Počastimo žrive nacifasizma - Pridite danes ob 17 na Garibaldijev trg. PBIHOHSKl DHEVK1K GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Partizani prvi v borbi za svobodo in prvi v borbi za mir! jo IV - Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din TRST torek, 22. junija 1948 Poštnina plačana y gotovini Sptoizione in abbon. postale Stev. 929 22. JUNIJ ^ sedmimi leti je Hitler, "e»i ko je pokončal vse cv-JW«e države in državice, za- napadel Sovjetsko zvezo Ji afco pričel z znano pogubo-J**0 avanturo — pri kateri so J°**gali in ga Ščuvali mo-^ fcrogfi starih, čeprav , ^*i«o sovražnih imperialistič- Jfafer je napovedal konec ^tetske zveze takoj ob začet-kv,lne> določil je datume, ker tako navajen Se izza časa *Coske, belgijske, norveSke, 'Javanske in grške kampct-toda v nečem se je teme-. zmotil. In ta njegova ■y^'Ha napaka ga je privedla Jtatastrofe, ki jo mi predo-P°znamo. Hitler do takrat Wei siioro nikjer odpora, so Antski zvezi hitlerjevski ijr*i opazili takoj trdovraten, T^djen in neprizanesljiv od-jj f strani vsakega sovjetske-I c še silnejše atomsko orož jj^i zdaleka presega sovrag tako ljudstvo, ki je go- r ene izmed najbolj boga- 15? i ^ržav na svetu, ki svobod-l®*Polaga s svojimi silami in b^tvi, to ljudstvo je bolj ka i^Prej nezlomljivo, neuklon-j, *n nezmagljivo. ljudstvo, prekaljeno v naj K Krvavih borbah, bo prire tistim, ki bi ga skušali še L?* napasti, še bolj pogubo-Stalingrad in še tragu-Berlin. • 1 tisti, ki se jim hoče no-^antur, naj se spomnijo C. ‘‘■leve usode, ker ravno tak ^a'c bo čakal vsakega brezumji’ ki bi si predrznil kaj po- i t.• luni j je datum, ki bo ostal 'Hcw spominu vsem naro /■ Sij.’ ki želijo mir, svobodo in flNftn življenje,; 22. junij bo ' Lj J """J ^ t h 9 opomin vsem tistim, kreniti po poti no-Jazdejanja in novega krvo- V nedeljo se je v kulturnem, krožku <'Kraljiči> sestal Glavni svet Slovensko italijanske antifašistične unije, da prouči sedanje politične prilike na Tržaškem ozemlju in v svetu ter spomenico, ki jo bo SIAU poslala Varnostnemu svetu OZN. Predsednik izvršilnega odbora SIAU Tržaškega ozemlja, advokat dr. Pogassi, je otvoril zasedanje, pozdravil navzoče ter na kratko orisal politične dogodke, ki so se dogodili od tedaj, ko je SIAU poslala svojo prvo spomenico Varnostnemu svetu. Neizpodbitnim dokazom— je rekel tov. predsednik — ki jih je prinesla prva spomenica, je general Airey odgovoril s svojim znanim poročilom Varnostnemu svetu o razmerah na Tržaškem ozemlju. General Aireg je v svojem poročilu šel tako daleč, da je rekel, da bi naše sodelovanje v javni upravi pomenilo sabotažo. Istočasno pa dela na tem, da bi Tržaško ozemlje, kol državno tvorbo, uničil in je izročil upravo ljudem, ki hočejo Tržaško ozemlje priključiti Italiji. Vse to pa je groba kršitev sklepov mirovne pogodbe, ki je ustanovili Tržaško ozemlje. Po teh kratkih ugotovitvah je sledilo poročilo tov. Babiča, tajnika Izvršilnega odbora Slovensko italijanske antifašistične unije. Poročilo tovariša Babiča Današnje zasedanje je že drugo zasede nje od ustanovnega kongresa Slovansko-italijanske antifeši-Stldne unije za Tržaško ozemlje. To dejstvo dokazuje vso vitalnost našega političnega gibanja, dokazuj e, da Slovansko-italijanska antifašistična unija zlyo spremlja vSa politična dogajanja v svetu in. pri nas ter vsakodnevno usmerja in vodi naše ljudske množice v borbi za njihove demokratične pravice. To tudi dokazuje, koliko je bajka razkroju Slovansko-italijanSke antifašistične unije, ki jo širi v zadnjem čase nasprotnik, daleč od resničnosti. Ta bajka predstavlja samo pobožne želje naših nasprotnikov in ima namen prikriti njihove lastne slabosti, Ti zakrknjeni sovražniki ljudstva pač ne morejo doumeti silne moči ljudskih mno-žc, posebno še kadar so te množice tako močno politično aktivne in zavedne v borbi za svoje pravice, kot So ravno ljudske množice Tfžaškega ozemlja, obogatene z velikimi izkušnjami preteklih let borbe proti fašizmu in imperializmu. M'slim, da je potrebno, predno govcfimo o naš.h. domačih problemih, dA se dotaknemo nekih vprašanj, ki so predmet medne rod® ega političnega dogajanja. Ž razliko od političnh razmer svetu, ki So vladale pred nekoliko meseci, ko se je vsaj na zunaj zdelo, da bo vsak trenutek izbruhnila tretja, svetovna vojna, ko se je zdelo, da bo tako imenovani za-pudni blok a ameriškim imperializmom na čelu enotno In strnjeno korakal v vojni proti Sovjetski zvezi in državam napredne demokracije, se danes vedno bolj kažejo vsa mogoča nasprotja in slabosti imperialističnega tabora. Razvoj politične situacije v svetu vedno bolj dokazuje pravilnost nedavne ugotovitve voditeljev svetovnega demokratičnega gibanja, da je med Zeljo imperialistov in možnostjo izzvati novo vojno veli- ka razdalja. Narodi nočejo vojne. Sile mle-u so močne. Ce bodo te sile vztrajne in organizirane v borbi za obrambo miru, bodo načrti imperialistov doživeli popoln zlom in njihov hrup q nevarnosti nove vojne je preračunan v glavnem na slabe 2'vce, da bi s takim izsiljevanjem in teroriziranjem dosegli popuščanje v korist svoji imperialistični grabežljivosti. Zavedati se moremo, da so ameriški imperialisti in z nj;mi vsa mednarodna reakcija amrtni so-vražn.k, Sovjetske zveze in vseh tistih dežel, kjer je zmagala ljudska demokracija. Oni ne izbirajo Sredstev, da bj zadušili na .pred na demokratična in osvobodilna gibanja po vseh ostalih deželah. Ne sramujejo se posnemati preizkušena sredstva fašizma, ponovno budijo in dvigajo poražene fašistične sile z namenom, d* bi ekonomsko podjarmili druge dežele in končno znova ustvarili žarišča egreslje, STRAH PRED ZMAGOVITO SOVJETSKO ZVEŽO Vendar, pa je mednarodna reakcija danes v mnogo Slabšem položaji,, kakor je bila po prvi svetovni vojn.i in neposredno pred pričetkom druge svetovne vojne, ko je imela na svoj; strani udarno Silo nemško-italijanskega imperializ- ma, ko je še v vsej. vzhodni Evfopi imela na oblasti reakcionarne pro-tiljudske vlade in ko osvobodilno gibanje v drugih deželah, zlasti v kolonialnih, se ni b;lo teko močno razvito in borbeno razgibano, kakor je danes. Ce so imperialisti po prvi svetovni vojni pričakovali, da bodo z nekaj korpusi intervencijskih čet in nekaj belogardističnimi genera li mogli poraz'ti komo j nastalo Sovjetsko zvezo, če so po ponesrečeni oboroženi intervenc'jl pričakovali, da bodo s politično in gospodarsko blokado dosegli uničenje mlade sovjetske oblasti, če se je ponesrečil poizkus, da s fašističnimi vojskami nemško-ltaii-janškegei imperializma uničijo Sovjetsko zvezo, tem manj možnc-stl imajo danes, ko Je ta fašistična Sila nemško-italijanskega imperializma Strta, ko je Sovjetska zveza iz te vojne izšla zmagovita in še močnejša, ko so v vzhodni Evropi nantale nove države ljudske demokracije, ki štejejo 100 milijonov prebivalcev osvobojenih od Imperialističnega. objema in pripravljenih, da za vsako ceno branijo Svojo komaj priborjeno svobodo, ko osvobodilna g banja v drugih deželah in v kolonijah samih postajajo vedno močnejša, naslanjajoč se na granitni blok vzhodno evropskih držav ljudske demokracije s Sovjetsko zvezo na ceiu, ki temeljito mešajo imperialistične račune. Strah pred zmagovito Sovjetsko zvezo, pred vedno večjim utrjevanjem dežel ljudske demokracije, pred vedno večjim naraščanjem osvobodilnega gibanja v drugih deželah in končno strah pred vedno bolj grozečo krizo in vseh mogočih nasprotij imperiaiz-ma samega žene svetovne imperialiste v besno vojno-hujskaško kampanjo, da ustvarijo živčno napetost vojne osihoze s svoje diplomacijo, z demonstracijami svojih oboroženih sil, z atomskim tajnim orožjem, z očitnim in nasilnim vmešavanjem v deželah, kjer jim je še uspelo, da protiljudske reakcionarne sile ohranijo Svojo Oblast a pomočjo zvestih imperialističnih hlapcev desnih social-demokratov, da b; tako uspeli utrahovati s)a-bejše in si okrepiti svoje pozicije naspfoti svetovnim demokratičnim silam Ce je že res, da sloni enotnost svetovne reakcije na skupni osnovi mržnje do Sovjetske zveze, do dežel ljudske demokracije in do osvobodilnih gibanj v lastnih deželah, je -Vendarle tudi res, da med vladajočimi reakcionarnimi klikami pqsamezn’h dežel obstoji mnogo nasprotij. Očitno je, da stremi ameriški imperializem ea monopolnim absolutnim gospodarstvom v svetu. To stremljenje pa ustvarja vedno večja nasprotja med posameznimi imperialističnimi džavami In vladajočimi reakcionarnimi klikami v posameznih deželah, ki ne bi rade bde popoln ple-n ameriških imperialistov in s tem prikrajšane na svojem žep®. Eno od osnovnih nasprotij v imperialističnem taboru je nasprotje med Anglijo in Ameriko, Amerika Stremi ža tem, da bi prevzela vse ključne pozicije angleškega imperija in jih ižrcblla v svojo korist. Anglija se tako čuti vedno bolj ogroženo in se krčevito brani, da bi obdržala Svoje pozicije, vendarle pa žaradi svoje protisovjetske politike nujno pada v vedno večjo odvisnost od amerškega imperiaizma. To na- Dokončno znižanje kreditov Marshallovega načrta Velika zaskrbljenost v Angliji in Franciji zaradi tajnih ppjanj v Mingloi VVASHINGTON, 21. — Po potezi senata, ki se je bil uprl znižanju kreditov za Marahallovv načrt, kakor je cdredila zbornica, in to zaradi tega, da pomiri razburjenje, ki je nastalo v Marshallovih državah, je mešana komisija senata in zbornice dokončno sk.enila, da se krediti ne bodo izčrpali v 12 pač pa v 16 mesecih, kar pomeni praktično 25% znižanje kreditov. Da nekoliko omili ta sklep, je komisija vključila določbo, da sc krediti lahko izčrpajo v 12 mesecih, če bosta Truman in Hoffman smatrala to za potrebno. Tudi ta določba nima nobene praktične vrednosti, ker Hoffmana od-očno podpira Taber, ki se je zavzemal za znižanje kreditov. ZDA so privolile v to, da se odloži podpis dvostranske pogodbe med ZDA in Anglijo, s katero naj Anglija potrdi izvedbo Marshallovega načrta, do 3. julija. V Angliji Ljudska trosila FLRJ se vedno OelS utriuže Poročilo o delovanju na plenumu zveznega odbora ~ Poziv ljudske fronte za podpisovanje novega posojila BEOGRAD, 21. — Včeraj je bila seja p.enuma Zveznega odbora ljudske fronte Jugoslavije. Predsedoval je Milovan Djilas. Referat o delu Ljudske fronte Je imel Peter Stambolič. Stambolič je poudaril v svojem referatu vlogo ljudske fronte v borbi za izvedbo pet.etnega načrta in’ za graditev socializma. Referent Je tudi ožigosal delovanje protlljud-skili elementov v ljudski fronti, ki so skušali vnest: omahovanje in razdor v državi in ljudiskl fronti. Med temi sta bila najbolj neverna Sreten Zujovič in Andrija Hebrang, ki ju je do.etela zaslužena kazen: izključitev iz velke frontovske družine, odstranitev iz zvezne vlade in vse obče preziranje. Ljudska fronta je razvila veliko aelovanje pri uresničenju vseh gospodarskih objektov petletnega V vsaki republ.ki se stop-niulo aktivnost članov ljudske fronte Stambolič je poudaril, da se 'e od kongresa WeJ b°;J utr-[dlla politična enotnost jugoslovan- sk'h narodov Od letošnjega leta do danes se je pomnožilo število pripadnikov fronte. V LR Srbiji se je povečalo število č.anov za 300.000, v Makedoniji za 147.000 v Sloveniji za 100.000. Nato je Stambolič začrtal najvažnejše naloge ljudske fronte v tekočem letu in iznesel nekaj kritik o dosedanjem delovanju. Na koncu njegovega referata ga je Zvezni odbor enog-asno sprejel kot generalnega tajnika ljudske fronte. Za člana sekretariata v odsotnosti Stilinov.ča, ki je postal poslanik FLRJ v CSR, so izvolil; ministra Zlatica. Ob razpisu novega državnega posojila Je jugoslovanska ljudska fronta izdala proglas, v katerem poudvrja, da se država s sodelovanjem državljanov naglo dviga v novo življenje. Poudarja nato, da je novo posoj lo sredstvo za zagotovitev blaginjo delavcev in vsega prebiva stva. Posojilo bo nudilo nova . sredstva za socialistično izgradnjo: vlada namreč še vedno velik odpor proti pogojem Marshallovega načrta, zaradi tega nastajajo med angleškimi in ameriškimi delegati vedno nove težkoče. V tem smislu piše «Daily Graphics da bi napravila Anglija Slabo kupčijo, če bi sprejela ameriško pomoč na škodo svojih gospodarskih odnosov z imperijem in Com-menwea)thom. Se ostrejše piše «Sunday Chroni-cie». ki smatra, da bi Angliji in Franciji predloženi dvostranski pogodbi dali ZDA nadzorstvo nad vsem gospodarstvom zapadng Evrope, hkrati pa bi pridobile neomejene posebne privilegije. Isti list poudarja, da bi pridobile ZDA s temi pogodbami pravico prisilit; Francijo, Anglijo in vse ostalo države, ki so pristale na Marshallov načrt, da bi morale na zahtevo ZDA privoliti v razvrednotenje njihove lastne valute. Po vsem tem ni čudno, da vodijo od ZDA odvisne vlade v Londonu, Parizu in ostalih državah pogajanja z Washingtonom docela tajno. ZDA bodo pač od svojih satelitov zahtevale, da morajo brez obotavljanja pristati na stavljene jim težke pogoje. To je tudi razlog, da si vladi v Londonu in Parizu ne upata obveščati sproti svojih zboiflic in javnosti ter da je moral Bevin na vprašanja nekaterih poslancev izjaviti, da bo vlada objavila točnejše podatke o dvostranski pogodbi šele tedaj, ko, bodo pogajanja popolnoma zaključena. sprotje je v zadnjem času prišlo bolj očitno do izreza v teko imenovanem palestinskem vprašanju, kjer je nastala vojna med Zidi in Arabci kot rezutat, odnosno po-siedca tegu nasprotja. 2e dolgo časa ima angleški imperij na Bližnjem vzhedu dominantne pozicije. Tam so velikanski petrolejski vrelci, razna peta v Indijo itd. V zadnjem času je pa ameriški imperializem začel odločno prodirati v te kraje s svojim finančnim kapitalom. Ustvarja svoje vojaške baze ter tako osrtaža angleški imperij n grc-ži ga izriniti iz tega tako važnega sektorja, izvora vseh mogočih surovin, predvsem pa petroleja. Izjave razn'h predstavnikov Anglije in Amerike o konfliktu V Palestini, ki naj bi predstavljal nevarnost za svetovni mir, pričajo o resnost; teh nasprotij. Verjetno bo v današnji fazi prišlo do kompromisne rešitve palestinskega vprašanja, seveda na rečun Anglije, predvsem pa na račun tamkajšnji narodov. S tem pa ne bodo odpravljena ta nasprotja, ki lahko pozneje še ostreje pridelo na dan. dokler ne bodo dokončno narodi Bližnjega vzhoda dokončno sami s svojo osvobodilno borbo edino pravilno rešili vsa tamkajšnja sporna vprašanja, torej tudi palestinskega, ko bodo nagnali vse imperialiste iz svojih dežel. STRAH PRED GOSPODARSKO KRIZO V ZDA Primer, ki najbolj kaže stremljenje ameriškega imperializma za gespestvo ned svetom, ki kaže na vedno bolj naraščajočo kri2o in poglabljanja nasprotij v imperialističnem taboru sploh, Je tako i-menovani Marshallov plan evropske pomoči in obnove. Ce je ameriškemu imperializmu in njegovim evropskim lakajem Se do včeraj u-spelo do neke mere zakrivati pravo bistvo Marshallovega plana z raznimi človekoljubnimi frazami o nekakšni pomoči Amerike zt- radi vojne izstradanim evropskim narodom je pa danes, ko Marshallov plan prehaja v realnost, vsakomur jasno, kaj se za tem planom skriva. Strah pred grozečo gospodarsko krizo žene ameriške imperialiste v naglo gospodarsko zasužnjevanie vedno novih in novih dežel z vsiljevanjem tako imenovanega Marshallovega plana, da bi ž njim pa-falaz;roii konkurenčno industrijsko »proizvodnjo v drugih deželah in si s tem zagotovili monopolno kolonlelno tržišče za svoje blago. Ko v zadnjem času prebiramo razne kontingente blaga, ki jih A-merika pošilja Evropi v okvinu Marshallovega plana, se lahko prepričamo, da ne gre za nobeno obnovo porušene Evrope, ampak e-nostavrio za plasiranje aiheriškega blaga in še to manj vrednega in aaštarelego, ki leži v natrpanih ameriških magaclnih, na evrooska tržišča. Taka gospodarska politika, ki jo sktvša Amerika diktirat;. Evropi, samo duš; industrijsko pCo’z-vodnjo evropskih dežel, ki so vključene v Marshallov plan, vodi v popolno propast domačo industrijo in vedno večjo bedo in brezposelnost. Vse to je popolnoma razumljivo. Amerika nima potrebe Po evropski industrijski proizvodnji, nasprotno evropska industrija mora. biti uničena, ali kvečjemu zreducirana n« navadno predelovalno industrijo v sklopu težke a-meriške industrije, to pa zato. da bo lahkp Amerika prodajala svoje industrijske proizvode na evropska tržišča. Zato v kontingentu ameriškega blaga, ki prihaja v Evropo v okviru Marshallovega piana, ni zaslediti razn'h potrebnih surovin, ki naj bi d e jensko služile za industrijsko im celotno gospodarstvo obnovo v Evropi. SUH GRAH V NADOMESTILO ZA INDUSTRIJO Poglejmo samo primer Trata In politike anglo-ameriške vojne U-prave, ki se ravna po stopinjah Marshallovega plana, kamor je bil tudi Trst čez neč vključen, ne da bi se o tem tržaško prebivalstvo ka* koli vprašalo. Primer Trsta v malem dokazuje, kaj pomeni Marshallov plan v evropskem merilu. V okviru Marshallovega plana je bilo od strani Amerike za Trst določenih 20 milijonov dolarjev, kar je domači reakcionarni tisk pozdravil kqt človekoljubno gesto prijateljev iz Amerike do Trsta. Te dni je bil objavljen prvi kontingent blaga, ki bo poslan Trstu v vrednosti skoraj 2 milijonov dolarjev od določene vsote 20 milijonov dolarjev. Ko smo čitali, kakšno blago so nam poslali »prijatelji* Amertkanci, smo videli, da gre za konservlsfano meso v škatlah, mleko v prahu, suh grah, razne vrste btškotov ter razna, zdravila, vse to 'kar sami dejansko 1-mamo, samo še bolj poceni in sveže. Tako pa bomo morali jesti staro presušeno blago in še tp drago plačati. Kaj pa> naše industrija, kje so surovine za našo industrijo? Tudi za to imajo naši »prijatelji* iz Amerike odgovor. Mi vaše industrije ne potrebujemo, ker jo imamo sam; dovolj in če bešte kaj nabili, vaim bomo že ml pr odeli, seveda če boste dobro plačali. Delavci pa naj gredo po svetu iskat zaslužka in naj ne vznemirjajo Trsta s svojim nezadovoljstvom. Mi bomo Trst spremenili v jevnl park, kamcf bodo prišli m letovišče, toponim na besedo spijonlrati In provocirati demokratične države vzhoda). Tako postaja ekonomska s.tuacja Trsta z njegovimi velikimi ladjedelnicami in s staro pomorsko trgovino, kar je ves čas biki glavna skrb generala A.rjya, kakor on zatrjuje, iz dneva v dan težavnejša. Odpusti delavstva so na dnev-j nem redu, vedno bolj zam’3"a gospodarsko življenje Trsta, vsakodnevno se zapirajo ali pa; odvažajo v Italijo industrijski obrati itd. Ko pa se naše ljudstvo ned vsem tem pritožuje, pa mu anglo-amerška vojna uprava in njeni hlepci v Trstu odgovarjajo: «pa saj -vam bomo dali Italijo, da boste lahko Svobodno kričali «živ;e De Gaspe-ri» in bedo s tem vsa vprašanja Trsta rešena*. Tako ameriški imperialisti mislijo, da bodo z realzaetjo Marshallovega plana in Cvajenjem fašizma v lastni deželi odložili grozečo nevarnest še bolj strahotne gospodarske krize z vsemi spremljajočimi posledicami socialnih trenj. Zato spremlja realizacijo Marshallovega plana na gospodarskem področju vsa roogeča aktivnost imperialistov na političnem področju. S pospešenim tempom skušajo a-meriški imperial stl poleg gospodarsko tudi politično zasužnjiti posamezne dežele in jih pretvoriti v slepo orodje svoje imperialistične pohtlke. V vseh deželah, kjer ima reakcija oblast v rokah, se ponovno skuša oživeti fašizem. Oživljajo se vse mogoče nacional-šovinl-stične to fevlztonistlčne tendence. S formiranjem tako imenovane zapadite Nemč'je s porurskim arse-nalom se skuša ustvariti glavna baza evropske agresije proti Sov-jeiski zvezi in demokratičnem silam sploh pod vedskem Amerike. Zato se ponovno obuja revenftm duh poražene imperialistične Ncnv čije. Ustvaril se Je tako imenovani zapr.dni blok Anglije, Franc'Je in držav Beneluksa. Vse bolj očitno se kršijo mednarodne pogodbe. Organizacijo združenih narodov pa sk"š3jo amer.ški imperialist; izra-bti v svoje namene in potvarjajoč njeno vlogo pljujejo na vse, kaf aluž; utrditvi miru in napredka v svetu. ODPOR PROTI MARSHALLOVEMU NAČRTU Vsa ta brezobzirna politika za-sužnjevsnja od strani ameriškega Imperializma pa zadeva na vedno večji odpor v lastnem taboru !n vedro bolj budi in krepi protiim- parialistične težnje svobodoljubnih narodov. Marshallov plen vzbuja vedno več odpora tudi pri vladajočih klikah tistih držav, ki so dale svoj pristanek in se vključile v Marshallov plan ter se skušajo izmuzniti iz njenega objema, ker jih te plan vedno bolj dfcši in Jiim odvzema vsako gospodarsko in politično samostojifcst. Taka politika izdajstva nacionalnih interesov lastnih dežel od Strani vladajočih klik pa vzbuja vedno večji odpor pri lastnih narodih. Zadnja konferenca šestih v Londonu je vzbudila val ogorčenja in odpora, ker njeni sklepi pomenijo ponovno oživljanje nemške agresije. Oživljanje revanšnega duha poraženega nemškega Imperializma ogčaža v prvi vrsti nemške sesede Francijo, države Benc-luxa itd. Vsa ta nasprotja v imperialističnem taboru in krepitev pfotilmperialistlčnih a'4 v lastnih deželah daje vedno menj izgledov, da bi ameriški im-perial'sti v doglednem času mogli pripraviti kak evropski narod, da bi šel v napad za njihove dolarje. Brezcbzrna odkrita OBvajalliostl amer'škege, imperializma pri zavzemanju nlegovlh pozicij v deželah kakor so Francija in Italija, terja jasno opredelitev za ali proti an-gloameriškemu 5mpeiHalizmu. Poskus maskirati svoje lakajstvo an-glo-amer škim imperialistom z dozdevnim ustvarjanjem tako imenovane »tretje sile* izdajalskim desnim socialistom slabo uspeva ter vodi v odkrito izdajstvo Interesov delovnega ljudstva, očitno neSpro-taje resničnemu narodnemu p**-trtotlzmu, ker ruši vse temelje državne n; odvisnosti, nacionalne svobode in napredka. (Nadaljevanje na t. strani) „ZAK0N JE ZA VSE ENAK" JE NAPISANO V SODNI DVORANI Kajfeng osvobojen Sangaj, 21. — Listi poročajo, da so čete kitajske osvobodilne vojske vkorakale v mesto Kaifeng, ki je prestolnica Honana. V severnih predelih se nadaljujejo srditi boji. Večje ljudske file napadajo tudi ob važnem prehodu Kupejkov med pokrajinama Hopej in Yehol ter neposredno ogrožajo Peking. Ob obletnici smrti 22 žena, ki so jih nacifašisti žive sežgali v rižarni pri Sv. Soboti, je ASI2Z organizirala za danes slovesno komemoracijo. Sprevod bo krenil proti rižarni ob 17. nrl s trga Garibaldi. (Sprevod je oblastveno dovoljen). * * * Vsi bivši antifašistični politični preganjanci tržaške in bližnjih sekcij so vabljeni, da se udeležijo spominske svečanosti prvih 40 žrtev, ki so jih nacifašisti sežgali v rižarni. Zbirališče ob 17. uri na trgu Garibaldi, od koder bo žalni sprevod krenil v rižarno. Bivši preganjanci naj imajo na rokavih trakove z napisom o preganjanju, ki so ga utrpeli. Tudi pred voiaškim sodiščem slovenščina ni enakopravna! DRUGI DAN RAZPRAVE PROTI NAŠEMU UREDNIKU ZARADI OSMIH VOJAŠKI UPRAVI «ŠKODLJlVIH» IN »NESPOŠTLJIVIH* ČLANKOV — OBA ODVETNIKA OBRAMBE ZAPUSTILA SODNO DVORANO, KER JIMA MAJ. BAY-LISS NI DOVOLIL UPORABLJATI SLOVENŠČINE — EDINSTVEN PRIMER RAZPRAVE BREZ OBRAMBE — «VOCE LIBERA* JE PREZADOVOLJNA Včeraj zjutraj ob 9.30 je ob začetku, nadaljevanja razprave proti našemu tdgovornemu uredniku predsednik sodišča maj. Bapliss najprej omenil naše sobotno poročilo o prvem dnevu prooesa in dejal, da je imelo za cilj prikazati braloem vojaško sodišče kot pristransko, na katerem se proti obtožencu ne bo pravično postopalo in označil članek kot neolikan, (v članku je bilo povedano, da se je major Bapliss v začetku obotavljal posluževati se slovenskega tolmača, in ugotovljeno, da je bila obtožnica sestavljena samo v angleškem in italijanskem jeziku), kajti, je včeraj izjavil major Bagliss, je on osebno tega tolmača klical na sodišče, vedoč, da gie za Primorski dnevnik. Zaradi tega bi obtoženega urednika lahko kaznbval. Nato je odredil, da -se bo razprava nadaljevala v angteščini, ki je uradni jezik sodišča, in italijanščini, da se bP prevajalo v slovenščino v korist obtoženca, ki ene razumem italijanščine. Odvetniki bodo prav tako lahko govorili pred sodiščem po angleško ati po italijansko, ker se je major do sedaj naučil le italijanščine, slovenščine pa ne razume. Nato je bral obtož-nioo, ki je spremenjena j> toliko, da je članku tNobenlh sprememb* ...pravi gen. Airey, dodanih še sečem člankov, in sicer .• dne 1. maju: «Dovčlj je vojaške diktature*'. (Mani Jest Zveze enotnih sindikatov za 1 maj); 4. maja članek «Vsi po Steni Tržačani naj se združijo v obrambi neodvisnosti, miru in dela*; 27. maja članek «Razočaranje hlapcev*; 28. maja «Drugo poročilo gon. AIreya»; 29. maja članek «Ob drugem poročilu gen. Aireya»; 6. junija »Zahtevamo Bpoštovanje mirovne pogodbe*; 16. junija »Pravi vzroki policijskih kriminalnih afer*. Na predsednikovo vprašanje, ali se čuti kriuepa, je naš Odgovorni urednik dejal: «Ne». Obrambo zastopata odvetnika dr, Ferluga in dr. Kukanja. Adv Ferluga: sPodvržem se odločitvam sodišča, čeprav jih smatram za nezakonite*. Major Bagliss (naglo in brez pre-mišljanja ter skoraj osorno): «Ad-vekat, Sidite! Vi veste, da samo en odvetnik lahko govori pred sodiščem.* Advokat Ferluga se presenečen vsede. Advokat Kukanja: tProsim za pojasnilo. Moja praksa me je naučila, da na koncu razprave, ako sta dva ali več odvetnikov, govori v zagovoru le en odvetnik v italijanščini, vendar pa sem ugotovil, da lahko drug odvetnik med razpravo postavlja vprašanja.* Maj. Bagliss: cStrinjam se, pod pogojem, da odvetnik govori v italijanščini in nato prevaja.* Ne dovoljuje pa diskusije o uporabi jezikov po njegovi odločitvi. Adv. Kukanja: «V tem. primeru ne morem braniti odgovornega urednika Primorskega dnevnika i»ž. Ktanislavn -Penktz*. Maj. Bagliss: «Napravite, kakor hočete*. Adv. Kukanja: Se dvigne in zapusti dvorano. Takoj za tem se je začel dokazen postopek, Kot edind obtožilna priča je bil maj. Sasson, načelnik tiskovnega urada vojaške uprave, kateri je v začetku razprave imel to nalogo, da je tožilcu, kap. Dyeu, ki mu je kazal izvode našega Dnevnika z omenjenimi članki, le potrdil, da so to izvodi sPrimbrske-ga dnevnika». Vsak članek so takoj prečitali in ga nato takt,j prevedli v italijanščino. Po končanem čl ta n ju. in prevajanju je tožileo zastavil priči še nekaj vprašanj, iz katerih je sledilo, da se v coni A prbda samo S000 izvodov našega časopisa po osebnem mnenju maj. Sassona, a osi drugi, da se prodajo o FLRJ in ooni B. Nato je v svojem popoldanskem zagovoru naš odgovorni urednik mirno pojasnil, da je ta številka štirikrat premajhna. Na vprašanja branilca odv. Fer-luge je maj. Sasson povedal, da je obtoienoa samo enkrat preko telefona opozbril glede pisanja .Dnevnika, in sicer pred 1. majem; v razdobju pa, iz katerega so zgoraj omenjeni članki, ni napravil nikoli nobene opombe. 8 tem je bil dokazni postgpek zaključen in razprava se je prekinila do IS popoldne. Adv. Ferluga: -Ker sva z odv, Kukanjo skupno branila obtoženca, in ker se je on odrekel obrambi in ker nii ni dovoljeno govoriti sle venski, se tudi jaz odrekam obrambi*. Major Bapliss: ka v Miljah in ki so verna sl'ka zmer okoraj vse industr'je v Tr-i. V ladjedelnici Sv. Roka je bilo 15 ieta zaposlenih 1500 delavcev, nes jih dela 850. V ladjedelnici :ajo pet dokov, kjer istočasno ■j k o gradijo pet do 3000 ton težil ladij. Poleg tega v ostalih de-! podjetja lahko delajo mostove cisterne. Po 1945 letu ni bila v djetju zgrajena niti ena ladja. gCvarjajo se, da nimajo naroč 1, da države tržaškega zaledja in edvsem Jugoslavija je hoteta tu-j graditi več ladij, toda vodstvo tDE je odgovorilo, da so vsi doki lino zasedeni ter da primanjkuje trebno ogrodje in orodje. To pač ada vse v Marshallov načrt in egovo izvajanje pri nas. ODNOS VU DO SLOVENCEV »pregovoril je nato neki toda, ki je podčrtal razmerje tionalnih odnosov. Navajal je •očilo gen. Aireya, ki trdi, da -ašanje slovenskih šol ni ■ašanje jezika, ampak vpra-ije rase, kar naj bi pomenilo vojem zaključku, da, ker vsi venci obvladajo italijanšči-bi se dalo slovenske šole tu-ukiniti. S tem se pokazuje itika vojaške uprave, da ho-ponavljati to, kar se je do-jalo za časa fašizma. Seveda vojaška uprava opira na šo-istične italijanske kroge in tostavlja Slovence kot neena-iravne državljane in kot njvredno raso. Tovariš je Ičrtal dejstvo, da tu ne gre italijansko večino in slovensko njšino, ampak za dva popolna enakopravna naroda. Potega pa se z vsemi sredstvi na vse načine onemogoča go-ularsko uveljavljenje trža-m slovenskim krogom. Po-hno je zato, da se odkrito In »z slepomišen ja razkrinka volka uprava, ki se mora držati [epov mirovne pogodbe. ono odločalo Izredno zborovanje uslužbencev ACEGAT-a so Zvezo primorskih partizanov vrgli iz njenih prostorov ter da nameravajo vreči iz njegovih prostorov center italijanske kulture. Zato je naše nasprotje proti generalu Aireyu upravičeno. General Airey je nadalje rekel, da bi zastopniki SIAU, ki bi stopili v upravo, bili saboterji. Res je. Bili bi saboterji, ampak saboterji politike, ki je nasprotna mirovni pogodbi, politiki, ki je nasprotna interesom ljudstva in politiki, ki, ruši mir. Vojaška uprava stalno krši mirovno pogodbo ter celo pokazuje težnjo, naj bi bil Trst priključen k Italiji. Mi smo pristali na kompromisno rešitev - Tržaško ozemlje in sicer zato, da se s tem očuva mir. Toda, nadaljuje profesor Ferlan, če bodo naši nasprotniki nadaljevali s kršitvami mirovne pogodbe in z gonjo za priključitev k Italiji, naj se zavedajo, da se bo naše ljudstvo borilo z vsemi svojimi močmi za spoštovanje mirovne pogodbe, kajti ta zemlja je naša in tu bomo živeli mi. Povzel je besedo tov. Kaluža, ki je očrtal težke razmere, v katerih se danes nahaja obrt in. mala industrija. O težkih razmerah v tržaškem pomorskem trgovskem življenju in predvsem o vprašanju 7000 brezposelnih pomorščakov je spregovoril tov. Petronio, ki je ugotovil, da sicer nekateri zainteresirani krogi razširjajo vesti, da bo vprašanje teh rešeno, čim bo Trst priključen k Italiji, ko vendar na drtgi strani vemo, da vlada v ital.janskih pomorskih krogih težka brezposelnost in da Trst kot pomorsko in trgovsko mesto ne more živeti v Italiji, ker je Trst nasta! in se razvil samo zaradi svojega zaledja. Navedel je še par primerov, ki jasno dokazujejo, kako neutemeljene so trditve raznih zainteresiranih krogov o tem, da Trst ne more živeti sam, ko vendar sami ti krogi dosledno in načrtno de.ajo na tem, da bi Trst ne mogel, pri vsej svoji sposobnosti in možnosti, ponovno zaživeti. Govoril je nato še tov. Visnovizt. Omenil je krivice, ki se godijo našemu ljudstvu s tem, da se mu jemlje vsaka možnost kulturnega razvoja in izživljanja. Besedo so povzeli še razni tovariši, med katerimi tudi tov. Destra-di, ki je omenil predvsem razmere delovne in študentske mladine ter delavstva, kateremu sedaj pretijo novi odpusti. Diskusijo je zaključil tov. Babič, ki je rekel: V zvezi s kampanjo za priključitev Trsta k Italiji Je morda kdo mislil, da se mi za to nfr smo zanimali, oziroma, da smo mi to sprejeli. Nasprotno mi ne bomo dovolili tega nikoli in se bomo z vsemi silami borili za spoštovanje mirovne pogodbe. Enostranska odločitev bi privedla samo do nove vojne. Mi pa se borimo za mir. Mi smo prebivalci Tržaškega ozemlja ln mi bomo ostali v Trs.u tudi tedaj, ko bodo oni že zdavnaj odšli, zato moramo in bomo o Tr stu odločali mi in te pravice nam ne more x>dvzeti nihče. DRUGA SPOMENICA VARNOSTNEMU SVETU OZN Po enournem odmoru se je zasedanje nadaljevalo. Tov. Dekleva je prečkal drugo spomenico, ki Jo bo SIAU poslala Varnostnemu svetu l£N. Spomenica obravnava gospodarsko stanje anglo-ameriške cone Tržaškega ozemlja in se deli na pet delov: 1.) Vojaška uprava krši mirovno pogodbo z Italijo; 2.) Vojaška uprava ne izpolnjuje določb mirovne pogodbe z Italijo; 3.) Vojaška uprava je napravila med obema conama Tržaškega ozemlja gospodarsko mejo; 4.) Gospodarska in f.nančna politika vojaške uprave je nasprotna interesom prebivalstva; 5.) Zaključki. Po prečkanju spomenice se je razvila spet diskusija, nakar je bila spomenica soglasno sprejeta . s spontanim aplavzom. Med diskusijo je bil podan in tudi sprejet predlog, naj bi SIAU zahtevala od Varnostnega sveta posebno komisijo, ki bi naj v an-glo-ameriški coni Tržaškega ozemlja pregledala stvarno stanje in se prepričala o tem, kako angio-ame-riška vojaška uprava izvaja sklepe mirovne pogodbe. ZAKLJUČNE BESEDE PREDSEDNIKA SIAU ADVOKATA POGASSIJA TRŽAŠKI DNEVNIK Te dni bodo uslužbenci predložili svoje zahteve podjetju in uradu za delo Sinoči je bilo na sedežu Delavske zveze v ul. Conti sklicano izredno splošno zborovanje vseh nameščencev ACEGAT-a, na katerem so razpravljali o novih normativnih in mezdnih zahtevah, ki jih bodo predložili ravnateljstvu tega podjetja pri sklenitvi nove pogodbe. Osnutek te pogodbe spada v okvir nove splošne delavske pogodbe, ki bi morala b.ti že davno sklenjena za vse delavce, do katere pa ni prišlo zaradi tega, ker sta se postavili proti tej. Delavska zbornica in delodajalci, predvidevajo nekatere spremembe tako z normativne, kakor e mezdne strani dosedanje sedanje delovne pogodbe. Po teh novji zahtevah je predvideno 25% povišanje osnovne plače, za navadne ročne delavce, za Specializirane ročne delavce 30% povišanje teh 13 skupin, Je od 13 pa do vključno 9 skupine stavljen predlog, naj bi za 35% zvišali osnovno plačo. Od 8 pa do vključno 6 skupine naj bi zvišali za 45% osnovno plačo, od 6 pa do vključno prve 48%. Po čitanju načrta tega osnutka so prisotni uslužbenci posegli v diskusijo m soglasno odobrili te zahteve, katere bodo predložene te dni ekonomski komisiji ACEGAT-a in uradu za delo v pretres. Istočasno so na sej; odločili, da bodo takoj na začetku pogajanj za uresničitev teh zahtev v obliki nove normativne in mezdne pogodbe z ACEGAT-om, zahtevali predujem v znesku 10.000 lir. Ta znesek naj bi prejeli brez ozira vsi uslužbenci. V primeru pa, da bi se pogajanja zavlekla preko 30 dni, bodo pa zahtevali nov predujem v isti višini. osnovne plače. Za kvalificirane de- Prav tako bo postavljena zahteva, lavce znaša ta povišek 30%, za spe Prireditev žena v Trebčah Povezanost med vasjo in mestom sta poroka nase zmage cializirane pa 40%. Poviški so pred-v.deni tud* za uslužbence, ki prejemajo mesečno plačo. Ker je pa Prelepa vas Trebče je bila včeraj vsa okrašena. Kot mlada nevesta Je pričakovala vsa nasmejana v pomladnem soncu svoje goste. Pod zelenimi bori na zeleni jasi se je zbirala množica ljudstva. Vse je prihitelo, žene, otroči, delavci in kmetje so si nasmejanih lic stiskali roke. Kdo bi preštel vSe ljudi, ki so se udeležil; tega izleta. V majhnem gozdiču so bile Postavljene številne stojnice, v sredi pa je bilo postavljeno plesišče, kjer se je ob zvokih godbe veselila naša mladina. V tem prisrčnem ozračju je prišla do Izraza povezanost med deželo in mestom, med Slovenci in Italijani.. Semkaj hi morali pogledati ražni tržaški šovinisti, ki skušajo z lažmi razdvajati ljudstvo, kako se znajo veseliti oni, katere vod: napredna miselnost. Neprestano so prhajali številni ljudje, avtobus se je vrstil za avto- naj stopi ta nova pogodba v ve- i busom, od vseh stran: se je razle-ljavo z 31. novembrom lanskega le- gala vesela pesem. Ob peti uri pota, ker je stara pogodba zapadla s poldne je pozdravila vse navzoče 30. novembrom lanskega leta. I v imenu glavnega odbora ASIZZ Tajnika ZAM-a so aretirali V soboto je policija aretirala glavnega tajnika ZAM, ne da bi povedala za vzrok aretacije. Vodstvo 'ZAM je zato poslalo na VU naslednje protestno pismo: Anglo-ameriški vojački upravi v Trstu Vodstvo Zveze antifašistične mladine protestira v svojem in v imenu vse tržaške mladine, ki jo predstavlja, zaradi neopravičljivega postopanja policije proti njenemu tajniku Angelu Blazini, ki je že dva dni v zaporu, ne da bi navedli vzroke za njegovo aretacijo. Tov. Blazina je zelo znan in priljubljen med tržaško mladino, tudi zaradi svoje slavne preteklosti v borbi proti fašizmu. Ze s 16 letom je bil partizan in dolge mesece je bil zaprt v nekem nemškem koncentracijskem taborišču. Vodstvo Zveze antifašistične mladine vabi vso demokratično mladino 4a vse poštenjake, da protestirajo proti tej aretaciji, ki se pridružuje dolgi vrsti podobnih dejanj, ki jih je zagrešila vojaška uprava in njena policija na škodo tržaških demokratov v nasprotju a mirovno pogodbo. Postopanje civilne policije, ki noče navesti vzroka aretacije, vzbuja vtis, da držijo tov. Blazino v zaporu zato, ker je voditelj mladinske demokratične organizacije in zaradi njegove antifašistične preteklosti. Zato zahteva vodstvo Zv^ze antifašistične mladine takojšnje izpustitev tov. Blazine in objavo vzrokov, ki so dovedli do njegove aretacije. VODSTVO ZAM ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Pol milijona je šlo skozi okno Spati v toplih poletnih nočeh z odprtim oknom je zelo zdravo in zdravniki pravijo, da je tudi koristno. Gotovo so mislili pri tem, da je koristno za zdravje, ker gospa Angela Vojvoda, ki stanuje v ul. Broletto št. 8-1 je prepričana, da druge koristi ne more biti. Pred nekaj dnevi namreč, ko je pustila odprto okno svojega stanovanja v prvem nadstropju, so v njeni odsotnosti prišli v hišo tatovi in od-hesli iz spalne sobe 350.000 lir de- Kmalu potem je prišel avto Rdečega kriza, ki je odpeljal truplo na njegov dom. Pogreb bo danes popoldne iz hiše Žalost.. Odbor In vsečlanstva CAT-a IzCaZa Stojkovt-čevi družini svoje iskreno sožalje. Razsiava slovenske obrtne šole V ul. Genova 12 razstavlja slovenska zasebna ženska obrtna šola svoja ročna dela. Slaba prostore, narja in za 150.000 lir raznih dra- ki sploh ne ustrezajo za razstavo gocenosti. Ko je prišla policija iz ul. Her-met na ogled, so bili tatovi že davno odšli. Policija je našla vlomljena vrata v spalnioo in v sobi velik nered, kjer so tatovi razmetali in prebrskali vse predale in omare. Preveč molka o tatvini v lesnem pristanišču Včeraj de poldne ®e je prijavila pcsehcia delegacija ZAM. ki je želela govoriti z gen, Ga.therjem. Ta pa ni hotel sprejeti in jim' je sporočil po telefonu, da Je primer v pre!skavi in da bo polk Gard-ner dal čez nekaj dni pojasnila v tej zadevi. Smrt zaslužnega borca V nedeljo je umrl tov. Vrabec Ivan z Grete, ul. Bonom ea št. 54 Pc-kojni tovariš je bil vedno prepričan in odločen antifašistični borec. Skupaj z ženo in sinom so ga med vojno odpeljali v Nemčijo, kjer ste. mu oba umrla in se je sam vrnil v Trst Vse prebivalstvo Grete bo težko občutilo njegovo z-grstoo, ker so ga poznali kot odločnega in vztrajnega borca proti na-cifr.šis.om. Pogreb bo danes iz njegove h-še in vabimo vse demokratično prebivalstvo. da spremi zaslužnega borca na njegovi zadnj: poti. Po dolgam času in potem ko jih je naše časopisje ftalno pozivalo k izjavam, so se varnestni črpani, ki raziskujejo potek mncgomll-jonske tatvine bakra -n dnugih kovin v lesnem pristanišču, vendar odločili, da so objavili vsaj imena sedmih policajev, ki imajo svoje prste v tej umazan; zadevi. Policaji so: desetnik št 2092 Bruno Russ.an, policaj št. 6796 Romano Pace. policaj št. 7168 Bruno Di Piazza, policaj št. 5277 Fulvio Ban. policaj št. 4773 Clelio Vallcn. policaj št. 2482 Peter Sasso in p>olicaj š:. 5429 Ivan Scihillani. * Zadnje uradno poročilo navaja samo teh 7 imen, doelmi so ostali krivci s svojimi imeni vred, še vedno zaviti v tajnest. Tudi ni doslej še nebeno poročilo govorilo o od-govornCiti posameznikov o obsegu, k! ga je imela tatvina in o drugih podrobnostih, katere zahteva tržaško ljudstvo, ki ima pravico vedeti, kako in kdo ga ščiti pred tatvinami. Ali bo micrda zopet potrebno, da demokratičen tisk s svojim odkritjem pod rol 'most: ponovno prisili odgovorne činitelje, da bodo cbjavil; rezultate svoje preiskave? V Glinščici ga je zadela kas • v. Poggiolln! Je še podčrtal ko, ki jo anglo-ameriške voja-oblasti v Trstu Izvajajo proti encem. V predmestjih so nam-ustanovili otroške vrtce ozlro-zahavišča, kjer italjansk! 0tm-lobivajo popolno podporo, doza slovenske otrcke niao do es preskrbeli nič. Torej že v em začetku, v najnežnejši do-lstvarjajo rasno razliko in ubi-bratstvo med ljudstvom, pofesor Ferlan je nato p>ovzel do ter podčrtal dve točki iz Ba-veza referata. Omenil je, da trn angio-amerlška uprava in ivsem še gen. Airey. da je SIAU Drotnik gen Aireya. Tov. Fer-je rekel, da naše ljudstvo gen. ;ya ni moglo sovražiti, ker Je on do pred kratkim za nas ne-na oseba. Ce pa naše ljudstvo do njega kak odpor, je to le idl njegove prot',1 judake poltti-in politike, k; Je usmerjena .i m.ru. Mnogo bi bilo dokazov m. toda navaja samo dva do-a 12 zadnjih dni, in aicdr to. d* V zadnji točki dnevnega reda in sicer med slučajnostmi je bil sprejet sklep, da SIAU pošlje vojaški upravi ostro protestno pismo zaradi tega, ker so Zvezo primorskih partizanov vrgli na ulico in zahie-va, naj se zvezi da primeren sedež v središču mesia. Enako pismo naj se pošlje vojaški upravi, ki grozi Centru za kulturo, da ga bodo vrgli iz sedanjih prostorov. Sprejet Je bil tudi predlog, naj bi SIAU izdal progias solidarnosti z delavci, ki so v težki borbi za svoje pravice. Ob koncu je povzel besedo tov. predsednik advokat Pogassi. Podčrtal je, da je diskusija o obeh poročilih in sijer o poročilu tov. Babiča, kakor tudi poslanica SIAU bila zelo učinkovita. Tu le prišla do izraza vsa teža razmer, v katerih se danes nahaja Tržaško ozemlje. «Nuše ljudstvo, zaključuje tov. Pogassi, se danes bori za svoje življenje in za spoštovanje mirovne pogodbe, za kruh in za gospodarsko poživljenje Trsta. Naše ljudstvo mora na vsak način te svoje cilje doseči. Če kdo skuša to borbo zanikati in omalovaževati, če skuša kršiti sklepe mirovne pogodbe, naj ve, da bo naše ljudstvo kot vedno odgovorilo z borbo, kakor se je znalo boriti doslej. Naše ljudstvo želi mir, ker hoče obnoviti in graditi, hoče delo, ker s tem hoče zagotoviti boljše življenje sebi in svojim otrokom. Tistim pa, ki skušajo ponovne pustolovščine, kakršne je poizkušal že prejšnji režim, tistim, ki skušajo ustvarjati nova sovraštvo in nove vojne, velja naš borbeni pozdrav, pozdrav vseh demokratov: Smrt fašizmu — svoboda narodu! Med navdušenim apler-om Je hl-1 lo e tem za.kUnče»o drugo zaaeda-nj? S*st» SIAV 8» Trž:šk9 Jutri izide naš list na štirih straneh V nedeljo okrog 18.30 je nenadoma lumfl, zadet od srčne kap, 40-le ni Stojkovič Ivan, .z ul. Mo-lin a Vento 101. k; je bil član CAT-a. Tisto popoldne Je šel Stojkovič v družbi svojih prijateljev na izlet v GlinSč co. Ko mu' je nenadoma postalo slabo, so ga prijatelji odnesli v bližnji mlin, kjer bivajo Stojkovičev! znanci, da bi se malo odoočil. Mlinarjeva žena je brž stop'la po kozarec vede, ker je Stojkovič hotel piti. toda le preden se je vrnila, je ta že izdihnil. ročnih del, so lepo okrasili s številnimi cveticami, kristalnimi vazami, tako da pridejo ročna dela kljub temu do izraza. Pri vhodu so na mizi med rdečimi nageljni razstavljeni trije prti, vezeni v narodnih motivih. Prvi je izdelan v hrvatskem tkaničenju, za katerega je bilo potrebno dolgotrajno delo. Skoraj da ni razlike med licem in narobno stranjo, kar je zlasti velikega pomena pri hrvatskih motivih. Poleg njega sta dva prta v slovenskih narodnih motivi)... veliko zanimanje vzbuja tudi namizna garnitura, vezena v starem motivii, iz Kamnika. Številni obiskovalci te razstave se zlasti ustavljajo ob prekrasnih oblekah, vezenih v narodnih motivih ter klekljanimi prti. V tržaških izložbah smo vajeni videti svileno perilo s cenenimi strojnimi čipkami, na tej razstavi pa nas je presenetilo prekrasno perilo, v katerem so vdelane krasne idrijske čipke, ki so jih izdelale gojenke same. Med drugim smo opazili lepo izdelan pionirski prapor, katerega so izročili pionirji iz Dijaškega doma v Trstu pionirski družini hrvat-ske gimnazije v Bujah. Lepoto celotne razstave povečajo zlasti številni albumi, vezeni v hrvatskih narodnih motivih, ter volnene otroške garniture s različnih barvah. Ce upoštevamo dejstvo, da ima ta zasebna obrtna šola na razpolago en sam prostor, v katerem sc stiska so učenk, in da so kar štirje tov. Pina v italijanščini, tov. Katra pa v slovenščini. Med dragim Je poudarila, da je pomen te prireditve predvsem v tem, da se še bolj utrdi bratstvo med Slovenci in Italijani, ter da se poveže dežela z mestom. Prvič po velikem zborovanju v Lipici so se zbrale tržaške antlfašistke na zborovanju, ki naj pokaže vsej javnosti veliko politično zrelost naših žena. Težak gospodarski položaj narekuje danes vsakemu antifašistu, da Se vključi v borbo demokratičnega ljudstva za njegove pravice. V tej borbi ne more stati ob strani tudi žena, ki nosi velik del bremena v borbi za vsakdanji kruh. Kot so žene doslej stale vedno v prvih vrstah v borbi za politične in kulturne pravice tukaj živečilh narodov, tako bomo tudi v naprej zahtevale, da vojaške oblasti v Trstu razpišejo demokratične volitve, ter bomo oddale svoj glas onim, ki bodo branili naše in-tereše,- S tem da se borimo za najosnovnejše demokratične pravice, je poudarila govornica, se borimo skupno z milijoni demokratičnih žena v svetu za mir in pravice vsega delovnega ljudstva, tudi tistih žena, katerih ni danes med nami. Nato je omenila delavnost an-tifašištk v Savudriji v okviru «Ted-na žene», ki je pričel 13. t. m. ter poudarila pomoč, ki jo daje ijtid-ska oblast ženam v coni B. Številni otroški vrtci v Portorožu, Ižoli. v Umagu, jasli v Kopru, najboljše pričajo o tem, da je ljudska oblast Sprostila vse sile in da se ustvarjajo pogoji za boljše življenje. Končno se je zahvalila vsem onim, ki so pripomogli do tega, da je ta prireditev čim bolje uspela, zlasti Trebenjcem, ki so skoraj do zadnjega otroka pomagali pri tem ženskem prazn'ku, ki je bil obenem praznik vsega demokratičnega ljudstva. Nato so zapeli pevski zbori. Zlasti je navdušil zbor s Kontovela, S Proseka pod vodstvom tov. Čermelja. Nekaj partizanskih in udarnih pesmi so zapele žene in dekleta oblečene v lepo narodno tržaško okoličansko nošo. Nato so pionirji in pon rke nastopile s telovadnimi vajami. Zlasti so navdušile mladenke v lepih zelenih krojih z venčki na glavi ter prikazale v vajah borbenost delovnega ljudstva ter njegovo navezanost na svojo grudo. Zenska te-ovadna skup.na je na gredi prikazala nekaj lepih vaj. kjer je prišla do izraza vsa elegantnost v gibih. Končno so še mladinci izvajali nekaj točk, kjer so pokazali težko de o naš.h delavcev v tržaški -ndustriji. S tem je bila zaključena prireditev, ki je ostala vsem v lepem spominu. KOLEDAR Torek 22. junija Miloš, Rusmir Sonce vzhaja ob 4.13, zahaja ob 19.58. Dolžina dneva 1».«. Luna vzhaja ob 21.23, zahaja ob 4.27. Jutri 23. junija Višeslav, Breza Spominski dnevi 1941 so hitlerjevski razbojniki zor hrbno napadli Sovjetsko zvezo. 1941 je bil v okolici Siska na Hrvatskem osnovan prvi partizanski odred. PRESKRBA Dvig nakazil. Danes naj vsi trgovci na drobno dvignejo na mestnem prehranjevalnem uradu odrezke za riž za vse vrste potrošnikov. Tudi pooblaščene trgovine naj dvignejo na istem uradu odrezke za konzervirane ribe. Načelniki podeželskih uradov naj isto tako dvig^ nejo na tem uradu nakazila za omenjena živila. RAZNO V U je upravi telefona 0**$» »višaniie telefonskih prist® povišanje telefonskih delno na 50% oziroma ,.n» ^ glede na naročnike. Povišanje pi v veljavo 1. julija t. 1. 1 ^ drobni podatki o pristojbinah objavljeni najkasneje do 31. n IZLETI Tržaški alpinistični klub MUVIH j-i .Jani prijavljence za izlet v Val Ga__ h enotni sindikati Zveza prehrambene stroke. V sredo 23. t. m. ob 19. se bo sestal u-pravni odbor prehrambene industrije. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo zSlovenec iz Boršta priredi dne 29. t. m. ob 17 no prostem ePraznih naše pesmi*. Sodelujejo pevski zbori iz Boršta, Ricmanj, Boljunca, Doline in «Ivan Cankar* iz Sv. Jakoba ter godba z Brega. ^ . V Boršt vozijo vlaki iz postaje Sv. Andreja ob 13 in 17.45; iz Boršta odhajajo ob 19 ln 21.50. Vabimo vse ljubitelje naših narodnih in umetnih pesmi, da se praznika udeleže. Za dobro domačo kapljico preskrbljeno. Pripravljalni odbor za ustanovitev slovenskega prosvetnega društva pri Sv. Vidu priredi v četrtek 24. t. m. ob 20.30 «Večer smeha* s sodelovanjem skupine SNG »Vesela scena*. Prihodnji četrtek bo občni zbor! Pevski zbor ‘j. izlet na Učko. Informacije in r sovanje v čevljarni Pirc v.u" , tefon(ane 3 in v čevljarni u* Rojanu, Tra i Kivi 3 do 28. "1 I Radijski spored TRST II (m 203.6, Kc I474' v torek 22. junija 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja ba. 7.45. Napoved časa in P® 11.30. RepreducIrana giasua-^^ **IWV. ndlOU1 Novi svet. 12.10. Smetana^ j il ki iz simfoničnega ciklusa « domovina*. 12.45. Napove^ ^ ^ j poročila. 13.00. Orkester Andre fr’ SeTz/T3:M:'So>isačnL 14.00. Dnevni pregled tiaza.^ Pestra glasba. 17.30. Ple®^ ja]-rS: 18.00. Naša povest: Janf£OII*>T9l «Ovčar Marko*. 18.15. glasba. 18.46. Koroške Angleščina po radiu. Is-*'- . po glasba. 19.45. Napoved časa ^ ročila. 20.00. Arije m dueti W ^ coskih oper. 20.30. Iz ^om,0T^S}tt ne police. 20.45. Zabavni---^ (prenos iz Ljubljane). igra: izvajajo člani Slovei-"-• narodnega gledališea-^niis1 glasbeni motivi. 22.00. 33.3S glasba- 22.45. Plesna g 0 Napoved časa in poročila, metanje sporeda. II KINO l!^1 t k Vi ROSSETTI.’16.00: «Kralj v£ stvu», Douglas FairbanK*. * 0. KINO OB MORJU. Zapri- Montčz, Pau; Croset. j FENICE. 16.30: »Višnjeva fc Alan Ladd, Veronika La«.. S] liam Benedix. . -Ve1 Ir FILODRAMMATICO. 18°°. ^ ka ježa*, Kit Ca:«on, b D. Andrews, SUPERCINEMA. 15.30: , Bill*. O’ Hara, Linda Dar j MASSIMO. 16.00: »Brgm™ zadavil*, J. Duprex, J-,r^1 ALABARDA. 16.00: Gauthier*, G. Garbo, B- tp ARMONIA. 15 30: »Pckle^^: godivščina*, P. Muni, A. IDEALE. 15.00: «Cigani», »• ger, J. Kent. A. CrawforO-NOVO CINE. 16.00: IMPERO. 16.00: »Upcrnik ^jl« H. Fonda, M. Caroll, Leo RADIO. 16.00: clndljanS^U JT ca», Dclores Del Ridi mandariz. pedro1 21-151 KINO V LJUDSKEM VK^^l »Dogodivščina v San K Francis ln Paul (v pritličju). Vso našo javnost opozarjamo na to in jo vabimo, j KINO OPČINE: da si ogleda razstavljena dela. | dovje* t Srebrno V« Zadružni dom iz pogorišč*! 21. 6. 1944 so vdrli fašisti, katere so prejšnji dan premlatili partizani in pregnali iz Šmarij, pojačani z Nemci, v Šmarje. Prebivalci vasi, pravočasno na to opozorjeni, so zapustili vas in se zatekli na varno Vojni oškodovanci so bili tem I novič Marija iz ul. XX SeP* :fc;i mesto. oddelki, Od katerih bi prav za prav * Fašistični in nacifašistični raz boj-vsak izmed njih potreboval naj- J nj^i, ki so si nadeli ime «čuvarji manj toliko prostora, potem šeie bo- i omike*, so kot povsod tud; tu pozno znali ceniti vso požrtvovalnost , kazali svojo omiko. Vdirali so v vodstva m učenk, ki vlagajo vso svojo ljubezen v delo in v učenje. Za prihodnje leto so si zadali nalogo. da bodo začeli še z vezenjem tržaških motivov in narodnih noš ter bodo na ta način veliko doprinesli za ohranitev narodnega m kulturnega blaga. Mnogo ročnih del, ki bi jih lahko videli na tv razstavi, pa so poslali na mednarodno razstavo žena v Parizu. Za to šolo, ki se deli na oddelek za šivanje, vezenje, klekljanje m pletenje, se zanima redno več novih učenk. Zal, da ne morejo ravno zaradi pomanjkanja prostorov sprejeti toliko učenk, kolikor bi bilo mogoče. Lahka-atletika Druge Izbirne tekme ZDTV Po zmagi nad Dreherjem Kljub slabi rundi zaradi dežja so bili Y nedeljo doseženi kaj dobri izidi. Posebno Sulčlč in Sedmak sta se dobro izkazala in vse kaže, da bosta v letošnjem letu izredno izboljšala svoj čas. Govorčin, večni tekmec Corsija, je tudi zmaga., vendar bi bilo priporočljivo, da popravi svoj stil, oziroma opusti več- si je Skedenj priboril naslov prvaka Tržaškega ozemlja korake pri h3ji Iz:‘ Kako se naše ljudstvo zanima za šport, smo lahko videli v nedeljo, ko so bile tribune polne navijačev. 2e od vsega začetka se je videlo, da bo borba ostra. Skedenj je začel napadati in Je kmalu zabil gol, ki je presenetil igralce Dreherja in občinstvo. Toda Dreher je izenačil. V drugem polčasu pa je Skedenj s svojo odlično igro prevladoval na igrišču in končno dosegel še dva gola v svotjo korist, ki sta mu prinesla naslov prvaka Tržaškega ozemlja. Dreher je igral kakor je bil vajen do sedaj. Skoda je bi;a le, da je bil Pascoli truden ',n se ni mogel dosti gibati zaradi verne straže desnega branilca Skednja Pečarja, ki je v nedeljo zaslužil vso pohvalo. Vsem igralcem gre vsa časi, kajti borili so se kot levi za svoje barve; prevladala je kot vedno do sedaj bolj tehnična igra in pa streli na gol. Ob končnem žvigu so škedenjsk; igralci veseli nad uspehom dvignili na ramena svojega trenerja, Gra-visija, ki jih je skoraj skozi leto dni vodil v borbo od zmage do zmage. Skedenjsko ljudstvo pa tudi ni pozabilo svojih igralcev !n ob njihovem prihodu v vas jih je že pozdravljala zastava Montebello, ki je prav na zadnjem mestu, je hotel prav v zadnjem dnevu tekem presenetiti; pre- . megul je Tovarno strojev. To 'e ] Nobre-tna pil zadnji pozdrav pred odhidom Rojan čeprav je imela pred seboj Nabrežino, je pokazala svojo odlično igro in tehniko in prav škoda se nam zd', da je ravno prati koncu prvenstva naredila nekaj, ki jo je stalo morda tudi prvo, ali pa vsaj drugo mesto. Neodločen izid srečanja z Umagom Je pač velik uspeh Ito.iančanov. Milje so tudi zmagale, čeprav bi neodločen izid bolj odgovarjal stanju na igrišču. Ponziana si je po trdi in ostr; borbi zaslužila zmago nad odlično ižolan3ko enaj-storico, ki kljub sijajnim prilikam n' dosegla niti neodločen izid, za katerega se ves čas borila. Piran Jr hotel zaključiti sezono z zmago: za pičlo točko je odpravil borbene in simpatične Svetoančane. Tudi Pristaniščniki, ki so znani po svoji borbenosti, zo znali v zadnjem dnevu vsaj delno sebi v prid končati igro z Auroro. Skedenj 30 20 6 4 103 35 46 Dreher 30 18 7 5 57 30 43 Magdalena 30 16 8 6 65 36 40 30 16 30 17 30 14 30 14 30 13 30 4 11 10 30 12 3 15 Aurora Sv. Ana Ižoia Piran Milje Umag Ponziana 1'rlstaniščnik 30 10 6 14 Tov. strojev 30 8 8 14 Koštalunga 30 10 3 17 30 6 4 20 30 4 8 18 niajo skupino. Magdalena pa, I Montebello 30 5 4 21 6 8 45 34 38 3 10 49 32 37 8 8 42 24 36 5 10 47 29 35 4 13 49 33 30 ■39 40 29 54 48 27 38 49 26 34 48 24 51 62 23 27 78 16 13 74 16 30 68 14 tek na 100 m ženske: L Šulčič 13 ’5; 2. Potinl 14"2 (Obe Rinaldi); 3. Garri (Pristaniščniki); 4. Tomasi (Rinaldi); 5. Bembo (Rinaldi); 6. Rossini (Sv. Vid.). Tek na 200 m: Sedmak (Sv. Ivan) 24"5; 2. Dugar (Sv. Marko) 24”8; 3. Spa-davecchia (Sv. Marko); 4. Dreko-nja (Pristaniščniki); 6. Cok (Sv. Marko); 6. Urbani (Sv. Ivan). 1500 m moški: 1. Fuks (Nabrežina) 4'33 ’7; 2. Abram (Nabrežina) 4’35”9; 3. Urbani (Sv. Ivan) itd. Hoja na 3000 m: Govorčin (Sv. Ivan) 24’57”6; 2. Corsi 25’27"9; 3. Neppi. Sledijo še Skilan. Corsi Edi, Rlketi, Glavi-na, Neppi itd. 38.530 km na uro uspeh neieijske kolfSTSke tekme 40 kolesarjev so se je podilo v upanju na zmago. Zmaga! je nekdo. katerega ime že dolgo časa nismo slišali in od katerega smo malo ali nič pričakovali. Ta kolesar je Giannelli, član Sv. Ivana, ki je celo progo pretekel v brzini 38.580 km na uro, kar je odlična hitrost. Njemu sledi takoj Rebula v istem času, Verni, v razdalji enega kolesa. Mauri v razdalji petih koles, Feriuga, Tomadin, Sotti, Mosetti in vsi ostali kolesarji. To je bila prva kolesarska tekma v organizaciji špirtnega društva OMMSA-c in priznati je treba, da se je vodstvo nadvse potrudilo, da M bila tekma na dostojni višini, kar se jim je v celoti posrečilo. stanovanja, kradli in nakladali na vozove in kamione vse, kar se jim je zdelo vredno, drugo so pa na razbojniški način uničevali in končno, da se ovenčajo s svojo kulturnostjo, so še zažgali vas. V Borštu, Topolovcu, na Slavniku, Nanosu, Čavnu jn v Trnovskem gozdu, kakor tudi po drugih partizanskih postojankah so partizani mrkih pogledov stiskali redenike in brzostrelke ter se pripravljali, da poplačajo fašističnim zverinam ta njih novi zločin. Prišel je dan, ko so partizani izvršili svojo obljubo, pregnali fašiste in osvobodili celo to ozemlje in z njim tudi požgane Šmarje. Prišla je svoboda, nastopil je mir. Smarc; ln borci so se vrnili domov, zavihali rokave in začeli čistiti pogorišče ter postavljati nove domove. Težko je šlo. Toliko obljubljene reparacije od strani zaveznikov v času vojne so se razblinile zaradi nelojalnosii in izdajstva zaveznikov, ki so potegnili s premaganci in fašisti prot) ljudstvu, ki je žrtvovalo vse za borbo proti fašizmu m za skupno zmago. DOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOO Pevsko društvo .Ivan Cankar" no Goriškem V nedeljo je pevski zbor prosvetnega društxxi «/van Cankar» iz Sv Jakoba v Trstu priredil tri koncerte na Goriškem. Ob 11 dopoldne je pevski zbor pel narodne, umetne in partizanske pesmi II. župski mladinski delovni brigadi ki pomaga pri graditvi Nove Gorice. Po koncertu je folklorna mla dinska skupina zaplesala 10 srbi jonskih narodnih kol, neka mladinka pa je pela in igrala na harmoniko srbske narodne pesmi. Ob 13 so cankarjevci priredili v Ljudskem domu koncert, ki je odlično uspel. Dvorana je bila natlačena zlasti mladine je bilo mnogo. Zbor je moral dodati dve pesmi. Na povratku o Trst je pevski zbor obiskal od nemških in itali jonskih fašistov požgano vas Črniče, kjer je ob devetih zvečer odpe, nekaj narodnih in partizanskih pe smi na odru, postavljenem med po žganimi hišami. Zbor je na vsej poti imel lepe uspehe (n povsod doživel prisrčen sprejem. Slovensko ljudstvo se zaveda, da je kultumo-prosvetno sodelovanje med Slovenci v Jugoslaviji in Slovenci v Trstu nnjno potrebno. bolj razočarani, ker so se zaradi ' U. Pri preiskavi so našli PL tega smatrali zapuščeni. Toda Jugoslavija, razrušena in razdejana, barbarska Jugoslavija, je prišla na pomoč in danes stoji v Šmarjah že vrsta lepih in novih hiš, ki so zrasle iz pogorišč. In danes, po štirih leiih od onega strašnega dne, Smarci in njihovi sosedje izvršejujo dano obvezo, da bodo zgradili še lepše Šmarje s tem, da polagajo temelj ZADRUŽNEMU DOMU najiepšemu in največjemu poslopju v vasi. Zadružni dom v Šmarjah bo ognjišče miru in bratstva, kakor mora biti vsak zadružni dom. On bo zatočišče vseh po bivših zaveznikih prevaranih in ogoljufanih po-gorelcev in borcev, ker bodo v bratski, tovariški ljubezni delali načrte za zboljšanje svojega življenja. Dočim »egaja reakcija med svojo gospodo in podrepniki razdor« in sovraštvo, se delovne množice zbirajo pri delu za svojo m svojih potomcev boljšo bodočnost. Novo postavljeni temelji zadružnemu domu v tej požgani vasi so občnem svarilo vsem onim, ki hočejo z nasiljem ustaviti tok ljudskega razvoja. S. C. Skrivna pofnika oa ladji Preteklo soboto je prišla policija na poziv poveljstva panamske ladje »Orbis* na krov te ladje in tam so izročili dva dečka, ki sta se v Italiji vtihotapila skrivaj na ladjo, ko se Je ta mudila v Italiji. Dečka sta 16-letni Barlocci Lucijan iz Portolongona in 14-letnl Vicino MaTko iz Savone. Policija Ju je odvedla s seboj in poskrbeli bodo, da se vrneta nazaj domov, kjer ju gotovo starši v skrbeh pričakujejo. Msnfalnica na cesti 18.6000 jugolir, ki so jih dočim so obe ženski prij* .vili dišču zaradi tihotapstva 2 aiut* Političen „gri^iai Včeraj zjutraj se Je ****?[Jff •glavno bolnico 43 letni rel iz Šalita Promontorio njo ustnico je imel razgri*®^ ^ zdravniki so mnenja, da se I ral zdraviti 8 dni. Canciani Je Izjavil, da s_4^fort lu po polnoči spri v ul. ^o: « 23-letnim Penkom Antonom ^ Giustinelll U. Spor je ime' , j diskuriJJ politično ozadje ln v Penko ugriznil Oanclanija v njo ustnico. Na podlagi te f je policija poiskala Penka pridržala v zaporu, dokler deva ne bo bolje pojasnila. ZA rešetkami Iz varnostnih razlogov je f ška policija v soboto zvečeril tirala Gu'da Minioha pok- M* Istsri" rejenega pred 43 leti v - . ter 46-letnega Ivana Visim na Antena, doma iz Pola^** Zlato zapestno uro j« Na tali na Cass n: z Rocsevč korza št. 46. lt