II. leto. Štev. 43. 1915. Octóber 24. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . .6 K. za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma . . . . . . . ......2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov .... 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v čerensovcih, Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. Céna Novin z Marijinim listom I Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto: domá, če za več naročnikov na eden naslov se pošilajo . . . . . . . . . . . 4 K. če samo za ednoga . . . . . . . . 5 K. v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov . . . . . . . . . . . . 8 K. „Dajte, štera so Casarova, Casari.“ — Mát. XXII. — Lüdjé so nikdár ne radi dáče plačüvali. Vidimo to vsaki dén okoli sebé, kde se vnogo lüdi od dáče toži. Kelko pa ešče takših jé, ki tá zapijéjo celo vérstvo pa ne žalüjejo tak, kak za tisti 20 — 30 koron, štere so na dáčo zdávali. Sam poznao vesnice, kde so lüdjé vse izabelino trsje vöspose-. kali, naj njim ne bi trbelo od preša-noga mošta casaríne dati. Zdaj pa te v krčmi pijéjo pa . tam dájo tüdi časa-rino v tistih penezaj, štere za liter pláčajo. Da pa kak što pamet raá za sebé ...! Takši so bili tüdi Izraelci. Fari-zeušje so to dobro znali, záto so z tem šteli Jezuša dobili pred lüstvom: „Jeli je' potrebno casar! dáčo dávati ?“ Pa je on potrdo, ka je potrebno, ár je on nikdár ne glédao na to, ka de lüstvo pravijo, nego vsikdár njemi je to skrb bila, ka je pravica. Prišeo je pravico glásit pa za pravico je mro. Pa je lüdstvo zarazumelo ino je ne odürjávalo njega za toga volo, ka je dáčo dati velo. Rávno, kak tüdi mi moremo zarazumeti. Ár komi dávamo dáčo? Samomi sebi. Z dáče se držijo gori šole, občinski réd, cela truma potrebnih častnikov, žandárje, sodnije, štere nas bráníjo v naših pravicaj, ka lehko mimo stanüjemo na toj zemli pa zdaj v tom nesrečnom časi vojske, štera bráni naše hiže, polé, máro, ženske, starce i deco. Vojska ešče več potrebüje, kak naša dáča znesé. Zato zdaj držánje zvűn dáče tüdi pősodo prosi od nás. Vnogi je drágo ztržo márho, Zrnje. Naj ne skrívle penez domá. Ki je meo dűg, naj ga plačüje, ki pa neima dugá pa má gotovíno domá, naj jo dá na posojilo držáuji. Domovina je v potrebčini pa jo je dužen vsaki podpirati, na kelío je samo mogoči. Pa pri tom podpiranji de ešče hasek meo. Dobi šést koron intereša od što koron na leto pa nanč ne trbe što notrípláčati. Ki do konca oktobra dá, on 97 kor. pa 10 filerov dá samo, 'ki pa v novembri do 17-ga dá on pa 97 pa 40. Intereš pa H od cele stotke dobi. To je boša pősoda, kak v kašo nesti, ár je tam raénjši intereš. Vsaki plivánuš rad po more, či se što sám ne ve kam obrnotpa bi rad dao. Dajmo casari, ka je casarovo pa mo ščè dobiček meli pri tom. Kda boj miné, te de se ešče poznalo, kak je dobro bilo, či Što svoje višešnje peneze držávi posődo. Pa tüdi záto dajmo mi Slovenci, ka pokážemo stem tüdi lübav do naše domovine ino so-čűtje z drűgimí národami té domovine. — Naj vidi svet, ka známo našo dűžnost ino jo ščémo rédno spuniti tüdi. Bojna. Naši sovražniki so v velikoj ne-voli. Nikam ne moro priti, ne v Srbijo pa ne na Nemško pa ne na Türsko. Zdaj bi ruš rad šo skoz Romauije v Srbijo, pa njemi prošnjo brščas tak odklonijo romanje, kak so grki odklono francozko i angležko prošnjo, da bi srbom šli na pomoč. Slovenski pre-govor veli, da skopač naj več troši anglež!, francozi, talijane i Srbi, kak so želeli tüje blago. Pa zdaj? Še svoje gübijo. Bog je pravičen, kaštiga po tistom, po čem što zagreši. Nešteto Ijüdih, na milijarde vrednost! so za-pravili pa nikaj ne dobili. To so Božje poti. Glejmo je i včimo se ž njih. Poročila z bojišč so sledeča: Srbsko bojišče. Od Belgrada na jugoshod so naši zevzeli Srbsko posto-janke. Srbi so se brez vsega redű vlekli proti Avala brgi. — Požarevac so naši zevzeli. Naše čete stojijo pred Avala trdjavov. Zgübe srbov so velike. Samo na ednom bojišči so naši pobrali 800 mrtvih i teško ranjenih srbov. — Od Požarevaca na shod so nemške čete zevzele Smoljinac občina od Se-mendrije na jug pa Vranovo breg. — Srbi se nezmerno mantrajo, naj morejo preprečiti naših i bolgarskih čet zjedinjenje. Bolgarsko bojišče. Srbi so vdrlí na bulgarska tla, ali bulgari so napad njuv odbili i ništerne visine zevzeli. Bolgari obstrelavajo Srbsko mesto Knja-zevac. — Francozi i anglež! namenijo 100 jezer Ijüdih poslati proti Bulgariji. — Srbi se mičejo nazaj na vse kraje tak z pred nas kak z pred bulgari. — Bolgari so zevzeli trdjave Zajecara i v večih mestah prestopili Srbsko mejo med Strumicov i Negotinom i pre-trgali zvezo Srbije z Rušijov. Rusko bojišče. Pri spodnjem Styri od Bafalmke 20 kil. na sever so naši ruse vövrgli z postojank. — Pri We-kolom so nemci 441 rusov vlovili i edno strojno puško zaplenili napad pri Dvinski pa odbili. — Od Tarnopola na jug 15 kilometrov proti Lembergi so rusi močno napaduoli naše posla-janke, a odbiti so z velikimi zgübami. — Nemci so od Illuxa na zahod ruse z njuVih postojank stirali, 650 jih vlovili i 3 strojne puške zaplenili. — V Galiciji so nemci zevzeli Hajworonko i ruse prek Stripe reke stirali. — Rusi pišejo, da so 2600 naših zgrabili pa 4 tope I 10 strojnih pušk zaplenili. Taljansko bojišče. Na celom bojišči se je vršila večinoma samo velika strelba. Na Pri morsko, n pri Javorčeki 2 NOVINE 1915. október 24. so naši zevzeli en del taljanskoga strelnoga jarka. Taljanski napadi so povsod odbiti. Na doberdobsko pla-noto so strelali z teškimi topovi talijane. Angleško-francozko bojišče. Pri Loosi so angleži napadnoli nemce a skoro brez vsega uspeha, ar so večino odvzétíh postojank nemci nazaj dobili. Pri Souchez-i so nemci zgrabili 400 francozov. Vse francozke napade so nemci odbili. V Champagne-i so nemci 611 francozov vlovili, 3 strojne puške i edno bombe metalnico zaplenili. Francozi poročajo da so 208 nemcov vlovili i do 800 motili pa praj napre-düjejo. Dámo valati, samo ka jako malo. Pri Leintrey so nemci 43, pri Hartmanmweilerkopf-i pa 231 francozov vlovili pa zaplenili eden štük, 6 strojnih püšk pa 3 bombe metelnice, Türsko bojišče. Pri Sebastopoli so türske ladje potopile dve ruskivi, šte-rive sta cuker i zmočaj vozile. — Pri Dardanelah nikaj nej novoga. Keliko štükov so naši obrnoli proti Srbiji? Ne menje, kak dvejezero; več kak majnika proti rusom v Galiciji. Tei ognjeni pozoji so napravili našim i nemškim četam pot prek Drine, Save i Donave. Zračni napad na London. Nemške zrakoladje so znova vnogo bomb vrgle na glavno mesto angležkoga, štere so razpok i velike ognje zroküvale. Iz pisem naših vojakov. Spomin padlih slovenskih vojakov. „V zelenom logi pri ednom drevi sedim ino si tužno mislim na svoj sladki dom. Daleč od njega v tužnoj Bukovini v ednom logi se držim, kak ptica, štera mlade v njem ma. Z svojimi žalostnimi pajdáši si suzé brišemo ali junaško se branimo za slovensko lübo našo vgrsko domovino ino smo pri-pravni vsako minoto krv prelejati i žitek darüvati za njo. Nikelko naših slovenskih bratov je zaspalo v toj tužnoj Bukovini. Ne jočite se za njé, molite za njé! Poko-pali smo je, kak práve junake té naše Vrle Slovenske brate, šteri so meli, kak i še zmirom májo vsi slovenski vojáki odprto srce za krala i domovino do smrti. Sevidenje i veselje pride v nebi, da ne ga tak duge noči, ka ne bi po njej prisijalo milo sunce; po vašoj žalosti tüdi pride radost vam v srcé. Lübi domači, ne hodile za nas žalostni; istina ka so naše mantre težke, ali mi je radi prenašamo, zato, ka za vas trpimo, vi pa molite za nas. Mi se tüdi ne spozábimo z vas i z vaših pokojnih vojákov, svojih pajdášov nigdár nej; čeravno povržemo njuve grobe, njuv spomin, kak vrlih slovenskih bratov vse naše živo dni v srci obdržimo*. (Császár Jožef, poddesetnik v 20. domobranskom pešpolki, doma v Ivancih). Jedina pomoč za vojáke molitev. Dobo sam od mojih prijatelov edno malo pismo, da njim naj naznanim, ka mi eti delamo na tom bojnom poli. Draga moja lüblena srca, bi vam rad odpisao vse naše dugovanje, da pa ne je mogoče pa tüdi nej potrebno, da nam pomoči i tak ne morete. Samo telko vam naznanim, ka kda vi v toj našoj rojstnoj domovini kak sladko spite, mi nevolni sirmacje jako svetle noči mamo proti našim nepriatelom. Ali trpimo do bože vole, ve je Jezuš tüdi za nas dosta trpo pa ešče li na zadnjo smrt gori prijao za naše grehe, mi nevolni sirmacje pa ne bi mogli trpeti za našega Jezuša i za našo lepo vogrsko domovino, kda vidimo, ka-okoli nas drügo nega, samo nepriatel proti vogrskoj domovini. Mi smo sploj pri srbskoj granici i čuvamo mejo od ne-priatelov. Bodikaj sosede mámo, redek dén, ka se ne bi ž njimi sposvadili. Mi njij ne moremo viditi, Oni pa nas nej. Mi nje ne trpimo, Oni pa nas nej, poleg toga so celi boji poleg meje. Samo ka se jih mi nikaj ne bojimo, ar nam jako nikaj velko ne morejo škoditi, zato pa mamo takše zavitje napravleno, ka nanč tih menjših štükov krugle ne morejo do nas, pa z pi-kastoga trsta napravleni plot, ka vsaki obisne či sem blüzi pride. Bog ne daj ka bi to mogli vi kda gledati. Prepo-račam njim srčen pozdrav i vsem dü-hovnikom, pa se njim lepo zahvalim, ka naše zapüščene familije z božimi rečmi tolažijo, podpirajo, na poti pravice vodijo i z angelskim krühom nji-hove düše branijo pa jih prosimo vsi vojaki, ki smo tü na bojišči, naj mo-lijo za nas k Škapulerskoj Devici Mariji, ka se nam Oča nebeski smilüje. Druge pomoči ne ga za nas vojake, kak molitev.“ (Kolenko Štefan z Črensovec, do-mobranec 20. pešpolka). Mislijo na dom, želejo navuk. {Mislimo na slovenski kraj, kje nam je zibelka tekla). Prosimo Novine i Marijin List, ka bi si na tom nemilom bojnom poli mogli srčni navuk i düševni hasek vzeti ž njij. (Ülen Andráš i Mülič Štefan z Lipovec, Zver Ivan z Ižekovec, Sečkar Ivan z Adranec, Hozjan Ivan z Brezovice v 5. žandarskom bataljon^. Teško čaka slovensko čtenje. Tak, sam teško čakao, ka bi dobo kakše čtenje od našega kraja, v našem mate-rinskom jezikí. Hvala Bogi sam se vča-kao. Drügo me nikaj tak ne veseli, tü vse najdem ka mi terbe. Bog plati. Tibauth Marko v Feldhaub. Div. No. 7.) Brátja so si. Lepo se zahvalüjem za poslahne Marijine Liste i vsi moji slovenski brati, ki so na bojišči. Naj Njim poplača presveto Srce Jezušovo Njuv trüd, (Grüškovnjak Štefan v 48. pešpolki). Včasi je dobo pajdaše. Trno lepo Njim zahvalim na Novinaj, pa moji pajdašje tüdi, štere sam dobo, kda sam Slovenske Novine čteo. (Rogač Ivan pri telegrafi). Žela po evangeliji. Lepo Njih prosim Novine, ka bi jako rad čteo nedelo sv. Evangelium v strelni jarkaj. (Kovač Mihal poddesetnik v 18. do-k mobranskom pešpolki). Meše želejo. Vojaki podpisani pošlemo na pet sv. meš, ka bi se g. Bogi zahvalo, ka smo srečno prek Dnjester velike vode prišli, i ka bi nas Srce Jezušovo čuvalo, da bi srečno prišli ednok nazaj v to milo slovensko kra-jino. (Farkas Marko z Hotize, Kolenko Štefan z G. Bistrice, Vogrinčič Anton z Bakovec, Klinek Štefan z Nedelice, Tompa Martin z črensovec, domobranci 20. pešpolka). Slovenske matere veselite se. Lepi pozdrav za celo slovensko ljüdstvo z ruskoga bojišča. Prosim vas, g. pL, razglasi te te" naš lepi pozdrav tomi ljübljénomi slovenskomi ljüdstvi. Jaz sem že obtrétjim v tom groznom boji, zdaj mi je pa dober Bog dopüstó malo časa, ka se spominam svoje domovine z mojimi pajdaši. Drage naše ljübljéne Slovenske matere i očevje ne žalostite se za vaše sinove. Bog na nas tü skrb má dobro nam je, veseli smo, pa če včasi kaj več trpimo, smo se tomi že prívadili. Vsaki slovenski junak je eti fájn dober voják, dobre vole za našega ljübljenoga kralá I. Ferenc Jožefa i za našo lepo domovino, naj nam jo protivnik ne vzeme z našomi zračinganii. Če de nam Bog pomagao, ga dolpoteremo. Radujte se drage Slovenske matere, štere mate tü svoje sinove, ž njih je Bog stvoro fejst vojake. Jaz i mam tü ešče tri brate pa že 14 mesecov ne verno eden za ovoga samo si dopišü-jemo, Bog pláti našim matéram, ka so naz za vojake shránile. Zdaj pa prosimo vás, drági sta-riši, rodbina i vsi slovenski dühovniki pa celi narod, prosite našega dobroga Boga, naj nam da krepko moč, ka mo mogli našega velikoga protivnika prevládati i z Božov pomočjov vsi 1915. október 24. NOVINE 3 domo priti v našo lepo slovensko domovino k našim dobrim materam. Z strelnih járkov pošlem le pozdrav ž svojimi pajdaši do slovenskih mater, štere se žalostno za svoje siné. (Trplan Imri, četovodja, z Markovec, Bolek Števan z Šülinec, Smodiš Jožef z Stán-jovec, Zakoč Ferenc z Šülinec, Ficko Alojz z Vidonec, pešáki v 83. pešpolki). Kak so zadovoljni. Mi črnovojniki smo dobri soldaki, spevajoč idemo naprej. Nemamo postele, pa či jo mamo je prevelika včasi, naime ta čarna ma-tizemlja, včasi pa pretesna : edna bla-nja, na štero pa niti slama ne pride, pa li smo veseli i zadovoljni. (Antolin Ferenc, desetnik i Šeruga Ivan črno-vojnika v 20 domobranskom pešpolki.) Zalüjo po stotniki. Pozdrávljam vas, jaz, kak adrianski domorodec i vam naznanjam, da smo meli jákoga kapitana Fonpotyija, koga so v lice streIili i morili. On je vsikdár dobro nas vodo, hrabro smo šli mi junaki na njegovo povelje na šturmo i kričali z celoga grla : hurra! hurra ! čast in slava njemi bodi (Ferenčak Martin.) Glási. Od naših vojakov. Mrtvi so : Bós Marko z črensovec (na glas je dao Marton Martin z D. Bistrice); spadno je na srbskom bojišči okt. 8-ga, kde so ga v glavo streIili. Zapüsto je do-vico i četvéro drobne dece. Horvat Janoš z Nedelice (glas je dao Litrop Ferenc z Renkovec sept. 14-ga.); Peroti Matjaš z Küpšinec, en zgléden svétoga živlenja mladénec na Tirolskom. Vsem se milüj Ijübljeno Srce Jezušovo. Vlovleni so. Bajzek Štefan z Rit-karovec, Cvörnjek Andraš od Grada, Baligač Štefan z Dokležovja, Hozjan Jožef (Rosov) z Črensovec. Slovo. Domobranci 18. pešpolka se srčno poslovimo od svojih Ijübih domačih i poznancov: Trplan Janoš z Moravec, Kodila Janoša od Bedenika, Gospod Ludovik od Bedenika, Molite Boga za nas, ki odhájamo na bojišče. Potrdilo. Sobočka okrajna bolnišnica z zahvalnostjov potrdi, da je z Gančan sprejela 245 kil krumplov i 49 kil jabok. Pozdráv na dom pošljejo na bojišči odhája-joči Košár L, Smolko I. z Beltinec ; Krauthacker Ferenc pa Ivan, Miholič I., Novák Ignác pa Filo z Bratonec; Panker M., Kutšan L z Li-povec; Küzma Štefan poddesetnik z Gančan; Maršič Ivan z Melinec ; Cigán Štefan z Gornje Bistrics; Tkalec Štefan z Dolnje Bistrice; Prša Andráš z Trnja; Perša M. z Velko Po-láne; Zver Mihál od Lipe; Djura B. od Sv. Jelene; Poredoš I., Balaziö I. z Dokležovja; Pétek Mihál z Ižekoveč, Zorkó M. z Odránec; Kár Ivan z Sobote, Vidovič Baláž od Sv. Jürija. Dári vojakov. Poleg svojega siromaštva so vendar bogati Vnogi naši vojaki, bogati v ljübezni do Boga i bližnjega. Ne Želemo od njih nikših darov, ali oni li pošiljajo iz svojega krvavo zaslüženoga n&jema na dobre namene, naj dokažejo, ka Ijübijo svoj rod i svoj dom. Naj njim milo Srce Jezušovo obilno povrno to smilenost. V zadnjih dnevah smo sledeča dare dobili do rok: Na satnostan: Šaruga Ivan z Melinec 3 K, Hozjan Martin z Odranec 50 fil., Legén Martin z Bratonec 40 fil., Prša Janoš z M. Polane 1 K, Soboéan Štefan z V. Polane 60 fil., z Medjimurja: Ivanošič Mihalj 30 fil., Cmerlec Ferenc 50 fil., Varga Jurij 40 fil., Treščin Štefan 10 fil., Golobič Tomaž 10 fil., Hemar Janoš 10 £11., črnovojniki 20 donobr. p. p. z južnoga bojišča. — Nadale 48-ga pešpolka vojaki z tali-janskoga bojišča: Mujdrica Janoš četavodja z Gančan 5 K 20 f., Vógič Jožef desetnik z Odranec 4 K, Gábor Ivan poddesetnik z Ivá-nec 2 K, Jerebic Jožef z Gančan 2 K, Sümen Štefan i Vučko Štefan z G. Bistrice vsaki 2 K, Grüškovnják Štefan z Žižkov 2 K, Zadra-vec Ivan z Renkovec 1 K, Zsoldos Štefan z Trnja 2 K, Hozjan Ivan z Hotize 2 K, Ošlaj Martin z Filovec 2 K, Zver Andraš od Lipe 2 K, Prša Štefan z V. Polane 2 K, Lebar Jožef z Trnja 80 f., Lütar Ivan z črensovec 2 K, Kolarič Štefan z Trnja 2 K. Vküp 35 K. Z toga 10 K. na samostan, 10 K. na podporo slovenskoga dobroga tiska, 12 K. na meše no č. Škap-Dev. Mariji i 3 K. za rešitev v zahvalo na križ. — Od 48-ga pešpolka 11-te stotnije so pa sledeči darüvali: Puhan Jožef z Tešanovec 5 K na podporo našega slovenskoga tiska, 2 K 50 f., na ranjence i teljko na samostan; Ošlaj* Martin z Filovec 1 K. na samostan, 1 K. na ranjence; Mertük Štefan z Lipovec 1 K. na samoslan, 1 K. na ranjence; Forjan Martin z Lipovec na dve' meši i molitve 5 K.; Ferenčak Martin z Odranec na dve meši (vse na čast škap. D. Mariji) 4 K.; Mikolek Matjaš z Štrigove 50 f., na samostan i 50 na ranjence. Odlikovanje. Mujdrica Janoš, doma v Gančanih, četovodja v 48. pešpolki v 4. stotniji je zavolo junaštva odliko-van z srèbrnov svetinjov drügoga reda. Svetki živlenja rojstni den, god, krstitje, firma, zaročitev, gostüvanje, dela jubilej, srebrne i zlato zdavanje nadale svétki leta: novo Ieto, vüzem, risali, božič človeka nato nadignejo, naj svoje domače, prijatle, poznance lepo po-dari. Pri zbiranji darov nato pazimo, da bode dár pripraven obdarüvanomi stalno radost, da-rovniki pa postenjé spravili. Pri takših prili-kah ne küpüjmo zato malovredne reči v kakših bazárah, nego naročimo svoja darila v starodavnoj glasovitoj Suttner 5. tvrdki v. Ljubljani št. 945. V krasnom ceniki, šteroga tvrdka na zahtevo vsakomi pošlje, brezplačno i fránko krasne reči najdemo po ceni, zlatnino i srebrnino, škór za jesti, stolne náprave, vüre, lančeki, lepotičje, križece, rožnovence, privei-nice z sveti mi j-odobami, amulette, vüre na postojali z križom i spodobna darila, štera so najpri pravnejša za imenüvane priliko. Nikše drügo sredstvo. kaksté se zove i kakšté glasno so po-nüja, nema več zah- valhm pisem i zdravmških priporoča, kak právi dobrodišéči. FELLER V. EUGEN LEKARNAR more posvedočiti, ka je više 100-000 zahvalnih pisem i zdravniških priporočitev prišlo k njemi za to zanesljivo domače vrastvo. Kaj vsi hvalijo, dobro more biti! Filerov „Elsa-Fluid“ se rábi,: Kak vrastvo za ribanje vsele, kda je močno ribanje potrebno Roke, nogé, kotriga, po teških potaj i delah, pri trü-javi, onemoglosti krepi friši. Za vűsta kak dobrodejna reč za zobé i glésnja. Vleti pri vodi za kopanje i mujvanje, če se zmes vlijé, Oživlja, odprávi znoj, desifincira. Guti pomaga pri grgranji če se med vodo zmeša, v merzlih, mokrih dnévah. Kolo od nesnage očisti i jo ofriši, poživi. Vlase krepi, ár kožo na glávi čisti i lüske odstrani. Staromi i mladomi je prava dobrota. 1000-krat se je pokazao dőbrodejen i has-noviten zato v ni ednoj hiši ne sme faliti. Ništerna kapla ga bolšo i vekšo moč ma, kak solenci vinski alkohol. šteroga nevučeni pripravlja. V vsakoj drüžini vnogokrat zna hitro pomagati kak izvrstno vrastvo. Vzimi nas čuva od posledic mokrote i zime. 12 mali aU 6 dupliških ali 2 specialniga glaža franko 6 K., 24 malih alih 12 dupliških ali 4 specialnih kant franko 10 K 60 fil., 48 malih ali 24 dupliških ali 8 specialnih glažove franko že samo 20 K., če se peneze nap-rejnotri pošljejo, ali pa po povzetji. Svetüje se, naj se penezi na poštnoj izkazn ci naprej notripošlejo, da dru- gač posla 12 fü. računa pri povzetji. Ki pravi „ELSA-FLUID* ščé meti, naj jasno naslov! svojo naročitev na: FELLER V. EUGEN lekarnar, STUBICA, CENTRALA 146. (Zagreb žup.) 4 NOVINE 1915. október 24. Zrok. Nišče si ne bi vzeo na düšno vesi, da je zrok i svedok pogube šteroga deteta ali trpinca. Zato je pá dobro znati, ka slabim, slokim, betežnoj deci Fellerovo olje z ščukini jéter hitro pomoč nüdi; krepi težo povekšava, i proti betegom vtrdi. Na krvi slabi, krofasti ga küpijejo, ar je brez vsega düšča i dobroga tóka. Nadajajočim mleko i novo telovno moč posodi. — Čisto i zaistino právo olje z ščüki-nih jéter z te najfinejše vrste, kakše je i to, kaj Vnogi zdravniki svedočijo, prekosi vsaki drügi zmes i emulsio. Da to v vekšoj meri ma v sebi delotvorne sestavke 2 kanti za 5 K pošlje Fetter V. Eugen lekarn Subica centrala 146. (Zagreb žup). Ogenj v Kermendini. V mlini je Veliki ogenj bio, šteri je v hrambi do 40 jezér koron kvara napravo, ali Zrnje je rešeno. Navuk za tretjired bo 31-ga ok-tobra v Črensovcih ob treh popoldne. Dogodki z vojne. Zelezen križ za ednoga flrancoskoga častnika. Genlivi dogodek se je zgodo v ednoj bitki pri Iperni, šteri dogodek pripovedavlejo francoski vojacje: Noč je minola, začnolo se je sve-titi, tak ka smo mi lejko vidili krajino, gde smo se borili. Nemci so brez! dvojnosti prišli nazaj po bitki, pa so odnesli svoje ranjence. Krajina je bila prazna, nindri je nej bilo vidili nej mrtveca pa nej raujeuca, samo eden sameren ranjenec' je ležao na pol poti med obema strelskima jarkoma v loči krugel. Naši lüdje so šče i zdaj strelali, nego nieden je nej streho na toga ranjenca. Na ednok samo zaglednemo ednoga vojaka z nemškoga strelskoga jarka, ka je šo proti ranjenci, ka njemi je šteo pppiagati. Naši streli so ga zastavimo. Mi smo bogati, pa je na naše najvekše začüdenje naš častnik zapüsto jarek. Edna nemška krugla ga je zadela, nego on se je driao z ne-navadnov močjov pa je šo strdnimi stopaji k nemškomi jarki. To se je dobro vidla vojakom v obema jarkoma pa je skoro edno vüro več nej počo Strel z niedne strani. Naš stotnik je šo k ranjenci, čeravno ka je sam bio ranjeni, ga je zdigno, podpirao, pa pelao k nemškim jarkom, gde ga je na eden küp zemle verno položo, kak či bi bio doma, pa je šo k nam nazaj. Ali nej se je povrno brezi plačila. Eden nemški častnik je skočo z jarka, je vtrgno z svoje süknje železen križec pa ga je obeso na prisi našemi junake Nato so vojacje v obema jarkoma začnoli veselo kričati pa hvaliti našega stotnika. Pomali je prišeo naš stotnik nazaj; mi smo ga veselo pozdravni, on je pa omedlo od velike zgübitke krvi. Nemci so nas nehali nekelko časa pri miri, ka smo zdignoli pa otavili stotnika. Zatem se je pa vroči boj znova začno. Kak je eden zavzeti slovenec, ki je bio častniški sluga, pripelo rusko stražo v naše zavzetništvo. Edne nemške novine pišejo: V zadnjaj velikoj bitki so naši pešacje dobili povelenje, naj skočijo nazaj na svoje postojanke. Pri toj priliki so rusi zgrabili ednoga častniškoga slugo. Gda ga je ruski vojak sprevajao na določeno mesto, sta se začnola po-govarjati častniški sluga pa ruš. Častniški sluga je bio najmre slovenec, ki si za silo lejko guči z rusom. Rus je pitao, kak se godi našim vojakom. Slovenec njemi odgovor!: „0 jako dobro! Mamo topel zajtrk, dober obed z vinom pa z cigaretami, večer pečenko, kavo pa kühano vino*. Nato je ruš odgovoro, ka je že šest dni skoro nikaj dobra nej jo. Gda sta med pogovarjanjom prišla do edne hiže blüzi naše strelske črte, je ruš potegno svo- jega zavzetnika v hižo, ka jiva rusi ne bi videli, tam je tá lüčo püško pa je začno bežati proti našoj voznoj črti, naš častniški sluga pa za njim. Naši so jiva sprijali z glasnim smehom. Rus je dobo zadosta jesti, (Dale. Pošta. Gaber F. Srdica. Naročnino i dar na samostan sem dobo. Bog lepo plati. Serüga H. Tišina. Kakši glas je meni prišeo, takšega sam ti dao. Mogoče, ka so se tam pri meseci zmešali. Ali leto i mesto rojstva pa ime se gliha z tvojim bratom. Mogoče, da je što drügi toga imena. Bog daj, da ne bi istina bila, zato li moli, kak sem ti pisao za njega. H. F. R. F. Krog. Te mislite, ka če mo od tiste vla-čüge brez imena kaj pisali, na sóbe vzeme ?' Že dosta karanja so dobile te samice, če se neščo pobolšati, naj se pogübijo. Sobo drevo je za péč. Vsem. Prosimo zaostale naročnine od vseh. — Naznanimo vsem, naj podpišejo svoje ime, če vredništvi kaj naznanjajo, drü* gač se tista pisma zavržejo. Taborska pošta za zavitke se je odprta na 20, 28, 37, 41, 43 i 148-o številko, zaprla pa na 103-jo. SVETOVNA TVRDKA SUTTNER VODI zdaj i vodila je i prle z vttrami brez fallnge, štere dobro hodijo, so zanesljive i stalne pa so na poštenje nikdašnjemi dobromi imeni te tvrdke. Premišljeni küpec si zato pri Suttneri küpi vüro, ne pa v kakšem bazári, šteri knvozove za vüramico, propravici pa z žajfov, štramfami, igračami i poramnicami tüdi vüre trži, štere večkrat tak slabo hodijo, da küpca samo dreselijo. Odavci bazara naime ne morejo razumeti k naoljenji, preglejüvanji i ravnanji vüre. kak to vučeni vürarje delajo v Suttnerovoj švicarskoj tovarni zfvsakov vörov pred Odajo, Premišljeni küpec ne bo takše naprave küpüvao, v šteroj med stoterim blagom tüdi vüro ponüjajo samo za 8 k,, ar zdrava pamet ča samo malo premisli, spozna, ka to samo malovredna plehnata vüra more biti. Dobre vüre zaistino po ceni moremo v Suttnerovoj svetovnoj hiši dobili najbole, kaj vnogo jezer zahvalnih pisem pptrdi. S6SS3SMKB 410 št. Nikl-anker Roskop vüra .... K 4.10 706 „ Roskop vüra, Strojna Kamenjih . „ 5.90 719 „ Srebrna remontoar vüra ..... 7.80 600 „ Radium žepna vüra, vnoči sveti . „ 8.40 449 „ Roskop vüra z dvojim pqkrivaloin , 7.20 518 ,, Plitva nikl kavalirska vüra .... 7.60 803 , Ženska vüra, ocel ali nikl .... 7.90 804 „ Srebrna Ženska vüra.................. 9.50 1203 , Dobra büdilna vüra................... 3.60 1316 ,, Lepa vüre na minuto ..... , 10.50 1325 „ 14 dni hodeča minutna vüra, jako lepa „ 20.— 1318 „ Moderna 14 dnévna minutna vüra „ 17.40 1360 št. Lepa vüra na steno................K 4.80 1544 „ Kožnata narokvica z vürov , . , 10.50 712 „ Nikl-Iko vüra 15 rubísov .... 14.— 1160 , Lanček iz bele kovinej................... 2.80 1460 ,, Ravnoté prostejši......................1.— 916.,, Srebrni masivni lanček . , . . , 3.20 422 ,, Nikl-športlanček..........................1.75 979 „ Srebrna priveščnica kraijeska podobe „ 2.— 213 , Srebrni prstan z kamnom . . . „ 1.40 211 „ Srebrni prstan z kamnom .... —.90 1063 , Prstan. zlat na srebri..............., 2.70 Tak sodijo vsi küpcil Glejte edno z med jezerih zahvolnih pisem : Vüra se dobro zapira 1 , Vüra se dabro, zapira, med delom se mi oprava naime vsikdar premoči vüri je pa nikaj ne, ar se tesno zapira* Z pozdravom Kolbitsch F.vrtnar, Zagreb Suttnerove vüre ide točno na razlomeh časa. Vsaka vüra je" točno zravnana Krasen ce-nik brezplačno i franko Razpošilanje po povzetji, ali po predplačanji. Kaj se ne dopadne, se spremeni! Lastivna vurarska tovarna na Švicarskom !.— Lastivna svecka marka »IKO« je naj bolje točno hodeča vüra. Zlato vüro brezplačno lehko dobi vsaki küpec. ■— Več pove glavni cenik. H. SUTTNER samo v LJUBLJANI 945. ŠT. Ne je podrüžnica ! Krščanska svetovna prodajalnica. Ne je podrüžnica Nyomatott az Egyházmegyei Kőnyvnyomda körforgó gyorssajtóján Szombathelyen.