoli so jo učna pota vodila na Trboveljsko Gimnazijo in Pedagoško akademijo v Ljubljani, kjer je uspešno zaključila študij.
Toliko vam zaenkrat izdamo o naši skriti Zasavki, prihodnjič pa še kaj več.
Simona Solina
ODKRITI MARČEVSKI »SKRITI
ZASAVC«
Zagotovo ni bil, vsaj za veliko večino ne, pretrd oreh naš skriti Zasavc meseca marca.
Po vaših odgovorih sodeč niti slike iz otroški dni ne preprečijo hitro odkrivanje naših »skrivačev«.
Seveda, v otroška leta seje skril JANEZ GROBOLJŠEK, ta pravi Zasavčan in sreča se je nasmehnila našemu bralcu ANDREJU DRNOVŠEK, Kidričeva 2b iz Zagorje.
Oba vrla Zasavca se bosta na večerji v Restavraciji Diana v Hotelu Trojane po mili volji razgovorila v najbližji prihodnosti.
Iskrene čestitke našemu izžrebancu in prijetne urice -
uredništvo
KUPON 1/J
Oseba na sliki je:...........................
Moji podatki:
Ime in priimek:.........................
Naslov:.............................
Telefon:.........................
Kupon pošljite na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta zmage 3,1410 Zagorje
Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o.
TURISTIČNA AGENCIJA
TAXI SLUŽBA obratuje 6:00 - 24:00 na 041 633 107 in 041 616 348
MALI OGLASI
i-----------
mali oglasi
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi!
Prodam
Zelo ugodno prodam hladilnik Gorenje star štiri leta. Tel.: 031 465 999
Prodam parcelo 32 arov na zelo lepem kraju - cesta do pracele, voda, elektrika in telefon v neposredni bližini. Tel: 041 658 758
Tepemaburo - krompir za sladkorne bolnike. Tel.: 01 897 4040
Dvosobno obnovljeno stanovanje 64m2, v centru Zagorja prodam: tel.: 040/710-174
V Trbovljah prodam stanovanje v izmeri 30m2, za 4.000.000,00 SIT tel.: 041/356-468
Opaž, suh, smrekov, brune, karnise stružene - ugodno!
Možna dostava.
Izdelovanje lesenih predmetov.
Maček Marjan s.p., Vransko 113,
3305 Vransko
tel. 03 57 25 547 in 031 814 637
STEKLO - OPREMA
Proizvodnja in trgovina d.o.o.
Skaletova 2
SLO-3000 Celje
Tel.:03 491 40 90, 03 491 40 92
Fax: 03 491 40 91
e-mail: steklo.lajlar@siol.net
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS
Moj naslov (ni za objavo):
^*91*
ncpREmičnine
Ulica 1. junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726
TRBOVLJE, enosobno, 26,50 m2, zelo lepo urejeno - obnovljeno 1. 2002, starejši stan. blok, hitro vseljivo; cena: 3.700.000,00 SIT
HRASTNIK, dvoinpolsobno, 65,50 m2, CK, balkon, zelo lepo urejeno - kompletno obnovljeno, takoj vseljivo, 1. 1978 cena: 11.900.000,00 SIT
TRBOVLJE, dvostanovanjska hiša, 140 m2, lepo urejena, 1. 1973, pripadajoče zemljišče, prijetno okolje
cena: 23.000.000,00 SIT, možna menjava za stanovanje z doplačilom
LJUBITELJI
BILJARDA
“Zvonkin memorial”
22. 04.2005 ob 17.30 uri v ŠD Suzana,
Cesta 9. avgusta 106, Zagorje ob Savi
NAROČILNICA ZA ČASOPIS
Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494
Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno)
polletno letno
Ime in priimek:....................... ^
>o d
Naslov:............................... 2	^
O o
C c/>
Podpis:............................... Ji	^
g © o
PO z* .C :=.
Telefon:.............................. S	SÜ g
> O. C
Davčna številka:.................
Kaj stori ptica v viharju?
Ne drži se veje: sledi viharju.
(Iz dnevnika Julesa Renarda)
Nežnim materinim rokam se je v času od 29. marca do 10. aprila prepustilo štirinajst drobnih ptičic - deset fantkov in štiri punčke.
29.	03.
Metka Kuharič, Škofja riža 15, Dobovec - sin Lan
Ajiša Muminovič, Trg revolucije 9, Trbovlje - sin Benjamin
30.	03.
Vesna Stradar, Trg borcev NOB 13, Dol pri Hrastniku - hči Tamara Dornik
31.	03.
Renata Ojsteršek, Škofjeloška 25, Medvode - sin Žan Marjetič
01.04.
Liljana Križan, Šalek 88, Vojnik - sin Kristian
02.	04.
Sabina Ožbold, Simonitijeva 16, Ljubljana - hči Saša Mojca Lipuš, Jenkova c. 3, Velenje - sin Marcel Komar
03.	04.
Tina Kolenc, Pod lipami 30, Celje - hči Sara Praznik Sandra Avrelio, Sallaumines 9a, Trbovlje - sin Jan Zorec
04.	04.
Tanja Ajdnik, Titova 8, Radeče - sin Gašper
08.04.
Jolanda Pešec, Krnice 15, Hrastnik - hči Nadja Klančišar
09.	04.
Mojca Strnad, Podkum 59a, Podkum - sin Andraž Barbara Žagar Hafner, Čeče 46, Hrastnik - sin Luka Hafner
10.	04.
Natalija Brečko, Šavna peč 16, Hrastnik - sin Žiga ISKRENE ČESTITKE
NAŠA BODOČNOST 0)
UTRINKI
SLOVITI ABRAHAMI
Ljudje si vedno najdemo razlog za slavje. Lahko je to svetovni, državni ali osebni praznik. Okrogle rojstnodnevne obletnice so pogoste tudi med znanimi osebnostmi.To je trenutek, ko se polagajo računi za vse kar je bilo in kar ni moglo biti. Velikih pričakovanj in hotenj pa še vedno ne primanjkuje.
Letos januarja seje z abrahamom prvi srečal angleški igralec, gospod Fižolček-Mr.Bean, Rowan Atkinson. Njegova velika sposobnost je izražanje z mimiko in pantomimo. Hvaležni smo mu, ker nas je že neštetokrat nasmejal do solz. Kmalu za njim je slavil priljubljeni Robin Hood in junak epskega filma Pleše z volkovi, Kevin Costner. Za prvega ne vem, drugi si je želel biti poslovnež, kot vidimo pa je postal odličen igralec.
Februarja sta krenila po isti poti visoki in postavni Arsenio Hall in Alain Prost. Arsenio je zaslovel najprej kot čarovnik, potem kot igralec in komedijant (nadaljevanke-uspednice:Arsenio Hall Show, The " Hour Comedy Hour). Najbolj znan film v katerem je nastopal je Corning to America. Alain Prost, avtomobilski dirkač, si je prislužil slavo s številnimi zmagami na dirkah formule ena. To je Francoz, ki je bil med 1980 in 1993 kar 51 krat prvi.
Istega meseca je pred pol stoletja ugledal luč sveta eden od najpomembnejših začetnikov uporabe osebnih računalnikov Steve Jobs. S prijateljem Stevom Wozniakom je razvil predhodnika enostavne in množične uporabe računalnikov. Izumila sta miško in jo skupaj z drugimi izumi pridružila računalniku apple 2, kije pripadal njuni družbi Apple Computer.
Bruce Willis se je srečal z abrahamom marca, tik pred prihodom pomladi. Njegova svetovna slava je še vedno na poti navzgor in kaže da še bo. Njegova ljubezen do Demi Moore je trajala tri leta, tako dolgo je bil namreč z njo poročen pa še sedaj izgleda, da obstaja iskrica pod pepelom. Nepozaben je njegov John McClane v filmu Die Hard. Očitno se mu prilegajo vloge macho menov, surovežev z globoko skrito nežno dušo, ki se je pogosto še sami ne zavedajo.
Monsieur Ibrahim et les fleurs du Coran je film v katerem je nazadnje igrala Isabelle Adjani. Prav nič ne kaže, da bo letos zaokrožila življenje na pol stoletja. Ona je živ in prepričljiv dokaz, da se iz mešanice krvi in ras rodijo najlepši predstavniki človeškega rodu. Isabella je namreč nemško-alžirsko-turškega porekla.
Pravo nasprotje Isabellinemu videzu je slovita Whoopi Goldberg. Nič ni mlajša od nje, tudi ona bo letos prešla v drugi polčas življenjskega stoletja. Začela je kot pripovedovalka šal, uspelo ji je s predstavo The Spook Show in njena velika igralska kariera je šla po stopnicah uspeha navzgor. Danes slovi kot igralka, pevka in komedijantka, ki nastopa v filmih in na televiziji.
Zagotovo pa je še veliko znanih in neznanih oseb, ki slavijo letos svojo petdesetletnico.
SLR.
MEFISTO
MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA
Urbi et orbi
Mesto in celoten svet. Vsak posameznik in vse prebivalstvo planeta hkrati so spremljali pogreb papeža Janeza Pavla II.. Papeža, Ju je podiral zidove in premikal gore. Človeka, ki je bil blizu mladim in je s svojo dejavnostjo prepričal tudi nasprotnike, da so ga in ga bodo še dolgo spoštovali.
Karol Wojtyla, ki v mladosti niti duhovnik ni želel biti, je postal glavar krščanske cerkve.
Pomagal je rušiti berlinski zid in graditi novo, združeno Evropo.
Za nesmrtnost njegove duše so molili vsi verniki in cerkveni dostojanstveni, ki so se zbrali ob truplu pokojnika v Vatikanu in po cerkvah in domovih širom sveta.
Nesmrtnost človeka in njegovega imena, je v njegovih stvaritvah, dejanjih. Spomin med živimi, omogoča pokojniku večnost. Le takšne posameznike, ki so se v srca živih duš naselili s svojimi dejanji, je vsemogočni pripravljen sprejeti v nebesa. Papež Janez Pavel II., po reakcijah ljudi ob njegovi smrti, tja zagotovo sodi.
Umetnost njegovega vladanja ni bila v zasedbi najvišjega položaja v cerkvi. Vlogo pastirja, ki jo je pokojni papež zagnano opravljal dolga leta, je navduševala in prepričala ljudi. Vloga pastirja duš, ki je na ljudi gledal, kot na sebi enake, je bila všeč božjim ovčicam. Zgodovina ni postregla z veliko imeni vodij, za katerimi bi ljudje tako iskreno žalovali, kot so za Karolom Wojtylo.
Svojemu nasledniku, ki ga bomo najverjetneje spoznali že 18. aprila 2005, je po 26 letih vodenja kristjanov, sveti oče, kot dober Kristusov učenec in božji pastir, zapustil lepo urejeno pot po kateri bo novi papež lahko dograjeval idejo civilizacije ljubezni in kulturo svobode.
Ljubezen, svoboda. Tako kratki, a tako ljubki in pomembni besedi, polni vsebine in pričakovanj.
Bo novi papež sposoben izpolniti pričakovanja kristjanov in ostalega dela prebivalstva sveta? Bo cerkev kontinuirano gradila na izkušnjah zadnjih 26-tih let? Ali pa je zadovoljna z doseženim v zadnjih slabih treh desetletjih, ko si je kljub aferam znotraj cerkvenih zidov, vendarle dvignila ugled pred obličjem človeštva? Je bil cilj

cerkve le sodelovanje pri rušenju berlinskega zidu ali še kaj več?
Veliko se zadnje dni govori o liberalizaciji cerkve. Vendar se pojavlja vprašanje, do kod lahko seže demokracija znotraj same cerkve, glede na dogme na katerih je rojena cerkev in temelji njen obstoj?
Cerkev je vedno podpirala kapitalizem. Kakršna koli drugačna ekonomija, bi po mnenju cerkve pomenila vsesplošni kaos. Propad komunizma naj bi bil eden izmed dokazov za to trditev.
Globalizacija, ki jo je podprla tudi cerkev, zadnje čase ne prinaša nič dobrega množici malih ljudi. Kapitalisti v obrambi svojega imetja in širjenju lastne ekonomske moči, zmanjšujejo pravice delavcem za katere so se desetletja borili. Revščina je na
neustavljivem pohodu. Tudi v zahodni Evropi in ne samo v državah, ki so šele postale članice EU-ja.
Pred cerkvijo in novim papežem stojijo novi izzivi.Ne samo borba za svetovni mir in premagovanje ovir med različnimi verstvi, tudi vsesplošno socialna neenakost med različnimi družbenimi sloji bi morala zanimati cerkev. Lahko se izkaže in stopi, kot je predvideval Jezus Kristus, na čelo božje črede ovac in jih popelje proti svetlobi.
Dogmam in molitvam v tolažbo, ter naukom o ponižnosti in pokorščini, ljudje v tretjem tisočletju ne bodo sledili z navdušenjem.
Umrl je papež...............
,življenje se nadaljuje. Po volji božji ali kar tako....
Kratko-jedrnato
Mi se imamo radi
Tako bi lahko sklepali po udeležbi na pogrebu papeža. V Vatikanu so se srečali stari prijatelji in še bolj stari sovražniki. Res, da se niso med seboj objemali in poljubljali. Bili pa so skupaj na nekaj kvadratnih metrih. Tudi naša stara politična nasprotnika sta bila med njimi, Predsednik države Janez Drnovšek in predsednik vlade Janez Janša.
Me prav zanima, kako bi se gledala ob takšni priložnosti Janez in Milan, če bi slednji ne bil že v pokoju.
Glavna vloga
Karol Wojtyla je bil v mladih letih igralec. Le kdo od takratnih sovaščanov v vasi Wadowice na Poljskem, si je takrat mislil, da mu je namenjena glavna vloga v Vatikanu in da bo cel svet spremljal in odobraval njegov vrhunski nastop.
Kraljevska poroka
Britanski princ Charles in njegova ne preveč prelestna Camilla sta prvi kraljevski par, ki si je privoščil civilno poroko.
Me prav zanima, če si bosta (lahko) pridelala kakšnega novega princa ali princesko. Brez božje pomoči bo hudo težko.	MeGsto
...VEČ GLAV...............VEČ VE...
*BUČNO OLJE*
Blagodejne masaže z bučnim oljem: - omilitev bolečin zaradi napetosti: v ljudskem zdravilstvu je znano, da masaže z oljem, oziroma vtiranje bučnega olja v kožo učinkuje tako, da popustijo krči in se omilijo bolečine. Zmanjšanje bolečin s tako masažo je bolj učinkovito kot z enako masažo brez olja, saj olje samo po sebi deluje zelo blagodejno.
- masaže z bučnim oljem: ljudsko zdravilstvo priporoča masaže z bučnim oljem pri glavobolih, bolečinah v hrbtu, pri vnetih ali bolečih mišicah, pri napenjanju, pa tudi pri revmatskih težavah. Vtiranje z bučnim oljem priporoča tudi pri mišičnih krčih, ki se pojavijo zaradi nevajenosti na telesne napore. Prav tako je priporočljivo, kadar se pojavijo bolečine v mišicah in se zaradi tega zmanjša njihova uporabnost.
Novi Golf Plus. Nova dimenzija ^
Mr i
Večnamensko vzdolžno pomična zadnja sedežna klop Prilagodljiv prtljažnik, 43 možnosti odlogi Variabilni del zadnje sedežne klopi Povišan sedežni položaj Zadnje luči v LED tehniki Serijska klimatska naprava, radio s CD-jem, 6 zračnih blazin.
Malgaj d.o.o., Gabrsko 30, 1420 Trbovlje TRBOVLJE, 03/56-33-155 Salon LITIJA, 01/89-62-600 POSTOJNA, 05/72-11-400 info@malgaj.si, www.malgaj.si
I
Malgaj
VRBOVI. J E 'VcLeA.P
Gospodarska
volila
Audi
Graditi, obnoviti ali
Nižja obrestna mera
Polovični
stroški
odobritve
V Od 01.04. do 30.06.
2005
Vseeno, dokler je tu Banka Zasavje s stanovanjskimi krediti!
banka zasavje
Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Trg revolucije 25 c, Trbovlje