Mariborska oblastna skupščina na delu. Težje kakor je mlademu gospodai-ju začeti po prevzemu posestva, težje je delo nič prevzeti in vendar veliko napraviti in vendar veliko splošno gospodarstvo vpeljati. V Mariboru nismo preje nikdar imeli takih oblasti kot je zdaj oblastna skupščina. Deželna vlada in zbomica za bivšo Štajersko je bila v Grazu. Maribor je bil mesto drugega aeda. Zdaj je Maribor središče cele oblasti. Vse je treba na novo urediti, vse — začeti. Prvo, kar moramo povdariti, je to, da je oblastna skupščina začela dobro, prav dobro. Tisti, ki so prvo leto zahtevali od nje vsega, ko ni imela še niti ene sobe, ne. ene mize in ne enega uradnika, so sicer očitali, da skupščina ne dela. Toda umolkniti so morali tudi najhujši nasprotniki naše stranke, ko so spoznali, da oblastna skupščina v Maribaru dela tako, da nasprotne stranke ne morejo drugega izjavljati kot to: Strinjamo se s tem, kar dela oblastna skupSciria \ Ma_-iboru! — Poglejmo na posamezna dela otvlastne skupščine. Gradba cest. Izmed cestaih zgradb so bila izvršena sledeča dela: 1. Nadaljevainje cestne zgradbe Lisično — Prevorje — Sv. Ur#an. Tekom zime so gradbena dela napredovala od 6 km do km 5, torej za 1 km.iJpati je, da bo ce.tna zgradba dovršena že letošnjo jesen. 2. Za zgradbo ceste Gornja Radgona — Ščavnica — Sv. Benedikt se vrše trenotno vse predpriprave, nakar se too pamladi pričelo z zgradbo v večjem obsegu. 3. Za ceste v Mežiški dolini se je potrošilo okroglo 100.000 Din, neizrabljenih ostane, če vštejemo most čez Dravo pri Drarvogradu ca 450.000 Din. Popravil se je Kulterarjev most čez Mežo, podporni zidovi na cesti Prevalje — Črna; najbavil se je gramoz ter nastavili so se 4 aovi cestarji. Za dobavo lesa za most v Dravogradu je javna licitacija že izvršena in se bo poprava mosta izvršila kakor hitro bo ugodnejše vreme. Z ostalim kreditom se bo za ceste v Mcžiški dolini nabavil gramoz, prepleskali železni mostovi in popravili manjši objekti, tako da bodo ceste prišle zopet v dobro vozno stanje. 4. Do 1. aprila t. 1. bode za cesto Radmožanci — Turnišče v Prekmurju že dobavljen ves gramoz, na kar bo oblastni odbor takoj pristopil k zgradbi te prepotrebne cestne zveze, za katero je bil v;s kredit lanskega proračuna izrabljen. 5. V Medjimurju je oblaslni odibor subvencioniral nekatere občine, da so lahko nabavile za municlpalne ceste potreben gramoz ter je izvršil popravo za gospcsdarsld promet pcrtrebnega lesenega jiosta čez Murico ob Kotoribi. 6. Oblastni odbor je izplačal 10.000 Din okrajnemu zastopu v Ljutomeru i_i občini Štrigova, da si pribavita načrte za cesle Ljutomer — Cezanjevci in Presika — Štrigova. 7. Oblastni odbor je izplačal nekatere subvencije onim obeinam, ki so siromašne in grade važne nove ceste in mostove, katere so bile prizadete po poplavi. 8. Za vpostavitev porušenih mostov na cesti Luče — Solčava je bilo v smislu proračuna iz leta 1927 okrajnemu zastopu v Gornjem gradu izplačanih 100.000 Din. Neizrabljenih je še 150.000 Din, ki se bodo poraibili tekom letošnje pomladi. 9. Za regulacijo Mure je oblastni odbor izplačal obrajnemu zastapu v Ljutomeru 50.000 dinarjev, da se zgradi najpotrebnejše obrambne zgradbe ob Muri pri Sp. Moii. Neizrabljenih je ostalo še 450.000 Din. Da se še tekom leto&Tije pomladi ob Muri urede najnuj-iejše obrežne zgradibe je oblastni odbor ustanovil posebne gradbene odbore, ki b^o pod tehničnim nadzorstvom vodstva regulacije Mure izvrMli patrebna del-a v Petanjcih — Buhovcih — Dokleževju — Ižakovcih — Melincih iii tudi na Zgornji in Spodnji Bistrici ter pri Bučečovcih. Za zgradbo prekopa pri Miklivcih v Medjimurju bo oblastni odbor prispeval 100.000 Din in se bo z delom pričelo čim bo tudi država otvorila kredit. 10. Na Dravi se iz oblastnih sredstev zavarujejo oibrežja na točkah, katere v letošnjem gradbenem programu države niso prišle v poštev, kakor pri Muretincih, Zaibovcih pri Vurbergu. 11. Izmed saivinjskih pritokov se terensko regulira Hudinja v predelu med Škofjo vasjo in Majdičevim mlinom pri Celju. Dela so do polovice že izwšena. Poleg oblastaega odbora prispevajo k temu delu še mestna občina celjska, okoliške občine, nekaj industrijalcev in tudi drugih interesentOT. Od vpostavke za Savinjo je ostalo neizrabljenih 350.000 dinarjev, kateri znesek se bo porabil za regulacijo Savinje pri Celju, 6im se bo z deli v večjem obsegu pričelo in ko bo tudi država dala svoje kredite na Tazpolago. 12. Dela na Mislinji pri Bukov&ki vasi se bližajo konou. 13. Izvršena je tudi že delna regulacija Meže v Farni vasi pri Prevaljah in je bil v to svrho izčrpan ves kredit v iznosu od 60.000 Din. 14. Za regulacijo vseh ostalih vodatokov za katere so bili krediti v lanskcm proračunu, pa se vrše predpriprave. Tii sem spadajo Dravinja, Žičnica in Rogoznica. 15. Za melioracije je bilo izpiačanih vodni zadrugi v Dolnji Lendavi 30.000 Din. Za regulacijo Libenice in občini Slivnica pri Mariboru za osušitev travnikov tudi 30.000 Din. Ostali zneski bodo izplačani tekom meseca aprila, ko bodo izvršene licitacije del. 16. Izmed hudournikov je bila subvencionirana zgradba Bistrice nad Muto z 20.000 Din. Za vodovode pa se je izplačalo občini Ljubno pod Svetimi gorami 50.000 Din in občini Ribnica na Pohorju 15.000 Din. Izmed večjih novih zgradb, ki se v letošnjem letu pripra^ljajo, naj oinenim: 1. Zgradba novega mostu čez Dravo pri Zgornjetn Duplcku, h katerem bodo v glavnem prispevali okrajni zastop v Mariboru, občine in interesenti. 2. Zgradbo nove okrajne ceste Stranje — Zibika v Šmarskem okraju, ki se je že pričela graditi. Tudi za oslale ceste, za katere so v proračunu za leto 1928 predvidene večje dli manjše vsote, so predpriprave v teku. Naše bolnice. Oblastna skupščina je prevzela že vse bolnice in hiralnice. Da je _o veliko delo, ki ga vrši ablastna skupščiTia v korist najbednejšim med nami, mora vsakdo priznati. Preje smo vsaka dva meseca slišali, da so naše bolnice v nevarnosti, da se bodo morale zapreti. Zdaj pa vidimo, da so vse bolnice urejene, da je zagotovljen njihov obstoj in razvoj. Oblastna skupščina je kupila posebno hišo —• sanatorij v Mariboru, kjer je uredila poi-odišnico. Preje je bilo tu le 20 postelj, danes jih je 50 in je porodišnica redno polno zasedena. Poleg tega, da oblastna skupšiina vse obstoječe bolnice in hiralinice vodi in oskrbuje, je že začela pri teh zavodih z razširjanjem, tako v Mariboru kot v Celjn, Ptuju in drugod. Največja zdravstvena skrb oblastne skupščine bo pa ta, da se preskit>i za najrevnejše bolnike na umu. Zdravilišči Rogaška Slatina im Doibrna bosta letos prvokrat imeli sezijo pod upravo oblastnega odbora. Glede bolnic in zdravnikov, glede uprave v bolnicah, glede oskrbovanja onih revnih bolnikov, ki sami zdravljenja ne morejo plačaii se bo tekom tega leta tudi vse potrebno uredilo. Omeniti je namreč, da mora oblastna skupščina pol leta po prevzemu še imeti v službi vse, kakor je bilo to v državni upravi. V tem času se mora pa tudi to urediti. Kmetijske šole — oblastne! Oblaslna skupščina si je prizadevala predvsem, da dobi kmetijsko šolstvo v roke, saj sestoji oblastna skupščina večinioina iz na__h vrlili kmečkih zastopiiikov. Rmetiijsko šolstvo bode gotovo ena glavnih opor k boljšemu kmetovanju v naši oblasti. Na ozemlju naše oblasti so vinarska in sadjarska šola v Mariboru, kmetijska šola v Št. Jurju, razni razsadniki i_i trsnice, kar vse je bilo svoj čas last dežele Štajerske. Koncem marca t. 1. je oblastna skupščina prevzela vse te šole in posestva. Na mariborski šoli bo zopet uvedla dvoletni tečaj, kakor si ga želijo naši kmetovalci. Poleg teh šol je oblastna skupščina podpirala razne gospodarske in gospodinjske tečaje, ki so se vršili po oblasti. Zdaj, ko ima oblastna skuščina kmetijsko šolstvo v svojih rokah, ga bo uredila tako, da bo res služilo k napredku razumnega gospodarstva. O načrtu, kako si oblastna skupščina zamišlja izobrazbo kinetske miladine v tozadevnih kmetijsko-nadaljevalnih šolah, poročamo posebej. Oskrbimo več strokovne izobrazbe na kmelih! Novih kmetijskih šol ustanavljati zdaj za enkrat ne moremo iz finančnib ozirov in pa, ker je ta obisk kmetijskih in gospodinjskih šol še treba precej časa pripravljati. Tudi bo prave kmetijske in gospodinjske šole vedno obiskoval sorazmerno inajhen del mladine. In vendar je treba tudi ostali podeželski mladini, ki prave kmetijske in gospodinjske šole ne more obiskovati, nuditi vsaj najmanjšo množino kmetijske strokovne izobrazbe, in poglobiti splos.no izobrazbo in to vsej podeželsiki mladini: posestniški in neposestni&ki, sinovom in hčerain kmctov, kmetskih delavcev in obrtnikov, ker vsi se več ali manj bavijo s kmetijstvom, ali vsaj tudi s kmetijstvom. Vsaj toliko bi se morali izobraziti, da bodo s pridom čitali kmetijske strokoviie liste in mogli slediti pouku potovalnih učiteljev. — Dalje je treba v mladini in ljudstvu sploh smotreno vzbujati spoznanje, da jim je potrebna še višja slrokovna izobrazba v pravih kmetijskih šolah, da jim bo taka izobrazba pri gospodarstvu donašala obilne sadove, vzbujati željo in voljo, si v kmetijskih in gospodinjskih šolah poglobiti strokovno izobrazbo ter v ta namen ludi nekaj žrtvovati! V najširših kmetskih slojih je treba sistemationo pripravljati na čim večji obislc pravih _cmetijskih in gospodinjskih šol! Pripravljati tudi ono mladino, ki namerava itak obiskovati te šole, v tem smislu, da že pred vstopom v kmetijsko in gospodinjsko šolo obvladajo temeljne kmetijske nauke; s tem bi se kmetijske šole, ki morajo zdaj mnogo 6asa porabiti za elementarne nauke, razbre menile, in pravi kmetijski poduik podajale in poglobile tem lažje in v večji množini. V kmetijskem pouku so stvari, ki jih more učiti izključno le kmetijski strokovnjaik, oziroma praktik; te stvari so tudi v kmetijskonadaljevalnih šolah pridržane izključno kmetijisJ-im strokovnjakom in praktikom. 2. Dalje so v kmet. panoge, v katere se lahfco učitelj poglobi in postaine strokovnjak, četudi ni kmet, n. pr.: sadjarstvo, čebelarstvo in vrtnarstvo. Na Holandskem se sposobni in voljni os-lovnošolski učitelji posameznih okrajev pod vodstvom kmetijskih strokovnjakov izobražujejo predvsem v teh kmetijskih strokah v vsaj triletnem tečaju, tedensko 2 do 3 ure; tečaj se zaključi z izpitom pred državno koi_y,sijo, ki udeležencem izda sposobnostna izpričevala ali diplome. Tako strokovno izvežbani učitelji postanejo najboljši pomočniki kmetijskih strokovnjakov, zlasti se jim izroča vodstvo zimskih tečajev (kmetijskonadaljevalnih šol) v njih občinah. Ta sistem je na Holandskem rodil cvetoče lunetijstvo. 3. Končno so na kmetijskonadaljevalnih šolah predineti — in to celo v večini, kjcr ne gre za pravo kmetijsko znanost, marveč zasplošno znanje, vsmerjeno na ktnctijstvo: lunetijsko prirodoznanstvo, račun&tvo, lcnjigovodstvo, spisje, narodno gospodarstvo. 4. Še bolj velja to o predmetih socijalne vsebine: državoznanstvo, stanovi, kmetijske organizacije, splošno zdravstvo in podobno. Te predmete učitelj itak uči že na osnovni šoli, a jih v kmetijskonadaljevalni šoli seveda prav temeljito razširi in poglobi, tako da poda učencem res nekaj novega. Da se bode na teh šolah vršil tudi verski pouk, je saraoposebi razumljivo! Usmilimo se sirot! Splošno ime sdrota, ki izraža največjo revščino, v katero more človek zaiti, jc posebna označba za one otroke, ki nitnajo več staršev, ali ki nimajo takih staršev, ki bi se zanje brigali. Take sirote se največkrat izgubijo na napačna pota, po katerih pridejo v — jetnišnice, kjer jih zopet srečamo kot zločince. Poleg teh pa tmamo še one sirote, ki imajo sicer star- še, pa jih je narava obremenila s telesno ali duševno trajno, celoživljensko boleznijo. Poglejmo število teh sirot v naši oblasti po uradnem pregledu leta 1920. Sirot brez očeta in matere imamo 685, sirot, ki so brez hraniteljev, je 19.023, nezakonskih 20.062, skupno torej 40.023 in če prištejemo še Medžimurje, moremo reči, da znaša število sirot v oblasti okrog 45.000. V tem številu pa niso všteti duševno ali telesno nezdravi otroci. Imamo pa okrog 40 gluhonemih, 35 slepih, 190 popolnih bebcev, takih, ki spadajo v poboljševalnico okoli 500 otrok. Država do sedaj ni skrbela za te skote tako, kakor bi bilo treba. Od teh številnih sirot je bilo oskrbovanih le 32 otrok v gluhonemnici, v zavodu za slepe 10 otrok, v poboljševalnici 10 otrok, v raznih zavodih okrog 100 otrok. Posebno strašna je Tazlika v tem, kako je svoj čas bilo v Štajerski in kako je danes. Svoj čas je od padlo oskrbovanje ene sirote na 417 prebivalcev, dočim danes odpade to oskrbovanje oa 15.600 prebivalcev. Naša bratska Ijubljanska oblast je v tem oziru v zavidanja \Tednem boljšem položaju. Tam imajo od prejšnje dežele 15 oblastnih in privatnih sirotiš-nic in še dragih mladinskih zavodov. Tam so oskrbovali v preteklerit Jetu 1121 sirot, 1 oskrbovana oseba pride v tej oblasti na 494 prebivalcev. ' Nujno potrebno je, da posvetimo vso skrb osiroteli in zanemarjeni mladini. Do sedaj je oblastna skupščina v Mariboru že storila sledeče: Dečji dom v Mariboru je prevzela v svojo upravo in osjkrbo. Nadalje je kupila v Celju bivšo Rebekovo posestvo, kjer se že preureja v dečje zavetišče. Enako je stopil oblastni odbor v stik z mestno občino v Mariboru, da se v skupnem delu napravi zavetišče, da bo že v jeseni do 100 sirot več mogoče oskrbovati. Kot majnujnejše pa se je sklenilo ustanoviti oblastni osrednji mladinski urad. Ta oblastiia zaščita dece se bo organizirala po okrajih in večjih krajih. Ta osrednji urad bo stopil v stik tudi z zasebnimi društvi, ki so pripravljena v tem oziru sodelovati. Dosedanje delo in načrt za bodočnost, ki ga ima oblastna skupščina ,kaže, da so se naši oblastni poslanci z oblastnim odborom na čelu lotili dela, ki je nujno, ki je krščansko dobrodelno, ki bode sirotain olajšalo njihovo težko življenje. Organizacija cestne uprave. Oblastna skupščina prevz-ane v svojo upravo bivše deželne ceste, poleg t.h pa Łe druge, ki dejansko se lahko imenujejo oblastne. V načrtu ima prevzetr sledeče ceste kot oblastne: 1. Cesta: Državna meja pri Dravogradu, — Marenberg — Maribor — Ptuj — Čakovec — Letinjski most. 2. Cesta: Pesnica — Sv. Lenart — Sv. Trojica — Sv. Benedikt — Ščavnica — Gornja Radgona. 3. Cesta: Ormož — Ljutomer — Veržej most čez Muro (Beltinci). 4. Cesta: Dravograd — Slovenjgradec — Šoštanj — Celje. 5. Cesta: Celje — šmarje — Rogatec — Ptuj. 6. Cesta: Sv. Urban — Prevorje — Kozje — Sv. Peter do oblastne meje. 7. Cesta: Državna meja pri Gederovcih — Murska Sobota — Beltinci — Dobrovnik — Dolnja Lendava. 8. Cesta: Murska Sobota — Martjanci — Prosenjakovci. 9. Cesta: Martjanci — Srebrni breg. 10. Cesta: Ptuj — Krapina. 11. Cesta: Vojnik — Dobrna. 12. Cesta: Šmartno — Gornjigrad — Kam nik. čim oblastna skupščina uredi upravo teh cest in najde vire za to, bo seveda zamogla v tem delu ili dalje in še druge večje ceste vzeti v svojo upravo. — Poleg tega pa bo oblastna skupščina sodelova^a pri upravi okrajnih in občinskih cest, ki so okrajem in občinam največja skrb in breme. V ta namen je izdala posebno uredbo, ki bo v tej zadevi napravila red. Cast delu! Ni mogoče vsega v našem listu na drobno povedati, kaj je vse oblastna skupščina dosedaj storila. Tudi bi bilo preobširno, ako bi objavljali velike načrte, ki si jih je skupščina zastavila. Vsem, ki se bodo zanimali, posebno naškn občinam in organizacijam bo pa prav dobrodošlo, ako bi oblastni odbor v posebni knjigi vse to objavil. Če že nasprotniki naši ne morejo drugega reči o delu naše oblastne skupščine kot le dobro, potem moramo še posebno mi pristaši SLS biti ponosni na delo naše oblastne skupščine, kakor smo tudi ponosni na delo naših poslancev v Beogradu!