LETO: XIV.
21. aprila 1980
ŠTEV. 4 (115)
Prisrčno čestitamo za 27. april — dan OF in za L maj — praznik dela !
Čestitamo vam 27. april — dan OF
t
L maj— Praznik rada!
Uredništvo glasila
PIONIR
Prvomajski
delovni
pozdrav
Nikoli doslej še nismo sla\ dveh tako pomembnih praži kov, kot sta 27. april - d Osvobodilne fronte, in 1. maj Mednarodni praznik dela, v p sobnem vzdušju, ki vlada že v K°t tri mesece po vsej m domovini. Vse naše misli zadnje mesece pri tovarišu Til J* bojuje težak boj s hus boleznijo. Ves napreden svet h Izrazi sočustvovanja oleeino naših narodov in n loplejše želje za ozdravitev di §ega tovariša Tita prihajajo ( sepovsod. Znova je pred vse
človeštvom potrjeno, kako izredno velik in enkraten je ugled našega predsednika pri naprednih ljudeh svetovne javnosti, kako ga ta spoštuje zaradi njegove in naše neomajne poti v samoupravni socializem in boja za mir. Lahko bi rekli: ves svet se je združil v iskrenih željah za njegovo ozdravitev. Prvomajski šopek rdečih rož je kakor eno samo veliko srce, ki bije v vseh nas zanj in za njegovo srečo.
„Toda ta naša ljubezen in želja za ozdravitev niso samo besede, zakaj predobro se zavedamo, da svoje spoštovanje do Tita in do njegovega dela, ki mora živeti z novimi pokolenji še dolgo po njem, lahko izrazimo samo z dejanji, s povečano odgovornostjo do prihodnosti socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Takšen odnos do Tita pa pomeni tudi odgovornost do nas samih, do prihodnosti naših narodov, za
kar je dal Tito največ, kar je mogel dati...”
Gornje besede Franca Šetinca z velikega ljubljanskega zborovanja ob 60. letnici železničarske stavke smo vtkali v uvodnik naše prvomajske številke. Pomembne so in kar kličejo po razmišljanju v teh predprazničnih dnevih, saj smo v vseh delovnih okoljih sredi najresnejših naporov za vsestransko ustalitev. Tovariš Tito nam je dolga desetletja — pred revolucijo, v njej in vseh letih obnove ter socialistične izgradnje domovine živ zgled nenehne dejavnosti, ustvarjalnosti in neutrudnega snovanja. Samo z delom mu lahko vračamo naš veliki dolg. Samo z novimi delovnimi uspehi lahko nadaljujemo in potrjujemo naš boj za samoupravljanje, za ustaljeno gospodarstvo in vsestransko učinkovito organiziranost celotne družbe.
Tako nas je tovariš Tito vse življenje tudi učil. Samo z besedami ne bomo dosegli ničesar; slediti jim mora socializem v dejanju, v vztrajnem in neodne-hljivem delu. To pa pomeni najostrejši boj vsem malomarnostim, nedisciplini in neodgovornosti. V vsej Jugoslaviji je treba več in bolje delati. Na ta nas vodstva vseh družbenopolitičnih organizacij in samouprave zadnje mesece ponovno opozarjajo. Višja produktivnost dela in večja kakovost v samoupravnih družbenih odnosih nam morata zagotoviti trajen in enakopraven delež na mednarodnem tržišču dela.
Nihče ne sme v naši domovini živeti na račun drugih. Vsakdo naj v slehernem okolju izpolnjuje svoje dolžnosti do skupnosti in sebe. To naj bo naš prvomajski sklep, vtkan v najtoplejše pozdrave in želje tovarišu Titu.	N. S.
Miran Gorišek, vodja tehničnega sektoija temeljne organizacije v Krškem: „Potrebno je varčevanje na vsakem koraku!11
Delo se ne ponuja več
kot včasih
Pot nas je tokrat zanesla v TOZD Gradbeni sektor Krško. Vzrokov za to je več in naj naštejemo le dva: TOZD Krško je lansko leto končala z izgubo, razen tega pa je slišati, da se za letos na njenem območju ne obeta dela na pretek. Nič čudnega torej, če smo želeli iz prve roke izvedeti, kako stvari kažejo. Ker je bil direktor TOZD Vlado Kežman preveč zaseden, nas je napotil k vodji tehničnega sektoija Miranu Gorišku. Iz njegovega vedno vedrega in nasmejanega obličja se je dalo takoj presoditi, da obeti le niso tako črni kot se zdi. V kratkem pomenu je naštel:
— Leto 1980 se za nas začenja slabo, slabše kot mnoga leta doslej. V času, ko smo druga leta imeli oddane že celoletne zmogljivosti s trdnimi naročili in pogodbami, smo imeli letos prodanih le kakšnih 40 odst. zmogljivosti. Oglejva si najprej, kaj in kje delamo zdaj. Tega ni veliko in bova kar hitro pri koncu.
Na Senovem že tečejo dela na zunanji ureditvi Doma XIV. divizije, na osnovni šoli v Brestanici pa dela končujemo. Stanovanjska soseska Spodnji Grič v Krškem bo zelo hitro nared za vselitev, saj tudi tam opravljamo zaključna dela. Isto velja za vzgojno varstveni zavod, ali kot rečemo bolj po domače, za otroški vrtec v Krškem. Če se pomudiva še malo v Krškem, moramo omeniti gradnjo nakupovalnega središča, kije zdaj v četrti fazi.
V Kostanjevici smo začeli z novogradnjo proizvodne dvorane za ISKRO, v Brežicah končujemo dela na dijaškem domu, tam pa v stanovanjski soseski Trnje začenjamo z gradnjo stanovanjske stolpnice. Omeniti moram še manjša dela, ki jih opravljamo v Bregani in na Čatežu, kjer delamo za Agrario. Na Poljskem imamo pri gradnji hotela v Varšavi, ki se bliža koncu, še 20 ljudi. To je vse, kar delamo zdaj.
Obeta se nam še marsikaj, zato bi bilo narobe reči, da kaj drugega, razen tega, kar sem naštel, ne bomo delali. Računamo, da se nam bo nabralo za kakšnih 80 milijard starih dinarjev del, vendar je še pri mnogih naročilih vse odvisno od tega, če bodo investitorji imeli denar. Časi so pač takšni, daje začelo denarja primanjkovati. Omenil bom samo tista dela, ki se nam obetajo, pa so hkrati s tem oprijemljiva v tolikšni meri, da lahko že računamo nanje. V Brežicah bomo prevzeli preureditev stanovanj za potrebe Vojne pošte, v Podbočju bomo gradili šolo, v Kostanjevici po dokončani novogradnji na šoli nadaljujemo s preureditvijo starega šolskega poslopja. V Kostanjevici bomo gradili tudi prostore zdravstvene postaje, vse pa kaže, da bomo začeli tudi z gradnjo novega hotela v Šmarjeških Toplicah.
Šicer si v naši TOZD zdaj najbolj prizadevamo za izboljšanje organizacije dela. K temu nas je napotila izguba v minulem letu, hkrati pa moramo našo organizacijo prilagoditi novi, kakršno uvajamo v OZD PIONIR.
Največ naporov usmerjamo v ustanovitev tesarskega obrata, ki naj bi premostil vrzel, ki nastaja med našo sposobnostjo betoniranja, ki smo jo zelo raz-
vili, in med našo sposobnostjo opaženja, v kateri zaostajamo. Pri tesarskih delih bomo uvedli brigade s po 10 delavci in bomo vso pozornost posvetili temu, da se te brigade ne bodo razhajale ob premikih z gradbišča na gradbišče. Delavci brigade se privadijo drug na drugega, spoznajo svoje posebne sposobnosti in nagnjenosti in se pri delu uigrajo v celoto, ki jo prav zaradi takšnih kvalitet ne kaže nato ob premiku na drugo gradbišče razbijati. Naslednje vprašanje, s katerim se bomo morali veliko ukvarjati, je režija. Na vsakem gradbišču je treba resno razmišljati in tehtati potrebe po režijskih delavcih ter vsa režijska dela, ki jih je le mogoče združevati.
Varčevanje z materiali ni nič manj pomembna naloga. Na
gradbiščih so glede tega že postali zelo skrbni, povsod so napovedali boj razmetavanju. Stabilizacijski program smo v TOZD pripravili, vendar je to za zdaj besedni program in če želimo od njega kaj haska, ga moramo finančno ovrednotiti in v njem opredeliti območja varčevanja, ki so bila dozdaj kritična.
M. J.
V ZAHODNI EVROPI BO LETOS 7 MILIJONOV BREZPOSELNIH
Napovedi o nizki stopnji gospodarske rasti in drugih neugodnih gospodarskih pokazateljih za 1980 za 9 članic EGS (evropske gospodarske skupnosti) so črnoglede. Komaj za 1,2 odst. naj bi se letos povečala gospodarska rast in v teh 9 državah, pri čemer bosta najsiabše odrezali Britanija in Danska, na vrhu lestvice napredka pa bodo spet Zahodni Nemci. Stopnja brezposelnosti naj bi se po napovedih izvršne komisije EGS letos zvišala za pol odstotka, torej na 6,4 odst. celotnega aktivnega prebivalstva devetih članic. To pomeni v absolutnih številkah pribl. 7 milijonov ljudi brez stalne zaposlitve.
LANI: 14.351 POROK V SLOVENIJI
Po podatkih Zavoda SRS za statistiko se je lani rodilo v Sloveniji 31.070 otrok, mrtvorojenih otrok pa je bilo 178. Umrlo je 18.168 oseb, od tega 471 dojenčkov. Porok je bilo 14.351, razvez pa 2241. Priznanj očetovstva je bilo lani 2702, 102 otroka pa sta bila posvojena. Naravni prirast prebivalstva v Sloveniji je znašal lani 12.902 osebi in je najvišji v zadnjih petih letih. Tudi število živorojenih otrok je najvišje po letu 1975.
/
Novo pri urejanju „PIONIRJA”
20. marca je bil pri direktorju splošne službe, dipL pravniku Marku Svetini, opravljen razgovor o predlogih, ki so jih dali za urejanje in izhajanje pionirja” naš uredniški odbor, občni zbor konference sindikalnih organizacij SGP PIONIR in oddelek EP.
Sprejeti so bili naslednji sklepi in stališča: glasilo „Pionir” bo izhajalo še na-
prej enkrat na mesec na 16 straneh dosedanjega formata. Naklada glasila bo iz dosedanjih 4200 izvodov zmanjšana zaradi varčevanja na 3500 izvodov. Glasilu je iz sredstev DO odobrenih za izhajanje v letu 1980 skupaj 736.000 din, dodatna sredstva za izhajanje lista bomo poizkušali dobiti s kompenzacijskim dogovorom s Časopisno založniškim podjetjem Dolenjski list iz naslova reklam, ki jih objavlja v Dolenjskem listu SGP PIONIR.
Tehnično urejanje glasila in lektoriranje sestavkov bo odslej opravljal Novinarski servis pri Dolenjskem listu, kot oblikovalca pa bosta sodelovala pri tehničnem urejanju delavca oddel-
\
ka EP SGP PIONIR Tone Vovko in Marjan Sonc. Dosedanji tehnični urednik Miloš Jakop ec bo odslej za glasilo ,JPionir” opravljal samo novinarsko delo. Odgovorna urednica glasila Katjuša Borsan bo v rednem delovnem času opravljala potrebna uredniška dela in usklajevala naloge med novinarjem, dopisniki iz TOZD in delavci EP oddelka. Splošna služba bo poizkušala najti za potrebe glasila posebno strojepisko. Dogovorjeno je bilo tudi to, da je treba pripravljati vse potrebno za izhajanje šapiro-grafiranega informatorja, ki bi izhajal po potrebi in prinašal sveže, sprotne novice in obvestila.
Informacija o zmanjšanju obsega del na projektu CDN v Libiji
Pri izvajanju projekta CDN v Libiji so s 15. 3. 1980 nastale bistvene spremembe, ki jih je povzročil libijski investitor. Le ta je na ta dan izdal pismeno obvestilo pogodbenemu partnerju za izvajanje vseh del na objektih CDN, firmi Telemit Enginering Tripoli, da se bo skrčil s pogodbo določen obseg del tako, da se kompletno izgradijo objekti le na 8 lokacijah, na preostalih lokacijah pa se delo ustavi.
Ta sprememba pogodbenih določil, ki se nanašajo na obseg del, ki jih izvaja za glavnega izvajalca naša delovna organizacija v smislu izvedbe gradbenih in obrtniških del, nam je zmanjšala obseg pogodbenih del za pribl. 30 %. Ker je potrebno na zgoraj omenjenih 8 lokacij ali le še dokončati obrtniška dela, se je tako za našo gradbeno ekipo s tem zmanjšanjem obse-
ga del praktično delo ustavilo.
V dogovoru z Rudisom Trbovlje, ki je pogodbeni partner s Telemitom za izvajanje gradbeno obrtniških del, mi pa imamo z njimi za ta dela sklenjen poseben samoupravni sporazum, smo se takoj lotili izdelave programa ukrepov, ki so posledica investitorjeve odločitve. Ti ukrepi vsebujejo ustavitev del na objektih, ki so v teku, zavarovanje opreme ter materialov na ustavljenih objektih in obračun stroškov, ki so nastali s tem ukrepom. Tako se je tudi občutno zmanjšala potreba po številu zaposlenih v naši PDE, za katere so poskrbeli, da v skladu z izdelanim programom in libijskimi predpisi odpotujejo v domovino. Do danes sta pripotovala v domovino od skupno zaposlenih 202 v PDE Libija 102 delavca, ta obseg pa se bo sukcesivno še skrčeval, tako da bo ostalo 1. 8. 80 v LAR le še 7
delavcev, ki so potrebni za dokončanje del in obračun po zmanjšanem programu. Pri razgovoru z investicijskimi predstavniki ob tem ukrepu nam je bil le ustno pojasnjen vzrok za tako odločitev, ki je v tem, da se vsled ustvarjenih družbenih sprememb v Libiji prenese pristojnost investitorstva na novega investitorja. Ta pa je ocenil, da mu bo taka sprememba projekta funkcionalno ustrezala.
Ta nepričakovani ukrep investitorja nam je prekinil tudi kontinuiranost naše operativne aktivnosti v Libiji. Zato s povečavo komercialno aktivnostjo poskušamo poiskati novo delo, katerega bi se lahko lotili prej kot je bilo planirano ob normalnem odvijanju del na CDN, saj bi se naša operativna dejavnost zaključila sicer šele v aprilu 1981. leta.
MIRKO STRMŠEK
TOZD GRADBENI SEKTOR NOVO MESTO)
Pomembnejši sklepi 19. in 20. seje delavskega sveta
— V slučaju, da se delavec TOZD nasilno vseli v kakršnokoli stanovanje, se ne more obravnavati v TOZD kot stano-
vanjski problem, oziroma ga ni možno vključiti v prioritetno listo prosilcev za stanovanja za čas, dokler se ne izseli iz stanovanja, v katerega se je nasilno vselil.
-	Na gradbišču „Program — 64 — Krka” in „Zavarovalnica Triglav” se uvede podaljšan 10-urni delovni čas.
-	Ker se večkrat pojavljajo zahteve drugih OZD (poslovnih partnerjev SGP „Pionir”) po
pod^b^l mestne2a sre<Ešča v Krškem na gornji sliki je ob ulici Stare pravde in daje pravo velemestno
Novi dio središta mjesta u Krškom na gornjoj slici nalazi se na ulici Stare pravde i daje pravi velegradski izgled.
kratkoročnih finančnih kreditih in je za njihovo odobritev in realizacijo potrebno, da delavski svet TOZD sklepa na svojih izrednih sejah, sklicanih po telefonu, kar je neprimerno, je delavski svet sklenil:
a)	delavski svet TOZD pooblasti finančno službo oziroma interno banko, da v okviru prostih likvidnih sredstev TOZD plasira prosta sredstva kot kratkoročne finančne kredite, kratkoročne depozite bankam ter za eskont menic drugim OZD oziroma bankam, do višine 30.000.000 din;
b)	kratkoročni finančni kredit in eskont menic se opravlja za OZD, ki imajo z SGP „Pionir” sklenjene samoupravne sporazume o poslovnem sodelovanju;
c)	finančna služba oziroma interna banka preskrbi za odobrene kredite in dane depozite ustrezne instrumente zavarovanja;
d)	za podpis pogodb za dane kredite in oročitve pri bankah se pooblasti finančnega direktorja oziroma v. d. direktorja interne banke in glavnega direktorja;
e)	finančna služba mora o vsakokratnem plasiranju finančnih sredstev oziroma kreditov drugim OZD oz. bankam obvestiti delavski svet TOZD.
— Sprejet je gospodarski plan TOZD, plan svobodne menjave dela in program varčevanja in ukrepov za izboljšanje poslovanja, vse za leto 1980.
— V zvezi s pritožbo Bori-slava Mitroviča, ki se je pritožil na sklep disciplinske komisije, ki mu je izrekla ukrep — prenehanje delovnega razmerja, je delavski svet pritožbo zavrnil in potrdil sklep disciplinske komisije.
— Sprejet je zaključni račun TOZD za leto 1979. Delavski svet je ob sprejemanju zaključnega računa v skladu skupne porabe dal prioriteto in največ sredstev namenil v investiranje v menze in samski dom. Hkrati je pri združenih sredstvih sklada skupne porabe občutno zmanjšal predloženi znesek za investicije v počitniške domove.
— Delavski svet je razpisal volitve v samoupravne organe TOZD, DO in SOZD Giposs in Adriagradnja, imenoval volilno komisijo v sestavi Filipčič Marjan, Šega Štefka in Skube Jožica ter komisijo za pripravo volilnih imenikov v sestavi Raiče-vič Zlata, Pavec Stanka in Šimic Martina.
- Delavski svet je razpisal javno razpravo za sledeče samoupravne splošne akte:
(Nadaljevanje na 4. str.)
(Nadaljevanje s 3. str.)
1.	Osnutek sprememb samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in sprememb pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za vrednotenje dela in za delitev sredstev za osebne dohodke.
2.	Osnutek samoupravnega sporazuma o spremembi in dopolnitvi samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v DO SGP „Pionir” Novo mesto.
3.	Osnutek sprememb statuta delovne organizacije.
4.	Osnutek sprememb pravilnika o spremembi pravilnika o delovnih razmerjih.
5.	Pravilnik o spremembi pravilnika o delu samoupravne delavske kontrole.
6.	Imenovanje delegata za konferenco delegacij v zbor delegatov uporabnikov železniških storitev.
7.	Sklepanje o koriščenju sredstev skladskupne porabe za obratne namene v primeru nelikvidnosti TOZD.
-	Sprejet je plan gradnje za trg za leto 1980
-	Sprejetje samoupravni sporazum o zagotovitvi potrebnih kapacitet za izgradnjo „Toplarne” Ljubljana II.; predsednik delavskega sveta TOZD je pooblaščen za podpis tega samoupravnega sporazuma.
— Ugodeno je pritožbam na višino urnega merila Dragice Jenič in Eve Šušteršič.
-	Delavski svet je na podlagi zapisnika komisije za viške in manjke sklepal o obremenitvi posameznih obračunskih enot oziroma odgovornih oseb za nastale manjke.
V zvezi s tem je delavski svet še sklenil, da se vodje gradbišč in skladiščnike, pri katerih je na gradbiščih ugotovljen manjko, da v disciplinski postopek. Med letom je ob kontroli skladiščnega poslovanja potrebno skladiščnike, pri katerih se ugotovi pomanjkljivost in malomarnost pri skladiščnem poslovanju, dati v disciplinski postopek.
Pomembnejši sklepi 21. 22. 23. redne seje in 5. izredne seje komisije za kadrovsko socialne zadeve TOZD
- Prošnji Ostoja Gajiča, ki prosi za izredni plačani študijski dopust, komisija ni ugodila zaradi tega ker ni vključen v plan izobraževanja TOZD.
lovnih nalog in opravil nabavnega referenta - skladiščnika, za potrebe PDE Libija.
-	Ni ugcdeno prošnjam Blago-jevič JoveinBučarRatka,kiprosita za razporeditev na delovne naloge in opravila voznika
— Ni ugcdeno prošnji Krieziju Rahmana, ki prosi za povečanje urnega merila
-	V komisijo za točkovanje prijav za uporabo počitniških domov je imenovana Milena Šefman.
-	Na podlagi ocene komisije za spremljanje in ocenitev uspešnosti dela v času poizkusnega dela delavca Zlatka Frankoviča je komisija sklenila, da mu preneha delovno raz-
V delovno razmerje je sprejet Vanovšek, na opravljanje de-
merje, ker ni uspešno izpolnil zahtev poizkusnega dela.
-	Ugodeno je prošnji Malnarič Marjana, ki prosi za izredni plačani študijski dopust.
-	Ugodeno je prošnjam Dizda-revič Ibrahimin Begovič Mehmeda, ki prosita za premestitev na TOZD Ljubljana.
— Ni ugodeno prošnji Majstro-vič Miloša, ki prosi za premestitev na TOZD Zagreb.
-	Ugodeno je prošnji Špehar Jureta, ki prosi za premestitev v TOZD SPO.
— Ugodeno je prošnji Dragice Rakun, kije zaprosila za zamenjavo stanovanja.
-	Pripravniško razmerje je prenehalo Radešček Dušanu, Jerin Radiju in Povše Karlu in se razporedijo na delovne naloge in opravila obračunski tehnik V.
- Zaradi izrednih potreb, ki se kažejo, so razpisana prosta delovna opravila in naloge referenta za družbeni standard v splošni službi TOZD.
-	Komisija je na predlog vodstev gradbišč povečalurno merilo 64 delavcem v februarju in marcu.
-	V februarju in marcu je prenehalo delovno razmerje 37 delavcem.
-	V januarju in februarju je bilo sprejeto v delovno razmerje 88 delavcev.
Pomembnejši sklepi
zbora delavcev,
ki so bili dne 8. 2. 1980,
26. 2. 1980 in 13. 3. 1980
-	Sprejet je samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarstva občine Novo mesto in je v skupščino sklada izvoljen delegat Zupančič Robert
-	Na zborih je obravnavan zaključni račun TOZD. - Obravnavana sta in dane so pripombe in dopolnitve k osnutku sprememb samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za vrednotenje dela in za delitev sredstev za osebne dohodke.
-	Sprejet je pravilnik o spremembi pravilnika o delovnih razmerjih.
— Za delegata za konferenco delegacij v zbor delegatov uporabnikov železniških storitev je imenovan Vinko Hrovat.
-	Sklenjenje, da se v letu 1980 prosta sredstva sklada skupne porabe TOZD v primeru nelikvidnosti začno uporabljati za obratne namene.
Sklepi 6. redne seje komisije za pomoč tujim organizacijam in društvom, ki jih je potrdil tudi gospodarski odbor TOZD
- Finančna pomoč je dodeljena sledečim organizacijam:
OZ SMS na osnovni šoli Stopiče, Planinski sekciji ICTS Novmesto, Prešernovi družbi, Ljubljana. Krajevni skupnosti Mali Slatnik; Krajevni skupnosti
Stopiče - za cesto Gabrje — Pangrč grm; Krajevni skupnosti Stopiče _ za cesto Črmošnjice - Šentjošt; Krajevni skupnosti Uršna sela; Krajevni skupnosti Birčna vas. Odobreno je tudi plačilo računa, ki ga je izstavil TOZD lestni obrat, za harmonika vrata Slov. prosvetnega društva „Radiše”, in sicer delno za 43.925 din.
Pomembnejši sklepi zbora stanovalcev samskega doma in delav skega naselja z dne 27. 2. 1980
— Izvoljen je hišni svet v sestavi:
Frlan Branko — predsednik, člani: Đebić Hašim, Toka-lič Marko, Sinanovič Hasan in Čoralič Ferid.
- Sklenjeno je, da je nujno potrebno dvigniti disciplino in pravilne odnose do družbene imovine pri stanovalcih.
— Takoj ukrepati za odpravo nekaterih pomanjkljivosti pri inventarju in v prostorih.
— Primerjati ceno stanovanja s ceno stanovanja v samskih domovih drugih podjetij.
— Absolutno poostriti ukrepe proti stanovalcem, ki pijančujejo, ustvarjajo nered in kartajo ter onemogočajo počitek ostalim. Takoj najstrožje ukrepati proti osebam, ki vodijo na prenočevanje neprijavljene osebe.
Pomembnejši sklepi s seje osnovne organizacije ZK
-	Komunisti so obravnavali organiziranost SLO in DS TOZD ter si začrtali naloge članstva pri tem.
— V zvezi z akcijo „zaključni račun” je sklenjeno, da se članstvo mora aktivno vključiti v obravnavo zaključnega računa ter delovati tako, da bodo delavci pravilno informirani o doseženih rezultatih v preteklem letu.
-	Na osnovni organizaciji ZK so se komunisti dogovorili, da bodo vztrajno in vzorno delovali v cilju uresničevanja začrtane stabilizacijske politike na vseh področjih.
— V razpravi med dohodkovnimi odnosi v TOZD so komunisti ugotavljali, da so isti nedograjeni in nepravični do posamezne TOZD, Kar povzroča tudi nezdrave odnose med TOZD. Dogovorjeno je, da se organizira „okrogla miza” na temo dohodkovni odnosi med TOZD, v kateri bi sodelovali vodilni delavci v DO, predsedniki samoupravnih organov TOZD in DSSS in DO ter predstavniki DPO TOZD in DSSS. O organizaciji „okrogle mize” na omenjeno temo seje potrebno dogovoriti na ravni sekretarjev OOZK v DO.
— Osnovna organizacija ZK ie predlagala iz svojih vrst kandidate za samoupravne organe.
— Članstvo se je seznanilo z vsebino samoupravnih splošnih aktov, ki so na dnevnem redu zbora delavcev.
— Dogovorjeno je, da se komunisti morajo aktivno vključevati v razpravo na zborih posebno glede samoupravnega sporazuma in pravilnika, ki urejata problematiko delitve sredstev za osebne dohodke.
— Ocenjeno je, da se DPO na gradbišču Kijekčedalje bolj uveljavljajo. V bodoče bo potrebno s temi delovati bolj koordinirano.
— V članstvo ZK se sprejeti Cvetkovič Đorđe, Nikolič Drago, Marič Sreto in Hercigonja Krešimir.
Pomembnejši skleoi izvršnega odbora osnovne organizacije zveze sindikatov
— V prvi polovici februaria je sindikalna organizacija v TOZD na občnem zboru izvolila izvršni in nadzorni odbor v sestavu: IO OOZS: Colarič Miha, Pepel Jože, Berkopec Marjan, Gašper Janez, Strnad Jože, Durič Stani-mir, Imamovič Rifet, Klobčar Stane, Kopina Fanika, Hrovat Vinko, Žnidaršič Silva, Tavčar Martina in Duračak Abaz. — Nadzorni odbor: Štefman Milena, Srovin Milena in Zupančič Robert.
— Na konstitutivni seji izvršnega in nadzornega odbora zveze sindikatov je za predsednika izvršnegodbora izvoljen Marjan Berkopec, za sekretarja Jože Strnad in za blagajničarko Silva Žnidaršič.
Zpredsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Robert Zupančič.
— IO OOZS je obravnaval zaključni račun TOZD in je naredil za zbor delavcev predlog delitve sklada skupne porabe.
— IO OOZS je razpal kadni-dacijske konference za volitve v samoupravne organe.
— Kandidacijske konference so potekale po delovnih enotah oziroma po gradbiščih.
— Na kandidacijskih konferencah so člani sindikata razpravljali o možnih kandidatih za organe in se izjasnjevali o predlaganih kandidatih.
- Po končani kadidacijski konferenci je izvršni odbor naredil enotno kandidatno listo po sindikatu.
— Izvršni odbor je obravnaval osnutke samoupravnih splošnih aktov, za katere je razpisana razprava na zborih delavcev in na njih predlagal delavcem na zborih delavcev nekaj sprememb in dopolnitev.
— IO OOZS ni ugodil prošnji smučarske sekcije, kije prosilza finančno pomoč.
— Za delegate v sindikalno konferenco DO je imenovan Ivan Ilijanić.
— Zaradi aktivnosti v delu sindikalne organizacije, prizadevnosti pri opravljanju svojih delovnih nalog in opravil in aktivno vključevanje v delo samoupravnih organov v TOZD sta za dodelitev priznanja „srebrni znak sindikatov Slovenije” predložena tov. Ignac Bavdaž in Stjepan Krnsnik.
Rezultati volitev v TOZD
- V TOZD so bili na yolitvah, ki so bile 28. 3., 1980, izvoljeni v:
delavski svet TOZD: Ravbar StaneTurk Martin, Subotič Božo, Kopina Fanika, Ban Jože, Golobič Alojz, Hrovat Albin Hercigonja Krešimir, Huskič Ibro, Juntez Franc, Kebe Zvone, Krpelnik JureKrsnik Stjepan, Matko Martin, Mihaljevič Jožo, Pavlin Franc in Pečanin Hasan.
Delegati v delavski svet so voljeni po delovnih enotah lako, da je iz delovnih enot uprave, delavnic, skladišča, menze in samski dom izvoljen P° 1 delegat ter iz delovne enote gradbišč 12 delegatov, bar je skupaj 17 članov delavskega sveta.
Delavski svet DO: Došlič jlado, Kauzlarič Željko, Klob-ear Stane, Krpelnik Jure, Pavlin Eranc, Primc Jože, Strnad Jože, |efman Milena, Štokič Ivo, Šuštar Janez.
Za delavski svet SOZD Giposs: Ra disavljevič Velibor, bnipčič Jože, Globokar Anton.
Za delavski svet SOZD Adria-gradnja: Kauzlarič Željko, Sinčić Vojko.
Za organ samoupravne delavce kontrole TOZD: Bavdaž gnaC) Đurić Stanimir, Grubar
Martin’ ^aneš *van- Šimic
Za organ samoupravne delavce ^kontrole TOZD: Fabjan
Trw disciplinsko komisijo *UZD; Imamovič Rifet, Klo-Ucar Rudi, Krštinc Anton, j- kre Salih, Matko Martin in z s e zbora združenega dela Blazič Jože in Saje Lado.
JOZD GRADBENI ^ SEKTOR LJUBLJANA J
~ Ob koncu leta v de-embru so uspešno končali te-^je za PZ zidarje: Živanič L.pksander, Tuzlič Mirsad, Šalu.^., T?ževa(i) Rustemi Shaip, h - S Gsmo, Ikanovič Ibra-Jl1: Delič Sadik, Čufurovič Še-
fik; PU tesarje: Šošič Jožo, Miljič Marinko, Mazreku Ismet, Keranovič Mirsad, Dželalagič Hasid in PU železokrivce: Kondič Mitar, Kevac Rahim, nasič Rasim, Antič Lazar, Skokič Enez, Haradini Haradin, Nasič Redžep.
Od januarja dalje že teče ponovni tečaj za nekatere profile.
— Komisija za kadrovsko-so-cialne zadeve TOZD je na seji 4.
2.	1980 na podlagi mnenj ocenjevalnih komisij prekinila delovno razmerje s 14 delavci, ki so se slabo izkazali v poskusni dobi.
— Delavski svet TOZD Ljubljana je na svoji 19. redni seji dne 13. 2. 1980:
—	potrdil predlog pravilnika o pripravništvu,
—	sprejel urnik delovnega časa za leto 1980,
—	potrdil predlog pravilnika o dodeljevanju priznanj v SGP PIONIR,
—	potrdil prioritetno listo stanovanjskih prosilcev in prosilcev stanovanjskih posojil za leto 1979,
—	sprejel nekaj predhodnih sklepov v zvezi z zmanjšanjem nadur in zahteval do naslednje seje kompletno poročilo posameznih služb,
—	podaljšal rok za izdelavo dokončnega predloga organizacijske sheme TOZD Ljubljana do 10. 3. 1980,
—	zadnji predlog gospodarskega plana, plana svobodne menjave dela in programa varčevanja za leto 1980 je bil dostavljen TOZD 12. februarja letos.
— Kadrovska komisija je na podlagi lanskoletne fluktuacije in letošnjega resolucijskega povečanja zaposlovanja sprejela sklep, da se letos lahko predvidi vsaj 100 novih delavcev (30 tesaijev, 30 zidarjev in 40 delavcev).
— Speljan je bil tečaj polkva-lificiranih delavcev v Doboju, ki je bil plod sodelovanja med tamkajšnjo skupnostjo za zaposlovanje in TOZD Ljubljana. Poizkus je pokazal zadovoljiv uspeh pri pridobivanju takšnega kadra, in zato so v teku že pogovori za nadaljevanje teh akcij. Pri tem je treba dodati, da se že zopet pojavljajo problemi okoli nastanitvenih prostorov.
P. HOLOZAN
TOZD MEHANSKO KOVINSKI OBRAT
Na zboru delovnih ljudi 26. fe-bmarja so delavci sprejeli samoupravni sporazum o združitvi v Stanovanjsko komunalno banko Ljub-
ljana ter predlog sprememb in dopolnitev tega sporazuma, statut te banke s predlogi in dopolnitvami, samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo interne banke in interne banke SGP Pionir. Predlog zaključnega računa za leto 1979 so potrdili z nekaterimi pripombami. Pri obravnavi gospodarskega plana TOZD za leto 1979, pri planu svobodne menjave dela ter programu varčevanja in ukrepov za izboljšanje poslovanja za leto 1980 niso imeli pripomb. Prosta sredstva sklada skupne porabe bodo lahko v primeru nelikvidnosti začasno uporabili za obratne namene.
Delavski svet je 27. februarja potrdil plan dotoka in porabe sredstev stanovanjskega sklada skupne porabe za leto 1980 s pripombami, da zberejo prošnje za dodelitev družbenih stanovanj in kreditov individualnim graditeljem in na podlagi teh vlog ugotovijo, koliko je varčevalcev pri Ljub. banki v skladu s spremembami pravilnika LB. Poleg pogojev pravilnika bodo imeli prednost pri dodelitvi kredita tudi tisti, ki bodo za dobo petih let sprejeli na stanovanje delavca TOZD MKO. Stanovanjski problem družine Jamnik so rešili tako, da so potrdili pogodbo z DSSS in skupnim službam dodelili posojilo v višini 400.000,00 din.
Vse samoupravne sporazume in statute, ki so bili prejšnji dan sprejeti na zboru delovnih ljudi, so potrdili
Na naslednji seji delavskega sveta 11. februarja so na podlagi 79. člena statuta TOZD MKO sprejeli sklep o razpisu volitev v DS TOZD, samoupravno del. kontrolo DO, delavski svet SOZD GIPOSS in Adriagradnja. Spremembe statuta DO ter samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v DO SGP Pionir bodo sprejeli na referendumu, ki bo izveden skupaj z volitvami. Ob koncu mandatne dobe so morali vsi predsedniki komisij podati poročila o delu.
Delavski svet je 23. 1. 1980 potrdil plan nabave osnovnih sredstev za leto 1980, in sicer za obrat Bršljin v vrednosti 1,983.000 din in obrat Ločno 443.000 din. V primeru razpoložljivih sredstev bodo nabavili še osnovna sredstva za obrat Bj sij in v vrednosti 440.000 din, za Ločno pa 350.000 din. Potrdili so plan investicijskega vzdrževanja v vrednosti 750.000 din za oba obrata in spremenili obračunski mesec od 25. do 25. v mesecu. Ta prehod poteka postopoma od januarja do maja tega leta. Potrdili so povečanje planske vrednosti točke s 1. 1. 1980 linearno za 15 odst. s tem, da se po prvem trimesečju ugotovi dejansko doseganje planske vrednosti točke in gibanje osebnih dohodkov v okviru resolucijskih načel ter izvršijo potrebne korekcije. Pri obravnavi poročila izvršnega sveta SOB Novo mesto o kršenju resolucijskih razmerij pri delitvi osebnih dohodkov so sprejeli sklep, da se sprejme analiza vzrokov odstopanja od resolucijskih načel in se posreduje SOB Novo mesto.
Komisija za kadrovsko soc. zadeve je na seji zahtevala, da se pripravi pregled izplačanih akordnih presežkov za delovodje v obratu Ločna. Pri izplačilu os. dohodkov so izpla-
čali nagrado v višini 200 din sedmim učencem. Osebno oceno so spremenili trem delavcem, 31 delavcem pa so razporedili na druge delovne naloge v višji vrednostni razred. Razporeditev je bila opravljena le za proizvodne delavce, ki so bili do sedaj razporejeni v nižji vrednostni razred.
ŠE IZ TOZD LJUBLJANA
V_________________
— Komisija za kadrovsko-so-cialne zadeve TOZD je 28. 2. 1980 ponovila razpis prostega delovnega mesta upravnika novega samskega doma v Ljubljani.
—	Komisija za gospodarjenje TOZD je v februarju imela vrsto sej, na katerih je podrobneje obravnavala gospodarski plan za leto 1980 in plan svobodne menjave dela ter zaključni račun TOZD za preteklo leto. Vrsto predlogov je DS TOZD postavil v sklepe:
—	da je TOZD Ljubljana uspešno zaključila poslovno leto 1979 kljub težavam, ki so ga spremljale;
—	potrjena je bila kotektura delitve ostanka dohodka in čistega dohodka po zaključnem računu;
—	pripombe na gospodarski plan je menda uskladil DS DO na seji 28. 2. 1980, ko je bil celotni plan SGP PIONIR tudi potrjen (mimogrede; sklepi DS DO so nepregledni in niso priloženi v celotnem zapisniku sej, kar ni v skladu s statutom).
—	26. in 27. 2. 1980 so zbori delovnih ljudi ljubljanskega sektorja potrdili predloženi zaključni račun, sprejet je bil SS o združevanju dela in sredstev za izgradnjo tovarne gotove in polpripravljene hrane v Ljubljani, potrjen je bil SS o združevanju sredstev gospodarskih rezerv SRS ter obravnavan gospodarski plan skupaj s stabilizacijskim programom za letošnje leto.
— Delavski svet je razpisal volitve v nove samoupravne organe, ki naj bi bile 28. 3. 1980. Kot vedno je tudi sedaj nosilec kandidacijskega postopka osnovna organizacija sindikata.
— Zimski športni dan, ki je bil na žalost ravno na dan žena 8. mraca, je TOZD Ljubljana prinesel pokal za 3. mesto v ekipni uvrstitvi, srebrno medaljo v ženskem veleslalomu pa je osvojila naša Ivica Intihar.
Na splošno je potrebno poudariti, da je celotni športni dan potekal popolnoma v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji naše delovne organizacije.
P. H.
Nakupovalno središče v Krškem
Tam, kjer ste ob dovozu z avtomobilske ceste, z leve strani, malo pred Krškim pred tremi meseci opazili vrsto vitkih Togrelovih stebrov, je zdaj zajetna stavba, ki že kaže svoje prave oblike. Prejšnje praznine med stebri so zapolnjene, čez ves objekt pa se že razpenja streha. Nakupovalno središče v Krškem, Iger so začeli delati septembra lani in mora biti nared za predajo letos prvega avgusta, že na prvi pogled izpričuje vrvež gradbišča v času, ko se na njem začno obrtniška dela in instalacije. In še nekaj je na tem gradbišču, za kar velja čestitati graditeljem in TOZD Gradbeni sektor Krško: zahtevna naložba bo končana v 10 mesecih.
Gradnjo je opisal vodja gradbišča Ivan Klepač, dipl. inž. gradb., takole:
— Naročnik je podjetje Mer-cator-Preskrba iz Krškega. Vrednost celotne naložbe znaša 100 milijonov din. Dela potekajo v redu in operativni plan del lovimo.
V tlorisu ima stavba okoli 7000 m2 površine, deloma v treh in deloma v dveh etažah. V pritličju in v nadstropju bodo prodajni prostori, vsega okoli 5000 m2; podstrešje je izrabljeno za tehnične naprave. Ob tem nq' takoj omenim posebnost, ki je v gradbeništvu nismo vajeni.
V našem primeru je celotna kotlovnica za centralno kurjavo nameščena v tehničnem delu stavbe na podstrešju, tam pa so tudi vse prezračevalne naprave. Ob stavbi gradimo tudi zaklonišče za 200 oseb.
Stavba je grajena v sistemu TO-GREL. Pri tej gradnji smo uporabili doslej najvišje TOGREL stebre, dolge od 12 do 13 metrov. Tudi razponi so veliki, segajo nekaj čez 11 metrov, največ celo 15 metrov. Izkopi so bili veliki, saj je bilo opravljenega za okoli 20.000 kubičnih metrov zemeljskega izkopa. Na zemljišču smo morali opravljati utrditev s tamponi; pri tem smo uporabljali tudi klobučevino. Potegnili smo tudi vso kanalizacijo in pri tem ni bilo večjih težav.
Z gradbenimi materiali v času gradnje nismo imeli težav, saj imamo to srečo, daje glavno skladišče, kar čez cesto. Armature smo porabili okoli 200 ton, betona ni vgrajenega omembe vredno, ker je stavba v TOGREL izvedbi, torej izdelan a iz betonskih montažnih sestavnih delov. Zaradi večje višine TOGREL stebrov in velikih razponov so v montažnih TOGRELOVIH sestavnih delih uporabljeni betoni zelo visokih znamk, od 500 do 600.
V stavbi bo nekaj vidnih betonov brez oblog, ponekod bo obloga iz iverice, veliko bo ogledal, kakšnih 1000 kvadratnih metrov stenskih oblog bo iz keramike, ponekod bo uporabljena tudi obloga iz kuiir-plasta.
Montažna dela so potekala večji del pozimi in zaradi nizkih temperatur smo morali pri izdelavi klasičnega dela konstrukcije uporabljati v betonu dodatke. Ker seje TOGRE-LOV del naslanjal na našo klasično konstrukcijo, smo morali čimhitreje doseči visoko znamko našega betona.
Na gradbišču je bilo poprečno po 60 delavcev; zdaj, ko so dela v konici, jih imamo 90. Na stavbi so
zdaj največ že obrtniki in kooperanti in tako kot je običajno, je zdaj tudi največ težav.
Stabilizacija je skupaj z varčevanjem zagotovo segla tudi do nas. Resnica je, da je pri varčevanju v gradbeništvu največ nalog na delavcu, ki dela na gradbišču. On se srečuje z materiali vseh vrst. Nekateri so zelo dragi, druge spet potrebujemo v velikih količinah. Že s pazljivostjo pred razsipom se da veliko doseči in privarčevati Pri tem je zelo pomembna delavčeva zavest in njegov odnos do materiala, ki ga uporablja. Vodstvo gradbišča na varčevanje te vrste nima velikega vpliva. Kot že rečeno, je varčevanje te vrste odvisno predvsem od delavca in od tistih na gradbišču, ki neposredno vodijo dela: od delovodij in brigadirjev ter skupinovodij.
Na velikem gradbišču se lahko z razsipom uniči veliko sipkih materialov, kot so peski raznih vrst, gramozi raznih vrst, cement, mavec, razna lepila, ki jih sami mešamo itd. Varčevanje se začne že pri opeki, ki jo uporabljamo za zidanje, pri cementnih ceveh, betonskih robnikih in podobnem. Zelo pomembno je ravnanje z lesom, saj ga v gradbeništvu še vedno zelo veliko uporabljamo pri opaženjih. Od tega, kako krojiš les za opaž, je v veliki meri odvisno varčevanje. Ob pazljivem ravnanju je mogoče plohe uporabiti še tri, štirikrat in celo večkrat tudi potem, ko se jim je življenjska doba po normativu že iztekla.
Marsikaj pa se da doseči tudi z ukrepanjem vodstva gradbišča Mi smo na primer polovico vsega potrebnega lesa našli med že izrabljenimi na sosednjem gradbišču Spodnji Grič. Ta les smo uporabili za opaženja tistih delov na stavbi, ki pozneje niso vidni. Zaradi dovozov na gradbišče smo morali zgraditi trdne dovozne poti, pa tudi dvigalo je bilo treba pripeljati po teh poteh. Za nji-
Resnično velika stavba novega nakupnega središča v Krškem ob stanovanjski soseski Spodnji Grič s te strani sploh ne daje slutiti, daje grajena v montažni, TOGREL izvedbi.
Zaista velika zgrada novog kupovnog središta u Krškom uz stambeno naselje Spodnji Grič sa ove strane uopće se ne da naslutiti daje gradjena u montažnoj, TOGREL izvedbi.
hovo gradnjo smo porabili veliko gramoza in drugega materiala. Zdaj, ko končujemo gradnjo, ne dovažamo več težkih tovorov; material, ki smo ga vgradili prej v te dovozne poti, uporavljamo za zasipe in za ureditev dovoznih poti do stavbe, ki so predvidene po načrtu.
Med prihranke lahko štejemo tudi razne drobne rešitve, v katere smo se poglobili bolj kot je to v navadi. Za dodatne izolacije smo uporabili najcenejše kombi plošče, poiskali smo najcenejšo izvedbo pokrovov za kanalizacijo, talnih rešetk in podobno. Takšen pristop sicer res zahteva več truda in časa, vendar se izplača, saj malenkost k malenkosti v velikem kupu nanese velike vrednosti Ob tem pa je hkrati kljub temu zadoščeno zahtevam načrtov, naročnika in standardov.
M. J.
Stolpnica P+4 pri Brežicah v Trnju
Gradbišče stolpnice P+4 v stanovanjski soseski Trnje v Brežicah še ne kaže prave podobe. Za žično ograjo je na sorazmerno tesnem prostom navožen in zložen v skladovnice razen gradbeni material. Ob njem se stiska nekaj lesenjač, kakršne srečamo kot začasne delovne prostore na vseh gradbiščih. Ob gradbeni jami, v kateri že kažejo svojo podobo prvi opaži, se pne pod nebo žerjav. To je gradbišče, tik preden se bodo dela na njem resnično odprla in preden bo stanovanjska stavba začela hitro rasti kvišku. Vodja gradbišča Ivan Pavlek, gradbeni tehnik, je predstavil bodočo stolpnico P+4 s takšnim opisom:
„Stolpnica bo grajena za trg, torej je naročnik naše podjetje PIONIR. Po predračunu je naložba vredna 26 milijonov din. V stavbi bo 22 stanovanj v pritličju in 4 nadstropjih. Stolpnica bo razen drugega imela tudi svojo kotlovnico za centralno kuijavo. Zunanjo ureditev bomo izvedli samo nujno; za dokončno zunanjo ureditev so načrti izdelani, vendar še ni naročnika.
Z izkopom smo začeli 4. februarja letos, izgotovljeno stavbo pa moramo predati letos oktobra. Izkop gradbene jame smo opravili s stroji. Po načrtu je bil predviden izkop do globine 2,20 metra, vendar smo ga morali poglobiti do globine 3 metrov, ker prej zemljišče ni
bilo nosilno. Na površini je bila ilovka, nato smo prišli na sloj mokre mivke in šele pri treh metrih globine smo naleteli na nosilni gramoz. Zaradi poglobitve izkopa smo izgubili 2 tedna.
Zaradi slabe nosilnosti zemljišča je po vsej tlorisni površini stavbe 40 centimetrov debela armirana betonska plošča, na kateri bo slonela vsa stavba. Gradili bomo na klasičen način. Betonsko okostje bo izdelano iz navpičnih in vodoravnih armiranih vezi, ki jih bomo opažili z bosankami. Zunanje stene bomo zapolnili s STIBO bloki; to so betonski bloki, ki imajo vdelano plast stiropora, toplotnega izolatorja. Ob uporabi teh blokov odpade zamudna izvedba izolacije s stiropor ploščami, ki smo jih doslej lepili na že izgotovljen zid in nato prekrivali z ometom. Notranje stene bodo iz navadnih betonskih blokov. Plošče med nadstropji bodo v klasični izvedbi iz betona z armaturo. Pri opažen-ju plošč bomo uporabljali plošče LIP Bled in nosilce Mali Idjoš.
Z varčevanjem smo začeli že kar zdaj, ko smo še pri tleh: uporabljamo veliko na pol in na tričetrt izrabljenega lesa. Varčevanje na gradbišču pa je največ odvisno od delavca: od njegove! zavesti, poštenosti in od njegovega odnosa do materialov, ki jih uporablja. Oglasite se še kaj, kdaj pozneje, ko bomo iz tal zlezli ven in bo že kaj videti”, je zaželel tov. Pavlek ob slovesu.
M. J.
Novi dom učenosti v Kostanjevici in še kaj V
V idilični Kostanjevici, ki ji nekateri ljubitelji pravijo tudi »Dolenjske Benetke”, ne boš °pazil na prvi pogled nobene gradnje. V resnici pa je TOZD Gradbeni sektor Krško lani in letos tu kar precej postoril, dela P3 se obetajo še vnaprej. Pri lem pa seveda ne gre za kakšno uarnerno skrivanje, le obsežna gradnja šolskih prostorov, ki se °dvija v zadnjih dveh letih, poteka za zajetno stavbo stare s°le in zato ni takoj na očeh.
Obiskovalec bo postal pozor e na lepo prenovljeno stavi °b glavni uliciv kateri domi Prodajalna NOVOTEHNE. I sedo bomo prepustili vo< gradbišča Anareju Kozmus gradbenemu tehniku, ki v( Vse gradbinske čarovnije v K
stanjevici in bo najlaže povedal vse kar je treba:
- Največje delo je dograditev novih prostorov osnovne šole. Naložbena vrednost del je 39 milijonov dinarjev. Delati smo začeli 21. oktobra 1978, dogotovljeno stavbo pa smo predali naročniku 19. marca letos. V novem delu šolske stavbe je 16 učilnic; tam so razporejeni večnamenski prostori, garderobe, upravni prostori, kuhinja, telovadnica in hišnikovo stanovanje. Vseh površin je 4700 kvadratnih metrov.
Stavba je zelo razvejana, grajena je na klasičen način. Zunanje stene so ■ betonske, plošče so betonske v klasični izvedbi, predelne stene iz opeke, ostrešje je leseno, klasično, streha je pokrita z bobovcem. Tlaki v prostorih so večinoma parketni in jih je v takšni izvedbi skupaj okoli 3700 kvadratnih metrov. Okoli 600 kvadratnih metrov je keramičnih ploščic, okoli 250 kvadratnih metrov pa vinifleks podov.
Obrtniška instalacijska dela pri vodovoducentralni kurjavi, električni napeljavi in prezračevanju je izvedlo podjetje Novo-montaža iz Novega mesta. Tla-karska dela je prevzela Astra iz Ljubljane, keramičarska dela podjetje Umetni kamen iz Ljubljane, slikopleskarska in steklarska dela podjetje SOP iz Krškega in mizarska dela Novolesova TOZD Lipa iz Kostanjevice.
Za dogotovitev je treba izvesti še vso zunanjo ureditev skupaj s hidrantno mrežo, plinsko postajo, kanalizacijo od stavbe do javnega priključka in preureditev stare šole. Ta dela so ocenjena na skupno 16 milijonov din. Za zdaj še ni gotovo, če bo naročniku uspelo zbrati ves potreben denar, saj ima za zdaj zagotovljenih le 5 milijonov din.
Med dosedanjo gradnjo smo imeli velike težave z načrti, ki
jih je naročnik stalno dopolnjeval in spreminjal. Po prvotnem predračunu naj bi vsa dela, ki smo jih opravili dozdaj, veljala 29 milijonov din. Prvi dodatek k pogodbi je zvišal ta znesek za
4.800.000	din, drugi dodatek za 3,100.000 din in tretji dodatek za 2 milijona din.
Lani smo za potrebe Novo tehne iz Novega mesta preuredili stavbo, v kateri je zdaj sodobno urejena železninarska prodajalna. Vsa dela so veljala 8 milijonov din. S, preureditvijo smo začeli lani 15. februarja, preurejeno prodajalno pa smo predali naročniku 21. oktobra lani. Ob stavbi smo zgradili tudi prizidek. Po prvotnem predračunu naj bi vsa dela stala
5.300.000	din, po dodatku k pogodbi pa so se zaradi dodatnih del podražila še za 3 milijone-
Letos imamo v Kostanjevici v načrtu gradnjo nove zdravstvene postaje in kmalu bomo pričeli delati. V bližnji soseščini, v Podbočju, bomo začeli graditi novo osnovno šolo, na jesen pa se bomo najbrž lotili preureditve prostorov restavracije ,,Pod Gorjanci” v Kostanjevici.
Skončujemo tudi dela pri obnovi Lamutovega salona v Kostanjevici, za kar je znašal predračun 2 milijona din, naročnik pa je Galerija Božidarja Jakca iz Kostanjevice.
Pozabiti ne smem na gradnjo ISKRINE tovarne v Kostanjevici, s katero smo pred nedavnim
začeli. Za zdaj so ngradbišču v teku pripravljalna dela. Investitor je ISKRA IEZE TOZD industrijske elektronike Kostanjevica. Načrte je izdelal Projekt -biro Gradisa iz Ljubljane. Predračunska vrednost te gradnje znaša 30 milijonov dinarjev, po pogodbi pa bomo morali izgotovljeno proizvodno dvorano tovarne predati 29. novembra letos.
Ob koncu naj povem še to, da je naše gradbišče v Kostanjevici ves čas poslovalo s finančnim uspehom, čeprav je naša TOZD lansko leto končala z izgubo.
M. J.
Nova telovadnica osnovne šole v Kostanjevici je prizidek ob starem šolskem poslopju.
Nova gimnastička sala osnovne škole u Kostanjevici dozidak je uz staro školsko zdanje.
Olimpijska telovadnica v Šentjerneju
Res je, da v Šentjerneju najbrž ne bo nikoli olimpijade, res pa je tudi, da se bo Šentjernej, še boljše osnovna šola v Šentjerneju, še letos lahko ponašala s telovadnico v olimpijskih merah. Šolski telesni vzgoji, pa tudi telesni vzgoji nasploh, se v Šentjerneju res obetajo boljši časi. Ob tem smo lahko pri PIONIRJU in še zlasti v TOZD Gradbeni sektor Novo mesto ponosni na to, da je ta zajetna in odgovorna gradnja zaupana nam. Ker je vodja graabišča moral za nekaj časa obleči vojaško suknjo in je šel na orožne vaje, je gradbeni podvig v Šentjerneju predstavil njegov pomočnik Marjan Mal-narič, gradbeni tehnik:
— Gradnja ima uradni naziv: gradnja osnovne šole in telovadnice v Šentjerneju. V okviru tega poteka gradnja obeh v nazivu omenjenih stavb ter tudi preureditev obstoječe osnovne šole.
Z deli smo po gradbenem dnevniku začeli 30. januarja 1979, s pravimi gradbenimi deli pa v marcu istega leta. Do takrat so potekala pripravljalna dela. Roki za dograditev so ■ določeni posamično za posamezne stavbe. Telovadnico moramo predati 31. maja letos, novi del stavbe osnovne šole 25. junija letos, preureditev obstoječe šole pa mora biti končana do 10. oktobra 1980.
Vsega skupaj gradimo 5800 kvadratnih metrov površin. Po prvotnem predračunu je bila vrednost naložbe ocenjena na 58,500.000 din, naknadno pa je bil podpisan-dodatek k pogodbi za 8,480.000 din, tako da so vsa dela vredna 66.980.000 din.
V okviru novogradnje šolske stavbe bo večje število učilnic, kabinetov, garderobe, kuhinja in razni večnamenski prostori. Šola bo imela trim kabinet, olimpijsko telovadnico, svojo dvorano za kinopred-stave, poseben oddelek za gospodinjski-pouk, oddelek za tehnični pouk, oddelek za glasbeni pouk, več glasbenih kabinetov, zbornico in knjižnico.
Gradnja je v klasični izvedbi. Nosilni zidovi so betonski, predelne stene so deloma iz navadne, deloma iz modularne opeke. Na telovadnici je del pročelja, ki je obrnjen proti cesti iz fasadne, fugirane opeke. Zunanje stene so iz 12 cm debelega opečnega zidu s 4 cm debelo toplotno izolacijsko lendapor oblogo in teranova ometom.
Nadaljevanje na 8. strani
(Nadaljevanje s 7. str.)
Med gradnjo smo imeli največ težav z opaženjem, ki je bilo zelo zamudno, ker je vsa gradnja v klasični izvedbi in polna raznih zamikov. Vse stavbe bomo predali v pogodbeno določenih rokih in po obračunu, ki ga delamo sproti, posluje gradbišče uspešno.
M. J.
Tisoč
delavcev -sodelavcev
Na pobudo republiškega sveta sindikatov Slovenije poteka od 15. marca do 29'. novembra letos v vseh delovnih organizacijah akcija „Tisoč delavcev — sodelavcev”. Namen akcije je pridobiti in spodbuditi k pisanju in poročanju o vsem novem, ka r se zgodi v združenem delu čimveč sodelavcev iz vseh delovnih mest. Gre za ostvaritev in oživitev najširšega sodelovanja pri pomembni nalogi obveščanja v združenem delu.
VODENJE AKCIJE:
•	na republiški ravni vodita akcijo širši odbor, ki jo predvsem usmerja in združuje v sebi člane za obveščanje in politično propagando pri? RSS ter ugledne družbenopolitične delavce in delovni odbor, ki bo prevzel stvarne naloge.
•	V regiji jo vodi in usklajuje komisija za informiranje pri medobčinskem svetu sindikatov.
•	V občini jo vodi odbor za obveščanje pri občinskem svetu zveze sindikatov.
•	V delovni organizaciji jo vodi uredniški odbor glasila v sodelovanju s predsedniki sindikalnih organizacij.
NAMEN AKCIJE:
Osnovni namen je spodbuditi k sodelovanju v domačem glasilu, v našem primeru je to „Pionir”, čimveč delavcev, ki delajo v TOZD in DSSS. Poročali naj bi o doseženih uspehih v proizvodnem delu, o delovanju družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, o prizadevanjih in dosežkih v
zvezi s stabilizacijo, o novostih v proizvodnji v zvezi z raznimi posodabljanji, ki bodo prispevala k večjemu delovnemu uspehu in prihrankom, o primerih dobrih, zavestnih delavcev itd. S, takšnimi prispevki bi novi sodelavci, ki bi se oglašali na straneh svojega glasila prispevali k boljši obvešče nosti celotne delovne skupnosti in k popestritvi glasila.
POSTOPEK OBJAVLJANJA IN IZBIRE
Vsi sestavki, ki jih boste poslali našemu uredniškemu odboru, bodo objavljeni v glasilu ..Pionir”. V, času akcije bomo v vsaki številki glasila objavljali v posebni rubriki imena novih sodelavcev. Navedli bomo tudi, iz katere TOZD so in iz katere sindikalne organizacije. Med prispevki, ki jih bomo od vas dobili, bo uredniški odbr vsak mesec izbral tri najboljše in jih poslal republiškemu delovnemu odboru akcije, ki jih bo objavil v Delavski enotnosti. Republiški odbor bo vsak teden sproti in vsak mesec enkrat izbral med sestavki, prejetimi iz vse Slovenije, najboljšega, poročilo o tem pa bo objavljeno (seveda tudi ime avtorja) v sredstvih javnega obveščanja. Najboljši sestavki z območja Dolenjske bodo objavljeni tudi v Dolenjskem listu.
KDO LAHKO SODELUJE?
V akciji lahko sodelujejo vsi delavci (vsi zaposleni) v SGP PIONIR, vsi naši štipendisti, vsi naši fantje, ki so na odsluženju vojaškega roka (vendar samo s prispevki, ki govore o SGP PIONIR) in vsi naši upokojenci. Prispele sestavke bomo razvrščali po zvrsteh (vest, članek, poročilo, reportaža, komentar, fotografija, fotoreportaža, humoristični prispevek) in tudi po zvrsteh izbirali najboljše.
PRIZNANJA ZA NAJBOLJŠE
Vsak organizator akcije bo prejel značko akcije, vsak uspešnejši organizator bo prejel pismeno priznanje, najboljši sodelavci bodo sodelovali v okrogli mizi z uglednimi družbenopolitičnimi delavci, povabljeni bodo k sodelovanju na Gorju-
povih dnevih, k sodelovanju na srečanju urednikov glasil, zanje bo organiziran ogled uredništev ter delovanja osrednjih slovenskih sredstev javnega obveščanja itd.
NALOGE SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Prva in osnovna naloga vseh izvršnih odborov sindikalnih organizacij v DO PIONIR je ob akciji določiti v vseh delovnih (sindikalnih) skupinah informatorje, torej posameznike, ki bodo spodbujali in vodili prizadevanje za razvijanje obveščanja in seveda tudi akcijo v sindikalni organizaciji. Na sejah izvršnih odborov moramo preceniti, koliko smo si doslej prizadevali za boljše sodelovanje v domačem glasilu ,Tionir” kakšni so 1 bili naši dosedanji uspehi pri tem, kaj moramo podvzeti, da bo sodelovanje v prihodnje boljše in da bo sodelavcev v glasilu iz naše TOZD ozir. DSSS ter iz naše sindikalne organizacije več. Ko boste govorili in razmišljali o tem, ne pozabite na prej omenjena priznanja, ki jih lahko dobite, če se boste za svoje glasilo in za obveščanje resnično zavzeli!
NOVI SODELAVCI V MARCU 1980
V številki za mesec marec so bili objavljeni sestavki in-fotografije naslednjih sodelavcev glasila, ki so se s svojim pisanjem ali fotografijami oglasili prvič in jih torej lahko smatramo za nove sodelavce v okviru akcije „Tisoč delavcev — sodelavcev":
1.	Milan Kovač, sind. org. in TOZD GS Krško
2.	Bruno Potokar, sind. org. in TOZD TOGREL
3.	Jože Kraus, sind. org. in TOZD SPO
4.	Radko Krevs, sind. org. in TOZD SPO
5.	Polona Plaznik, sind. org. in TOZD Projektivni
biro
6.	Marjan Šonc, sind. org. in TOZD TKI
7.	Danijel Štirn, sind. org. in TOZD TKI
8.	Ivan llijanič, sind. org. in TOZD GS Novo mesto
V ospredju slike je vzhodna stena olimpijske telovadnice osnovne šole v Šentjerneju, v ozadju pa je del novega šolskega posl opaja.
U prvom planu slike je istočni izid olimpijske ginastičke sale osnovne škole u Šentjerneju, a u pozadini dio novog školskog zdanja.
r	\
Pri Centru za socialno delo Novo mesto je bila s 1. 1. 1980 ustanovljena ZAKONSKA SVETOVALNICA. Pričeli smo z izvajanjem PREDZAKONSKEGA SVETOVANJA za mlade ljudi, ki so se odločili skleniti zakonsko zvezo. Bodočim zakoncem posredujemo informacije o skupnem življenju ženske in moškega, o značilnostih zakonskega in družinskega življenja z namenom, da ustvarijo ubrano skupnost, dosežejo v zakonu osebno srečo in zadovoljstvo in da svojim otrokom omogočijo srečno otroštvo.
Takšna vsebina pa ni samo zanimiva zamlade ljudi, ki so tik pred sklenitvijo zakonske zveze, temveč jo namenjamo vsem mladim v šolah, zaposlenim v delovnih organizacijah in prebivalcem v krajevnih skupnostih v okviru programa HUMANIZACIJA ODNOSOV MED SPOLOMA. V izvajanju vsebine sodelujejo psiholog, socialni delavec in zdravnik.
Vemo in poudarjamo, da sta zdrav zakon in zdrava družina pomembna za duševno zdravje. Ljudje se poročijo z mislijo, da je zakon nekaj statičnega, nelcaj kar ostane skozi leta enako in nespremenjeno. V resnicipa je zakon proces z značilnimi obdobji. Krize v zakonu navadno ne izbruhnejo v
prvem letu, ampak nekaj let kasneje. Zakonsko svetovanje vključuje pomoč ob posebnih problemih, s katerimi se zakonca srečata, na primer medsebojno nerazumevanje, različnost stališč do otrok, načrtovanje družine, spolnost, neiskreno dogovarjanje, delitev dela v družini... In če jim nismo kos, imamo težave sami in naše življenjsko ter delovno okolje.
Nasvet in pomoč poiščemo v Zakonski svetovalnici. Odprta je posamezniku, zakoncema in družini
ZAKONSKA SVETOVALNICA GLA VNI TRG 7, soba št. 7.
\_____________________________________________________y
Most za industrijski kolosjek za tvornicu IMV
Novo mesto mijenja svoj nekadašnji izgled. Za to se u najvećoj mjeri brinu građevinari, a među njima i ljubljanski Gradis, koji za Industrijo motornih vozil gradi novu tvornicu prikolica * još neke druge pogone IMV-a, te most za željeznički kolosjek do te tvornice. Svi ti radovi zajedno su najveća ovogodišnja slovenska investicija.
U Industriji motornih vožil već su duže vremena razmišljali, kako bi smanjili troškove prijevoza automobila i stambenih prikolica iz svoje tvornice do željezničke stanice, koje je na drugom kraju grada. Da bi izbjegli ta troškove, a i nepotrebnu gužvu na novomeškim ulicama odlučili su se za izgradnju industrijskog kolosjeka do svoje tvornice.
Pismo iz GRADISA:
Industrijski kolosjek, koji će biti dug 4,5 kilomatra gradi železniško gradbeno podjetje i Prolazit će od novomeštanske zeljezničke stanice u Kandiji do tvorničkih vrata IMV-a. Da bi ga mogli dovesti do tvornice potrebno je izgraditi most iznad Potoka Teška voda. Rada ne tome uhvatili su se jula prošle godine radnici Gradisa OOUR Niske gradnje Maribor prema nacrtima gradisovog OOUR-a Projektivni biro Maribor. Da spomenemo još i to, da su ova dva gradisova OOUR-a u porednim godinama izgradila većinu mostova i vijadukta na slovenskim cestama i autoputovima.
Prema rezultatima ispitiv; terena, koje je napravio Ge ski zavod Slovenije, za iskc vanje građevinske jame za je P'lot trebali bi dva dana. K su radnici Gradisa počeli s; kovavanjem jame za pilot d do tako tvrde stijene, d; petiri dana nisu bila dovoljni •skopavanje jedne jame. Z °ga se je i ta faza gradnje n Produljila, ali nije bitno utje< P.a tok građevinskih radi r)ost će biti dug 580 metar
i h postavljen na 14 stup dva potpornika na krajevi
Taj most prema dimanzijama spada među najduže, ne samo u našoj republici, već u cijeloj zemlji. Grade ga montažno. Na betonske pilote montiraju se betonski nosači, čija je trećina teška 30 tona bila napravljena u betonskoj bazi u Mariboru i željeznicom dovezena u Novo mesto. Trećine nosača zatim se prije montaže slijepe i napnu u nosač težak 90 tona. Taj nosač se čeličnom montažnom konstrukcijom nosivosti 150 tona podigne, doveze i odloži na mesto montaže.
Najsloženija montaža nosača na pilote nad Težkom vodom, koji su 18 metara iznad nivoa terena. Do sredina marta građevinari su montirali svih 52 nosača, tako da će most biti završen i na njega postavljene željezničke tračnice do 27. aprila ove godine. Tako će biti riješen gorući problem Industrije motornih vozil iz Novog mesta.
CVETO PAVLIN
Ismal Sivac o
TOGRELU
OOUR TOGREL obavlja i sve montažne radove i to su montaže ravnih, razdvojnih in dvokapnih hala, kao i pročelja i druge elemente.
Montažu obično izvodi grupa od 5 — 7 radnika, koju sačinjavaju poslovođa, vođa grupe — brigadir i monteri. Rad koji obavljaju jako je zahtijevan, udaljen od sjedišta OOUR-a i često je jako težak. Kod takvih radova jako dobre rezultate
postiže vođa grupe Ismal Sivac iz Kozaraca kraj Prijedora, te smo mu zbog toga postavili nekoliko pitanja.
Kada ste došli u Sloveniju, odnosno u Pionir i zašto?
U Sloveniju odnosno u Pionir došao sam prije četiri godine, a uzrok je bio viši osobni dohodak nego što sam ga dobijao kod kuće i prije svega stalni dohodak.
Da li ste zadovoljni radom na gradilištima?
Doduše, osobno sam zadovoljan, ali po mojem bi mišljenju moglo biti još bolje, kad bi svi bili svjesni, da doći na posao znači i raditi, a ne samo biti prisutan. Tako bi, naime, postigli još bolje rezultate, kako OOUR, tako i radnici.
Vaše mišljenje o osobnom dohotku?
Zadovoljan sam osobnim dohotkom, ali mi se čini da su davanja previsoka, prije svega od prekovremenih sati.
Šta bi po vašem trebalo napraviti, da bi montaže tekle brže in bolje?
Smatram da bi montažne grupe morale biti uvijek iste, dakle, da se monteri toliko ne zamenjuju. Grupa, koja se navikne da radi zajedno, postiže bolje rezultate, a i radje mnogo lakši.
Šta predlažete za bolje poslovanje OOUR—a?
OOUR bi mogla još više postići, kad bi svi zaposleni bili svjesni svojih obaveza i odgovornosti, te smanjili broj izostanaka, prije svega bolovanja.
NIKO ŽIGANTE
ZAŠTO JE PROŠLE GODINE ZAMRLA KOMISIJA ZA KULTURU?
U okviru zajedničkog sekretarijata Osnovnih organizacija SK u SGP PIONIR-u bila je prije dosta godina osnovana komisija za kulturnu djelatnost Komisija bi trebala oživjeti doduše ne previše razvijen kulturni život i učešće u SGP PIONIR-u. Uz to je bio dat i podsticaj, da bi iz svih OOUR-a imenovali svoje predstavnike u tu komisiju, ali iz OOUR-a nije bilo odaziva.
Komisija je zatim utvrdila plan rada, ali prihvaćeni plan nije mogla ostvariti, jer nije za to dobila potrebna sredstva. Kada je zamolila za sredstva, pokazalo se je da su planovi za raspoređivanje sredstava već utvrđeni i sredstva razdijeljena, a pored toga ih nije bilo moguće dobiti. Zatim je kulturna djelatnost opet zaspala uprkos dobroj volji, koja je bila pokazana od strane pod-sticatelja.
Krajem prošie godine konferencija osnovnih organizacija sindikata SGP PIONIR uhvatila se e osnivanja komisije za kulturnu djelatnost Možemo se nadati da je to bilo toliko rano, da će biti moguće osigurati potrebna sredstva, bez kojih inače neće biti moguće ostvariti kulturnu djelatnost. A sindikalne organizacije neka se odmah odazovu pozivu konferencije za imenovanje svojih predstavnika u tu komisiju. Ako to budemo odlagali, može se opet dogoditi, da poslije konačno formirane komisije bude prekasno za dobijanje potrebnih sredstava!
*
Miran Gorišek, rukovodioc tehničkog sektora u Krškom: potrebna nam je štednja na svakom koraku! “
Poslovi se više ne nude kao nekada
Ovog puta nas je put donijeo u OOUR građevinski sektor Krško. Uzroka za to ima više, a nabrojit ćemo samo dva: OOUR Krško je prošlu godinu završila sa gubitkom, a pored toga se čuje da se na njenom području ne obećava radova na pretek. Dakle, nije ništa čudno, ako smo iz prve ruke hitjeli doznati kako stvari stoje. Jer je direktor OOUR Vlado Kežman bio previše zauzet, uputio nas je rukovodicu tehničkog sektora Miranu Gorišku. Sa njegovog uvijek vedrog i nasmijanog lica odmah se moglo prosuditi, da obečanja nisu tako crna, kao što izgleda. U kratkom razgovoru je nabrojio:
—	1980 godina počinje slabo za nas, slabije nego mnogo godina unazad. U vrijeme, kada smo drugih godina već imali iznajmljenu kompletnu produktivnost sa čvrstim narudžbama i ugovorima, ove smo godine imali prodato samo oko 40 posto produktivnosti. Pogledajmo najprije, što i gdje sada radimo. Toga nema mnogo i brzo ćemo biti gotovi:
—	u Senovu se već odvijaju radovi na vanjskom uređenju Doma XIV divizije, a na osnovnoj školi u Brestanici već završavamo radove. Stambeno
naselje Spodnji Grič u Krškom bit će ubrzo gotovo za useljenje, jer i tamo obavljamo završne radove. Isto vrijedi za uzgojno varstveni zavod, ili kao što po naški kažemo, za djećji vrtić u Krškom. Ako se još malo zadržimo u Krškom, moramo pomeniti gradnju nabavnog centra, koji je sada u četrt oj fazi.
U Kostanjevici smo počeli sa novogradnjom proizvodne hale za ISKRU, u Brežicama završavamo radove na đačkom domu, a tamo u stambenom naselju Trnje počinjemo gradnju stambene višekatnice. Moram pome-nuti i manje radove, koje obavljamo u Bregani i u Čatežu, gdje radimo za Agrariju. U Poljskoj, na gradnji hotela u Varšavi, koja se bliži kraju, imamo još 20 ljudi. To je sve što radimo.
Na damo se još mnogo čemu i zato bi bilo pogrešno reći, da nećemo raditi i nešto drugo, osim ovoga što sam nabrojio. Računamo da će nam se nakupiti radova u vrijednosti od oko 80 milijardi starih dinara, ali je još kod mnogih narudžbi sve ovisno o tome, da li će investitori imati novca. Vremena su takva, da je počelo nedostajati novca. Pomenut ću samo one radove, kojima se nadamo a koji su u tolikoj mjeri opipljivi, da možemo na njih računati. U Brežicama ćemo preuzeti preuređivanje stanova za potrebe vojne pošte, u Podbočju ćemo graditi školu, u Kostanjevici poslije dovršene novogradnje na školi nastavljamo sa preuređenjem staroe školske zgrade. U Kostanjevici! ćemo graditi i prostorije zdravstvene stanice, a sve govori da
ćemo početi i gradnju novog' hotela u Šmarješkim Toplicama.
Doduše, sada u našoj OOUR najviše nastojimo da poboljšamo organizaciju rada. Na to nas je, po jednoj strani, naveo gubitak u prošloj godini, a pol drugoj opet moramo našu organizaciju prilagoditi novoj, koju uvodimo u OOUR PIONIR.
Najviše napora usmjeravamo na osnivanje tesarskog pogona, koji bi trebao premostiti prazninu, koja nastaje između naše sposobnosti betoniranja, koju smo jako razvili, i između naše sposobnosti oblaganja, kojoj zastajemo. Kod tesarskih radova ćemo uvesti brigade sa po 10 radnika i svu pažnju ćemo
posvetiti tome da se te brigade ne razilaze prilikom premještanja sa gradilišta na gradilište.
Radnici brigade naviknu se jedan na drugog, upoznaju svoje posebne sposobnosti i sklonosti i u radu se nigraju u cjelinu, koju zbog takvih kvaliteta ne treba razbijati prilikom premještanja na drugo gradilište. Slijedeće pitanje, kojim ćemo se morati mnogo boriti, je režija. Na svakom gradilištu treba ozbiljno razmišljati i vagati potrebe za režijskim radnicama, te svim režiskim radovima, koje treba udruživati gdje je god to moguće.
Štednja meterijala nije ništa manje važan zadatak. Na gradilištima su obzirom na to postali jako pažljivi, svugdje su najavili rat razbacivanju. U OOUR smo pripremili stabilizacijski program, ali to je za sada program od riječi i oko od njega želimo neku korist, moramo ga financijski vrednosti i odrediti u njemu područja štednje, koja su do sada bila kritična.
M. J.
„Naš s;stem opće narodne obrane u pravilu odgovara slobodarskim tradicijama naših naroda i njihovim povjesnim interesima. Ovaj je sistem potpuno u skladu sa našim društveno ekonomskim odnosima, sa suštinom naše samoupravne socialistiške zajednice. Dakle ne radi se samo o tome, da je tako moguće postići najveću obrambenu sposobnost, već i otome, da cijelokupni sistem neophodno proizilazi iz samoupravljanja i njegov je integralni dio.”
TITO o opće narodnoj obrani
Novo u
redakciji
„PIONIRA”
20. marta bio je kod direktora opće službe, dipl pravnika Marka Svetine, obavljen razgovor o prijedlozima, koje su za uredjivanje i izlaženje ,,Pionira“ dali: naš urednički odbor, glavna skupština konferencije sindikalnih	organizacija
SGP PIONIR i odjel EP.
Bili su usvojeni slijedeći zaključci i stajališta: glasilo
„Pionir" i dalje će izlaziti jedan put mjesečno na 16 stranica dosadašnjeg formata. Naklada glasila će se zbog štednje smanjiti od dosadašnjih 4200 primjeraka na 3500 primjeraka. Iz, sredstva RO glasilu je za izlaženje u 1980 godini odobreno ukupno 736.000 din, a dodatna sredstva za izlaženje lista pokušat će se dobiti kompenzacijskim dogovorom sa časopisno založniškim podjetjem Dolenjski list na ime reklama, koje SGP PIONIR objavljuje u Dolenjskem listu.
Tehničko uredjivanje glasila i lektoriranje sastava odsada će obavljati Novinarski servis iz Dolenjskog lista, a kao posjetioci u
tehničkom uredjivanju sudjelovat će radnici odjela EP SGP PIONIR Tone Vovko i Marjan Šonc. Dosadašnji tehnički urednik Miloš Jako-pec odsada će za glasilo „Pionir" obavljati samo novinarski posao. Odgovorna urednica glasila Katjuša Bor-san obavljat će u redovnom radnom vremenu potrebne uredničke poslove i uskladji-vati zadatke izmedju novinara, dopisnika iz OOUR i radnika EP odjela. Opća služba će pokušati da za potrebe glasila nadje posebnu daktilografkinju. Bilo je dogovoreno i to, da treba pripremati sve potrebno za izlaženje šapirografiranog in-formatora, koji bi izlazio po potrebi i donosio svježe, tekuće novosti i obavjesti.
Informacija o smanjenju obima radova na projektu CDN u Libiji
Kod izvođenja projekta CDN U dogovoru sa Rudisom prema smanjenom program, u Libiji je 15. 3.1980 došlo do Trbovlje, koji je sa Telemitom Razgovorom sa investicijskim bitnih izmjena, koje je prouzro- ugovorni partner, a mi sa njim predstavnicima o poduzimanju kovao libijski investitor. Tog imamo za te radove zaključen tih mjera bio nam je samo dana on je izdao pismenu samoupravni sporazum, odmah usmeno objašnjen uzrok za obavjest ugovornom partneru smo pristupili izradi programa takvu odluku, koja je u tome, za izvođenje svih radova na mjera, koje su posljedica in- da se usljed stvorenih dmštve-objektu CDN, firmi Telemit vestitorove odluke. Te mjere nih izmjena u Libiji kompeten-Enginering Tripoli, da će se sadrže obustavu radova na obje- čija investitorstva prenese na smanjiti ugovorom određen ktima koji su u radu, osiguranje novog investitora. Taj investitor obim radova, tako da se kom- opreme i materijala na obustav- je ocijenio da će mu takva pletno izrade samo objekti na 8 ljenim objektima i obračun izmjena projekta funkcionalno lokacija, a da se na ostalim troškova, koji su nastali poduži- odgovarati, lokacijama obustavi rad.	manjem tih mjera. Na ovaj
način osjetno se je smanjila . Tako nam Je to neočekivano Ova izmjena ugovornih odre- potreba broja zaposlenih u hivestitorovo poduzimanje mje-daba, koje se odnose na obim našoj PRJ, za koje smo se 13 Prekinul° i kontinuiranost radova, koje za glavnog izvoda- pobrinuli da otputuju u domo- naše operativne aktivnosti u ca izvovođi naša radna organi- ^ u skIada sa izrađenim LibijL 2310 » povećanom koza čija u smislu izvođenja građe- programom i libijskim propisi- "lercijalnom aktivnošću poku-vrnskih obrtničkih radova, sma- ma. Do danas se u domovinu od Pronaći novi P0®10. k°jeg njila nam je obim ugovorenih ukupno 202 zaposlena u PRJ bi * mo§li prihvatiti ranije radova za cca 30%. Jer je na Libija vratUo već 102 radnika ne§° što Je bilo planirano uz gore spomenutih 8 lokacija	,	normalno odvijanje radova u
potrebno još samo dovršiti TaJ ee se obim sukcesivno CDN, jer bi se naša operativna obrtničke radove, za našu gra- s™a”)ivati’ tako da će do 1. 8. djelatnost završila tek u aprilu đevinsku ekipu posao se je t"80 u LAR ostati još samo 7 1981 godine, praktički zaustavio tim smanje- radnika, koji su potrebni za
njem obima.	završetak radova i obračun	MIRKO STRMŠEK
V__________________________________________________________________________________________________/
Sa
svih
strana
OOUR GRAĐEVINSKI SEKTOR NOVO MESTO
Važniji zaključci 19. i 20. sjednice radničkog savjeta
— U slučaju da se radnik OOUR nasilu useli u bilo koji
stan, ne može se u OOUR uzeti u obzir kao stambeni problem, odnosno nije ga moguće uključiti u prioritetnu listu molitelja za stanove za vrijeme, dok se ne iseli iz stana, u kojeg se nasilu uselio.
— Na gradilištu program — 64 - Krka“ i „Zavarovalnica
?a spominček na zimski športni dan: teptanje proge in postavljanje vratc za slalom (fotc : Jože Kraus) 2a Uspomenu na zimski sportski dan: gaženje staze i postavljanje vrata za slalom (foto: Jože Kraus)
Triglav11 uvede se produženo 10-satno radno vrijeme.
— Jer se više puta pojavljuju zahtjevi drugih OUR (poslovnih partnera SGP Pionir) za kratkoročne financijske kredite, a za odobrenje i realizaciju toga potrebno je da radnički savjet OOUR donose zaključke na telefonski sazvani u vanrednim sjednicama što nije uredu, radnički savjet je zaključio:
a) radnički savjet OOUR opunomoći financijsku službu odnosno internu banku, da u okviru slobodnih likvidnih sredstava OOUR plasira slobodna sredstva kao kratkoročne financijske kredite, kratkoročne depozite bankama te za eskont mjenica drugih OOUR, odnosno bankama, do visine 30,000.000 din;
b) kratkoročni financijski kredit i eskont mjenica obavlja se za OUR, koje sa SGP Pionirom imaju zaključne samoupravne sporazume o poslovnoj suradnji;
c) financijska služba odnosno interna banka pobrine se za odgovarajuće instrumente osiguranja, za odobrene kredite i date depozite . d) Za potpisivanje ugovora za date kredite, oročena sred. kod banaka, opunomoći se financijskog direktora odnosno v. d. direktora interne banke i glavnog direktora.
e) Financijska služba mora svaki put obavjestiti radnički savjet OOUR o plasiranju financijskih sredstava, odnosno o kreditima drugim OOUR, odnosno bankama.
— Usvojen je privredni plan OOUR, plan slobodne razmjene rada i program štednje i mjera ia. poboljšanje poslovanja, sve za 1980 godinu.
— U vezi pritužbe Borislava Mitroviča, koji se je pritužio na zaključak disciplinske komisije, koja mu je izrekla mjer — prekid radnog odnosa, radnički savjet je odbio pritužbu i potvrdio zaključak disciplinske komisije.
— Usvojen je završni račun OOUR za 1979. godinu. Prilikom usvajanja završnog računa radnički savjet je u skladu zajedničke potrebe dao prioritet i najviše sredstava namijenio za investiranje u menze i samački dom. Po drugoj strani, kod udruženih sredstava zajedničke potrošnje jako je smanjio predloženi iznos za investicije u odmarališta.
— Radnički savjet je objavio izbore u samoupravne organe OOUR, RO i SOUR Giposs i Adriagradnja, imenovao izbornu komisiju u sastavu Filipčič Maijan, Šega Štefka i Skube Jožica te komisiju za pripremu izbornih imenika u sastavu
(Nastavak na sijed, str.)
(Nastavak s prijaš, str.)
Raičević Zlata, Pavec Stanka i Šimic Martina.
-	Radnički savjet objavio je javnu raspravu za slijedeće samoupravne opće akte:
1.	osnutak izmjena samoupravnog sporazuma o zajedničkim osnovama i izmjena pravilnika o osnovama i mjerilima za rasporedjivanje čistog dohotka, vrednovanje rađa i za raspodjelu sredstava za osobne dohotke;
2.	osnutak samoupravnog sporazuma o izmjeni i dopuni samoupravnog sporazuma o udruživanju OOUR u RO SGP Pionir Novo mesto;
3.	osnutak izmjena statuta radne organizacije;
4.	osnutak izmjena pravilnika o izmjeni pravilnika o radnim odnosima;
5.	pravilnik o izmjeni pravilnika o radu samoupravne radničke kontro-le;
6.	imenovanje delegata za konferenciju delegacija u zbor delegata korisnika željezničkih usluga;
7.	zaključivanje o korištenju sredstava fonda zajedničke potrošnje za obrtne svrhe u slučaju nelikvidnosti OOUR.
-	Usvojen je plan gradnje za tržište za 1980 godinu.
— Usvojen je samoupravni sporazum o osiguranju potrebnih kapaciteta za izgradnju Toplarne Ljubljana II i predsjednik radničkog savjeta OOUR opunomoćen je za potpisivanje ovog samoupravnog sporazuma.
-	Udovoljeno je pritužbama na visinu mjerila po satu drugaricama Jenič Dragici i Šušteršič Evi.
-	Radnički savjet je na osnovu zapisnika komisije' za viškove i manjkove zaključivao o opterećenju pojedinih obračunskih jedinica, odnosno odgovornih osoba, za nastale manjkove. - U vezi toga radnički savjet je još zaključio da se rukovodioce gradilišta i skladištare, kod kojih je utvrdjen manjak, da na disciplinski postupak. Tokom godine prilikom kontrole skladišnog poslovanja potrebno je skladištare, kod kojih se utvrdi manjak i nemarnost u skladišnom poslovanju, dati na disciplinski postupak.
Važniji zaključci 21., 22. i 23. redovne sjednice i 5. vanredne sjednice komisije za kadrovsko socijalna pitanja OOUR
-	Komisija nije udovoljila molbi Gajić Ostoje, koji moli za vanredni plaćeni studijski dopust zbog toga, jer nije uključen u plan obrazovanja OOUR.
— U radni odnos je primljen Vanovšek Marjan, na obavljanje poslova i radnih zadataka nabavnog referenta — skladištara, za potrebe PRJ Libija.
-	Nije udovoljeno molbi Krieziju Rahmana, koji moli za povećanje postavke po satu.
-	U komisiju za točkovanje prijave za upotrebu odmarališta imenovana je drugarica Šefman Milena.
-	Na osnovu ocjene komisije za praćenje i ocjenu uspješnosti na
radu za vrijeme probnog rada radnika Zlatka Frankoviča, komisija je zaključila, da mu prekida radni odnos, jer nije uspješno ispunio zahtjev probnog rada.
-	Udovoljeno je molbi Malnarič Marjana, koji moli za vanredni plaćeni dopust.
-	Udovoljeno je molbama Dizda-rević Ibrahima i Begović Mehmeda, koji mole za premještaj u OOUR Ljubljana.
Nije udovoljeno molbi Majstoro-vić Miloša, koji moh za premještaj na OOUR Zagreb.
— Udovoljeno je molbi Špehar Jureta, koji moli za premještaj u OOUR SPP.
— Udovoljeno je molbi Rakun Dragice, koja je zamolila za zamjenu stana.
-	Pripravnički staž prestao je Radešček Dušanu, Jerin Rudiju i Povše Karlu i rasporedi ih se na radne poslove i zadatke obračunski tehničar V.
su se
dna radna mjesta - referenta za društveni standard - u općoj službi OOUR-a.
-	Komisija je na prijedlog rukovodstva gradilišta 64 radnika povećala mjerilo po satu u februaru i martu.
-	U februaru i martu prestao je radni odnos 37 radnika.
-	U januaru i februaru primljeno je 88 radnika u radni odnos.
Zbog vanrednih potreba, koje pokazale, objavljena su slobo-
Važniji zaključci zbora radnika, koji su bili 8. 2. 1980, 26. 2. 1980 i 13. 3.1980
- Usvojen je samoupravni sporazum o udruživanju rezervnih sredstava u fond zajedničkih rezervi privrede općine Novo mesto i u skupštinu fonda je izabran delegat Zupančič Robert
-	Na zborovima se raspravljalo o završnom računu OOUR. Raspravljalo se i date su primjedbe i dopune na osnutak izmjena samoupravnog sporazuma o zajedničkim osnovama i Pravilnik o osnovama i mjerilima za rasporedjivanje čistog dohotka, za vrednovanje rada i za raspodjelu sredstava za osobne dohotke.
-	Usvojen je Pravilnik o izmjeni Pravilnika o radnim odnosima
-	Za delegata za konferenciju delegacija u zbor delegata koristnika željezničkih usluga imenovan je Hrovat Vinko
- Zaključeno je da se u 1980 godini slobodna sredstva fonda zajedničke potrebe OOUR, u slučaju i nelikvidnosti počnu upotrebljavati za obrtne svrhe.
Zaključci 6. redovne sjednice komisije za pomoć drugim organizacijama i društvima, koje je potvrdio i privredni odbor RO
— Dodijeljena je financijska pomoć slijedećim organizacijama: OOSSOS na osnovnoj školi Stopiče, Planinarskoj sekciji ICTS Novo mesto, Prešernovoj družbi, Ljubljana, Mjesnoj zajednici Stopiče — za cestu Gabije — Pangrč grm;Mjesnoj zajedni-
ci Stopiče - za cestu črmošnji-ce — Šentjošt; Mjesnoj zajednici Uršna sela, Mjesnoj zajednici Birčna vas. Takodjer je odobreno plaćanje računa, koji je izdao OOUR drvni pogon, za harmonika vrata Slov. prosvjetnog društva ,,Radiše‘\ i to djelimično za 43.925 din.
Važniji zaključci zbora stanara samočkog doma i radničkog naselja dana 27.2. 1980
— Izbran je radnički savjet u sastavu: Frlan Branko — predsjednik, članovi: Djebić Hašim, Tokalič Marko, Sinanović Hasan i Čoralić Ferid.
— Zaključeno je, da je hitno potrebno, povećati disciplinu i pravilan odnos do društvene imovine, kod samih stanara
— Odmah poduzeti mjere za uklanjanje nekih nedostataka u inventaru i u prostorijama
— Uporedjivati cijenu stana sa cijenom stana u samačkim domovima dragih poduzeća
— Apsolutno pooštriti mjere protiv stanara, koji pijanče, stvaraju nered i kartaju, te ostalima onemogućavaju odmor. Odmah poduzeti najstrože mjere protiv oseba, koje na prenoćište vode neprijavljene osobe.
Važnji zaključci na sjednici osnovne organizacije SK
— Komunisti su raspravljali o organiziranosti ONO i RS OOUR te zacrtali zadatke članova na tom području:
-	u vezi akcije završni račun zaključeno je da se članstvo aktivno mora uključiti u raspravu o završnom računu, te djelovati tako da radnici budu pravilno informirani o postignutim rezultatima u prošloj godini.
-	Na osnovnoj organizaciji SK komunista su se dogovorili da če na svim područjima ustrajno i uzorno djelovati u cilju ostvarivanja zacrtane stabilizacijske politike.
— U raspravi o dohodkovnim odnosima u OOUR komunisti su konstatirali, da su isti ne-đoradjeni i nepravedni prema pojedinim OOUR, što takodjer izaziva nezdrave odnose izme-dju OOUR. Dogovoreno je da se organizira „okrugli stol“ na temu dohodovni odnosi izme-dju OOUR, na kojoj bi sudjelovali vodeći radnici u RO, predsednici samoupravnih organa OOUR, RZZS i RO te predstavnice DPO OOUR i RZZS. O organizaciji „okruglog stola" na pomenutu temu potrebno se je dogovoriti na nivou sekretara OOSK u RO.
-	Osnovna organizacija SK iz svojih je redova predložila kandidate za samoupravne organe.
— Članstvo se je upoznalo sa sadržajem samoupravnih općih akata, koji su na dnevnom redu zbora radnika.
— Dogovoreno je da se komunisti moraju aktivno uključiti u raspravu na zborovima, posebno obzirom na samoupravni sporazum i pravilnik, koji ureduju problematiku raspodjele sredstava za osobne dohotke.
— Ocijenjeno je da se DPO na gradilištu Rijeka sve više stiču ugled. U buduće će biti potrebno da se više koordinirano radi sa njima.
— U članstvo SK primljeni su Cvetkovič Djordje, Nikolič Drago, Marić Sreto i Hercigonja Krešimir.
Važniji zaključci izvršnog odbora osnovne organizacije saveza sindikata
— U prvoj polovini februara sindikalna organizacija u OOUR-u je na općem izbora izabrala izvršni i nadzorni organ u tom sastavu: IO OOSS: Colarič Miha, Pepel Jože, Ber-kopec Marjan, Gašper Janez, Strnad Jože, Djurić Stanimir, Imanović Rifet, Klobčar Stane, Kopina Fanika, Hrovat Vinko, Žnidaršič Silva, Tavčar Martina i Duračak Abaz. — Nadzorni odbor: Šefman Milena, Srovin Milena i Zupančič Robert.
— Na konstitutivnoj sjednici izvršnog i nadzornog odbora saveza sindikata za predsjednika izvršnog odbora izabran je Ber-kopec Maijan, za sekretara Strnad Jože, a za blagajnika Žnidaršič Silva. — Za predsjednika nadzornog odbora izabran je Zupančič Robert.
— IO OOSS raspravljao je o završnom računu OOUR i napravio je prijedlog raspodjele fonda sajedničke potrošnje za zbor radnika.
-	IO OOSS objavio je kandidacijske konferencije za izbore u samoupravne organe.
— Kandidacijske konferencije odvijale su se po radnim jedinicama, odnosno po gradilištima.
-	Članovi sindikata su na kandidacijskim konferencijama raspravljali o mogućim kandidatima za organe i izjašnjavali se o predloženim kandidatima.
— Poslije završene kandidacijske konferencije izvršni odbor je napravio jedinstvenu kandidacijsku listu sindikata.
— Izvršni odbor je raspravljao o osnucima samoupravnih općih akata, za koje je objavljena rasprava na zborovima radnih ljudi i predlagao radnicima na zborovima radnika neke izmjene i dopune u tim aktima.
— IO OOSS nije udovoljio molbi „Smučarske sekcije", koja je molila za financijsku pomoć
— Za delegata u sindikalnu
konferenciju RO imenovan je Ivan Ilijanić.
— Zbog aktivnosti u radu sindikalne organizacije, zalaganja kod obavljanja svojih radnih zadataka i poslova i aktivno uključivanje u rad samoupravnih organa u OOUR, za dodjelu priznanja „srebrni orden sindikata Slovenije “ predloženi su dmgovi Bavdaž Ignac i Krsnik Stjepan.
Rezultati izbora u OOUR
— U OOUR su na izborima, koji su bili 28. 3.1980, izabrani slijedeći:
Radnički savjet OOUR: Ravbar Stane, Turk Martin, Subotič Božo, Kopina Fanika, Ban Jože, Golobič Alojz, Hrovat Albin, Hercigonja Krešimir, Kusič Ibro, Juntez Franc, Kobe Zvone, Krepelnik Jure, Krsnik Stjepan, Matko Martin, Mihalje-vič Jožo, Pavlin Franc i Pečanin Ha san.
Delegati u radnički savjet birani su po radnim jedinicama \ to tako, da je iz radnih jedinica uprave, radionica, skladišta, menze, samačkog doma izabran po 1 delegat te iz radne jedinice gradilišta 12 delegata, što ukupno iznosi 17 članova radničkog savjeta.
Radnički savjet RO: Došlić Vlado, Kauzlarić Željko, Klobčar Stane, Krpelnik Jure, Pavlin Franc, Princ Jože, Strnad J°že,_ Šefman Milena, Štokić Ivo i Šuštar Janez.
Za radnički savjet SOUR GIPOSS: Radisavljević Velibor, Filipčič Jože, Globokar Anton.
Za radnički savjet SOUR ADRIAGRADNJA: Kauzlarić Željko, Sinčić Vojko.
Za organ samoupravne radničke kontrole OOUR: Bavdaž Ignac, Djurić Stanimir, Grubar Anton, Janeš Ivan, Šimic Martina.
Za organ samoupravne radničke kontrole RO: Fabjan Rudi. Za disciplinsku komisiju OOUR:
jjnanović Rifet, Klobučar Rudi, ^rstinc Anton, Lakič Salih, Matko Martin, i sa liste zbora pruženog rada Blažič Jože i ^aje Lado. * l
OOUR GRAĐEVINSKI SEKTOR LJUBLJANA
Krajem godine u decembru jnjesecu uspješno su završili
lAe,čfjeve za PU zidare: Živanić , ..ksanđer, Tuzlić Mirsad, Ša-yC Dževad, Rustemi Shaip, /.ujkić Osmo, Ikanović Ibra-De!ić Sadik, Čufurović efik; pu tesara: Šošić Jozo, 'gu; Marinko, Mazreku Ismet, eranović Mirsad, Dželalagić
Hasid i PU armirače: Kodrič Mitar, Kevac Rahim, Nasić Rasim, Antič Lazar, Skokić Emez, Haradini Hara din i Nasić Redžep.
Od januara dalje već se odvija novi tečaj za neke profile.
Komisija za kadrovsko socijalna pitanja OOUR na svojoj sjednici 4. 2. 1980 na osnovu mišljenje ocjenjivačkih komisija, prekinula je radni odnos sa 14 radnika, koji su se slabo pokazali u probnom roku.
Radnički savjet OOUR Ljubljana na 19. redovnoj sjednici 13. 2., 1980 je:
—	potvrdio prijedlog pravilnika o pripravničkom stažu,
—	usvojio raspored radnog vremena za 1980 godinu,
—	potvrdio prijedlog pravilnika o dodjeljivanju priznanja u SGP PIONIR,
—	potvrdio prioritetnu listu molitelja za stanove i stambene kredite za 1979 godinu,
—	usvojio nekoliko prethodnih zaključaka u vezi smanjenja prekovremenih sati i do naredne sjednice zahtijevao kompletan izvještaj pojedinih službi,
—	produžio rok za izradu konačnog prijedloga organizacijske sheme OOUR Ljubljana do 10. 3.1980,
—	poslednji prijedlog privrednog plana, plana slobodneš razmjene rada i programa štednje za 1980 godinu bio je dostavljen OOUR 12. februara ove godine.
Kadrovska komisija je na osnovu prošlogodišnje fluktuacije i ovogodišnjeg rezolucij-skog povećanja zapošljavanja usvojila zaključak, da se ove godine može predvidjeti bar 100 novih radnika (30 tesara, 30 zidara i 40 radnika).
Bio je realiziran tečaj polukvalificiranih radnika u Dobo-ju, koji je bio plod suradnje između tamošnje zajednice za zapošljavanje i OOUR Ljubljana. Pokusje pokazao zadovoljavajući uspjeh u pridobivanju takvog kadra, i zato su već u toku razgovori za nastavak tih akcija. Kod toga treba dodati da se opet pojavljaju problemi oko smještanjih kapacitete.
P. HOLOZAN
NA ZBORU RADNIH LJUDI 26. februara radnici su usvojili samoupravni sporazum o udruženju u Stanovanjsku' komunalnu banku Ljubljana, te prijedlog izmjena i dopuna tog sporazuma, statut te banke sa prijedlozima i dopunama, samoupravni sporazum o međusobnim pravima, obvezama i odgovornostima između radne zajednice, interne banke i interne banke SGP
Pionir. Potvrdili su prijedlog završnog računa za 1979 godinu uz neke primjedbe. Prilikom raspravljanja o privrednom planu OOUR za 1979 godinu nisu imali primjedbi na plan slobodne razmjene rada i program štednje i mjera za poboljšanje poslovanja za 1980 godinu. Slobodna sredstva fonda zajedničke potrošnje moći će privremeno upotrijebiti u obrtne svrhe u slučaju nelikvidnosti.
RADNIČKI SAVJET je 27. februara potrđio plan priliva i potrošnje sredstava stanbenog fonda zajedničke potrošnje za 1980 uz primjedbe, za sakupe molbe za dodjelu društvenih stanova i kredita individualnim graditeljima i na osnovu tih molbi utvrde, koliko je štediša u Ljub- banki u skladu sa izmjenama pravilnika Ljubljanske banke. Pored uvjeta pravilnika, prednost kod dodjele kredita imat će i oni, koji se budu obvezali da će za rok od pet godina primiti na stan radnika OOUR MKP. Stambeni problem obitelji Jamnik riješili su tako, da su potvrdili ugovor sa RZZS i zajedničkim službama dodijelili kredit u visini 400.000 din.
Usvojili su sve samoupravne sporazume i statute koji su bili dan ranije usvojeni na zboru radnih ljudi.
Na narednoj sjednici RADNIČKOG SAVJETA 11. FEBRUARA usvojili su zaključak o raspisivanju izbora za RS OOUR, samoupravnu radničku kontrolu RO, radnički savjet SOUR GIPOSS i Adriagradnja na osnovu člana 79. statuta OOUR MKP. Izmjene statuta Ro te samoupravnog sporazuma o udruživanju OOUR u RO SGP Pionir usvojit će na referendumu, koji je biti izvedan zajedno sa izborima. Na kraju mandatnog roka svi • predsjednici komisija morali su predati izvještaje o radu tih komisija;
RADNIČKI SAVJET je 23. 1. 1980 potvrdio plan nabavke osnovnih sredstava za 1980 godinu i to za pogon Bršljin u vrijednosti
1.983.000	din i pogon Ločna
443.000	din. U slučaju raspoloživih sredstava još će nabaviti osnovna sredstva za pogon Bršljin u vrijednosti ■ 440.000 din, a za Ločnu
350.000	din. Potvrdili su ■ plan investicijskog održavanja u vrijednosti 750.000 din za oba pogona i izmijenili obračunski mjesec od 25. do 25. u mjesecu. Taj se prijelaz postepeno odvija od januara do maja ove godine. Potvrdili su povećanje planirane vrijednosti točke od 1. I., 1980 linearno za 15 posto; s time da se poslije prvog kvartala utvrdi stvarno postizanje planirane vrijednosti točke i kretanje osobnih dohodaka u okviru rezolucijskih načela te izvrše potrebne korekcije. Prilikom rasprave o izvještaju izvršnog savjeta SOP Novo mesto o kršenju rezolucijskih odnosa kod raspodjele OD, usvojili su zaključak da se usvoji analiza uzroka odstupanja od rezolucijskih načela i posreduje SOP Novo mesto.
KOMISIJA ZA KADROVSKO SOC PITANJA zahtijevala je na sjednici da se pripremi pregled isplaćenih viškova po akordu za poslovođe u pogonu Ločna. Prilikom isplate OD isplatili su sedmorici učenika nagradu u visini 200 din. Izmijenili su osobnu ocjenu trojici
radnika, a 31 radnika rasporedili su na druge radne zadatke u viši vrednosni • razred. Raspoređenje je bilo obavljeno samo za radnike u proizvodnji, koji su do sada bili raspoređeni u niži vrednosni razred.
JOŠ IZ
OOUR LJUBLJANA
— Komisija za Kadrovsko socijalna pitanja OOUR ponovila je 28. 2. 1980 natječaj slobodnog radnog mjesta upravnika novog samačkog doma u Ljubljani.
— Komisija za privređivanje OOUR imala je u februaru niz sjednica, na kojima detaljnije raspravlja o privrednom planu za 1980 godinu i planu slobodne razmjene rada, te o završnom računu OOUR za prošlu godinu. Niz prijedloga RS OOUR dao je u zaključke:
-	da je OOUR Ljubljana uspješno završila poslovnu 1979 godinu uprkos teškoćama, koje suje pratile;
-	bila je potvrđena korektura raspodjele ostatka dohotka i čistog dohotka prema završnom računu;
-	valjda je RS RO uskladio primjedbe na privredni plan na sjednici 28. 2. 1980, kada je u cijelosti bio i potvrđen plan SGP ,,PIONIR“ (usput: i zaključci RS RO nepregledni su i nisu u cijelosti priloženi zapisniku sjednica, što nije u skladu sa statutom.
-	26. i 27. 2. 1980 zborovi radnih ljudi ljubljanskog sektora potvrdili su podnesen završni račun, bio je usvojen SS o udruživanju rada i sredstava za izgradnju tovarne gotove i polu-gotove hrane u Ljubljani, bio je potvrđen SS o udruživanju sredstava privrednih rezervi SRS, i raspravljalo se o privrednom planu zajedno sa stabilizacijskim programom za ovu godinu.
— Radnički savjet je objavio izbore za nove samoupravne organe, koji bi trebali biti 28. 3. 1980. Kao uvijek osnovna organizacija sindikata i sada je nosioc kandidacijskog pustu-pka.
-	Zimski sportski dan, koji je nažalost bio upravo na dan žena 8. marta, donio je OOUR Ljubljana pokal za 3. mjesto u ekipnom uvršćenju, a srebrnu medalju u ženskom veleslalomu osvojila je naša Ivica Intihar.
— Općenito, potrebno je naglasiti daje cijeli sportski dan protekao u skladu sa stabilizacijskim nastojanjima naše radne organizacije.
P. H.
Kupovno središte u, Krškom
Tamo, gdje ste na odvojku sa autoputa, sa lijeve strane, malo prije Krškog prije tri mjeseca opazili niz vitkih Togrelovih stupova, sada je velika zgrada, koja već pokazuje svoj pravi oblik. Prijašnje praznine između stupova ispunjene su, a već se preko cijelog objekta raskrio krov. Kupovno središte u Krškom, gdje su radovi počeli u septembru prošle godine, i mora biti gotovo za predaju prvog avgusta ove godine, već na prvi pogled svjedoči vreva na gradilištu u vrijeme, kada na njemu počnu obrtnički radovi i instalacije. I još je nešto na tom gradilištu, za što treba čestitati graditeljima iz OOUR građevinski sektor Krško: složen zadatak bit će završen u 10 mjeseci.
Gradnju je ovako opisao rukovodioc gradilišta Ivan Klepač, dipl. grad. ing.:
— Naručioc je poduzeće Mercator - Preskrba iz Krškog. Vrijednost ukupnog ulaganja iznosi 100 milijuna din. Radovi se odvijaju u redu i sustižemo operativni plan radova.
Zgrada u tlorisu ima oko 7000 m2 površine, djelimično na tri i djelimično na dva kota. U prizemlju i na katu bit će prodavni prostori, svega oko 5000 m2; potkrovlje je iskorišteno za tehničke naprave. Uz to odmah ću pomenuti iznimku, na koju nismo navikli u građevinstvu. U našem slučaju cijela kotlarnica za centralno
grijanje smještena je u tehničkom dijelu zgrade u potkrovlju, a tamo su i sve naprave za provjetravanje. Uz zgradu gradimo i sklonište za 200 ljudi.
Zgrada je građena po sistemu TOGREL. Kod ove gradnje upotrebljavali smo do sada najviše TOGREL stupove i to duge od 12 do 13 metara. Također su i rasponi veliki, dosežu nešto preko 11 metara, a najviše čak 15 metara. Iskopi su bili veliki; bilo je obavljeno oko 20.000 m3 iskopane zemlje. Morali smo na zemljištu napraviti utvrđenje tamponima. Kod toga smo upotrebljavali i pilo. Povukli smo i kompletnu kanalizaciju i kod toga nije bilo većih teškoća.
U toku gradnje nismo imah teškoća oko građevinskog materijala, jer imamo tu sreću da je glavno skladište, iz kojeg se snabdjevamo, u našem neposrednom susjestvu, preko ceste-' Utrošili smo oko 200 tona armature; ugrađeni beton nije vrijedan spomena, jer je zgrada u TOGREL izvedbi, dakle napravljena od betonskih montažnih sestavnih djelova. Zbog veće visine TOGREL stupova i velikih raspona u TOGRE-LOVIM montažnim đjelovima upo-trebljeni su betoni jako dobrih marki i to od 500 do 600.
Na zgradi će se mjestimično vidjeti beton bez oplate, ponegdje će biti oplata od iverice, bit će mnogo ogledala, oko 1000 m2 zidnih oplata bit će od keramike, a ponegdje će biti upotrebljena i oplata od kulirplasta.
Montažni su ■ se radovi većim dijelom obavljali zimi i zbog niskih temperatura morali smo kod izrade klasičnog dijela konstukcije upotre-' bljavati dodatke u betonu. Naime, morali smo postići visoki kvalitetno-šeg betona, jer se je TOGRELOV dio naslanjao na našu klasičnu konstrukciju.
Na gradilištu je prosječno bilo po 60 radnika, a sada kod su radovi u špici, imamo ih 90. Sada su već na zgradi uglavnom obrtnici i kooperanti i kao što je nobičajeno, sada imamo i najviše teškoća.
Stabilizacija zajedno sa štednjom sigurno je već stigla i do nas. Istina je, da je kod štednje u građevinarstvu najviše zadataka na radniku, koji radi na gradilištu. On se susreće
f
sa materijalima svih vrsta. Neki su veoma skupi, a drugi nam opet trebaju u velikim količinama. Već samom pažljivošću prije rasipanja može se mnogo postići i uštedjeti. Kod toga je jako važna savjest radnika i njegov odnos prema materijalu, kojeg upotrebljava. Rukovodstvo gradilišta nema velikog utjecanja na štednju te vrste. Kao što je već rečeno, štednja te vrste prije svega je ovisna o radniku i o onima na gradilištu, koji neposredno rukovode radovima: od poslovođa i brigadira.
Na velikom se gradilištu rasipanjem može uništiti mnogo sipkih materijala, kao što je pijesak'raznih vrsta,1 šljunak raznih vrsta,' cement, gips, razna ljepila, koje sami miješamo i tak štedenja poćinije već kod opeke, koju upotrebljavamo za zidanje, cementnih cijevi, betonskih ivičnjaka i sličnom.
Jako je važan način postupanja drvom, jer ga u građevinstvu još uvjek mnogo upotrebljavamo kod postavljanja oplata. Štednja u mnogome ovisi od toga, kako krojiš drvo za oplatu. Pažljivim postupanjem proče se mogu još tri četiri i više puta upotrebljavati i kasnije, kada ima već prođe vijek trajanja prema normativima.
Dosta toga se može postići i poduzimanjem mjera od strane rukovodstva gradilišta. Mi smo na primjer polovinu svog potrebnog drva našli na susjednom gradilištu Spodnji Grič, među već iskorištenim. To drvo smo upotrebljavali za oblaganje onih djelova na zgradi, koji se kasnije ne vide. Zbog dovoza na gradilište morali smo napraviti tvrde prilazne puteve, a tim putevima je trebalo dovesti i dizalicu. Za njihovu gradnju potrošili smo mnogo šljunka i drugog materijala. Sada u vrijeme kada završavamo gradnju, ne dovozimo više teške tovore i materijal, koji smo ranije ugradili u te prilazne putove, već ga odatle uzimamo i upotrebljavamo za zasipe i za uređenje prilaznih putova do zgrade, koji su predviđeni po nacrtu.
U štede možemo nabrojiti i razna sitna rješenja, u koja smo se udubili više, nego što je uobičajeno. Doduše, takav pristup zaista zahtijeva više truda i vremena ali isplati se, jer malo po malo u velikog krpi dovodi do velike vrijednosti, a uz to je ujedno uprkos tome zadovoljavajuće prema zahtjevima nacrta, naručioca i standarda.
M. J„
Višekatnica P+4 na Trnju
u Brežicama
Gradilište višekatnice P+4 u stambenom naselju Trnje u Brežicama još ne pokazuje pravi oblik. Na sorazmjerno ude om prostoru iza žičane ograde dovezen je i složen u krpe razni građevinski materijal. Uz njega stiska se nekoliko drvenjara, kakve susrečemo kao privremene radne prostorije na svim gradilištima. Uz građevinsku jamu, u kojoj prve oplate već pokazuju svoj oblik, diže se u nebo dizalica. To je gradilište, na kojem samo što nisu zaista počeli radovi i prije nego što stambena zgrada počne brzo da raste uvis.
Vođa gradilišta, građevinski tehničar Ivan Pa vlek, predstavio je buduću višekatnicu P+4 ovakvim opisom:
„Višekatnica će biti građena za tržište, dakle, naručilo ju je naše poduzeće PIONIR. Ulaganja su prema predračunu vrijedna 26 milijuna din. U zgradi će biti 22 stana u prizemlju i na 4 kata. Više katni-ca će pored ostalog imati i svoju kotlamicu za centalno grijanje. Kod vanjskog uređenja obavit ćemo samo neophodno; za završno vanjsko uređenje izrađeni su nacrti, ali još nema naručioca.
Iskopavanje smo počeli 4. februara ove godine, a napravljenu zgradu moramo predati oktobra ove godine. Iskopavanje građevince jame obavili smo strojevima. Prema nacrtu bilo je predviđeno kopanje od 2,20 metara dubine, ali morali smo kopati do 3 metara dubine, jer zemljište ranije nije bilo nosivo. Na površini je bila ilovača, zatim smo došli do sloja mokrog pijeska i tek na tri metra dubine naišli smo na nosivi šljunak. Zbog dubljeg
kopanja izgubili smo 2 tjedna.
Zgob slabe nosivnosti zemljišta postavljena je po cijeloj tlorisnoj površini zgrade 40 centimetara debela armirana betonska ploča, na koju će se naslanjati cijela zgrada. Gradit ćemo na klasičan način. Betonski kostur bit če napravljen od vertikalnih i vodoravnih armiranih veza, koje ćemo obložiti bosankama.
Vanjske zidove ispunit ćemo STIBO blokovima, to su betonski blokovi, koji imaju ugrađen sloj stiropora, toplotnog izolatera. Upotrebom tih blokova otpada sporo izvođenje izolacije stiropornim pločama, koje smo dosada lijepili na već dovršeni zid i zatim prekrivali žbukom. Unutarnji zidovi bit će od običnih betonskih blokova. Ploče između kotova bit će u klasičnoj izvedbi od betona sa armaturom. Kod oblaganja ploča upotrebljavat ćemo ploče LIP Bled i nosače Mali Idjoš.
Počeli smo da štedimo već sada, dok smo još na zemlji i upotrebljavamo mnogo drva, koje je na pola i na tričetvrt istrošeno. Štednja na gradilištu ipak je najovisnija od radnika: od njegove savjesti, poštenja i od njegovog odnosa do materijala, koje upotrebljava. Javite se još koji put, jednom kasnije, kada iz zemlje izmilimo van i kada već bude neštm za vidjeti,“ zaželio je na rastanku drug Pavlek.
M. J.
Novi dom učenosti u Kostanjevici i još nešto
U idiličkoj Kostanjevici, koju oeki ljubitelji zovu i „Dolenjska "enecija“, na prvi pogled ne ojožeš opaziti nikakvu gradnju. Ustvari, OOUR građevinski sektor Krško, je prošle i ove godine dosta toga tu obravila, a radovi se obećavaju i unaprijed. U oijeloj stvari ne radi se o nekom namjernom skrivanju, samo obimna gradnja školskih prostorija, koja se odvija u zadnje dvije godine, odvija sa iza velike zgrade stare škole i zato se ne m°že odmah vidjeti. Posjetilac oc obratiti pažnju samo na 'jeP0 obnovljenu zgradu uz gtavnu ulicu, u kojoj je smještena prodavnica NOVOTEHNE.
Spustit ćemo riječ rukovodio-cu gradilišta Andreju Kozmusu,
građevinskom tehničaru, koji vodi sve građevinske čarolije u Kostanjevici i on će najlakše reći sve što treba:
— Dogradnja novih prostorija osnovne škole je najveći posao. Uložena vrijednost radova iznosi 39 milijuna dinara. Ra dovima smo počeli 21. oktobra 1978, a dovršenu zgradu predali so naručiocu 19. marta ove godine. U novom dijelu šolske zgrade je 16 učionica; tamo su smještene prostorije za više manjena, garderobe, upravne prostorije, kuhinja, gimnastička dvorana i stan kučepazitelja. Ima ukupno 4700 kvadratnih metara površine.
Zgrada je jako razgibana, građena je na klasičan način. Vanjski zidovi su betonski, ploče su betonske u klasičnoj izvedbi, pregradni zidovi su od opeke, krovna konstrukcija je drvena klasična, krov je pokriven bobovnikom. Podovi u prostorijama oko 3700 kvadratnih metara poda. Oko 600 kvadratnih metara pokriveno je keramičkim pločicama, a ima i oko 250 kvadratnih metara vinifleks podova.
Obrtničke instalacijske radove na vodovodu, centralnom grijanju, električnoj instalaciji i provjetravanju napravilo je poduzeće Novomontaža iz Novog mesta. Radove na poplo-čavanju preuzela je Astra iz Ljubljane, keramičarske radove poduzeće Umetni kamen iz Ljubljane, soboslikarske i staklarske radove poduzeće SOP iz Krškog i stolarske radove Novo-lesova OOUR Lipa iz Kostanjevice.
Za dovršenje treba još napraviti kompletno vanjsko uređenje zajedno sa hidrantnom mrežom, plinskom stanicom, kanalizaciji od zgrade do javnog priključka i preuređenje stare škole. Ti su radovi ocijenjeni na ukupno 16 milijona din. Za sada još nije sigurno, da li će naručiocu uspjeti da sakupi sav potreban novac, jer za sada ima osigurano samo 5 milijona din.
Tokom dosadašnje gradnje imali smo velike teškoće sa nacrtima koje je naručioc stalno dopunjavao i mijenjao. Prema prvom predračuna svi radovi, koje smo do sada obavili, iznosili bi 29 milijona din. Prvi dodatak ugovoru povećao je taj iznos za 4,800.000 din, drugi dodatak 3,100.000 din i treći dodatak za 2 milijona din.
Prošle godine smo za potrebe Novotehne iz Novog mesta preuredili zgradu u kojoj je sada suvremeno uređena željezarska prodavaonica. Svi su radovi koštali 8 milijona din. Počeli smo preuređivati 15. februara 1979, a preuređenu prodavaonicu predali smo naručiocu 21. oktobra prošle godine. Uz zgra-
du smo dogradili i dozidak. Prema prvom predračunu svi radovi bi koštali 5,300.000 din, a poslije dodatka nagovoru zgob dodatnih radova poskupili su za još 3 milijuna.
Ove godine u Kostanjevici imamo u planu gradnju nove zdravstvene stanice i uskoro čemo početi sa radovima. U obližnjem susjedstvu, u Podbočju, počet ćemo graditi novu osnovnu školu, a čeka nas i preuređenje postorija restorana „Pod Gorjanci" u Kostanjevici.
Završavamo s radovima na obnovi Lamutovog salona u Kostanjevici, za što je predračun iznosio 2 milijona din, a naručioc je Galerija Božidara Jakca iz Kostanjevice.
Ne smijem zaboraviti na gradnju ISKRINE tovarnice u Kostanjevici, koju smo nedavno počeli. Za sadu su na gradilištu u toku pripremni radovi. Investitor je ISKRA IEZE OOUR industrijske elektronike Kostan-
jevica. Nacrte je napravio Pro-jektbiro Gradisa iz Ljubljane. Predračunska vrijednost te gradnje iznosi 30 milijuna dinara, a prema ugovoru morat ćemo dovršenu proizvodnu salu tvornice predati 29. novembra ove godine.
Na kraju da kažem još i to, da je naše gradilište u Kostanjevici cijelo vrijeme poslovalo sa financijskim uspjehom, iako je naša OOUR prošlu godinu završila sa gubitkom.
M. J.
Pogled na novo šolsko poslopje osnovne šole v Kostanjevici z vzhodne strani.
Pogled na novo školsko zdanje osnovne škole u Kostanjevici sa istočne strane.
Olimpijska gimnastička sala u Šentjerneju
Istina je da u Šentjerneju vjerojatno nikada neće biti olimpijada, ali je i istina da će se Šentjernej, ili još bolje osnovna škola u Šentjerneju već ove godine moći ponositi gim nastičkom dvoranom olimpijskih razmjera. Školskom tjelesnom odgoju pa i tjelesnom odgoju općenito, u Šentjerneju
se zbilja obećavaju bolja vremena. Zbog toga u PIONIRU, a posebno u OOUR Građevinski sektor Novo mesto možemo biti ponosni na to, da je ta obimna i odgovorna gradnja povjerena nama. Jer je vođa gradilišta morao za neko vrijeme obući vojničko odijelo i otiči na vojne jvježbe, građevinski podvig u Šentjerneju predstavio je njegov pomoćnik Marjan Malnarič, građevinski tehničar:
— Gradnja ima službeni naziv: gradnja osnovne škole i gimnastičke dvorane u Šentjerneju. U okviru toga odvija se gradnja obje u nazivu pomenute zgrade, a i preuređenje postojeće osnovne škole.
Sa radovima smo prema građevinskom dnevniku počeli 30. januara 1979, a s pravim radovima počeli (Nastavak na sijed, str.)
(Nastavak s prijaš, str.) smo u martu iste godine. Do tada su se odvijali pripremni radovi. Rokovi za dogradnju određeni su pojedinačno za pojedine zgrade. Gimnastičku dvoranu moramo predati 31. maja ove godine, novi dio zgrade osnovne škole 25. juna ove godine, a preuređenje postojeće škole mora biti završeno do 10. oktobra 1980.
Ukupno gradimo 5800 kvadratnih metara površine. Prema prvom predračunu vrijednost ulaganja bila je ocijenjena na 58,500.000 din, a naknadno je bio potpisan dodatak ugovoru za 8,480.000 din, tako da svi radovi vrijede 66,980.000 din.
U okviru novogradnje školske zgrade bit će veći broj učionica, kabineta, garderobe, kuhinja, razne prostorije za više namjena. Škola će' imati trim kabinet, olimpijsku gimnastičku salu, svoju dvoranu za kinopredstave, poseban odjel za obuku iz domaćinstva, odjel za tehničku obuku, odjel za glazbenu obuku, više glazbenih kabineta, zbornicu i knjižnicu.
Gradi se u klasičnoj izvedbi. Nosivi zidovi su betonski, pregradni zidovi djelomično su od obične opeke, a djelomično od modelirane. Jedan dio pročelja gimnastičke sale, koji je okrenut prema cesti, napravljen je od fasadne, fugirane opeke. Vanjski zidovi napravljeni su od 12 cm debelog zida od opeke sa 4 cm debelom toplotnom izolacijskom lendapor oblogom i teranova žbukom.
Tokom gradnje najviše teškoća smo imali sa postavljanjem oplata, koje je zahtijevalo mnogo vremena, jer je cijela gradnja u klasičnoj izvedbi i puna raznih neravnina. Sve zgrade ćemo predati u ugovorom određenim rokovima. Prema obračunu, kojeg radimo tekuće, gradilište posluje uspješno.	M. J.
Tisuću radnika -saradnika
Na poticaj republičkog savjeta sindikata Slovenije od 15. marta do 29'. novembra ove godine, u svim radnim organizacijama se odvija akcija „Tisuću radnika - suradnika41. Svrha akcije je da se pridobije f podstakne na pisanje i izvešta-vanje o svemu novom, što se dogodi u udruženom radu, što više suradnika sa svih radnih mjesta. Radi se o ostvarenju i oživljavanju našire suradnje na važnom zadatku obavještavanja u udruženom radu.
s'ODJENJE AKCIJE
•	Na republičkom nivou
akciju vode širi odbor, koji je prije svega usmjerava; u sebi udružuje članove odbora za obavještavanje i političku propagandu u RSS i ugledne društveno — političke radnike, i radni odbor, koji će preuzeti stvarne zadatke.
•	U regiji vodi je i uskladju-je komisija za informiranje u
medjuopćinskom savjetu sindikata, dok je
•	u općini vodi odbor za obavještavanje u općinskom savjetu saveza sindikata.
•	U radnoj organizaciji vodi je urednički odbor glasila u suradnji sa predstavnicima sindikalnih organizacija.
no-političkim radnicima, bit će pozvani da sudjeluju na Gorjupovim danima, cla sudjeluju na susretu urednika glasila, za njih će biti organizirano razgledanje uredništva i djelovanja centralnih slovenskih sredstava javnog informiranja i itd.
SVRHA AKCIJE
Kao što je već rečeno, osnovna je svrha podstaći na suradnju u našem glasilu, u našem primjeru to je ,,Pionir“, što više radnika, koji rade u OOUR i RZZS. Trebali bi izvještavati o postignutim uspjesima u proizvodnom radu, o radu društveno — političkih organizacija i samoupravnih organa, o nastojanjima i dostignućima u vezi stabilizacije, o novostima u proizvodnji u vezi raznih usavršavanja, koja će doprinijeti većem radnom uspjehu i uštedama, o primjerima dobrih, savjesnih radnika i td. Takvim prilozima novi bi suradnici, koji bi se javljali na stranicama svog glasila, doprinijeli boljoj obavještenosti cijele radne ' zajednice i raznolikosti glasila.
POSTUPAK OBJAVLIVANJA I IZBOR
Svi sastavi, koje pošaljete našem uredničkom odboru, bit će obavljeni u glasilu „Pionir”. U toku akcije u svakom broju glasila obavljivat ćemo u posebnoj rubrici imena naših suradnika, navest ćemo i iz koje su OOUR i sindikalne organizacije. Izmedju priloga, koje dobijemo od vas, urednički odbor će svakog mjeseca izabrati tri najbolja i poslati republičkom radnom odboru akcije, koji će ih objaviti u „Radničkom jedinstvu4 . Republički odbor će svakog tjedna i jedanput svakog mjeseca izmedju sastava dobivenih iz cijele Slovenije izabrati najbolji, a izvještaj o tome bit će objavljen (naravno i ime autora) u sredstvima javnog informiranja. Najbolji sastavi sa područja Dolenjske bit će objavljeni i u Dolenjskom listu.
TKO MOŽE DA SUDJELUJE?
U akciji mogu da sudjeluju svi radnici (svi zaposleni) u SGP PIONIR, svi naši stipendisti, svi naši momci koji su na odsluženju vojnog roka (ali samo sa prilozima, koji govore o SGP PIONIR) i svi naši umirovljenici. Dospele ćemo sastave razvrstati po vrstama (vijest, članak, izvještaj, reportaža, komentar, fotografija, fotoreportaža, hu-moristički prilog) i po vrstama izabrati najbolje.
PRIZNANJA ZA NAJBOLJE
Svaki organizator akcije dobit će značku akcije, svaki uspješniji organizator dobit će pismeno priznanje, najbolji suradnici sudjelovat će u okruglom stolu sa uglednim društve-
ZADACI SINDIKALNIH ORGANIZACIJA
Prvi i osnovni zadatak svih izvršnih odbora sindikalnih organizacija u RO PIONIR: treba je u akciji odrediti infor-matore u svim radnim (sindikalnim) zajednicama, dakle pojedince, koji će podsticati i voditi
NOVI SURADNICI U MARTU 1980
U broju za mjesec mart bili su objavljeni sastavi i fotografije slijedećih suradnika glasila, koji su se svojim pisanjem ili fotografijama prvi put javili i možemo ih dakle smatrati za nove suradnike u okviru akcije „Tisuću radnika — suradnika":
1.	Milan Kovač, sind. org. i OOUR GS Krško
2.	Bruno Potokar, sind. org. i OOUR TOGREL
3.	Jože Kraus, sind. org. i OOUR SPP
4.	Radko Krevs, sind. org. i OOUR SPP
5.	Polona Plaznik, sind. org. i OOUR Projektivni biro
6.	Marjan Sonc, sind. org. iOOURTKI
7.	Danijel Štirn, sind. org. i OOUR TKI
8.	Ivan llijanić, sind. org. i OOUR GS Novo mesto.
V	J
žira
kronika
V času od 1. 1. 1980 do 31.
3.	1980 je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb:
KOT PRIPRAVNIKI SO BILI SPREJETI:
Česnik Miroslav, dipl.ing.arh. — PB, Primc Miloš gimnjnat. — DSSS.
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI:
DSSS: Kermc Anton — delavec, Osolnik Dana — knjigovodja, Retelj Ana — administratorka, Ukmar Majda — knjigovodja, Žlogar Jože — ekonomist.
MKO: Sintič Radoslav —
nastojanje za razvijanje obavještavanja i naravno akciju u sindikalnoj organizaciji. Na sjednicama izvršnih odbora moramo procijeniti koliko smo do sada nastojali za bolju suradnju u našem glasilu ,,Pionir44, kakvi su kod toga bili naši dosadašnji uspjesi, što poduzeti da suradnja ubuduće bude bolja i da suradnika u našem glasilu iz naše OOUR, odnosno RZZS i iz naše sindikalne organizacije bude više. Kada budete govorili i razmišljali o tome, ne zaboravite na ranije pomenuta priznanja, koje možete dobiti ako se ozbiljno zauzmete za svoje glasilo i obavještavanje.
avtoklepar, Spasojevič Miroslav
—	ključavničar, Leskovec Rudolf — ključavničar, Golob Drago — strugar, Pugelj Stanislav — strugar, Gligorič Borislav
—	avtomehanik.
SPO: Brezar Milan — voznik, Sedič Zijad — žeijavist, Jakelj Franc — strojni refer. SGM, Lukovič Selimir — voznik, Hrastar Darko — voznik, Tratnik Žarko — voznik, Praznik Marjan — voznik.
LO: Bašelj Jože — delavec, Zoran Zvonko — delavec.
KRŠKO: Kovič Oskar — nabav. ref.
ZAGREB: Zubovič Damir — gr. ing. Čišić Inver — gr. teh., Kovjanič Dragomir — ekon., Ostružnjak Željko — gr. teh., Bakarič Ljiljana — adm. teh.
TOGREL: Tement Helena — administr.
IZ JLA SO SE VRNILI: Matko Vinko — delavec iz TOZD LO.
V JLA SO ODŠLI:
Djenadija Rajko - laborant iz DSSS, Golob Silvo — delavec iz TOZD LO, Pavlovič Miodrag
—	ključavničar iz TOZD MKO, Janko Andrej — ključavničar iz TOZD MKO, Gregorčič Alojz
—	avtomehanik iz TOZD MKO.
s
PIONIR je glasilo kolektiva SGP „Pionir" Novo mesto — Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov — Odgovorna urednica: Katjuša Borsan, člani uredniškega odbora: Ivan llija-nič za TOZD GS Novo mesto, Pavle Hclozan za TOZD GS Ljubljara, Ivan Markovič za TOZD GS Krško, Peter Bračko za TOZD Strojno prometni obrat, Erna Logar za TOZD Mehansko kovinski obrat, Rudi Robič za TOZD Projektivni biro, Bruno Potokar za TOZD Togrel, Alojz Lenarčič za TOZD Lesni obrat in Vida Saje za DSSS — Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva SGP „Pionir", 68000 Novo mesto, Ljubljanska 3 — Stavek, filmi in prelom:	DITC Novo mesto,
TOZD Dolenjski list, tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.
v______________________________y