Odkrita beseda. Pod tem naslovom se je oglasil v -Slovencu" dne 22. decembra 1902 nnapredni učitelj I." Za ta psevdonim je posodil svoje ime bivši Ijubljanski suplent, ki slnžbuje zdaj na Štajerskem. Da člankov nVeč luči" in _Še nekaj luči", ki so bili priobčeni v -Slovencu" in za katere je zastavil svoje ime omenjeni suplent, ni spisal ta gospod sam, ampak da so mu pomagali in kumovali znani ljubljanski malkontenti, je dognana) stvar. Slednji so bili pa previdneji in bolj prebrisani, zato so poslali po kostanj v ogenj mladega, sicer marljivega, a v tem oziru še neizkušenega učitelja; sami so si pa meli roke, češ, če kaj pride, se bomo izgovorili na tega gospoda tovariša in na sedanje in bivše suplente ljubljanske. Eden sedanjih suplentov ljubljanskih mi je sam zatrjeval, da znane polemike v ,,Slovencu" niso krivi suplentje, ampak nekdo drugi, ki se pa dela lepega in nedolžnega. Sicer pa pravi pregovor, da hodi vrč tako dolgo k vodnjaku, da se ubije. Navzlic temu, da v vseh teh člankih lete pnšice na mojo osebo, bi se ne bil spuščal v to polemiko, ko bi me ,,napreden učitelj I." ne bil v 293. številki -Slovenca" kar naravnost pozval k temu. V tem članku me dolži, da sein pripovedoval o g. nadzomiku A. Maierju, da -prisluškuj e". Ce bi bilo tukaj kaj resnice na tem, je tako očitanje že samo na sebi nesramna denuncijacija! Resnica pa je, da o ,,prisluškovanju" nisem nikdar in nikjer govoril, ker nisem imel tudi najmanjšega povoda in vzroka k temu. Če pride nadzornik službeno v žolo in naredi morebiti par korakov po hodniku ter opazuje to ali ono napravo, to vendar ni -prisluškovanje" in to vestnega učitelja tudi prav nič ne moti, ker ve, da ne poučuje otrok zaradi nadzornika, atnpak zaradi otrok samih. Nasprotno: vesten ucitelj je še vesel, če ga nadzornik večkrat obišče, posebno tak nadzornik, kakršen je g. A. Maier, ki daje učiteljstvu iz svojega temeljitega pedagoškega znanja in izkušnje svoja blagohotna navodila, ne da bi eventualne napake uporabljal dotičniku v škodo. Čemu torcj predbacivati gosp. nadzovniku ,,prisluškovanje" ali ,,sekiranje", ko nikomur niti lasu ni zakrivil! Bodimo zadovoljni, da imamo za nadzornika moža, ki je z dušo in telesom u.itelj, ki z najvecjo navdušenostjo in neuraorno pridnostjo deluje za povzdigo ljudskega solstva in za ugled učiteljskega stanu. Da je pa ,,napreden učitelj I." glede ,,prisluškovanja" spravil v zvezo z g. nadzornikom tudi mojo osebo, je imel gotovo svoj namen, kateri je pa tako prozoren, kakor je tudi budoben. Prepričan naj bo, da se rnu ta namen ne posreči; opozarjam ga pa na pregovor, ki pravi: ,,Kdor drugemu jarao koplje, sam vanjo pade". (Daije.) J. Bimnik.