DELAVSKA
Mn** JCj JJ a JL W ^ JEimi dCjL
_.__- ____
ENOTNOST
Danes na 5. strani:
Grenak okus po medu
4' ‘ '
Četrtek, 28. moja 1964 Št. 20, leto XXH
PO PETEM KONGRESU ZSJ
POMEMBNA VLOGA
NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV V RAZŠIRJENI REPRODUKCIJI
Izvajanja tovariša Svetozara Vukmanoviča-Tempa v razgovoru s člani uredništva »Rada«
Predsednik Centralnega sveta Zveze Sindikatov Jugoslavije tovariš Svetozar Vukmanovič-Tempo se je odzval prošnji uredništva »Rada«, da razloži osnovne naloge sindikalnih organizacij za uresničenje zaključkov in stališč, sprejetih na V. kongresu ZSJ. Objavljamo skrajšano razlago tovariša Tempa novinarjem »Rada«.
Sindikalne organizacije in sindikalna vodstva so samostojni Y odrejanju svoje politike. Zato je potrebno, da vsaka sindikalna organizacija, vsako sindikalno Vodstvo začne na svojem področju samostojno izvajati linijo, usvojeno na V. kongresu ZSJ ,,— ■le začel svoj razgovor s člani Uredništva tovariš Svetozar Vuksanovič.
To praktično pomeni, da morajo sindikalne organizacije preiti na uresničitev, na konkretizacijo politike v svojem podjet-ju> a sindikalni sveti na svojem Področju delovanja. Prav tako v^ija to za sindikalne organizacije v ustanovah, ki naj začno uresničevati zamišljeno politiko v svojih okvirih. Republiška sindikalna vodstva. Centralni svet in centralni odbori strokovnih sindikatov so dolžni, da konkretizirajo politiko na svojem področju delovanja.
Kadar govorimo o podružnici, ne mislimo na njeno vodstvo,
čeprav imajo vodstva odrejeno vlogo. Jaz mislim ob tem ma članstvo sindikata, na delavce, ki so včlanjeni v sindikalne podružnice. Kadar pa je razprava o realizaciji in konkretizaciji linije, osvojene na konkregu sindikatov, takrat mora izvrš ii odbor sindikalne podružnice izdvojiti konkretne probleme, jih proučiti, dati članstvu v razpravo, da bi lahko člani zavzeli jasna, konkretna stališča do vseh vprašanj, ki so bila obravnavana na V. kongresu ZSJ.
Ista naloga velja za sindikalne podružnice v ustanovah. Toda reči moram, da aktivnosti teh organizacij še ni čutiti. Naša osnovna slabost je prav v delu sindikalnih podružnic, v pomanjkljivi aktivnosti sindikalnega članstva pri uresničit' določene politike.
In če govorimo o delu in nalogah. ki stoje pred sindikalnimi vodstvi v komuni, republiki in federaciji, ne mislim samo na
vodstva. Sindikalna vodstva morajo pri uresničitvi politike, sprejete na V. kongresu, izdelati konkretne analize problemov, nalog in stališč ter informirati organizacije na terenu o njihovem uresničevanju. Kolikor se bodo vodstva bolj posvetovala z organizacijami na terenu, toliko bolj bodo predstavnik mišljenj in stališča delavskega razreda, delavcev; ne bodo birokratsko vodstvo, ki lahko bolj ali manj čuti potrebe proizvajalcev, toda v bisitvu ostane le birokratsko. Pri tem ima važno vlogo tudi časopis »Rad«. Zvezo med podružnicami in vodstvom, od podjetja do federacije, je mogoče v veliki meri ustvariti preko časopisa. Problemi, ki jih bo treba v sindikatih razrešiti, niso maloštevilni. Zato morajo konkretne rešitve, konkretni predlogi s terena najti svoje mesto v »Radu«.
SAMOSTOJNOST JE V BISTVU
RAZDELITEV VI,OG PRI URESNIČEVANJU ENOTNE LINIJE SINDIKATOV
Običajno postavljajo vprašanje: če je sindikalna organizacija samostojna v odrejanju svoje politike in zavzemanju stališč, kako je potem mogoče do-
PLENUM SINDIKATA INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE
NAGRAJEVANJE STROKOVNIH SLUŽB
Plenum republiškega sindi-**ta industrije in rudarstva je svojem zasedanju temeljito razpravljal o nagrajevanju strokovnih služb v delovni organi-**ciji. Izhodišče razprave je bilo v ugotovitvi, da samo s povečanjem produktivnosti neposrednih proizvajalcev ne bomo do-*egli pomembnih uspehov, da
* zato pomanjkljivo izdelani »istem nagrajevanja strokovnjakov potrebno izgrajevati, da n°do strokovnjaki za dobro delo Oobro nagrajeni. Izrečena je kila ugotovitev, da bi se morali nspehi ali neuspehi posamezne delovne organizacije najobčut-n* *je odraziti na osebnih dohodkih strokovnjakov.
Izhodišče razprave je bilo I' tem, da pri nas nimamo izdelanih meril za nagrajevanje strokovnega in vodilnega kadra, Qa v glavnem prevladujejo fiksne postavke, da smo že imeli nekaj meril nagrajevanja, toda zaradi nekaterih slabosti v sistemu smo jih skoraj v celoti "kinili. Za osnovno usmeritev lri oceno je plenumu služila »nketa, ki so jo izvedli v 75 večjih podjetjih, ki zaposlujejo preko 100.000 ljudi. Ugotovitev ankete je bila, da ima le 25 podjetij stalno službo za proučevanje nagrajevanja. Ker je tako eelo pri večjih kolektivih, se ysiljuje zaključek, da je v manjših razmerje v korist tistih, ki lrnajo stalno službo za proučevanja nagrajevanja, še slabše. To hi lahko pomenilo, da blizu 90 odstotkov naših podjetij nima službe, ki bi proučevala, spremljala funkcionalnost svojega sistema nagrajevanja, odpravljala slabosti in predlagala bolj-
še rešitve. Obiski in pregled statutov nekaterih podjetij kažejo, da tudi statuti niso določili jasnejših načel nagrajevanja po delu in da je zato izredno važno, kakšni bodo bodoči pravilniki o delitvi in nagrajevanju.
Vsekakor bo pri izdelavi bodočih pravilnikov potrebno spremeniti dosedanjo prakso, ko smo imeli merila predvsem za delavce v neposredni proizvodnji, medtem ko za pomožne in strokovne službe meril za nagrajevanje skoraj ni bilo.
Plenum je nadalje ugotovil, da ni stimulativno nagrajevati kogarkoli za karkoli, temveč, da naj bo nagrajevanje odvisno tudi od konkretnega položaja, v katerem se podjetje nahaja, od značaja problemov, katere hoče z nagrajevanjem razrešiti, in ekonomskih ciljev, ki jih hoče doseči. Včasih je potrebno posebej stimulirati fizični obseg proizvodnje, drugič kvaliteto, tretjič lom in škodo v transportu, včasih nabavo in prodajo, prehod na specializacijo in serijsko proizvodnjo. Vendar to ne morejo biti poglavitni čini-telji in ne morejo veljati za večino proizvajalcev, temveč predvsem za tiste službe in posameznike, ki lahko na odpravo teh slabosti najbolj odločilno vplivajo. To pomeni, da bi morale biti škarje tako imenovanega »gibljivega dela« pri odgovornih delovnih mestih bolj odprte, pri manj odgovornih pa manj. Nekateri primeri iz naše prakse pa kažejo ravno obratno razmerje.
Posebno, zelo pomembno in občutljivo področje zaposlenih v strokovnih službah je izdela-
va proizvodnih normativov. Samo na osnovi zanesljivih proizvodnih normativov, ki morajo zajemati tehnično normirane proizvodne stroške, je mogoče graditi trden sistem stimulativnega nagrajevanja. Normiranje mora zajemati neposredne in posredne stroške proizvodnje. Le tako je mogoče meriti poslovne uspehe v proizvodnji.
Med zelo pomembne, a pri nas zelo zapostavljene oblike nagrajevanja bi morali uvrstiti tudi novatorstva in racionalizacije. Nagrade za novatorje in racionalizatorje bi morale biti večje, ne pa zgolj simbolične. O tem bi kazalo napraviti posebne pravilnike, da bi z njimi vzpodbudili vse proizvajalce, ki lahko po najbolj uspešni poti pomagajo k boljšim gospodarskim uspehom.
Poseben problem predstavlja ukinjanje individualnih meril nagrajevanja,	ki	so ga	nekje
nadomestili z »višjimi oblikami kolektivne stimulacije«. Razumljivo je, da bi se biio nesmiselno boriti proti skupinskim normam	tam, kjer	je delo	tako
povezano, tam kjer so upravičene, toda treba jih je odpraviti povsod tam, kjer pomenilo samo	potuho	nekaterim	službam,	da jim	ni	treba	iskati
normativov in meril.
Velika odlika tega plenuma je bila izčrpna, pretehtana, stro kovna razprava, ki je osvetlile in pojasnila nekatere izkušnje in sisteme nagrajevanja.
Plenum je razrešil' dolžnosti tajnika Ivana Urha, ki odhaja na študij, in izvolil za novega tajnika Stjepana Sauberta.
-vlm
seči enotnost sindikata, sindikalnih organizacij?
Toda vprašanje je potrebno postaviti čim bolj konkretno. V tem primeru tudi ne bo težko najti odgovor.
Katere probleme rešujejo v podjetju? Najprej odrejajo poslovno politiko — kaj in koliko bodo proizvajali, v kakšnem izboru, kvaliteti, po kakšni ceni bodo prodajali proizvode na tržišču. Ta vprašanja zelo resno pretresajo v podjetjih in delovni ljudje zelo samostojno o njih odločajo. Pri tem pa tiči naslednja nevarnost: da pri odrejanju poslovne politike ne prevladujejo tehnokratski elementi, da uprava podjetja vse sama rešuje, da se ne posvetuje z delovnim kolektivom.
Kakšna ie v tem primeru vloga Radikalne podružnice? Oči- -virih, v zavzemanju stališč do teh problemov. Sindikalna podružnica' jih tudi samostojno predlaga. Ne potrebuje soglasja višiih vodstev pri zavzemanju stališč. Sindikalno vodstvo lahko samo pomaga sindikalni podružnici in članstvu uri ttftvze-manju pravilnih stališč, posreduje iim rezultate, dosežene v drugih nodietjih itd. Ali na primer. o delitvi po delu v drugem podietju. Praktično: Kako ie izpeljana organizacija proizvodnje delitev po delu. kakšna ie delitev na ekonomske enote, delitev osebnih dohodkov v ekonomskih enotah itd. Vsa ta vprašani« sp notraoia stvar podietii. Edino kar ni notrania stvar ood-jetia — ali ie delitev osebnih dohodko'7 v skladu s produkt,iv-npstip dela. 'aiti se oblikujem družben! kriteriii in merila, ki so ;:b sprejeli višii or°ani.
o^oda. če Kodo uvedli v podjetju tržne ali interne cene kot merilo dosežene ofoduk t i-m ost i dela v Posameznih ekonomskih enotah, kako bodo re«!1i nroble-rne detitve osebnih dohodkov v ekonomskih enotah, kako bodo izvedli analitično oceno delovnih mest. kako ho realizira: a soudeležba delovnih mest v
(Nadaljevanje na 6. strani)
Dragi tovariš Tito!
V imenu delavskega razreda Jugoslavije in vseh delovnih ljudi naše dežele Ti čestitamo ob rojstnem dnevu in Ti pošiljamo naše najtoplejše pozdrave in najboljše želje.
Delavski razred Jugoslavije — iz katerega si izšel in katerega smelo in neomajno vodiš po poti izgradnje socialistične družbe, v kateri delovni človek samostojno odloča o svojih delovnih in življenjskih pogojih — dobro ve, da si vedno zaupal vanj in da si mu ob vsakem obdobju našega razvoja postavljal nove in odgovorne naloge. Tvoje besede, izrečene na petem kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije so sprejeli za svoje milijoni delovnih ljudi po vsej deželi, ker izražajo želje in potrebe jugoslovanskega delavskega razreda. Hitrejši 'gospodarski in družbeni razvoj, občutnejše izboljševanje življenjske ravni in krepitev sistema samoupravljanja, zasnovanega na enotnosti interesov jugoslovanskega delavskega razreda, so cilji, ki si nam jih postavil, obenem pa tudi zahteve naših delovnih ljudi in prvi pogoj našega vsestranskega napredka. Delavski razred jih bo z uspehom uresničil, kakor je
Vso srečo za rojstni dan tovariš Tito!
to doslej vedno storil. Organiziranje naših vrst in aktivno vključevanje v priprave za Vlil. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, doseganje vedno večjih uspehov na področju materialnega in družbenega razvoja naše socialistične skupnosti so darila, ki Ti jih delavski razred Jugoslavije in vsi delovni ljudje pošiljajo ob Tvojem rojstnem dnevu.
Vedno s Teboj, usmerjani s Tvojo revolucionarno mislijo in akcijo, bomo z vso prizadevnostjo nadaljevali pri razvijanju socialističnih družbenih odnosov, uvrščanju materialne osnove naše družbe, dviganju blagostanja naših delovnih ljudi in pri krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov — najmočnejšem jamstvu naših prihodnjih uspehov.
Ob Tvojem rojstnem dnevu in ob vedrem prazniku mladosti naše dežele Ti od srca želimo dolgo življenje, vedrost in veselje, še veliko veliko uspehov pri vsakem delu, ki si ga boš naložil in ki bo pripeljal do nadaljnjega procvita naše socialistične družbene ureditve.
Srečno za rojstni dan, ljubljeni tovariš Tito!
Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije Predsednik
Svetozar Vukmanovič-Tempo
Sekretar CK ZKS Miha Marinko čestita tovarišu Titu za 72. rojstni dan
RAZGOVOR Z IVOM JANŽEKOVIČEM
t
OB PLENUMU OSS CELJE
OD RAZPRAV K DEJANJEM
Ker čakajo sindikalne organizacije, predvsem pa članstvo sindikatov po V. kongresu velike naloge, smo se obrnili na podpredsednika republiškega sveta ZSS Iva Janžekoviča, da nam je odgovoril na nekaj vprašanj.
Na V. kongresu pa tudi v sindikalnih organizacijah je bilo veliko razprav o pretirani, nesmotrni investicijski potrošnji. Tej ugotovitvi in zahtevi po zmanjševanju pa nekateri nasprotujejo, češ da je pri njih vse v redu in da ni mogoče zmanjšati obsega investicij?
Težava in slabost je v tem, da vsak rajši vidi le soseda, slabosti drugih, neradi pa kritično analiziramo stvari v lastni hiši. Toda v sedanji situaciji je prav kritična analiza lastnih slabosti na vseh ravneh in korektura take prakse lahko edino zagotovilo, da bomo uspeli.
Poleg ugovorov in dokazovanj, da ni mogoče ničesar spremeniti, se širijo glasovi, da smo sindikati nasploh proti investicijam. Tako zaobračanje besed in smisla naših zahtev kaže, da bi nekateri s pleteničenjem radi zadržali staro prakso. V sindikatih smo samo mnenja, da je investicijska fronta preširoka, v številnih primerih tehnično ne-proučena in marsikje so investicije samo plod želja po gospodarskem razvoju brez proučene ekonomske smotrnosti in brez zagotovljenih sredstev. Jasno je, da tako obsežno prekoračevanje investicij nosi v sebi inflacijske tendence in vpliva na zmanjševanje življenjske ravni proizvajalcem. Zato menimo, da je potrebno proučiti, katere investicije najlaže preložimo, s katerimi je potrebno pohiteti. Če
hočemo tu doseči kakršen koli uspfeh, bodo morali nekateri investitorji od federacije do delovne organizacije zmanjšati programe, da bomo lahko na račun zmanjšanih investicij povečali osebno potrošnjo. Želim poudariti, da sindikati v Sloveniji v celoti podpiramo politiko, ki jo je sprejela skupščina republike 'Slovenije, ker menimo, da je prav to način in pristop k uresničevanju zaključkov, ki j'h je formuliral V. kongres.
Nekateri samo v investicije zaverovani gospodarstveniki opozarjajo, da bomo z
zmanjšano investicijsko gradnjo zavrli dinamični razvoj gospodarstva.
To bi bila nevarnost, če bi se zavzemali samo za zmanjševanje investicij. Toda hkrati, ko stojimo na stališču, da je treba zmanjšati investicije, smo tudi mnenja, da je potrebno bolj načrtno in zavzeto izkoriščati notranje rezerve. Tu mislimo predvsem na uvajanje druge in tretje izmene, ki ponekod ne zahteva velikih novih sredstev, mislimo na odpravljanje ozkih grl v proizvodnji, nadalje na integracijo, kooperacijo, specializacijo, nadalje na boljšo organizacijo proizvodnje, tehnologije. Prepričan1 smo, da je prav, če delovnim organizacijam in neposrednim proizvajalcem prepustimo več sredstev za razširjeno
Kdo bi preštel vse številne pionirje, ki so za praznik mladosti tekmovali v Tivoliju v Ljubljani	Foto: Milan Šparovec
V NOVIH HALAH TITOGRAJSKE TOVARNE »RADOJE DAKIČ«
ŠTIRIDESET KREDITOV IZ ŠTIRIDESETIH VIROV
Vseeno dober start na težišču < kot za vse ostalo
Samo za stavbe so porabili skoraj toliko, > flli so se strokovnjaki zmolili?	*
Z zaporedno številko 40 se zaključuje spisek ustanov, ki so dale kredite za rekonstrukcijo tovarne »Radoje Dakič« v Titogradu. Na tem dolgem seznamu so, razen centralnih bank, vpisani tudi razni lokalni in republiški organi, komunalne banke in drugi. Vsi so se združili in angažirali pri financiranju te tovarne.
Tovarna ni dobila dosti sredstev iz centralnih virov, toda zato ni pokleknila — pravijo. Zahtevala je sredstva od vsakogar, ki bi jih lahko dal. Niso vpraševali za pogoje, želeli so, da bi stroji čimprej stekli. In zavrteli so se! Prva faza izgradnje je zaključena.
Nič zato, če 40 kreditorjev čaka na obresti!
Pogoji — v resnici — niso ugodni: kratki roki in visoke obresti:
— Dobili smo okoli d\je milijardi dinarjev kreditov za nabavo opreme z odplačilnim rokom samo petih letih in obrestno mero 6 "/e, pravi direktor te tovarne. To zanjo ni majhna obremenitev.
Kako bo tovarna »Radoje Dakič« prišla do konca s tolikšnim številom kreditorjev in s tolikšnimi obveznostmi, ne vemo. Znano pa je, da je podjetje dobro startalo na tržišču. Vendar za zdaj pokrivajo le poslovne stroške in osebne dohodke. Za sklade še ne morejo misliti, ker so obveze in stroški previsoki.
SAMO ZA ZGRADBE — VSAK DRUGI DINAR!
Nove in prostrane proizvodne hale bi lahko, tako kaže, sprejele precej več strojev, kot pa jih imajo zdaj. Drage so bile. Samo za stavbe je podjetje porabilo okoli 43 "Zn vseh sredstev. Toda stavbe so vseeno samo zidovi. Tudi v cenejših halah je mogoča enaka proizvodnja kot v najdražjih, pa vendar..
V naši državi to ni prva tovarna, ki ima drage proizvodne hale. Tudi v mnogih drugih tovarnah so za zidovje porabili prav toliko, kot za vse ostalo. Kakor da bi gradili spomenike in ne prostore, kječ naj bi proizvajali.
Resnici na ljubo — tukaj imajo opravičilo za predimenzionirane hale. Sprva je bila predvideno, da bodo gradili več-
jo tovarno, pa so zanjo planirali večje hale in druge zgradbe Kasneje pa so program skrčili. Tako je bila nova, manjša tovarna »vseljena« v zgradbe, predvidene za večjo. Sicer pa se bo tovarna razraščala' in nove hgie bodo dobivale novo opremo.
Vendar to ne pomeni, da ni bilo mogoče bolje gospodariti s sredstvi, ki niso bila lahko pridobljena.
BOLJE, KOT SO PRIČAKOVALI
Sprva stroko*ijaki niso predvidevali najboljše prihodnosti temu titograjskemu novorojenčku, ki proizvaja bagerje in na-* kladalce. Takrat, ko so bile odobrene investicije za tovarno, so se zožile investicije za gradbeništvo, ki je zašlo v krizo ' Gradbeni stroji takrat niso bili posebno iskani. Zato so strokovnjaki, v soglasju z investitorjem, potegnili debelo rdečo črto čez prvotni program. Številke so se zmanjševale, včasih so jih delili z dva... T;ako so program z 12 milijard skrčili na sedem milijard.
Obleko so si torej skrojili po razmerah, ki so takrat vladale na tržišču.
Vendar taka kratkoročna predvidevanja največkrat niso realna, še posebej, če gre za gradnjo novih tovarn. Ko so spet zaživela gradbišča, so se tudi razmere na trgu spremenile. Kupci so navdušeno sprejeli izdelke tovarne »Radoje Dakič«.
— Če bi imeli trikrat tolikšno proizvodnjo, bi vse prodali, — pravi direktor. Predvidevanja strokovnjakov se niso izpolnila ...
— Če bi gradili tovarno po prvotnem programu, z 12 in pol milijardami investicij, bi zdaj lahko izdelovali bagerje v serijah po 250 strojev. Tako pa smo. s sedmimi milijardami odobrenih investicij, usposobljeni le za serije po 150 strojev.
To seveda ne pomeni, da tovarna ne bi zmogla proizvajati večjih serij. Načrte in programe za razširitev že pripravljajo.
ZDAJ — NA TUJA TRŽIŠČA
Nova tovarna je bila hitro zgrajena. Hitro je osvojila tudi proizvodnjo: 86% sestavnih delov . za bagerje in 80 % za nakladalce.
Vendar, so, ob vseh vlaganjih v stroje in zidove, premalo
investirali v kadre. Za gradnjo stanovanj so izločili vsega 3,5 •/« sredstev. Tudi tukaj pa brez sta-
novanj ne bodo dobili strokovnjakov.
Pokazali so nam enega izmed osnovnih proizvodov, bager. Nekdo ga je, zavoljo njegove gibčnosti imenoval kar »balerina«. Strokovnjaki pravijo, da pomeni zadnjo besedo tehnike.
Proizvodnja »balerin« pa bi lahko bila cenejša, če ne bi bilo visokih obveznosti, 40 kreditorjev in vsega ostalega.
Prvi koraki nove, pomlajene tovarne pa so vseeno bolj gotovi, kot so mislili navzlic vsem težavam, s katerimi se bori industrija tega nerazvitega področja. Zdaj se »Radoje Dakič« pripravlja za nastop tudi na tujih tržiščih. Kako bo tam uspel pa je seveda odvisno predvsem od proizvodnih stroškov in cen.
D. VUKOVIČ (po »Borbi«)
reprodukcijo, ker bodo iz tega izvora bolje naložena, kot pa če jih delimo od zgoraj navzdol. Investicijska politika mora biti taka, da bo predvsem podprla smer intenzifikaeije gospodarjenja in na tej osnovi tudi omogočila ^hitrejši porast zaslužkov in odpravo nizkih osebnih dohodkov.
Tako napovedan boj notranjim rezervam pa bo zahteval večje angažiranje sindikalnih organizacij in članstva.
To vsekakor. Vendar sindikalna organizacija sama ne bi mogla uspešno razrešiti teh nalog in številnih problemov, ki bodo v zvezi s tem nastajali v gospodarski operativi. Zdi se mi, da je eden od izredno važnih, če ne celo,temeljnih problemov v tem, kako bomo uspeli v delovni organizaciji izpeljati sistem na-grajevanja, zlasti še nagrajevanje strokovnjakov. Podatki namreč kažejo, da od mojstrov navzgor skoraj izgine vsakršno nagrajevanje strokovnjakov. V resnici pa bi morali osebni dohodki strokovnjakov biti občutneje povezani z gospodarskim uspehom delovne organizacije.
To pa pomeni, da bo treba iskati in oblikovati merila nagrajevanja. ki bodo sproščala ustvarjalnost in prizadevnost.
Povsem jasno se zavedamo, da sprememb v nagraievanju ne ho mogoče doseči preko noči. Zato bi bilo zelo škodljivo, če bi začeli razprave in iskati merila nri naitežiih problemih, kar včasih preradi počenjamo. Po mojem mneniu je treba nainrel urediti in poiskati merila za tiste primere in delovna mesta, kjer strokovnjaki naiboli občutno vplivajo na dinamiko proizvodnje. Iz teea iedra pa bi bilo potrebno širiti krog na vse proizvajalce.
Seveda teh nalog ne bo mogoče obiti brez pravilnikov, ki lih je potrebno prilagoditi načelom statutov in spoznanjem, ki so nastala v zadnjem času. Predvsem bo potrebno nadrobneje. z večjo materialno pristojnostjo in odgovornostjo urediti položaj neposrednega prodajalca. da bo o vseh temeljnih stvareh informiran, da bo lahko ob bistvenih stvareh odgovorno odločal
Ze sedaj čutimo pomanjkanje delavcev v Sloveniji, sai je v našem gospodarstvu zaposlenih že blizu 40 ono do. javcev iz drugih republik. Cc pa bomo začeli uvajati čnt-go in tretjo izmeno, bo pomanjkanje še večje.
Težave s pomanjkanjem delavcev že nastajajo in bodo v prihodnosti brez dvoma še večje. Rešitve vidim predvsem v dveh smereh:	z odkrivani em
notranjih rezerv, ki so v slednji delovni organi začni in z zaposlovanjem žena. Če pa hočemo omogočiti hitrejše zaposlovanje žena, moramo nujno misliti na reševanje kompleksa drugih vprašanj, ki se nanašalo na razbremenitev žena. Postopen prehod na enoizmenski pouk in skrb za šolsko mladino preko celega dneva, pospešiti izgradnjo varstvenih ustanov za predšolsko deco itd. K reševanju teh problemov pa bo treba zlasti v industrijskih središčih in mestih pristopiti z vso resnostjo, če želimo, da omogočimo hitrejše zaposlovanje žena.	V. T.
TEMELJNE
NALOGE
SINDIKATOV
Na plenumu okrajnega sindikalnega sveta Celje so razpravljali o nekaterih temeljnih nalogah sindikalnih organizacij, ki jih je nakazal peti kongres. Tako so razpravljali o tem, da je potrebno prenesti sredstva za razširjeno reprodukcijo na neposredne proizvajalce, povečati delež osebne potrošnje v bruto proizvodu, doseči večjo izkoriščenost proizvodnih kapacitet, zlasti pa uvajati drugo in tretjo izmeno v proizvodnjo, izboljšati tehnologijo dela, nagrajevanje strokovnjakov po delu in odvisnosti od rezultatov gospodarjenja, zmanjševati obseg investicij, zlasti še tistih, ki nimajo tehnične dokumentacije in zagotovljenih sredstev za izgradnjo, kar vse bo omogočilo boljši življenjski standard delovnih ljudi.
Razumljivo je, da razprava o tako številnih problemih ni mogla biti temeljita, da je bilo pogosto izraženo le splošno načelo in ugotovitev, ki ni bila podkrepljena s podatkom, ali analizo, da je bilo pač potrebno verjeti besedi, ni pa bilo možno tehtati argumentov. Če je tak način razprave vsilila množica operativnih, neposrednih nalog, ki so bile sprejete na kongresu in nadrobneje izdelane v prvih pokongresnih razpravah, potem je treba za bodoče nujno bežati od vsakih posplošitev. načelnosti in preiti k čedalie bolj studioz-nemu, vnaprej odpravljenemu oroučevan.iu gradiva, da na priliko navzoči že vnaprej vedo, v čem bo težišče razprave, da se nanjo pripravijo, ne pa kot se dogaja doslei, da referat navrže nekaj temeljnih ugotovitev, del razprave pa gre mimo njih in navrže nove probleme. Tako potem navzoči ne vedo, katere naloge so bistvene, kaj je treba organizirano napraviti, kaj je temeljna in skupna akcija, kaj pa so specifične naloge neke komune ali delovne organizacije. S takim načinom obravnave podpiramo, kar ni naša želia. splošno vzdušje, da. je pri nas vse narobe. da je toliko nepravilnosti in neumnosti, da iih sploh ni mogoče odpraviti. Tak način tudi onemogoča skupno, bofj smotrno akcijo vseh sindikalnih organizacij. ki nam sndčo sedanjega stanja edina lahko zagotovi res.uspešno delo. ki nam edina lahko zagotovi, da ne bomo o nekaterih stvareh v nedogled razpravljali. temveč da j'h bomo tudi uspešno spreminiali.
Takšna razmišljanja se vsiljujejo predvsem zaradi tega, ker smo združno ugotavljali, da imamo opravka s slabo prakso, da z njo ni potrebno obračuna- , vati na ideološkem, na teoretičnem področju, ker slaba praksa ne more imeti dobre teorije, temveč da je treba slabo prakso kar najbolj učinkovito odpravljati. Ker pa slabosti, njihovo toleriranje' in prikrito dopuščanje ni stvar proizvajalcev, ta praksa je nastala in se kultivirala v različnih pisarnah in uradih, delala ie mimo in zoper voljo proizvajalcev, ni delala s programi in odkritimi ka.tami,
temveč prikrito, zanašajoč se na neprebujenost delavcev, na njihovo potrpežljivost, zato je treba to prakso tolči na praktičnih primerih. Ravno zato je treba povečati budnost do vseh slabosti in brž ko se pojavijo, je treba mobilizirati vse subjektivne sile, da jih napadejo, da e jim zoperstavijo in jih odpravijo.
Ta temeljna spoznanja je plenum tudi izoblikoval v svojih zaključkih, ko se je zavzel, da je potrebno mobilizirati sindikalno članstvo predvsem na naslednjih konkretnih akcijah:
•	Zmanjšati je treba široko investicijsko fronto, proučiti, katere investicije imajo tehnično dokumentacijo, zagotovljena sredstva, katere lahko odložimo, katere pa je treba čimprej dokončati. Pri tem morajo odpasti vsi ozki, lokalistič-ni interesi, kajti nesmotrno, preširoko investiranje ogroža življenjsko raven vseh proizvajal' cev.
•	Doseči je treba drugačno prerazdelitev narodnega dohodka in delitve med delovno organizacijo in družbo. Delovni organizaciji je treba zagotoviti več sredstev za razširjeno reprodukcijo, ker bo tisti, ki sredstva ustvarja, znal o njih tudi bolj premišljeno odločati.
•	S tem, ko se zavzemamo za zmanjšano investicijsko fronto, za drugačno delitev, je jasno, da je potrebno v delovnih organizacijah storiti vse, da bomo bolj izkoriščali obstoječe kapacitete, odpravljali ozka grla, se medsebojno proizvodno povezovali ih tako dosegali boljše gospodarske uspehe.
•	Izkoriščanje notranjih rezerv, mobilizacijo subjektivnih sil pa ne bo mogoče doseči samo s sestanki in resolucijami, temveč je treba takoj začeti proučevati pravilnike o nagrajevanju, analizirati njihove slabosti ih iskati nova merila, kako bi ' praksi čimbolj dosledno izvedli nagrajevanje po delu. To je zla-
sti važno še za strokovni kader,
ki je bil doslej plačan v stalnih zneskih, neodvisno od gibanja proizvodnje in gospodarskih rezultatov. Naravno bi bilo, če bi se rezultati v proizvodnji in go' spodarjenju najbolj dinamično odražali na dohodkih strokovnih kadrov,
•	Da bo vse to mogoče uresničiti, je potrebno začeti izboljševati in pripravljati nove pravilnike, ki naj izražajo dogovore, zapisane v statutih delovnih organizacij.
•	Ker nam bo pri uvedbi druge in tretje izmene primanjkovalo delovne sile, je potrebno, da v proizvodnjo vključimo večje število žena, T6 pa bo mogoče le v primeru, če bomo v in' dustrijskih središčih uvedli enoizmensko šolstvo in poskrbeli za celodnevno varstvo otrok.
Ti sklepi jasno nakazujejo temeljne naloge sindikalnih organizacij in članstva. O njih bo potrebno široko razpravljati, še bolj važno pa bo, da jih bomo na
široki fronti uresničevali, -virh
OB POSVETOVANJU O URBANISTIČNI UREDITVI SLOVENSKE OBALE
Tudi prebivalci naj soodločajo
Načrtovanje in gradnja nov vih mestnih naselij. njihovo ujemanje z okolico, povezanost z drugimi naselji in mestnimi središči postaja vedno bolj osnovna skrb ne samo strokovnjakov temveč tudi občanov. Pritegnitev javnosti k odločanju
0	važnih urbanističnih ureditvah ni nov izum. V razvitih državah, kjer so vpliv ljudskega glasu v urbanizaciji mest podcenjevali, si danes belijo glave, ker bi marsikatero napako pri gradnji lahko popravili, če strokovnjaki ne bi imeli -kosmatih ušes«. Ljudem danes ni več vseeno, kako jim urbanisti in strokovnjaki urejajo življenje, za-
1	kaj naselij in hiš ne gradimo da bi arhitektom postavljali spomenike, ampak zaradi za d o voljevanja osnovnih človeških potreb prebivalstva. Zaradi svoje obširnosti in splošno družbenega pomena urbanizem ne more biti in ostati domena posa-
meznika ali ene same stroke in njenih strokotvnih teles.
Razvoj industrije, turizma in ostalih panog gospodarstva je sprožil silno hitre premike tudi v Primorju. Posledica tega razvoja so — preseljevala, odliv ljudi z dežele v mesta in hitro naraščanje mestnega prebivalstva. Ta hud pritisk v mesta od pira tudi nove probleme urejanja življenjskega prostora, zahteva urbanizacijo področij. Na) obalni svet ima pri urbanizaciji okolice še druga važna obeležja, ki jih mora pri ureditvenih na. Črtih upoštevati. Zato so obalne občine Piran, Izola in Koper v neprestanem stiku z urbani -stičnimi nalogami in prav nič čudnega ni, če so dnevne potrebe sprožile obširne razprave o urbanistični ureditvi slovenske obale. Zadnji teden sta bili na Koprskem dve pomembni razpravi o urbanističnem izgle-du naše obale. Na javni tribuni so govorili občani, ki jih »žuli
čevelj« obalnega urbanizma, za -zeleno mizo- pa so iskali rešitve strokovnjaki in predstav, niki družbeno - političnih organizacij.
URBANISTIČNE ZAPOVEDI NAŠE OBALE
Šestintrideset kilometrov dolga slovenska obala ima svoje urbanistične zapovedi. Ker je obalno področje v gospodarskem in kulturnozgodovinskem pogledu izoblikovana celota, skušajo našo obalo tudi urbanisti enotno obravnavati. Na tej kratki in edinstveno lepi obaii morajo namreč urbanisti upoštevati .različne činitelje. V skopo odmerjenem prostoru morajo najti ustrezne rešitve za razvoj industrije, za stanovanjska na selja, za pomorsko gospodarstvo, za turizem, pri tem pa naravnih lepot ne bi smeli uničiti. Zgodovina je zelo stroga učiteljica. Naši jadranski sosedi so se namreč zaradi pomanjkanja
čuta odgovornosti za lepo odločili za donosno, pa so tako 1 nepopravljivimi napakami od" vzeli pokrajini veliko privlačnosti. Mi smo z izgradnjo naše obale nekoliko v zaostanku h] se lahko izognemo napakam, k' so jih napravili sosedni narodi-
Osnovni problem urbanistične ureditve naše obale je v iskanju rešitve, da bomo pravilno ločili in povezali industrijske objekte z naselji in svetom, na; menjenim za turizem. Na naš* obali namreč ne moremo enostransko razvijati samo turizma, ampak vse gospodarske panoge, ki imajo pogoje za ražvoj: industrijo, pomorstvo, kmetijstvo in obrt. Ob takšnem okostju Pa je arhitektom težko izdelati urbanistični načrt, ki bo zadovoljiv za petične turiste in za trezne gospodarstvenike.
Prva značilnost slovenske obale je v tem, da je zadržale nedotaknjene naravne lepote. Zato je naloga arhitektov, da


i
I
i
i
I
,
I
!
i
)
)
!
i
1
l
e
n
l.
v
e
ii
i,
ti
o
a
e
a
s.
6
Neposredni proizvajalec -železničar ne pride do besede, ker...
Dandanes ni dovolj samo dobro delati!
Delovne organizacije tekstilne tovarne v Ptuju ni več, kajti la gospodarska organizacije je Prenehala obratovati. Njena osnovna sredstva je prevzelo °brtno podjetje Strojne delavnice. Stroji in naprave so temu Podjetju povsem druge proizvodnje, sicer odveč, zato pa bo s pridom uporabilo prostore, ko bodo preurejeni in obnovljeni za novo proizvodnjo industrijskih izdelkov iz gume za motorno in avtomobilsko industri-Zo in za proizvodnjo listnatih in spiralnih vzmeti. Podjetje je zaposlilo tudi polovico delavcev likvidirane tekstilne tovarne, četrtino jih je zaposlila tovarna avtoopreme, ostale pa druga Podjetja v Ptuju in sosednih krajih.
Rešitev je, pravijo, ekonomska. Strojne delavnice so se izognile investicijam; stroškom za gradnjo prostorov. Delavke Pa so tudi na boljšem, kajti na novih delovnih mestih prejemalo tudi enkrat večje osebne dohodke. Če izvzamemo dejstvo, da je pri tem, ena delovna organizacija nehala obstajati, je s tem zadeva rešena — v zadovoljstvo vseh prizadetih. Toda v razvoju samoupravljanja smo s tem zabeležili nov pojav, delovna organizacija je dobila nezaupnico — kot gospodar! Kot taka je nehala obstajati. Kot tako sprejemajo njene člane tam, kjer so se na novo zaposlili.
Dekleta in žene, s katerimi sem se pogovarjal, so mi v pogovoru večkrat ponovile, da mislijo v novih kolektivih, da so krive za propast tovarne. Menijo pa. da to ni res. To si prizadevajo pokazati z delom. Že v Prvem mesecu so na novih delovnih mestih presegle norme — v času priučevanja. Tiste norme, za katere so moški trdili, da so prevelike! Tako je bilo v Strojnih delavnicah.
“Velikokrat smo prihajale ob Petih zjutraj v tovarno,« pojasnjuje to isto misel tovarišica Anica Froman, ki je zdaj zaposlena v avtoopremi. »V popoldanski izmeni pa smo ostajale Pri delu tudi do polnoči, samo , a_ bi izboljšale gospodarski po-ložaj podjetja. Pa ni čisto nič Pomagalo.«
Torej — delavke so delale kolikor so največ mogle. Gospodarile pa niso. Ker niso imele priložnosti? Pojasnile so mi to takole:
»Kakor je delavski svet sklenil, tako je moralo biti, pa čeprav se člani delavskega sveta s čem niso strinjali.«
To je nelogično iz načelnega vidika, toda v praksi je to marsikje — vsakdanje; volja delavcev ni prišla do izraza skozi delavski svet. Nič čudnega torej ni, če so se delavci svoj čas podučili prekinitve dela za reševanje teh problemov.
Matilda Verlek, Frida Zavec m Lizika Terševec so mi povedale, da pravzaprav o ničemer niso vedele ne one niti druge delavke:
“Tudi po tistem kreganju v tovarni, ko je bil sestanek vseh
naprej zaščitijo prirodo, da je z neprikiadnimi gradnjami ne pokvarijo in zadržijo lastnosti de-žele. Mnogi objekti, ki smo j'»h nb morju zgradili v naglici, niso bili dobro premišljeni. To je Posledica naglega razvoja in dnevnih potreb, pa tudi po manjkanje načrtovanja v dobi, ko nismo vedeli, kje bomo razvijali industrijo in kje stanovanjska naselja.
IZiVIRNI GREHI NAŠEGA ČASA
Vrednotenja urbanizma ne moremo prepustiti strokovnemu QSebju. Ker so stanovanja sestavni del standarda ljudi, bi Arhitekti morali neprimerno bolj upoštevati predloge naročnikov.. Dejstvo pa je, da zaradi časovne stiske posebno pri gradiji turističnih objektov, kjer so roki izgradnje izredno kratki, saj so prejšnja leta razpisovali kredite v oktobru mesecu, v juniju mesecu naslednjega leta pa “i objekti že morali služiti svo« tornu namenu, stikov med na. ročniki in izvajalci ni. V tako kratkem roku investitorji često niso bili sposobni vsestransko Preceniti načrta in so jih pod Pritiskom, da ne bo zamude, stopo sprejemali, čeprav so z
delavcev.« Bil pa je ob prekinitvi dela.
Mar ni zgovorno dejstvo, da so bili ob prekinitvi dela, zjutraj, direktor in vsi vodilni uslužbenci še doma. Tako rekoč v postelji!
Tovarišica Anica iz avtoob-nove, z njo pa so se strinjale tudi druge delavke, s katerimi sem se tam pogovarjal, meni:
»Moralo bi biti tako, da bi delavci lahko sodelovali na sejah delavskega sveta, čeprav niso člani. Potem bi prav gotovo premislili, kako bodo sklenili.«
Na to misel je najbrž prišla zdaj, po likvidaciji tekstilne tovarne. Do kakšne prakse pa bo v delovnih organizacijah tudi prišlo. Saj ptujska delovna or- ' ganizacija tekstilne tovarne ni izjemen primer. Tudi druge delovne organizacije, ki ne ustvarjajo dovolj, da bi lahko gospodarile, bodo prenehale obstajati. Tudi njim bo težko poslušati, da sodijo med slabe gospodarje. Sele tedaj, ko se bo to večkrat zgodilo, se bodo zavedeli vse odgovornosti upravljanja. Prav gotovo bodo istih misli s tekstilko Frido iz Strojnih delavnic:
“Ne bi rada doživela propasti tovarne še v tretjič. £rvič se mi je to zgodilo v tekstilni tovarni Šmarteks v Šmarju, po dveh mesecih dela v tej tovarni pa tukaj.«
Mar dvomijo delavke v gospodarsko trdnost podjetja v' katerem so zaposlene. Seveda, saj tudi tukaj še skoraj ničesar ne vedo o gospodarjenju.
Pa če bi tudi vedele: računi so zaenkrat lepi — proizvodnja se bo potrojila, dohodek tudi, čisti dohodek pa bo za tri in pol krat večji ali — bo vse tako kot predvidevajo! Slišati je namreč, da podjetja z gumarsko proizvodnjo, za iste namene, rastejo kot gobe po dežju. Bodo vzdržali tekmo fc njimi? Če bodo gospodarili in ne samo delali!
To velja za polovico delovne organizacije tekstilne tovarne, ki je usmerjena v novo proizvodnjo Strojnih delavnic. Ta polovica delovne organizacije se bo vrnila v preurejene prostore tovarne in bo lahko kot celota dobro gospodarila. Sedanja delitev čistega dohodka je v Strojnih delavnicah 78:22, kar pomeni solidno osnovo za začetek gospodarjenja v primeri s tekstilno tovarna, ki skladov sploh ni ustvarjala. Drugi, tisti v Avto-obnovi imajo podobne, tudi boljše pogojh za gospodarjenje, kot so jih imeli v tekstilni tovarni. Samo zagotevit.i si morajo sodelovanje v gospodarjenju.
Če bodo še kdaj ostali brez gospodarske organizacije, bodo znova slišali: »To so tisti, ki so pustili propasti podjetje.« V tretje si bo vsakdo premislil ali jih bo sprejel v kolektiv. Biti samo dober delavec, je dandanes premalo! Biti moramo tudi gospodarji. Pa če nismo — si moramo do kraja izboriti to pravico!
VIKTOR ŠIREC
njimi prevzemali velika denarna bremena.
Večkrat so bili pri tem prekršeni osnovni zakonski predpisi Tako imamo tudi v obalnem območju veliko zgradb, ki ne služijo najboljše svojemu namenu. Načrte sprejemajo mimo nosilcev investicij. Razen tega skoraj vse gradbuene načrte delajo v neverjetni naglici, kar ima za posledico,, da so izračuni površni in da prihaja do velikih prekoračitev. Hotel Central v Portorožu, ki je tik pred dograditvijo, bi po prvih računih moral veljati okoli 350 milijo-* nov, njegova vrednost pa se je v času izgradnje dvignila na 640 milijonov. Takšne prekoračitve povzročajo, da nimajo za. gotovljenih sredstev za prekoračitev in se pogosto pojavlja vprašanje, od kod vzeti denar. Prekoračitve so v naših pogojili hud zadržek, zato bi bil že skrajni čas, da začnemo graditi s čistimi in točnimi računi.
Dolgoletne izkušnje, ki jih imajo v obmorskih mestih pri gradnjah turističnih objektov nas niso veliko naučile. Racionalizacija gradnje ni zagotovljena, ker ni temeljitih načrtov, kaj pravzaprav v nekem turističnem naselju želimo zgraditi.
Dovolite mi, da v nekaj stavkih nanizam izkušnje, kako se načela' in stališča V. kongresa ZSJ uveljavljajo v praksi, v dejavnosti prometa in zvez, konkretneje na jugoslovanskih železnicah.
Kot delegat kongresa sem na željo več sindikalnih podružnic organiziral množični sestanek^ v enem naših železniških vozlišč, kjer sem na željo sodelavcev podrobno poročal o pripravah na kongres, o poteku kongresa ter o njihovih zaključkih in stališčih.
Za uspešno pokongresno delo, t0 je realizacijo kongresnih stališč in načel v prakso, sem imel dva močna argumenta, in sicer:
S spremembo zakona o organizaciji jugoslovanskih železnic (Ur. 1. SFRJ 17/64 z dne 22. IV. 1964), s katero* smo dosegli nov uspeh v deetatizaciji naše oblasti.
Po strokovni plati smo pričakovali uskladitev zakona o organizaciji jugoslovanskih železnic z zvezno ustavo, kar bi moralo zagotoviti našim kolektivom vse elemente samoupravljanja, ki so nam z ustavnimi načeli zagotovljeni, pa jih še nimamo.
Toda nemalo sem bil presenečen, ko sem dva dni pred sklicanim množičnim sestankom dobil v roke dokaze, da peščica »birokratov« v Skupnosti jugoslovanskih železnic v Beogradu želj odvzeti železniškim kolektivom še te, le bolj formalne pravice samoupravljanja, namesto da bi jim dali to, kar jim po vseh naših družbenih normah pripada. Namesto uskladitve zakona o organizaciji Jugoslovanskih železnic, kar bi moralo dati železniškim kolektivom poglobljeno delavsko samoupravljanje, so na sestanku Skupnosti jugoslovanskih železnic dne 7. V. 1964 maloštevilnim delegatom naših kolektivov (iz Skupnosti železniških podjetij Ljubljana sta bila na sestanku dva delegata) želeli vsiliti določbe, ki so tudi po njihovem priznanju protiustavne ter bi pomenile ponovno uvedbo centralizacije na jugoslovanskih železnicah.
Vprašanje: Kako si upa nekdo, ki ga plačajo .železniški kolektivi, delati za hrbtom železniških kolektivov in proti interesom železniških kolektivov 14 dni po V. kongresu ZSJ, katerega resolucija med drugim pravi:
»Neizvajanje sprejetih stališč in principov v življenje, bi povzročilo socialističnemu razvoju naše družbe ogromno ško-do.«
Točno je tako in lahko trdim, da bo imel tudi ta poskus za posledico tako gosnodarsko kot tudi politično škodo.
Odgovor na vprašanje, kako lahko sploh^ pride do takih anomalij, ni težak: Neposredni proizvajalec železničar, ne pride do besede v najvišjih železniških forumih. Ce ga že kdo kaj vpraša, potem njegov odgovor (predlog, zahtevo) posredujemo na vrh preko mnogih transmisij, kjer ga na koncu posreduie uslužbenec Skupnosti jugoslovanskih železnic v taki obliki,
Na naši obali gradijo sedaj dve važnejši turistični postojanki v Zusterni in v Luciji, toda živa duša ne ve, kaj bodo ta turistična naselja obsegala. Objekte razširjamo in dograjujemo sproti brez funkcionalne poveza, nosti.
Zaradi varčevanja bi bilo umestno graditi turistična naselja naenkrat. To bi pocenilo gradijo. Ob naši obali pa imamo nešteto razdrobljenih gradbišč, ki so namenjena turizmu. Ce bi gradili bolj koncentrirano, nam tudi turisti ne bi mogli očitati, da smo jih pustili na cedilu, zakaj za tujce ni ravno prijetno, če morajo stanovati v hotelu! ki ima še povsem neurejeno okolico. -Gostje se včasih celo vselijo v objekte, ki še niso popolnoma dograjeni. To zapušča pri tujcih slab vtis.
Nekateri modernistični objekti pokvarijo celotni vtis turističnega naselja. To grdo napako delamo včasih tam, kjer bi moral priti do izraza lokalni in nacionalni stil.
NE MISLIMO SAMO ZA TRI MESECE NAPREJ
Naš urbanizem preživlja krizo. Gre za vrsto vzrokov, ki so pripeljali do napak pri’ delu.
da koristi njemu — pristašu centralizacije. V konkretnem primeru pa kolektivov nihče ni vprašal za mnenje, ker želijo zagovorniki centralizacije odločati hitro, brez vednosti delov-, nih kolektivov in — v njihovo škodo. (Seja upravnega odbora Skupnosti jugoslovanskih železnic je bila v Mostarju 13. V. 1964, generalni direktor pa bo predložil zadevo v obravnavo Zveznemu izvršnemu svetu do 15. V. 1964.)
Železniški delovni kolektivi so siti mnogih reorganizacij, ker nove in nove reorganizacije Vnašajo v vrste delavcev le de-zorientacijo in brezperspektivnost. Obstoječi zakon o organizaciji Jugoslovanskih železnic omogoča prehod železnice iz javne službe v gospodarsko organizacijo, potrebno ga je uskladiti z ustavo in izvajati, s čimer bi železniški kolektivi dobil; dejansko materialno osnovo za delavsko samoupravljanje; pravico določanja cen prevoza, ugotavljanja transportnih dohodkov železniških transportnih podjetij, usklajevanja prevoznih cen z gibanjem v gospodarstvu, sprostitve komercialnega poslovanja. decentralizacije transportnih poslov . ..
S tem bi uredili ekonomske osnove poslovanja na jugoslovanskih železnicah, s tem bi izenačili neposrednega proizvajal-železničarja z neposrednimi proizvajalci drugih dejavnosti.
Problemov, ki tarejo železničarje, je mnogo, vendar bi na kratko omenil temeljne:
Železnica ima enoten (togi) sistem tarif, (ki je s spremembo zakona sicer teoretično rešen, vendar zaradi močnih centralističnih teženj nerealiziran). Za razliko od železnice, si druge transportne dejavnosti oblikujejo cene samostojno.
Sedanje železniške tarife temeljijo na načelu, da krije prevoz finalnih izdelkov izgubo pri prevozu surovin, toda kakšna je stvarnost?
Letos bo morala železnica Prepeljati 110.000 ton boksita iz Kršana za Kidričevo po 10 (najnižjem razredu), kar znaša'v ceni din 5,96 za netotonski kilometer. Povprečni stroški železniških transportnih podjetij Postojna, Ljubljana in Maribor so znašali v letu 1962 10,04 din za en netotonski kilometer. Zgubo preko 4 din pri netotonskem kilometru, to je skupaj 150,348.000 din, naj b;, kri! prevoz aluminija, ki ga pa od 34.000 ton pride na železnico v prevoz le 5000 ton, kar ni niti 15 e/*; zaradi visoke železniške tarife se večina aluminija prevaža po cesti. Teorija ravnotežja stroškov in dohodkov je tako porušena, s tem so_ pa tud; evidentne finančne težave železniških transportnih podjetij.
Načelo obveznosti poslovanja zahteva, da ima železnica aktivirane vse postaje in da vozi po vseh progah ne glede na višino stroškov. Pred 100 leti, ko so bile naše v glavnem grajene, so bile postaje določene z ozirom na tedanjo konjsko vprego in peš hojo. Skladno današnjemu motoriziranemu dovozu in od-| vozu bi se morale postaje razredčiti, vendar so se tudi v zad-
Ceprav skušamo družbeno odgovornost urbanizma v zadnjih letih utrditi, so oblike sodelovanja s strokovnimi telesi še precej slabe. Na smemo pa podcenjevati tudi objektivnih težav našega' razvoja. Razkcrak med dolgoročnimi načrti in dnevnimi aktualnimi potrebami je hud. Strokovne ustanove, ki urejajo naš perspektivni urbanizem, se ne morejo postaviti na stališče, da jim dnevne zahteve niso mar. Razen tega se regionalne-ga urejanja naše obale lotevamo brez pravih izkušenj. Najbrž 'maloštevilne napake, ki so jih naši arhitekti in urbanisti napravili ob slovenski obali niso tako hude, da bi zaradi tega lahko podcenjevali njihove dosežke in stvaritve. Načrtovati razvoj nekaj let naprej v naših obmorskih mestih samo na idejnih načrtih, ki jih nismo oplodili s potrebnimi in ustreznimi načrti, je huda zamuda. Ko razmišljamo o urbanističnem izgle-du slovenske obale, moramo vedeti, da bodo naši načrti dobri, če bomo do podrobnosti poznali svojo občino in ljudi, obenem pa tudi stopili čim bolj daleč čez domači prag.
ZDRAVKO TOMAŽEJ
njem času celo odpirale nove. Tako imamo danes v Sloveniji 341 postajališč oziroma postaj ali po eno na 4,4 km proge.
Na vsakem postajališču je zaposlenih vsaj 6 delavcev, katerih samo bruto osebni dohodek znaša letno 4,2 milijona dinarjev. Pri tem odpravi 28 postaj le do 50 potnikov dnevno. Postaje Kožljak, Kršan, Raša, Učka in Sentmaver pa ne odpravijo niti 10 potnikov dnevno. Manj kot 3 vagone predaje in oddaje ima dnevno 91 postaj ali 41 'Z', na celotni mreži jugoslovanskih železnic pa je takih postaj celo 47'/». 56 postaj odpravi dnevno le do 0,5 tone paketov.
Z določilom o obveznosti obratovanja na vseh postajah je vzeta železnici glavna možnost za zniževanje poslovnih stroškov in za uvajanje sodobnejšega tehnološkega procesa.
Centralna delitev transportnih dohodkov je močna ekonomska ovira dobremu gospodarjenju v podjetjih, ker se v praksi močno odmika od načela nagrajevanja po delu, saj se dohodki ugotavljajo šele naslednje leto,. kar hromi afirmacijo delavskega samoupravljanja. Vedno močnejša fluktuacija delavcev v kritičnih poklicih nas sili k hitrejšemu reševanju proble-nov, kar pa je zaradi centralističnih teženj otežkočeno.
Ker je prevoz na težjih progah dražji kot na lažjih, se ustvarjena sredstva po sedanjem načinu delitve prelivajo iz podjetja v podjetje in celo iz panoge v panogo.
Delavec ni železničar iz golega idealizma. Ko vidi, da so drugje pogoji dela boljši, gre tja, kjer imajo boljše pogoje in boljše osebne dohodke. Na ta način izgubljamo naše najboljše strokovnjake (strojevodje, kurjače, vlakovne odpravnike), kar nas močno skrbi.
Kongres je jasno postavil načelo, naj probleme rešujemo tam, kjer nastajajo, to je na terenu samem v sindikalnih podružnicah, ne pa na vrhu. Vendar smo spričo takega močnega centralizma mi spodaj pred vprašanjem, kako reševati probleme, če se kljub ustavnim načelom, kljub pravnim in moralnim družbenim normam, ki jasno kažejo smer našega razvoja, najdejo poedinci, ki si drznejo ubirati nasprotno pot in za to nikomur ne odgovarjajo.
V imenu železničarjev odločno protestiram proti vsakim poskusom centralizacije, ki so naperjeni proti interesom kolektivov ter zahtevam izvajanje pozitivne zakonodaje (ustave, zakona o organizaciji Jugoslovanskih železnic), ker je to pravica naših delovnih kolektivov, • ki nam je ne more nihče kratiti.
ALOJZ RIZMAN
POVEČINI SI SEŽEJO V ROKE
Za prijatelje nič'nenavadnega. Težko pa je doseči stisk rok med sprtimi ljudmi. In vendar so poravnalni sveti v petih letih svojega obstoja uspešno poravnali preko 44.000 sporov. S tem niso opravili le -pomembno delo pri utrjevanju in poglabljanju sožitja med ljudmi, temveč so preprečili dostikrat nepotrebno obravnavanje pred sodišči in prihranili strankam stroške. Kot izraziti družbeni organi uspešno prevzemajo in obravnavajo celo. nekatere zadeve, za katere so sicer pristojni sodni in drugi oblastni organi.
Že od vsega začetka, ko so začeli ustanavljati poravnalne svete, je bilo sprejeto načelo, naj bodo člani taki, ki uživajo ugled in zaupanje občanov. Uspešno rešeni spori kažejo, da skoraj nikjer niso odstopili od tega načela. Sedaj dela v poravnalnih svetih 3826 članov, od katerih je 5,5% delavcev, 30,6% uslužbencev, 36,3% kmetov, 10,2 % upokojencev, 2,9 % obrtnikov in 4,5 % ostalih.
O vseh mogočih stvareh razpravljajo. Rešujejo premoženjske spore, stanovanjske zadeve, motenje posesti, nesoglasja zaradi lastnine, lovske in gozdne škode, pa tudi žalitve in spore zaradi lahkih telesnih poškodb. Postopek za stranko je brezplačen, funkcija članov poravnalnih svetov pa je častna in ni nagrajevana.
Ker uspešnost delovanja poravnalnih svetov temelji na zaupanju v člane sveta, je nujno, da ne obsegajo prevelikega področja. Izkušnje namreč kažejo, da poravnalni sveti, ki so imeli velika območja, niso uresničili v celoti svojih nalog. To je tudi razumljivo, saj člani sveta ne poznajo ljudi in drobne problematike na svojem področju, občani pa ne poznajo članov sveta.
Ker zakon o poravnalnih svetih kljub njihovemu petletnemu obstoju še ni izšel, praksa dostikrat odkriva nejasnosti, predvsem v tem, kdo je merodajen za ustanavljanje teh institucij in kdo naj bi skrbel zanje. Četudi še ni predpisov, bi morali ta vprašanja urejati statuti občinskih skupščin in krajevnih skupnosti. Kajti prav krajevne skupnosti, v katerih občani neposredno uresničujejo samoupravljanje na vseh področjih, ki koristijo zadovoljevanju potreb delovnih ljudi, so najbolj poklicane, da tudi skrbijo za poravnalne svete. S tem pa seveda občinskim skupščinam ni odvzeta dolžnost za zagotavljanje materialnih pogojev, da bi te službe kar najbolje delale in se razvijale.
Statuti občinskih skupščin po večini vsebujejo okvirna določila o poravnalnih svetih, tako o ustanavljanju svetov in njihovi organizaciji, o načinu volitev članov sveta, o dajanju materialne pomoči itd., podrobnejšo ureditev pa prepuščajo statutom krajevnih skupnosti. Največkrat pa manjkajo določila o mandatni dobi članov poravnalnih svetov. Praksa pa opozarja, da so prav ta določila potrebna, saj nekateri člani delajo v njih že od ustanovitve. Morda je za tako »podaljšanje« mandatne dobe krivo prav neurejeno nagrajevanje, saj člani svetov dobe le povrnjene potne stroške, redkeje pa tudi nadomestila za izgubljeni zaslužek. Zato je v poravnalnih svetih neprimerno večji odstotek tistih, ki za izgubljeni čas niso prikrajšani na dohodku, kot pa delavcev.
S tem, ko statuti občin in krajevnih skupnosti urejajo status poravnalnih svetov, pa bi postopke pred poravnalnimi sveti ne smeli utesnjevati v toga določila. Poravnalni sveti kot družbeni organi ne morejo imeti značaja oblasti, zato tudi poravnavanje pred njimi ne more imeti izvršilne moči. Obveznosti poravnave pred poravnalnimi sveti so torej le moralne. Lahko pa obravnavajo vse spore o zahtevkih občanov, ne glede na vrednost ali pomembnost spora. Pobudo za obravnavanje zadev je treba pustiti prav vsem, ki so zainteresirani, da se spor reši na miren način.
N. L.
1" nženir agronomije, to-■ variš Piskrček je komaj E brzdal svoj bes. Zami-šiite, delavci ekonomske enote »Krušna dolina« so hoteli, vedeti, zakaj so stroški proizvodnje večji od prodajne vrednosti proizvodnje, čeprav gre za rekordne hektarske donose, za rekordne dosežke pri pitanju živine in rekordni pridelek vinogradov.
»Kaj takega me še nihče ni vprašal,« je očitajoče spregovoril tovariš inženir. »Nobeden izmed osmih predsednikov občine, kolikor jih je bilo, odkar sem tukaj v službi, nobeden izmed treh predsednikov okrajev, kolikor jih je bilo tu-- kaj, dokler je še bil okraj pri nas. da o višjih foru-
mih sploh ne govorim. Vsi so mi dejali le to: Tovariš Piskrček, od tebe pričakujemo visoke donose, za vsako ceno, razumeš. In meni edinemu se je posrečilo dosegati rekorde na tem področju. Dosegal sem visoke hektarske donose, visoke pridelke vsepovsod. Ko mi je za to zmanjkalo denarja, sem šel k temu ali onemu predsedniku in zahteval denar. Saj štroški nikdar niso bili važni. Važ-, ni so bili dongsi...«
»Čudno,« je zamomljal traktorist Branko, »jaz sem pa mislil, da bi radi, imeli visoke proizvodne uspehe zaradi tega, da bi bila izguba manjša.«
»Veste,« se je namrščil tovariš Piskrček, v katerem
je že prekipevalo. »Kaj pa koga briga, kaj vi mislite. Nikogar! Kaj pa so stroški nasproti proizvodnim dosežkom. Ali sploh morete razumeti, kaj je to rekordni pridelek? To je znanstveni uspeh, s katerim bi se rad pohvalil kdorkoli na svetu. Kaj pa mislite, zakaj so vtepi podelili že toliko priznanj in pohval, pa tudi velikih denarnih nagrad?! Zaradi ogromnih stroškov, ki smo jih imeli z doseganjem rekordov v pridelkih že ne! Samo zaradi visokih hektarskih donosov.«
»Ne vem, kaj pravzaprav hočete,« je vstal predsednik ekonomske enote. »Kaj pa vi pravzaprav veste o kmetijski politiki? Srečni ste lahko, da je tovariš Piskrček član našega delovnega kolektiva. Saj je cela občina hvaležna za to, da tovariš Piskrček dela pri nas. Kadar gre za sredstva, naš tovariš inženir samo reče županu: Dajte denar, če ne, pa grem. In župan potem nemudoma skliče občinsko skupščino, da bi nam odobrila sredstva, ki so potrebna za našo rekordno proizvodnjo. Samo zaradi tovariša Piskrčka in njegove sposobnosti.«
Tovariš Piskrček si je med tem že popolnoma pomiril in vzvišeno nasmehnil: '
»Tovariši, res ne vem, zakaj vam sploh vse to razlagam.. Kaj pa je sploh mogoče storiti na tako nizki ravni, kakršno predstavljate vi?! Razen tega sem jaz strokovnjak in me stroški sploh ne zanimajo.«
»Razumemo,« se je oglasil hlevar Martin. »Mi smo strokovnjaki vsak na svo-
kvalificirane ekonomiste, ki so analizirali organizacijo dela,- posamezna delovna mesta, storilnost in produktivnost ter še marsikaj drugega.
P p treh tednih vestnega dela so se izvedenci zavoda za napredek gospodarstva umaknili iz podjetja s kopico zapiskov in'izpolnjenih analitičnih lističev. Namesto njih pa je potem prišel v podjetje račun za poldrugi milijon dinarjev. Hkrati z računom pa je prišla v podjetje tudi študija, da je z ozirom na organizacijo dela, metodo dela in nešteto drugih činiteljev gospodarjenja, poskrbeti za to, da preidejo v podjetju »Pro-jekt-biro« iz 35-urnega delovnega tedna na 42-urni delovni teden.
Zaradi nizkega inteligenčnega nivoja delovne organizacije je prišlo v podjetju »Projekt-biro« ob tem do hudega razburjenja. Problem skrajšanja delavnika pa je ostal iz nerazumljivih vzrokov še do dandanes nerešen.
so člani našega kolektiva: častni člani.«
»Aha!« je zinil tovariš Janža. »To pomeni...«
»Za nas veliko,« je poudaril tovariš Milko. »Z nobenim forumom nimamo nobenih težav.«
»Pa z gospodarjenjem?« je zanimalo Janžo.
»Z gospodarjenjem? 'Včasih. Tedaj pa si sami pomagamo. Saj razumete. Z našimi častnimi člani delovne organizacije. Sicer pa sploh nimamo nobenih težav. Tudi z novinarji ne.*'
Tovariš Milko se je zaupno nagnil k Janži.
»Saj razumete. Ne bi rad. da bi vi imeli težave zaradi nas.«
To osnovno informacijo si je Janža — zapomnil.
Napisal: VIKTOR SIREC
jem področju dela. Stroški niso naša stvar, ampak plače pa so. Kako pa naj pridemo do večjih plač, takih, ki bodo v skladu z doseženo večjo proizvodnjo?«
Tovariša Piskrčka je to popolnoma nestrokovno vprašanje za trenutek zmedlo. Potem pa je le našel izhod. Dejal je:
»Vprašajte računovodjo. Mislim, da je on kriv, da nimate višjih osebnih dohodkov. Zakaj pa ni planiral večje izgube?«
Prenizka raven gospodarjenja
v'-v. >,:■
l’ ' r; if.
NereSljiv problem
ovinar Janža se je oglasil v podjetju »Remont« in povedal sekretarju podjetja, da bi rad zvedel nekaj osnovnih informacij o delovni organizaciji. Tovariš sekretar ga je napotil ■ k predsedniku delavskega sveta, tovarišu Milku.
»Aha,« je pokimal tovariš Milko. »Osnovne informacije. Razumem. Šla turva po podjetju, da si oglelate in — spotoma vam bom povedal vse osnovne informacije.«
Novinar Janža je srečaval prav takšne delavce kot v sleherni remontni delavnici. Radovedno brezbrižno so ju opazovali in hodili svoja pota.
»Naše podjetje ima veliko tradicijo,« je pripovedoval tovariš Milko.
»Kaj pa je to?« se je ustavil Janža pri vrsti najrazličnejših vozil.
»Nič,« je rekel tovariš Milko. »Ne moremo jih popraviti, ker ni rezervnih delov.«
»Aha,« je zamomljal Janža.
»Naše podjetje je zelo re-nomirano,« je nadaljeval tovariš Milko. »Povsod, na vseh forumih je najbolje zapisano.«'
»To pa je ...« je pokazal Janža veliko dvorano med delovnimi prostori.
»Nova delavnica za remont perspektivnih vozil, ki bi morala priti v pro-
Osnovne
infor-
macije
'
met pred tremi leti, pa jih še ni,« je pojasnil tovariš Milko. »Toda to naj vas nikar ne moti. Doslej še nikogar ni motilo. Veste predsednik občine je .bivši član našega kolektiva. Tudi predsednik okraja ...«
»In tisto?« . je pokazal Janža na vrsto vozil, ob katerih ni bilo nobenega delavca.	,
»To je proizvodnja, ki nam je prinesla že sto petdeset milijonov zgube, pa smo jo prekinili,« je dejal Milko. »Pa saj to ni tisto, kar vas zanima.
»Kako da ne. Osnovne informacije ...« se je začudil Janža.
»Pa saj vam jih poskušam povedati,« pa me venomer prekinjate.«
Tovariš Janža ga je debelo pogledal.
»Osnovno kar morate vedeti o nas je to, da smo delovna organizacija, iz katere izhajajo mnogi ugledni tovariši. Ne samo tisti na občini in na okraju. Tudi v republiških forumih so in tudi v zveznih. In še vedno
f~M a sedmimi hribi in dolina-M mi, gledano od juga proti M i severu, je občina, ki je *** ugotovila, da daleč na-naokrog ni farme za pitanje živine. To je ugotovila zaradi tega, ker je želela postati akumulativna, znano pa je, da je meso, zlasti kadar ga hi na tržišču, zelo donosen proizvod. Predsednik občinskega ljudskega odbora je zatorej predlagal svojemu odboru naj sklene zgraditi veliko živinorejsko farmo za najmanj trideset ti-_ soč grl. Ljudski odbor je to z navdušenjem odobril.
Za sedmimi griči in dolinami, gledano od severa proti jugu, je občina, kjer so ugotovili, da se je živinoreja zelo razmahnila, če pa se še ni, pa se bo. In ker živina potrebuje klavnico, če hoče da bo predelana in plasirana na tržišču, so se odločili, da bodo zgradili veliko klavnico, ki se bo imenovala tovarna mesnih izdelkov.
pomoč
Za sedmimi hribi in doli-dami, gledano od vzhoda proti zahodu, je občina, v kateri so prav tako ugotovili, da je živinoreja perspektivna. Ker pa so dobro vedeli, da je živino treba pitati po znanstveni metodi, so sklenili zgraditi tovarno močnih krmil.
Za sedmimi griči in dolinami, gledano od zahoda proti vzhodu, pa so med tem že imeli veliko farmo za pitanje živine. In so jo tudi pitali. In občudovali. Ko pa so to že storili, so se domislili, da bi bilo najbolje, če bi imeli tudi klavnico.
V	komuni, kjer so medtem zgradili klavnico so opazili, da imajo to kar so zgradili, toda nimajo živine, ker jo drugod koljejo sami in da zategadelj ne morejo izkoriščati kapdci-tet, ki so jih izgradili. Sklenili so torej, da bodo zgradili tudi farmo za pitanje živine.
V	občini, kjer so zgradili veliko farmo za pitanje živine, pa so takoj za tem ugotovili, da so cene krmilom visoke in ker so bili že po naravi podjetni, so sklenili zgradit’ lastno tovarno krmil. Bili so prepričani, da lahko le oni proizvajajo cenejšo in boljšo krmo.
Potem, ko so v občini, kjer so zgradili tovarno krmil, ugotovili, da prodajajo le desetino planirane proizvodnje, so sklenili zgraditi farmo za pitanje živine, da bi porabili proizvedena krmila. Ko pa so farmo zgradili, so se sklenili maščevati sosednjim občinam, ki nišo hotele pri njih kupovati krmil, s tem da bodo zgradili tudi klavnico.
Občine, kjer so imeli že farmo za pitanje živine in klavnico, ne pa tudi tovarne krmil, so jim takoj vrnile milo za drago in so takoj naredili načrte za gradnjo lastnih tovarn krmil...
Za sedmimi hribi in dolinami, gledano s katerekoli strani sveta, je občina, ki se pritožuje, da ji druge občine zapirajo tržišča in s tem delajo družbi neprecenljivo škodo.
Če k njim kdajkoli v teh dneh pride kak funkcionar iz višjih forumov, ga pozdravljajo z gasilskim pozdravom: Na pomoč!
"■"X elovna organizacija E E »Projekt-biro« je spo-I W znala, da je že zadnji čas, da tudi ona uvede angleško soboto, kot so to storili že tudi v mnogih drugih delovnih organizacijah. To svoje stališče so podprli z dejstvom, da je inteligenčni sestav njihovega kolektiva mnogo višji, kot v kateremkoli drugem podjetju. Tega pa jim ni bilo potrebno niti dokazovati, kajti potem ko so sklenili skrajšati delovni teden v skladu z načeli ustave, so nastale med njimi tako burne razprave kot nikjer drugje. Vsak član kolektiva razen snažilke in vratarja je dokazoval, teoretično in praktično, da je le njegova rešitev pravilna, vse druge pa zgrešene. Ker pa so vsi drugi trdili drugače, do uvedbe angleške sobote ni moglo priti.
Direktor, ki je že po svojem položaju moral biti najbolj nevtralna oseba, je predlagal salomonsko rešitev: rešitev problema skrajšanja delavnika naj pre-
. V.fiv V.;':. :■■■■.	{ X■	'ZI
vzame povsem neprizadeta — občinska komisija. Toda po mnenju prizadetega kolektiva, ki se z direktorjevim predlogom ni strinjal, je bila občinska komisija za proučevanje skrajšanja delavnika na prenizkem inteligenčnem nivoju, da bi lahko realno presojala razmere v njihovem podjetju. Občinska komisija pa je prišla na genialno misel, da je s tem primerom nastopila idealna priložnost, da se uveljavi občinski zavod za produktivnost in organizacijo dela. Toda ta zavod, ki je bil poosebljen v gradbenem inženirju Petru Glaviču, je sporočil, da bo ta problem lahko proučil šele v poldrugem letu.
Ko je za vse to zvedel delavski svet delovne organizacije, je sklenil naročiti študijo zavoda za napredek gospodarstva, ki je zahteval za. svoje delo le en milijon dinarjev, s pripombo, da bo cena za polovico večja, če zahtevajo pospešeno delo.
Zavod za napredek gospodarstva je potem poslal v »Projekt-biro« kar tri



tudi Čebele delajo v nadurah e tudi Čebele delajo v nadurah
Po stopinjah odgovornosti vseh tistih, ki so dopustili, da se je proizvajalni kombinat AGROMEL Ljubljana po poldrugem letu poslovanja znašel globoko pod
mejo rentabilnosti
Hllllllllllll
lll!l!l!llllllll|[llll!!lin
Poročilo sveta za industrijo občinske skupščine Ljubljana Center, dostavljeno odbornikom, ugotavlja, da je uvedba prisilne uprave v proizvajalnem kombinatu »Agromel« Ljubljana nujna zaradi tega, ker je podjetje od vsega začetka (ustanovljeno 15. 11. 1962) poslovalo v nasprotju z gospodarskimi in finančnimi predpisi ter proti načelom dobrega gospodarjenja!
Na isti seji je predsednik sveta za industrijo občinske skupščine priznal, da je bila — ne glede na specifičnost proizvodnje — situacija jasna že od vsega začetka vsakomur, ki je znal brati med vrsticami, ko je podjetje zahtevalo in od občinske skupščine tudi dobilo več poroštvenih izjav za najetje kreditov in posojil!
Predlagam pot ali vsaj poskus potovanja po stopinjah odgovornosti vseh tistih, ki so to vedeli (?), slutili (?) ali samo domnevali (?), pa vseeno dopustili omenjeni razplet dogodkov.
llllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllll[|||||ll!llll|[|lilllllllDllllllllllillll!lllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllll!ll]||llll|l!ll|llllll||ll||ll|l|llll]lllllllllllllillll!lllll!lll!llllll!llllll|]|lllll
Eno izmed dejstev, ki jih velja raz— tesniti, je postopek, ki je pripeljal do Ustanovitve proizvajalnega kombinata Agromel Ljubljana.
Splošno znano je, da imamo v Slo-Vebiji precej razvito čebelarstvo, kar je Posledica ugodnih naravnih pogojev in ^adicije. Po zadnji vojni se je poro-tudi ideja o družbenfem, na indu-S|rijski način organiziranem čebelarju. Med slovenskega in jugoslovanska porekla namreč dosega najvišjo svetovno ceno in tako pomeni odlično tevozno blago.
Po vojni je bilo že več poskusov, da omenjeno idejo tudi uresničili, če-Prav je znano tudi to, da tako širokopoteznega, na industrijski način orga-teziranega pridobivanja medu, kakor smo si ga zamišljali pri nas, še nikjer na svetu niso niti poskusili, še manj Pa realizirali.
. Zadnji teh poskusov je bila ustanovitev proizvajalnega kombinata AGRO-MEL Ljubljana. Podjetje je napoveda-*.°> da bo že v prvem letu poslovanja doseglo 2,9 milijarde dinarjev celotnega dohodka, izvozilo pa 200 vagonov medu. y lustracijo naj zapišem, da povprečni jugoslovanski izvoz zadnjih let ne pre-
sega 80 vagonov! Edino jugoslovansko specializirano podjetje za trgovanje z medom in drugimi čebelarskimi proizvodi je po desetih letih trdega dčla doseglo, da je pri izvozu udeleženo približno s štirimi petinami. AGROMEL pa je napovedal tako visoke številke ...
Zaključni račun podjetja AGROMEL za leto 1963 je pokazal, da so se krepko ušteli pri njihovem, recimo velikopoteznem, širokosrčnem načrtovanju. Dosegli so le 9,7 % letnega plana prometa! S tem so ustvarili le sredstva za pokritje osebnih dohodkov, 45 °/o planiranih sredstev obveznega rezervnega sklada in niti dinarja za sklade.
PRVA UGOTOVITEV:	Občinska
skupščina Ljubljana-Center nedvomno ne more biti odgovorna, če je v smislu zakonitih predpisov izdala odločbo o konstituiranju kombinata AGROMEL in tako pomagala uresničiti zamisli vseh tistih, ki so na papirju izračunali in predvideli visoko renbatilnost družbenega čebelarstva. Ce kombinat v praksi ni dosegel tistih rezultatov, kot jih je napovedoval, pa odgovornost za sedanje stanje vseeno ne leži zgolj na ramenih kolektiva kombinata AGROMEL.
Velikost in ekonomičnost
I Neizpodbitno je tudi to, da podjetje I Za tisti obseg proizvodnje, kot so ga I Predvidevali, ni imelo pravih pogojev:
! ?iti čebel ne, da ne govorimo o skladi-‘ ?čih, pripravah za predelovanje medu : lri kadrih, pri katerih je mogoče v mar-: Slkaj podvomiti, čeprav je res, da vsem P° vrsti čebelarstvo pomeni osebnega
konjička
j ,. 9b takih pogojih je AGROMEL, da vseeno postal velik, kot je napove-j uoval, ubiral svojstveno pot. Osnovna sodstva so izgrajevali predvsem s kre-; “iti in posojili. Ker v prehodnem ob-I ?ubju, dokler investicije ne bi bile zaključene, iz lastne proizvodnje ne bi m°gli dobiti tistih količin medu in ?stalih čebelarskih proizvodov, da bi Spolnili plan, so se usmerili v »kooperacijo«. Pišem jo v narekovajih zatega-j	ker skoraj v celoti pomeni po-
. klitje za čisto trgovino, za kar AGROMEL navzlic izredno širokemu obsegu : P°slovni)i pooblastil ni bil pooblaščen.
Nakupovalci tega podjetja so obšli vsa j P°dročja, kjer je pri nas razvito čebe-jstvo, in z zadrugami ter zasebniki pklepab pogodbe o »kooperaciji«. Ce je AGROMEL želel odkupiti tisti količine teedu, ki jih je potreboval za dopolnitev manjkajočih količin iz lastne pro-lzvodnje> je v konkurenci ostalih pod-! iptij seveda moral ponuditi višje cene.
* tem je bila dvojna napaka: najprej pzko gledanje zgolj na lastne interese P1 drugič nepotrebno zviševanje cen, i1.1 ni moglo biti utemeljeno tudi za vojn tega, ker je sledilo obilni letini. Zate Pa so ob višji odkupni ceni (za 60 ; bo 80 din pri kilogramu v primerjavi z letom 1962, medtem ko je prejšnja leta odkupna cena naraščala po stopnji | zo dinarjev) v AGROMELU takoj podaji predloge za zvišanje izvoznih prebij 0(j 25 na 35 ali celo 45°/o! j . Tako velikopotezno »kooperacijsko« Pridobivanje medu je seveda precej
vplivalo na stroške. Po podatkih iz zaključnega računa je AGROMEL lani izdal za potne stroške in dnevnice kar štirikrat toliko kot specializirano podjetje MEDEX, ki je sicer doseglo za 100% visijo realizacijo v primerjavi z AGROMELOM in, kot omenjeno, tudi lep izvoz.
Tudi po ugotovitvah občinske skupščine Ljubljana-Center je prišlo do sedanjih razmer v podjetju AGROMEL predvsem zaratii tega, ker je podjetje še najmanj skrbelo za tisto, kar je njihova osnovna dejavnost in zavoljo česar je bilo ustanovljeno. Temu pa se reče: proizvodnja!
DRUGA UGOTOVITEV:	Ponosni
smo, če ustvarimo nekaj velikega, novega ali kako drugače impozantnega (kar se v tem primeru še ril zgodilo!). Vse navduševanje in vsa vzhičenost pa malo pomenita, če ni gospodarskih rezultatov. To ni nova ugotovitev. O vsem tem pa je že ob ustanovitvi AGRO-MELA nekdo najbrž nekaj vedel!
Kaj*so vedeli?
Na zasedinju občinske skupščine Ljubljana-Center je njen predsednik inženir Drago Lipič med drugim povedal:	,
»Čeprav smatram, da je bila skupščina do neke meje zavedena s podatki, ki jih je dobivala od delovne organizacije, mislim, da so taka zavajanja doživljali tudi organi samoupravljanja v delovni organizaciji.«
Tako je predsednik odgovoril na predloge odbornikov, ki so menili, ds je treba poklicati na odgovornost vse tiste, ki so skupščino narobe informirali, oziroma so ji dali docela nasprotujoče si informacije.
Postopek pa je bil res precej čuden. AGROMEL je zahteval poroštva za kredite in za posojila. Ko je šlo za posojila ja nakup čistilnih naprav, je skupščina brez večjih pomislekov dala garancijo. Potem je AGROMEL zahteval 246 milijonov za nakup čebel in panjev in še blizu 200 milijonov za -obratna sredstva. Ker so bili skupščini takrat posredovani podatki, iz katerih je bilo razvidno, da razmere v podjetju še zdaleč niso urejene (še zdaj na primer nimajo obračuna proizvodnih stroškov!), so odborniki zahtevali, naj posebna .komisija razišče poslovanje v kombinatu. Na podlagi ugotovitev te komisije, ki je menila, da je rentabilno poslovanje mogoče le predvidevati, ne pa stvarno dokumentirati, ie svet za industrijo pri občinski skupščini odbornikom priporočil, naj v bodoče ne bi dajali poroštvenih izjav podjetju x AGROMEL, češ da pristojne banke pač najlažje presodijo rentabilnost predloženih investicij. To je bilo na seji dne 7. 11. 1963. Ko pa je AGROMEL dostavil nove podatke, je isti svet na seji 6. 2. 1964 predlagal odbornikom, naj potrdijo poroštvo, ker ni nobenih ovir! Kakor pa je na zadnji seji odbornikom pojasnil predsednik sveta za industrijo, je eden vzrokov takega informiranja tudi v tem, da so »preveč verjeli kolektivu. oziroma enemu človeku. Ljudje iz AGROMELA pa so znali prepričati, da je med tako specifična proizvodnja, da se nanjo noben hudič ne razume in da njihovega poslovanja ni mogoče z nikomer primerjati!«
Kako se po vsem tem odborniki ne bi razburjali? V nobenem primeru ne morejo biti strokovnjaki za vse, čeprav so odgovorni za sklepe, ki jih potrjujejo! Eno na je zaupanje v delo strokovnih služb in družbenih organov pri občinski skupščini, drugo pa »branje med vrsticami!« Ob tem, recimo razkoraku med teorijo in prakso, pa je navzlic najboljšim obetom v kombinatu AGROMEL prišlo do najslabšega! Služba družbenega knjigovodstva je ugotovila hude finančne prekrške in naposled še izgubo! številk o tem ne bi navajal, ker še niso dokončne. O tem zdaj obstajajo trije podatki: iz zaključnega računa, naknadni podatki podjetja in ugotovitve komisije SDK. Podjetje in SDK pa se med seboj razhajata predvsem pri načinu ocenjevanja vrednosti čebeljih družin. AGROMEL kot lastnik družbenih čebeljih panjev jih namreč ceni za 60 % višje, ko je sicer njihova prometna (tržna) vrednost. Utemeljitev AGROMELA: naše čebelje družine so številnejše, kot privatne!
Mar je potem kaj čudnega, če so odborniki izglasovali, da je treba poklicati na odgovornost vse tiste, ki so skupščino narobe informirali, in da naj občinska skupščina v prihodnje pri vseh dvomljivih primerih pri dajanju poroštvenih izjav zahteva predhodno poročilu službe družbenega knjigovodstva? Morda ne bi bilo napak, če bi se o tem sporazumeli še prej?
Čebele in vzori
Kaj pa so o vsem tem vedeli v delovni organizaciji?
Sedanji predsednik sindikalne podružnice tistega dela kolektiva, ki je zaposlen v Ljubljani, tovariš Švegel, je povedal: »Ko je zadeva prišla na dan, je izvršni odbor zahteval od delavskega sveta, naj vse razišče in krivce pokliče na odgovornost. Delavski svet tega ni mogel storiti, ker je prej prišla prisilna uprava. Vem le, da zadevo raziskujejo tudi organi TNZ. Povem pa, da bi več izvedeli od prejšnjega predsednika. Mene so namreč šele pred kratkim izvolili in sem torej še nov v tej funkciji!«
Ko sem čakal prejšnjega predsednika, sem mimogrede zabeležil izjavo sedanjega podpredsednika sindikalne podružnice tovariša Andreja Lasiča:
»Povprašajte nekaj tistih, ki so imeli naj višje osebne dohodke. Jaz bi iskal tukaj, kajti v kolektivu nismo vedeli, kaj se dogaja!«
Prejšnji predsednik sindikata tovariš Jazbec pa je povedal:
»V letu dni smo imeli osem sindikalnih sestankov. Naš sindikalni odbor nikakor ni mogel najti stika z upravo. Šele konec lanskega leta je bil zastopnik sindikata tudi uradno pohabljen na sejo delavskega sveta. Zahtevali smo, naj bi se izobešali sklepi, da bi kolektiv vsaj o tem izvedel in razpravljal. To se ni nikoli zgodilo! Nismo dobili skoraj nobenih podatkov o poslovanju podjetja. Šele proti koncu leta je računovodja nekaj malega povedal o režijskih stroških... Sekretarja podjetja smo prosili (!) naj nas obvešča o pripravljanju statuta in ostalih pravilnikov —- zaman. Edino, k čemur je sindikat dejansko'pripomogel, so bile razprave o pravilnikih delitve osebnih dohodkov po ekonomskih enotah, kjer pa smo vseeno ostali na pol poti. Centralni pravilnik med kolektivom namreč ni bil obravnavan, preden ga je potrdil delavski svet!«
Zgolj iz teh izjav, pa tudi iz prejšnjih podatkov, povzetih iz gradiva, dostavljenega občinskim odbornikom, ter iz drugih uradnih dokumentov je razvidno, da kolektiv res ni bil kaj prida informiran, še manj pa je o stvareh — razen morda o delitvi osebnih dohodkov — tudi odločal. Tako ni bilo samo v Ljubljani. Enako ali raje slabše velja tudi za EE lesne predelave v Semiču, ki je sama zase bila rentabilna.
Zagovodja v tem obratu, sicer pa član razpuščenega delavskega sveta podjetja AGROMEL, tovariš Matija Simonič, je tole izjavil sodelavcu »Dolenjskega lista« (štev. 16. 1964):
»Vemo, koliko ustvarjamo. O tem, kakšen je ekonomski račun našega dela, kakšni so stroški, pa nič ne vemo. Že vsa leta, odkar smo združeni z AGROMELOM, ozir. njegovimi predhodniki (od leta 1961 dalje, op. pisca), še nismo videli zaključnega računa. Nihče nam ni povedal, s kakšnim uspehom smo poslovali (mišljen je obrat Semič, op. pisca).«
(P. S.: EE lesne predelave Semič se je potem, ko je dv^ meseca dobivala minimalne osebne dohodke po 9500 din na zaposlenega, kar pa je naknadno do polnih izplačil kreditirala občinska skupščina Črnomelj, priključil kot samostojna enota k LIP »ZORA« Črnomelj.)
Mar je to mogoče?
Še marsikaj drugega, čudnega, nerazumljivega, pa tudi osupljivega in celo sumljivega se je dogajalo ob poslovanju AGROMELA:
® Podjetje MEDEX je — po izjavi direktorja tovariša Mižigoja — večkrat opozorilo vse mogoče organe, da AGROMEL ustvarja nemogoče razmere na tržišču. Odgovor, ki so ga vsakič dobili, se je glasil v naslednjem smislu: V samostojnost konkretnih podjetij se ne moremo vtikati. Vsako podjetje pa tudi odgovarja za gospodarjenje z družbenimi sredstvi!
•	Čeprav AGROMEL ni bil pooblaščen za odkup medu, mu je Tržni inšpektorat Okrajne skupščine Ljubljana šele štiri mesece po tistem, ko je začel postopek, prepovedal »kooperacijsko« odkupovanje rngdu!
•	Sodišče bo verjetno reklo končno besedo o odgovornosti za škodo, ki je nastala s tem, da so morali uničiti 60 kilogramov (!) matičnega mlečka v vrednosti več kot 30 milijonov dinarjev! Mleček se je pokvaril, ker je bil ob visokih cenah predolgo na zalogi, drugič pa so ga proizvedli na način, ki je pomenil nedopusten poseg v jedro in življenje, čebeljih družin.
Po vsem tem nekak poseben zaključek ni potveben. Poskus popotovanja po stopinjah odgovornosti je razkril, da vzrok in posledico sedanjih razmer v AGROMELU lahko iščemo v premalo odgovornem delu vseh organov in posameznikov na raznih nivojih, ki pravočasno niso rekli svoje besede, oziroma se niso potrudili, da bi bili dovolj in pra« informirani.
MILAN GOVEKAR
f* o petem kongresu
POMEMBNA VLOGA
NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV V RAZŠIRJENI REPRODUKCIJI
(Nadaljevanje s 1. strani)
ustvarjenem dohodku, kako bodo rešili norme, kako razporedili delavce na delovna mesta itd. — vse to so notranji problemi kolektiva, hkrati problemi sindikalne podružnice, članstva in izvršnega odbora podružnice.
Je potrebno, da sindikalna podružnica zavzema samostojna stališča do teh problemov? Nedvomno je to potrebno!
Enak primer je ž- razširjeno reprodukcijo. Kdo lahko sprejme najboljše rešitve, kakšno razširjeno reprodukcijo je potrebno izvesti v podjetju? Vsekakor sami člani delovnega kolektiva najbolje vedo, kaj bi pridobili z odpravo ozkih grl v posameznih ekonomskih enotah, kaj bi doprinesla posamezna vlaganja v podjetju pri povečanju proizvodnje, ali bi imela povečana proizvodnja pogoje, da jo prodajo na tržišču? V izjemnih primerih modernizacija .proizvodnje ne bo pomenila tudi povečanja proizvodnje, toda vplivala bo na zmanjšanje stroškov, kar pomeni, da lahko dosežemo povečanje dohodka z zmanjšanjem materialnih stroškov.
Tudi ta vprašanja so očivid' no notranja stvar podjetja in zato tudi na tem področju prihaja do izraza samostojnost sindikalne podružnice.
SISTEM DOHODKA V DRUŽBENIH SLUŽBAH ZAČNE DELOVATI TAKRAT, KADAR JE NJIHOV DOHODEK ODVISEN OD GIBANJ V PROIZVODNJI
Samostojnost sindikalnih organov v odrejanju komunalne politike lahko pride v različnih slučajih do izraza (o tem smo razpravljali na kongresu). Na primer: komuna lahko dobi sredstva iz gospodarštVa ali družbene skupnosti, toda 'problem je 'v tem — kako komuna ta sredstva razporeja. Prvo, kako se vzpostavljajo odnosi v razpodelitvi teh sredstev med gospodarskimi in negospodarskimi dejavnostmi, oziroma kako se vzpostavljajo odnosi osebnih dohodkov v teh dejavnostih. Drugo, kako so zadovoljene potrebe v družbenih dejavnostih, kako potrebe prebivalstva, kako potrebe delavcev.
Ta vprašanja je potrebne urejati pri sprejemanju plana. Oči-vidno gre pri tem za zelo pomembna vprašanja. Mislim, da se s tem začne uvajati sistem dohodka v družbene dejavnosti. Uvajanje dohodka se ne začne in ne konča v ustanovi z uvajanjem nagrajevanja po točkah, oziroma zapuščanjem fiksne plače. Sistem dohodka v družbenih službah začenja delovati takrat, kadar je njihov dohodek odvisen od gibanj v proizvodnji, brez ozira na to, ali nerazvita komuna dobi del sredstev od družbene skupnosti, kajti v tem primeru so vsaj enim delom družbene službe odvisne od dosežene produktivnosti V gospodarstvu. To pomeni) da je ustanova z ene strani obrnjena h gospodarjenju, k ustvarjanju kar najboljših rezultatov v proizvodnji, z druge strani pa teži k temu, da sama ustvarja kar najboljše rezultate. To hkrati pomeni, da lastne naloge izvršuje z najmanjšimi stroški, kolikor manj ljudi je pri tem udeleženih, toliko bolje. V vseh teh primerih dobijo ustanove na razpolago več sredstev. Na ta način se dviguje standard, osebni dohodki, ustvarjajo se večja sredstva, večje možnosti za porast življenjskega standarda ne samo ljudi, zaposlenih v teh ustanovah, temveč vsega prebivalstva.
Rad bi povedal, da sistem dohodka začne delovati v ustanovah takrat, kadar se na odrejen način začnejo “postavljati odnosi med gospodarskimi in negospodarskimi dejavnostmi v komuni. Takrat- v ustanovah ne more biti stalnih plač. Nasprotno, dohodki bodo odvisni od gibanja proizvodnje in ustvai jenih nalog v ustanovi. Potemtakem je v tem začetek uvajanja sistema dohodka. Brez tega, s prenašanjem plač v sistem točk, se sistem dohodka samo' kompromitira.
No, če bi razumeli, da morajo občinski sindikalni sveti reševati te probleme, da sami zavzemajo stališča brez posvetovanja s sindikalnimi organizacijami v gospodarstvu in družbe-
nih službah, potem bi občinski sveti ne bili nič drugega kot birokratske ustanove.
Neizvrševajanjb principa dohodka v družbenih službah in nepovezovanje dohodkov v komuni z gibanji v gospodarstvu se odraža tudi v planih komun. Če vzamemo plan katerekoli komune, lahko opazimo, da je kopija plana federacije, kajti v njem je razvidno, da bo v nadaljnjem obdobju porasla industrija v tem odstotku, gostinstvo v tem in tem odstoku itd. Toda kako bodo formirana sredstva za prosveto, na kakšnem nivoju bodo oblikovani osebni dohodki, če vzamemo takšen odnos v razdelitev med. fondi za prosveto in osebnimi dohodki v gospodarstvu — o tem ni pogosto zapisane niti besede.
Ali so v reševanju teh problemov sindikalni sveti, sindikalne organizacije na terenu, v komuni samostojne? So! Toda naloga višjih organov v republikah in federacije je, da pomagajo nižjim organom pri njihovem delu.
Predvsem, komune je treba postaviti v položaj, da lahko razvijajo sistem dohodka. To pomeni, da je treba skozi sistem cen, skozi sistem delitve resno proučiti položaj komune.
Potemtakem je precej problemov, ki jih 'rešujemo na raznih stopnjah našega sistema družbenega samoupravljanja In v naših sindikalnih organizacijah. So problemi, ki jih rešujejo v podjetjih, komunah, na nivoju republike in federacije. Na nivoju federacije je potrebno rešiti problematiko cen. izenačevanje pogojev gospodarjenja, sistema kreditiranja, odnosov med komunami itd. Toda ponavljam, sindikalna vodstva tudi v teh . primerih ne smejo reševati, te probleme brez posvetovanj s članstvom.	,	--
Tako je v glavnem potrebno razumeti samostojnost sindikalnih organizacij na raznih nivojih v odrejanju njihove politike.
V bistvu, ta politika je zasno"
„ vana na stališčih, sprejet na V. kongresu ZSJ.
UDELEŽBA V DRUŽBENEM PROIZVODU NAJ BO SORAZMERNA S PRISPEVKOM
V borbi za uresničitev principa delitve po delu je potrebno odkriti vsa dejstva, od federacije, preko republik, komune, vse do delovnih organizacij, ki zavirajo uresničitev teh načel. Naloga sindikalnih organizacij je, da se borijo, da dobi vsak delavec iz družbenega proizvod t sorazmerje njegovega prispevka k družbenemu proizvodu. To prak- • tičho pomeni naslednje: delavec naj ne dobi samo toliko, kolikor je prispeval na delovnem mestu, temveč toliko, kolikor je v celoti prispeval k ustvaritvi družbenega proizvoda. V nasprotnem primeru bi bil delavec v najemniškem odnosu, ne glede na to, da pri nas. ni izkoriščanja po človeku. Z omejevanjem vpliva delavca samo na njegovo delovno mesto, na udeležbi rezultatov samo iz tega delovnega mesta, se on izključuje iz rezultatov boljšega gospodarjenja celotnega podjetja.
To je pogoj delitve po delu v okviru podjetja, z ozirom na to, da se v razdobju prehoda od kapitalizma k socializmu, dokler obstoji blagovna proizvodnja, ne more govoriti o tem, da je vsak delovni kolektiv povsem zaslužen za del, s katerim sodeluje v družbenem proizvodu. Delovne organizacije lahko v odvisnosti od različnih okoliščin dosežejo večje ali manjše uspehe, ki pogosto niso odvisni od proizvajalcev. Nekatera podjetja so tehnično bolje opremljena, nahajajo se v prometnih križiščih, dogaja se v nekem obdobju, dg temu ali onemu podjetju gredo na roke ugodne okoliščine tržišča, ki niso posledica iniciative in posebnega truda delavcev, zaposlenih v tej delovni organizaciji. Sam Marx je pisal, da je princip delitve v bistvu nepravičen in da so v njem močni ostanki buržoaznega prava. Toda delitev po delu giblje razvoj gospodarstva naprej, dviga produktivnost na višjo raven.
Če ocenjujemo stvari s tega stališča, pridemo do zaključka, da je potrebno omogočiti koncentracijo proizvodnje. Takšno koncentracijo, ki bo najlažje in
najhitreje pripeljala do večje proizvodnje, večje družbene produktivnosti dela, brez ozira na to, če je to socialno povsem opravičeno ali ne, da bi se v bistvu likvidirala ta nepravičnost na. 'višjem nivoju razvoja proizvajalnih sil.
Mi smo proglasili, da delovni kolektivi rudnikov premoga, ki imajo boljše naravne pogoje, morajo plačevati rudniški prispevek, rento. Z gledišča pravičnosti, to izgieda povsem naravno. In neko obdobje so sindikati vztrajno zahtevali izvajanje tega načela. Renta je bila zajeta v korist države. Toda kaj je renta in odkod pojav rente? Ta renta se je pojavila kot posledica ukrepov, da je država zmanjšala obveznosti rudnikov nasproti skupnosti in s tem omogočila, da tudi rudniki, z manjšimi pogoji razvoja poslujejo s pozi- . tivnim uspehom.' Toda zaradi tega je zavrt proces koncentracije in racionalne proizvodnje v vseh rudnikih. Zavrta je modernizacija proizvodnje. Z od-^ vajanjem rente so morali veliki
rajo vpliv zunanjega tržišča1 na domače,' ocenjevati morajo svoje možnosti na tujem tržišču itd.
Toda da bi lahko delovala ta osnovna ekonomska zakonitost, bi bilo potrebno najprej spremeniti veliko stvari v naši splošni gospodarski politiki. Na primer, bilo bi potrebno ukiniti distributivni značaj razdelitve deviz za nakup surovin. In dalje, odpravljati bi. bilo potrebno preveliko zaščito domači proizvodnji. Zaradi tega se domača "proizvodnja razvija ekstenzivno. Ni borbe za visoko produktivnost dela, kajti tržišče stalno ne prh tiska na čimvečjo racionalnost gospodarjenja. Z velikimi zaščitnimi carinami je prav tako zavrto posredovanje in vplivanje tuje industrije na naše tržišče, tako da so naši proizvajalci v položaju, ki ni zelo odvisen od tržišča.
Nerešen problem s cenami je resna zavora pri odpravi zaprek, ki ovirajo delovanje zakona ponudbe in povpraševanja. Nekateri naši proizvodi imajo ni abonirane cene, drugi administra-
dela svoje proizvode. Šele potem se lahko ekonomske enote pojavijo na tržišču. Vseeno, pomembno je, da tržne cene osvojimo. Njihovo vključevanje, kot elementa tržnega gospodarstva v samem podjetju vpliva na razvoj tržišča v širših, jugoslovanskih razmerah — znotraj tržišča posameznih grupacij podjetij itd.
KONCENTRACIJA PROIZVODNJE K NAJBOLJŠIM NARAVNIM POGOJEM
Ustvarjanje pogojev za popolnejše delovanje ekonomskih zakonitosti in njihova uporaba v praksi bo pripeljala do koncentracije proizvodnje tam, kjer so najboljši naravni pogoji, kjer je največja produktivnost, kjer je največja družbena produktivnost dela in največja proizvod-' nja. Tu se bodo razvijali procesi koncentracije. Toda ta koncentracija bo zahtevala v posameznih mestih komunalne investicije, stanovanja, šolstvo, zdravstvo itd. Zaradi tega se bo pred
se ustvarjajo pogoji za nadaljnje razvijanje koncentracije V naši proizvodnji, hkrati pa se vključuje naše gospodarstvo v mednarodno delitev dela. To ni stara koncentracija proizvodnje, umetna, administrativna, temveč proces naravne koncentracije proizvodnje, s specializirano proizvodnja v obratih ih ekonomskih enotah. Da pa i>> ta proces začeli, moramo avtomatsko začeti tudi drugega — da -vsak kolektiv v vsaki ekonomski enoti, v vsakem specializiranem obratu, v vsakem podjetju dobi sorazmerje tega! kolikor daje družbi.
Nesporazumi med integriranimi podjetji, med obrati ih ekonomskimi enotami nastajajo zaradi tega, ker njihovi odnosi niso zgrajeni na ekonomskih načelih. Ne bi smel imeti hajvečjih koristi ta, ki zaključuje proizvodnjo, niti ne komuna. v kateri je sedež finalista. Zato smo za vse močnejšo uporabo ekonomskih odnosoV med podjetji in v podjetjih samih, smo za ekonomske odnose med ekonomskimi enotami.
EKONOMSKE ZAKONITOSTI ALI NE TUDI STIHIJNA PROIZVODNJA
Kako je potrebno razumeti ekonomske' zakonitosti v odnosih med grupacijami? Deluje v naših pogojih zakon povprečne profitne stopnje, ali ne? Ali j8 potrebno dopustiti, da se stihij' no razvija proizvodna grupacija, da kopiči proizvodnjo dokler ne nastopi trenutek, ko ne more več prodati svojih proizvodov?
Problem je potrebno konkretno proučiti. Če ne razvija-
j-S/
rudniki hkrati najemali kredite, s čimer se je njihov položaj poslabšal.
s To pomeni, kadar sindikalna vodstva na nivoju federacije razpravljajo o načelih delitve po delu, morajo izdelati stališča o vseh problemih, ki pojasnjujejo, kaj je delitev po delu in kaj ta pomeni ekonomsko, kaj družbeno in socialno.
Toda delitev po delu ni izčrpana z delitvijo znotraj delovne organizacije, niti z delitvijo med podjetjem in družbeno skupnostjo. Primarna delitev, preko cen, je izredno pomembna za položaj posameznih panog in grupacij. Običajno pripovedujejo, da je potrebno cene prepustiti svobodnemu delovanju tako imenovanih tržnih zakonitosti. Najpogosteje pa ne povedo, kaj pod tem konkretno mislijo. V bistvu gre za to, da se vsaka gospodarska organizacija svobodne) in samostojno opredeli ža takšno ali drugačno proizvodnjo in poslovno politikp, pri tem pa ima seveda pred očmi pogoje tržišča, budno spremlja' zakone ponudbe in povpraševanji.
ZAKON PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA STIMULIRA GOSPODARSKE ORGANIZACIJE. DA BOLJ RACIO-.NALNO POSLUJEJO
Ali je potrebno v naših pogojih ustvariti možnosti za delovanje zakona ponudbe in povpraševanja na takšno ali drugačno poslovno usmeritev podjetja? Jaz mislim, da je potrebno. Gospodarske organizacij" morajo pri odrejanju poslovn° politike ocenjevati gibanie ponudbe in povpraševanja na domačem tržišču, ocenjevati mo-
tivno odrejene, tretji kontrolirane itd. Takšen režim cen nujno pelje do te , 'ti rimamo, dovolj proizvodov, dobre kvalitete, tudi izbor m ta .	usršen bi
moral biti. Očividno je, da gospodarske organizacije niso stimulirane, da bi se borile za boljši izbor, za boljšo kvaliteto proizvodov.
Naša naloga je, da korak za korakom vnašamo spremembe v režim cen, to je, da ustvarjamo pogoje, v katerih bodo cene odraz zakona ponudbe in povpraševanja. Pri tem se seveda razume, da tudi poslej ne bomo brez vsake družbene kontrole cen: toda če ustvarimo proces delovanja ponudbe in povpraševanja, ni nemogoče, da bomo imeli potem mnogo manjše potrebe za administrativnim posredovanjem na področju cen.
V razvitejšem tržnem gospodarstvu bi bilo mogoče v podjetjih drugače vzpostaviti notranjo delitev, v večji meri bi lahko prišle do izraza tržne zakonitosti znotraj podjetja oziroma med ekonomskimi enotami. Če bi osvojili princip tržnih cen med ekonomskimi enotami, bi ekonomske enote lahko svoje proizvode svobodno prodajale kupcem izven podjetja, hkrati Pa bi moralo imeti tudi podjetje možnosti, da kupuje proizvode od kogar hoče. Vendar to zahteva razvito tržno gospodarstvo. Z ozirom na to, da naše gospodarstvo še ni tako razvito, mora seveda obstajati omejitev v trgovanju ekonomskih enot s, partnerji izven podjetja. Podjetje si mora s svojim planom zagotoviti, da mu vsaka ekonomska enota pravočasno, v dogovorjenem izboru in kvaliteti iz-
neposredne proizvajalce in podjetja, kjer bo izvršena ta koncentracija, postavilo vprašanje, kaj je rentabilnejše: ali odpirati nove obrate v drugih mestih, kjer je treba iti na specializacijo proizvodnje, ali vlagati v kadre — oziroma v tako imenovano družbeno infrastrukturo: stanovanja, komunalne objekte, šole, zdravstvo itd. — kar je vse nujno potrebno za zagotovitev kadrov.
V razvitih področjih naše države ni' več viškov delavcev. Njihov nadaljnji razvoj je usmerjen v avtomatizacijo proizvodnje, na modernizacijo, brez povečanega števila delovne s:le. Usmerjajo se tudi na prekvalifikacijo obstoječih kadrov. Vseeno pa je nujno treba zaposliti tudi nekaj novih delavcev, ki prihajajo iz nerazvitih področij. To pomeni, da je migracija, doselitev vsaj nekaj delavcev — nujnost. Toda njim ne smemo za stanovanje dati začasnih barak in ne smemo jih tretirati kot sezonske delavce. Moje mišljenje je, da moramo te stvari, obravnavati prav zato, da bi že v samem začetku razbili te težnje, da bi usmarili proces migracije, ki je nujen. Proces koncentracije zahteva tudi proces migracije.
Z dru^e strani, ta proces zahteva tudi odpiranje specialnih obratov na nerazvitem terenu, odpiranje novih področij dejavnosti. Na priliko, kadar neka delovna organizacija izgradi nov specializiran obrat v nerazvitem področju, je ona za-iitereserina, da se dvigne produktivnost x' tem obratu, kajti to vpliva na materialni položaj vseh delavcev v podjetju. Tako
mo proizvodnje v nekaterih gospodarskih grupacijah bomo zavirali razvoj celotnega gospodarstva. Imamo panoge, za katere ne moremo uvoziti proizvodov. Na primer, lahko nakupimo nekatera sredstva za transport,' toda ceste, železnic8 moramo sami razvijati. Kar zadeva energetiko, očmdno lahko uxražamo premog in električno energijo. Toda, ali je to rentabilno za naše gospodarstvo, k° imamo -rezerve 'lignita in možnosti za razvoj hidroenergije-Potemtakem ni mogoče dovoliti, da zmanjka transportnih možnosti, da naglo narastejo cene transportu in 'pi šele tedaj »selili« kapital v to gospodarsko panogo.
Eleme'nte planiranja vsebuj8 tudi kapitalistično gospodarstvo. V nekaterih gospodarskih panogah ni mogoče dovoliti sti-hijno prelivanje sredstev iz ene gospodarske panoge v drugo-Očividno je škoda, da uvažamo kmetijske pridelke, ki jih je mogoče pri nas racionalno proizvajati. To še toliko preji ker je kmetijska proizvodnja izredno pomembna tudi za prehrambeno industrijo. Nadalj8 bi z ozirom na lastne izvore ne bil upravičen uvoz bakra, aluminija in celuloze,- Toda racionalno je izvažati stroje in uvažati metale. Toda vprašanje je> če imamo pri naši -sedanji produktivnosti dela. pri sedanjih odnosih na mednarodnem trg8 zato realne možnosti.
Torej je očividno potrebno razvijati panoge, ki imajo ugodne pogoje za razvoj predvsem po zaslugi nacionalne rente. Imamo tudi panoge, kjer j8 mogoče z izvozom zagotox'iti uvoz' reprodukcijskega materia-
jE v e z e sindikatov u g osla vije
la. In naposled, imamo panoge, kjer uvoz sploh ni mogoč: na primer, komunalne in obrtne usluge.	v
Stihijno prelivanje sredstev"" iz ene gospodarske panoge v drugo, preko kolebanja cen, tn je po mojem mnenju za naše plansko gospodarstvo nujnost.
Planske intervencije so bre/ dvoma nujne. Gospodarske panoge se morajo razvijati v skladu z njihovo pomembnostjo za celotni razvoj gospodarstva, s pomembnostjo te panoge za zadovoljevanje potreb prebivalstva.
Kako to uresničiti? Z izenačevanjem pogojev gospodarjenja. Toda izenačevanje ne pomeni, da bi imeli vsi enaka sredstva na enega zaposlenega, ali v povprečju enake 'osebne dohodke na zaposlenega. To pomeni, da je potrebno vzpostavljati odnose v delitvi med proizvodnimi grupacijami, ki bi zagotavljali hitrejši razvoj jugoslovanskega gospodarstva, ki bi zagotavljali najoptimalnejše zadovoljevanje potreb prebivalstva. S sekundarno delitvijo je potrebno zagotoviti takšne pogoje gospodarjenja, da se nekatere proizvodne panoge hitreje razvijajo kot druge, da formirajo večje osebne dohodke kot druge — to pa zaradi tega, ker imajo bodisi višjo kvalifikacijsko strukturo delavcev, s čimer stimulirajo delavce, da si prizadevajo doseči višjo kvalifikacijo, bodisi zaradi težjih pogojev dela. Kajti če tega ne vzamemo v obzir, bodo ljudje bežali iz rudnikov in sploh ne bodo hoteli delati na težjih delovnih mestih. Nekatere grupacije je potrebno forsirati zaradi tega, ker one vplivajo na hitrejši razvoj celokupnega gospodarstva. Misliti, da se lahko vsi problemi pogojev gospodarjenja regulirajo skozi centralni plan. je iluzija.
Potrebe prebivalstva v terciarnih dejavnostih, komunali itd., je potrebno reševati na nivoju komune. Če povečamo cene uslugam, bodo s tem porasle možnosti za razvoj terciarnih dejavnosti. Vendar bi s tem zmanjšali osebne dohodke ljudem, ki delajo v gospodarstvu. Zaradi tega je potrebno napraviti zelo konkretne analize, če bi s sprejetjem takih ukrepov življenjski pogoji delovnih ljudi sedaj in v perspektivi hitreje ali počasneje naraščali.
JE KREDIT NAJVAŽNEJŠI POGOJ RACIONALNE RAZŠIRJENE REPRODUKCIJE?
Običajno preudarjajo, da je pogoj za racionalno investiranje, za racionalno 1 razširjeno reprodukcijo — kredit. Na prvi pogled je videti, da je to povsem upravičeno. Toda y kakšnih pogojih poslujejo naša podjetja? V pogojih, ko so osebni dohodki odvisni -od tega, kolikšen neto-produkt je ustvarjen na vložena sredstva. Vendar ne poteče veliko časa in obveznosti na družbena sredstva so povečane. To pomeni, podjetja so dvakrat pritisnjena, da bi racionalno gospodarila.
Vsako neracionalno investiranje povečuje obveznosti do družbe, brez obzira na to, če je dohodek ustvarjen, ali kako se ustvarja. Čim podjetje neracionalno investira, je njegov neto-produkt po vloženih sredstvih manjši, manjši so nejgovi osebni dohodki. Po tem bi lahko sklepali, da sredstva, dobljena na kredit za investicije ni mogoče smatrati kot izključni či-nitelj, dobljeni krediti so, v razdobju nerešenih pogojev gospodarjenja, tako obremenili z anuitetami in obrestmi številna podjetja, da le-ta nimajo možnosti za racionalno poslovanje. Štirinajst gospodarskih vej ne more plačati anuitet in obresti, če bi v to vključila vso amortizacijo in vsa sredstva iz fondov. Po mojem mnenju, racionalno investiranje je odvisno od pogojev gospodarjenja, v katerih se nahajajo poedine gospodarske organizacije in grupacije.
Kaj pa kredit? Cirkulacija družbenega kapitala. Normalno bi moral v delitvi popravljati časovne neskladnosti- in pritekanja sredstev in potreb za investicije. Če torej hočemo, da dobi v naših pogojih kredit pravo mesto, potem mu moramo zagotoviti nekoliko predpogojev. Prvi je v tem, da bo podjetje imelo takšne pogoje gospodarjenja, da ne sme neracionalno investirati, da ima do družbe visoke investicijske obveznosti. Razumljivo, tudi tu morajo biti meje. Če bodo meje f previsoke, potem bo zamrla potreba za investiranjem, rentabilne j ša bo postala zaposlitev ročne delovne sile.
Drugi pogoj je v tem, da mora imeti podjetje interes, da vloži sredstva v banko zaradi obresti, da lastnih sredstev ne investira brez zelo nujnih potreb. V praksi pa se dogaja, da dobijo mnoga podjetja direktivo od političnih faktorjev v ko-
muni, da vložijo sredstva v banko, da bi se tako ustvarila sredstva za izgradnjo velike tovarne.
Prav tako se postavlja vprašanje, kako razširiti vpliv neposrednih proizvajalcev na delo bank. Ali naj z bankami upravljajo teritorialne organizacije, da za vsakim strokov n j altom v banki stoji teritorialna organizacija — politični faktorji, ali naj z bankami upravljajo neposredni proizvajalci.' naj oni odrejajo pogoje kreditiranja in pri tem upoštevajo splošne pogoje kreditne bilance? V tem drugem primeru bi se nahajali elementi ekonomskih zakonitosti, elementi selitve kapitala iz podjetja, kjer trenutno ni racionalno investirati, v druga, kjer so za to pogoji.
KREPITEV VLOGE NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV NA INVESTICIJSKO IZGRADNJO
Da bi se zagotovil hitrejši razvoj gospodarstva, hitrejša rast standarda, hitrejši razvoj samoupravljanja neposrednih proizvajalcev, je potrebno menjati našo ekonomsko- politiko predvsem v smeri zmanjševanja obsega in zamenjave strukture investicij. Nujna je krepitev vloge neposrednih proizvajalcev v investicijski izgradnji. To pomeni: pustiti več sredstev gospodarskim organizacijam, da bodo same reševale probleme razširjene reprodukcije. Ob tem se postavlja vprašanje, kako to nalogo uresničiti in na kakšnem nivoju.
Na nivoju federacije so začeli sindikati skupno z državno upravo analizirati ta problem. Kar zadeva republiške organe uprave, sindikate in ostale družbene faktorje, kar sem lahko razbral iz časnikov, so ta problem analizirali samo v Sloveniji. Zavzeto je jasno stališče, da se zmanjša skupni obseg investicij, .da se menja struktura investicij, posebno na gradnjah — ker je na tem področju ugotovljena vrsta deformacij. V Sloveniji je bilo preko šestdeset odstotkov investicij porabljenih samo za gradbene objekte. Ugotovljeno je bilo, da se je petindevetdeset odstotkov investicij v ljubljanskem x okraju začelo brez tehničnih dokumentacij. Zato je bilo sprejeto, da se ustavi izgradnja objektov brez dokumentacij. Najmanj je bilo investiranega v izpopolnjevanje tehnološkega procesa, uvajanje nove tehnologije. Zdaj vnašajo take spremembe, ki so v skladu z zaključki V. kongresa ZSJ in v duhu smernic za VIII. kongres ZKJ.
Državna uprava j? na nivoju federacije napravila pregled angažiranih sredstev federacije na poedinih objektih, ki so že v izgradnji, za katere so že zaključeni razgovori z inozemskimi dobavitelji opreme itd. Iz te analize je razvidno, da je banka napravila bilanco s predpostavko, da bo federacija razpolagala z istimi sredstvi kot doslej, s sredstvi, ki jih je dobila na račun anuitet, obresti in drugih izvorov. Smatrajo za uspeh, ker ta vsota ni prekoračena.
Toda ali bodo sploh ostale dosedanje anuitete in obresti kot dohodek federacije? Če bi še nadalje ostale, bi povzročili velike probleme v gospodarskih organizacijah. V tem primeru verjetno ne bi . bilo mogoče uresničiti osnovne postavke, sprejete na V. kongresu ZSJ — da gospodarskim organizacijam ostal* več sredstev za razširjeno reprodukcijo.
Zato se postavlja vprašanje, ali ni racionalnejše, če anuitete in obrestPpustimo neposrednim proizvajalcem. Če bi sprejeli takšno možnost, ali je potem realno, če se v omenjeni bilanci banke, za investicije iz centralnih fondov računa z dohodki iz anuitet in obresti? Ali je zares nujno, da se pojavlja' federacija kot investitor v vsteh panogah — ali je potrebno, da bodo nosilci razširjene reprodukcije neposredni proizvajalci sami?
Omenil sem že, da ima štirinajst gospodarskih panog in grupacij večje obveze proti družbeni skupnosti z anuitetami in obrestmi kot pa znaša njihov amortizacijski in investicijski fond. To pomeni, da celotne panoge in gospodarske grupacije ne bodo mogle svo bodno izvajati procesa razširje ne reprodukcije, morale bodi zaostajati ali pa se obračati na banko za kredite. Toda če postavimo eno gospodarsko panogo v položaj, da mora za vso razširjeno reprodukcijo iskati kredit, medtem ko ga drugi gospodarski panogi ni treba iskati, ker ima lastna sredstva, potem tu nujno morajo nastopiti družbene in ekonomske deformacije.
V zvezi s tem se ponavlja problem neracionalnih investicij, ki so poznane že iz naše
dosedanje prakse. Banke torej dajejo kredite pod pogoji, da je osvojen odrejen projekt. Toda gospodarske organizacije so zaradi tega imele izgube. Številni objekti, izgrajeni po pro jektih, na katerih je vstrajal banka pri odobravanju kredi ta, niso mogli biti uporabljen Znani so primeri izgrajeni hlevov, pitališč za svinje ji drugo. Zaradi tega so gospodai ske organizacije utrpele pre cejšnjo škodo. Če pa bi podjel ja gradila te objekte in imeli pred očmi svoje potrebe, izgut zaradi neracionalnih investicij ne bi bilo.
Primer z nerazvitimi pod-tipčji je posebno tipičen. Na primer: dani krediti za izgradnjo "tovarn v nerazvitih področjih so imeli to posebnost, da se anuitete in obresti iz teh gospodarskih organizacij »vračajo v republiške fonde za razvoj. Dogajalo se je, da so skoraj vse te gospodarske organizacije zašle v težak materialni položaj. One morajo zdaj porabljati svoje amortizacijske ter investicijske fonde za plačevanje anuitet. Anuitete zapadejo republiški administraciji, tako da zdaj nosilci razširjene reprodukcije v nerazvitih področjih niso neposredni proizvajalci temveč republiška administracija.
Problem je v tem, če je na-mernost teh sredstev v skladu s splošno linijo, osvojeno na V. kongresu ZSJ, to je, da se čim manj investira v nove tovarne, a čim več v rekonstrukcijo in modernizacijo obstoječih tovarn.
V resnici, ta problem zasluži, da ga tudi v bodoče skrbno proučujemo. Toda obstojijo pogledi, zasnovani na dokumentiranih analizah, da bi lahko v pretečenem razdobju, z razpoložljivimi sredstvi, toda z drugačno investicijsko politiko dosegli znatno večje gospodarske rezultate. Pri nas je na primer vzet kurz za izgradnjo termo elektrarn, pri čemer je nujno vlagati sredstva v rudnike prfe-moga. Poleg tega je vsemu temu neobhodno potrebno dodati sredstva za izgradnjo komunalnih objektov, stanovanj za delavce itd. Porabili bomo na stotine milijard dinarjev, da bomo zagotovili okrog petnajst milijard kilovatnih ur električne energije.
Postavlja se vprašanje: ali ni mogoče enake količine električne energije zagotovivi z manjšimi sredstvi? Ali ni mogoče zmanjšati tudi bodoče stroške proizvodnje? Nekatere analize kažejo, da bi se z izgradnja hidroelektrarn prihranilo na investicijah 7:3 milijard dinarjev, v desetletnih stroških proizvodnje pa 210 milijard dinarjev. Kakor je razvidno, bi skupni prihranki znašali 233 milijard dinarjev. Če bi tem izgubam dodali še izgube iz preteklega obdobja, ki mimogrede niso majhne, potem je očividno, da mora racionalno investiranje vse bolj prihajati v prvi plan, v zvezi s tem pa tudi vprašanje nosilcem razširjene reprodukcije v našem gospodarstvu. Ni pa nobenega dvoma, da so neposredni proizvajalci najbolj neposredno zainteresirani za racionalne investicije. Od tega je v veliki meri odvisen porast njihovega življenjskega standarda.
Našemu gospodarstvu je nujno potrebna proizvodnja meta-lov. In to jekla, aluminija, svinca in bakra. Potemtakem je povsem racionalno, da bi vlagali v izgradnjo teh objektov in tako čimpfej razpolagali z znatnimi rezervami metalov. Toda vprašanje je, če ne bi istih rezulta-
tov dosegli z investicijami v obstoječe objekte, drugačno razdelitvijo investicije, rekonstrukcijami, razširitvijo podjetij. Ali recimo z izmenjavo v proizvodnji metalov, z večjo koncentracijo na proizvodnji posameznih metalov, z njihovim povečanjem izvoza, da bi lahko hkrati uvozili druge metale.
Po neki analizi Gospodarske zbornice je razvidno, da bi lahko prihranili nekako 10 milijard, če bi namesto jekla proizvajali aluminij. Verjetno je, da takšne trditve niso brez osnove, kajti aluminij je ko-njunkturnejši proizvod na svetovnem tržišču kot jeklo. Poleg • tega, pri nas imamo zelo neprimerne pogoje za proizvodnjo jekla, a zelo primerne za razvoj aluminijske industrije. Naša železna ruda vsebuje samo 30 do 40 V« metala, a bogate rude v drugih državah 60 do 65 °/o. To pomeni, da so naše rude za polovico siromašnejše. Kar pa-zadeva aluminij, naš boksit ga vsebuje 65 6/o, medtem ko v nekaterih državah izkoriščajo bo-ksitno rudo, ki vsebuje že 20 do 40 °/o aluminija. Poleg tega je za proizvodnjo jekla potrebno uvažati koks, ki ga mi nimamo, medtem ko imamo, za proizvodnjo aluminija vse potrebne pogoje. Torej ni vprašanje v tem. če so nam metali potrebni, temveč ali lahko z rekonstrukcijami obstoječih tovarn dosežemo veliko večje rezultate, kot če za vsako ceno izgrajujemo nove tovarne.
Kot. je razvidno, že površna analiza predloženih potreb po investicijah v sedemletnem planu zahteva, da na bodočem se-
stanku predsednišlva Centralnega sveta povemo, kaj je v skladu z zaključki V. kongresa v pogledu splošne investicijske politike in kaj ni. Mi smo obvezni in dolžni, da povemo, ker delavci od nas pričakujejo, da bomo zaključke našega kongresa realizirali.
Peti kongres ZSJ je zaključil, da je potrebno menjati delitev narodnega dohodka v korist 'gospodarskih organizacij in da se poveča udeležba osebne potrošnje v akumulaciji:	Ali
imamo konkretne in praktične analize o tem, kaj bi bilo potrebno storiti, kako uresničiti ta sklep? Nimam-o. Prav tako nimamo analiz o položaju podjetij v poedinih grupacijah, o položaju poedinih grupacij v odnosu na družbo. Potem lahko sklepamo, da je vloga neposrednih proizvajalcev v razširjeni reprodukciji minimalna. Če pa hočemo ustvariti zaključke V. kongres ZSJ na nivoju federacije, potem je očividno, da moramo razpolagati s potrebnimi analizami o položaju gospodarskih organizacij, grupacij in gospodarskih panog.
Številne naše tovarne še proizvajajo na zastarelih strojih, zelo pogosto tudi na obrtniški način. To se zelo odločilno odraža na njihovih poslovnih uspehih. Takšna podjetja ustvarjajo nizko akumulacijo, a če se dogaja, da svoje proizvode še izvažajo — zaradi tega dobijo premije — se naša akumulacija na ta način še zmanjšuje. Ob tem pa vsote, ki jih dajemo inozemstvu preko premij niso
majhne. To pomeni, da se iz države preko premij za enako /rednost odliva, investicije, lkumulacija, osebni dohodki. To pa neposredno zmanjšuje standard.
In če potlej vodimo politiko za dvig standarda, to ni demagogija. Stvar je v tem, da mo-amo zelo konkretno proučiti položaj v delovnih organizacijah, proučiti kolikšna je udeležba osebnih dohodkov v akumulaciji. Doslej v investicijski politiki (začenši od komune naprej), teh vidikov nismo obravnavali. Z lahkoto smo odobravali velike investicije. Kaj pa bo s podjetji, z njihovo modernizacijo, z njihovo razširitvijo — s tem najpogosteje nismo računali. Če sedaj na »to ne bomo pozabili ■— bomo ustvarili vse nujne pogoje za hitrejši dvig življenjskega standarda, kar nam nalaga naš V. kongres.
Analiza položaja železarn, nam pojasnjuje, zak«ij so nekatere od njih v boljšem a nekatere v slabšem položaju. Problem ni samo v višji ali nižji produktivnosti dela. Vzrok za tako stanje je tudi v sistemu cen. Cene osnovnih proizvodov •jekla in raznih pločevin, torej serijskih proizvodov, so bile plafonirane, medtem ko so cene specializiranih proizvodov lahko svobodno oblikovali. Velikega pomena za položaj poedinih železarn je to, kdaj so bile zgrajene, kajti od tega je odvisna vrednost osnovnih sredstev (kar je bilo za revalorizacijo samo delno spremenjeno), kajti od tega so odvisne obveznosti do družbene skupnosti. Zaradi tega morajo poedini sindikati preiti k analiziranju teh problemov, jasno morajo povedati kaj je treba odpraviti iz administrativnega obdobja, kaj negativno vpliva na položaj posameznih gospodarskih organizacij.
Na V. kongresu je bilo povedano tudi to, da morajo realni osebni dohodki naraščati s produktivnostjo dela. Kaj iz tega izhaja? Očividno to, da je v komunah potrebno čimprej ustvariti mehanizem, ki bo spremljal gibanje življenjskih stroškov. V Sloveniji so to'že začeli uresničevati. To izkustvo je potrebno proučiti in videti možnost njegove uporabe na vsem področju Jugoslavije. Treba je usposobiti komune, da bodo spremljale gibanje življenjskih stroškov, realnih osebnih dohodkov, da bo spremljale gibanje nominalnih osebnih dohodkov.
Na zaključku razgovora s člani uredništva je tovariš Svetozar Vukmanovič-Tempo poudaril, da je bilo na V. kongresu ZSJ sprejeto, da je potrebno izbojevati bitko, da se razdelitev dohodka prenese v ekonomske enote in da se njihovi odnosi postavijo na ekonomska načela.
Ostane nam še, da rešimo probleme formiranja in izkoriščanja rezerv tako v ekonomskih 'enotah kot v podjetjih. Nujno je, da odpravimo podcenjevanje vloge rezervnih fondov, katerih važnost je poudaril že Marx v svoji poznani shemi razdelitve v »Kritiki goth-skega programa-«.
Vse to so vprašnja in naloge, je zaključil tovariš Tempo, ki jih je treba povsem konkretno izbojevati v sindikalnih organizacijah — od podjetij do komun, do Centralnega sveta.
x::x:
m o csns
X*X

i «1
- ^
KRITIKE

'INFORMACIJS
>X;X
S;
:X:X::
FILM IN
Redko zapusti neka predstava v človeku toliko vprašanj in ugibanj, kot jo je zapustil najnovejši slovenski film »Zarota«. Človek se ob njem resno vprašuje, kaj so ustvarjalci s tem delom sploh želeli izpovedati in kaj dati občinstvu. Dejstvo, da so gradili na literarni osnovi Kozakovih »Dialogov«, ki niso brezpomembni, nas ponovno sili v vprašanja, kdaj in kako naj se v film presaja literatura, da bo delo doseglo potreben rezultat. Iz zgodovine filma vemo, da se tako presajanje le redko posreči in da se delo če-sto izrodi v nekaj, kar razvrednoti tako literarno osnovo, kakor tudi novo stvaritev. In nekaj takega se je zgodilo tudi z »Zaroto«.
ir Trp-pf! jl r r't	k Težko je dognati, kakšno
L1 I LRATURA	« je režiser filma
Franci Križaj z »Zaroto« pred-
lli]!llillllllllllll!lll!llillll!ll!!l!l!llllllll!!lllllllllllll!;
SLOVENSKI FILM »■ZAROTA«
stavljal: morda nekako družbeno problemsko dramo, ki odkriva slabosti nekega obstoječega, čeprav močno imaginarnega družbenega reda, z njegovimi predvsem negativnimi pojavi, ali morda dinamično in napeto kriminalko, ki pa nima določenega okolja in časa, najmanj pa je blizu našim vsakdanjim razmeram. Osnova dogajanja v filmu je v dialogih ljudi, ki so se zavest-
no in hote, drugi spet nehote, zapletli v protidržavno zaroto in ob njej odkrili bistvo svojih osebnih lastnosti, lastnosti poštenjakov in ničvrednežev, odločnežev in slabičev. Ti dialogi naj bi kot osnova filma, dali gledalcu podobo zapletenosti in moralnčga razkroja ljudi, njihovih sebičnih nagnjenj in razočaranj. Zal pa so kljub dobremu hotenju avtorjev, na filmskem platnu povzročili množico neživljenjskih, neprepričljivih in abstraktnih zapletov, v katerih se bolj ali manj jasno odkrivajo predvsem nepošteni cilji Haiderja in njegovih ljudi, v človeško dobro usmerjeno dejavnost znanstvenika Dahlinga, nebogljenost in neodločnost. Karra ter ljubezen in razoča-. ran j e Anemarije. V celoti je iz dela težko izluščiti nekaj več kot vrsto neprepričljivo skonstruiranih situacij, abstraktnost v ideji in pomanjkanje» psihološkega dogajanja v junakih.
Ob tem pa ne smemo prezreti tistega dela. ki je filmu kljub njegovim vsebinskim in. režijskim pomanjkljivostim, dal določen svojstven pečat In vrednost. To je predvsem igralski, delež ter delež kamere in scenografa. Scenograf Niko
Matulj je s svojim delom dal filmu estetsko učinkovit poudarek, ki pa žal režiserju v njegovi realizaciji ni veliko koristil in dela ni dopolnjeval. Nekaj podobnega je z dovršenimi posnetki in učinkovitostjo kamere, ki se je pretežno opredeljevala na veliki plan in dala izraznosti filma svoj pečat, čeprav je zasledovala predvsem igro obrazov. Poseben delež filmu pa predstavlja igra posameznih junakov, med katerimi so zlasti Vladimir Skrbinšek, Lojze. Rozman, Štefka Drolčeva, Branko Pleša in Drago Ulaga dali filmu prav gotovo vse, kar jim je scenarij oipogočal. Zal sta se nekoliko bolj lahko razmahnila samo Vladimir Skrbinšek in Lojze Rozman, medtem ko sta bili vlogi Štefke Drolčeve, najbolj pa vloga Branka Pleše, spričo njunih priznanih igralskih stvaritev in zmogljivosti, v scenariju preveč skopo odmerjeni. da bi na platnu lahko resnično zaživela. In na koncu se lahko spet vprašamo kaj res tu, sredi med nami v naši vsakdanjosti ni dovolj problemov za. bolj domačo, našo in filmsko temo, ki bi na platnu lahko resnično in bolj po naše zaživela.
IVA BOŽO VIČAR
'cene ta-ltike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene
SLIKOVITI
DVOGOVORI
ll!i!!!lll!lllllll!ll!llll!!lllllll!l!llllllllllllllllllll!lliilll!i!llllll!ll[llll!l
RADIJSKA IGRA M. BIELERJA »LEVA STENA«
Literarne stvaritve, ki so jih pobudili konkretni dogodki ali konkretne osebnosti ter bi želele biti umetniško in idejno dognani prikaz resničnosti, sprejemamo navadno z mešanimi občutki. Redki so pisatelji, ki jim taka dela uspejo. Manfred Bieler pa je šel v svoji radijski igri »Leva stenai« nekoliko drugačno pot. Tako rekoč izposodil si je lik komunista in enega izmed začetnikov modernega mehiškega slikarstva Davida Alfara Siqueirosa, da je podal z njim psihološko podobo junaka-re-volucionarja v skrajno reakcionarni deželi. Tako celo tisto, kar v »Levi steni« lahko pri-
pišemo ustvarjanju samega Siguierose — slikarja, pretrese s svojo simboliko.
Manfred Bieler se je pri pisanju svoje radijske igre posluževal zelo skromnih in skopih izpovednih sredstev. »Leva stena« je en sam dialog med. slikarjem zapornikovi Morandezom. njegovim paznikom in ravnateljem kaznilnice. Ti dialogi pa ne razgrinjajo pred nami zgolj Morande-zovega trpljenja v zaporu kot težko bolnega srčnega bolnika in njegovega doslednega boja za pravično stvar, marveč spoznamo skoznje . malodane dih mehiške dežele, njenih malih ljudi, ki tavajo v temi,
ljudi in razmere na oblasti in množice, ki v bedi čuti in spoznava pravilnost boja komunistične stranke. V »Levi steni« ni velikih besed in parol, ni črno-belega prikazovanja. Prav zato resnično prepriča.
Izvedba Bielerjeve radijske ig^e na prvem programu Radia Ljubljana (9. 5. tega leta) je bila kot tekst sam brez potrebne navlake in poudarkov, uspelo ji je, da so dovolj povedali sami dialogi. Velika zasluga za to gre dobri zasedbi vlog. Morandeza je interpretiral Stane Sever, paznika Polde Bibič, ravnatelja kaznilnice Boris Kralj. Režijo je vodil France Kosmač. A. P.
ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene
GOSTJE IZ VIDMA
»liiuiinniniiiiiiiiiiiiiiiflimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiimiiHii
SLOVENSKA FILHARMONIJA 20. MAJA
Bilo je zanimivo slediti nastopu orkestra glasbenega liceja »Jacopo Tomadini« (Videm) — ne zaradi njegove kvalitete, ki pač še ni vzorna (zlasti v pihalih ne), tudi ne zaradi sporeda, ki so nam ga gostje ponudili in se je varno držal izhojenih poti, zato pa v primerjavi z dosežki italijanskega glasbenega šolstva ter čisto posebni, nepričakovani vrednosti, ki so nam jo prinesli muziki iz Vidma.
Kar zadeva primerjavo z našim, orkestrom Akademije m glasbo — ta je pred nekaj tedni nastopil v Vidmu — ne najdemo kaj dosti stičnih točk. preprosto zato ne, ker so se gostje predstavili na tehnični
in muzikalni ravni, kakršno poznamo iz najboljših trenutkov simfoničnega orkestra nekdanje Srednje glasbene šole v Ljubljani ali iz začetnega obdobja dela pri orkestru 'naše Akademije. Ansambel še ni vselej homogen, tudi so razlike med godalnim korpusom in ostalimi skupinami večkrat precej ostre, zlasti v zvočni odtehtanosti celote ter intonančnih spodrsljajih. Vse to nam res lahko pomeni priznanje (objektivno smo brez dvoma dosegli več) toda zatn nas je orkester profesorjev in študentov glasbenega liceja »Jocopo Tomadini« pod vodstvom Aladarja Janesa dodobra presenetil in porazil drug-
je: v iskrenem, predanem, živem muziciranju, ki ga ne bremenijo profesionalen akademizem, visokostni hlad in kar je še podobnih »lepih« lastnosti. Ta nezlagana in v najboljšem pomenu amaterska vnema za muziciranje, združena s polnim italijanskim temperamentom ter nenehno, živahno teatraliko slehernega glasbenika in dirigenta še posebej, je dala večeru čisto svojstven čar, ki ga pri nas dobesedno — in žal! — ne poznamo več. V zameno o amaterskem instrumentalnem muziciranju tu in tam modro govorimo ...
L. B.
ocene kritike Informacije ocene kritike. Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene
BOLJE (ZA SPOZNANJE) KOT LANI
aiiinflmiiiiiiiiimmnuiniiiitniiiiiiiiinHiiiiunHiHimiiiiiiiintii
PO TRETJEM FESTIVALU SLOVENSKIH POPEVK • .V LJUBLJANI
Za skladbo »Poletna noč« je Mojmir Sepe na meji noči med minulo soboto in nedeljo dobil prvo nagrado (200.000 dinarjev) na tretjem festivalu »Slovenska popevka 64«. Žirije desetih slovenskih mest so mu dodelile največ glasov, čeprav je žirija »Ljubljanskega dnevnika« izbrala kot avtorja najboljše glasbene stvaritve festivala dva druga skladatelja: Borisa Kovačiča in Jureta Robežnika.
Na festivalu, ki se je končal v nedeljo zjutraj, so podelili sedem nagrad. Tri (M. Šepetu. J. Robežniku in V. Horvatu) sta podelila prireditelja (Svet' zveze kulturno-prosvetnih organizacije Slovenije in RTV Ljubljana), druge (B. Kovačiču, J. Robežniku, M. Cerarju, G. Strniši, B. Šomnu in M. Rijavcu) pa uredništva »Ljubljanskega dnevnika«, »Tovariša« in mariborskega »Večera« ter Društvo slovenskih skladateljev.
Pravkar minuli festival je bil tretji po vrsti in vprašanje, ki je izmed vseh (o katerih so razpravljali v torek na sestanku v Klubu poslancev) najbolj zanimivo, je najbrž: kakšna je razlika med ljubljansko in prejšnjima blejskima inačicama slovenskega festivala popevk?
Odgovor kajpak ne more mimo prirediteljev: dejstvo, da se je staremu — (RTV Ljubljana) pridružil še eden (Svet zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije), kaže, da se je krog zainteresiranih za slovensko popevko odločilno razširil. Temu mnenju v prid govorijo tudi imena uglednih pokroviteljev: Marjan TF.PINA. Boris MIKOŠ, Branko BABIC.
Ali se je kakovost popevk izboljšala v istem razmerju, v kakršnem se je razširil krog mentorjev? Najbrž ne povsem. Čeprav je zaradi različnih kriterijev in predvsem okusa težko učinkovito in pravično pri-
merjati letošnjega in prva dva festivala, utegne sodba, da bistvenejšega kakovostnega skoka nismo zaznali — držati.
Gotov pa je, da tudi nazadovanja ni. Nasprotno: ocena bi utegnila biti celo za spoznanje višja od tiste, ki smo jo namenili lanskoletni prireditvi v blejski Festivalni dvorani.
Nedvomno pa je primerjava z drugimi podobnimi jugoslovanskimi prireditvami za slovenski festival ugodna: glasba, besedila in priredbe so na ravni, ki jo na večini drugih jugoslovanskih festivalov nismo bili vajeni.
Zal ne velja isto tudi za izvajalce. Točneje: za vokaliste. Izmed novincev sta Simeon Gugulovski in Elda Viler bila sicer presenetljivo dobra, zato pa nekateri že znani pevci (ne sicer presenetljivo) slabši od debitantov.
Orkestra in celotna organizacija: imenitni.
V. I. P.
ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene


'
Odlična je bila igra Štefke Drolčeve v žal preskopi vlogi, ki ji jo je odmeril
scenarij filma »Zarota«
RAČUN BREZ KRČMARJA
V načrtu sedemletnega razvoja kulturnih dejavnosti omenjamo prav na vrhu lestvice radio in televizijo, podčrtujoč izjemno vlogo, ki jo ti komunikacijski sredstvi moreta odigrati v osveščanju naših ljudi. Iz podatkov in anket razbiramo, da je zavzel radio vodilno vlogo pri doseganju tistih prebivalcev, ki žive izven centrov in so zavoljo šibkega vpliva tiska, pa nemogočih prometnih zvez odmaknjeni od živih političnih in kulturnih dogodkov. Za televizijo je znano, da nam celo v vsej svoji pomanjkljivosti odpira okno v duhovno podobo ostalih republik in nam primika najboljše dosežke domače kulturne tvornosti. Zato ni čudno, da pripisujejo radijski in televizijski mreži odločilen pomen, da nujno terjamo, naj nam posredujeta kar naj-
le dražji sprejemniki, kar pomeni, da so te oddaje nedosegljive radijskim naročnikom, s skromnejšimi dohodki, torej tistim, ki zaradi istega razloga ne kupujejo časopisov in revij, ki zahajajo malo v kino, gledališče in na koncerte. Tako razmerje bo ostalo tudi vnaprej, če v kratkem ne bomo dobili na trg poceni aparatov, prirejenih za UKV sprejem. Skratka: število radijskih naročnikov se bo v bodoče zvišalo, program se bo izboljšal in bo (na dveh valovnih dolžinah) trajal 34 ur, v oddajne naprave, studie in zveze bodo vložena milijardna sredstva — rezultat pa bo dosegljiv vse ožjemu krogu poslušalcev. Ostali bodo še zmerom z naročnino plačevali slovenski program, poslušali pa bodo lahko predvsem tujega. Če bi podobne razmere vladale v
• Le 15 odstotkov radijskih naročnikov v Sloveniji lahko sprejema oddaje na ultra kratkem valu • Protislovje: ljudje z nižjimi osebnimi dohodki, ki že tako malo odmerijo za časopise, knjige, vstopnice kulturnih predstav\ imajo »zaprta vrata« tudi do II. programa
boljši program, in da v nadaljnjih letih planiramo investicijska sredstva za tiste tehnične naprave, ki bi posredovanje takega programa tudi omogočile.
V tej enačbi, ki jo sestavljajo želje po takojšnji in objektivizirani informiranosti vseh prebivalcev, njih širokemu izobrazbenemu obzorju in sproščeni izrabi prostega časa, potrebnem programskem zaledju in dovršeni mreži zvez med oddajniki in sprejemniki, se pojavljajo proizvajalci radijskih m televizijskih sprejemnikov kot neprijetna neznanka. Dejstvo je namreč, da je sprejem na radijskem srednjem valu zavoljo vse večjega števila močnih oddajnikov vedho slabši in da je gneča na skali vse večja. Slovenski program, ki ga posreduje štirinajst oddajnikov, vkljub temu marsikje preglasijo tuje postaje. Obstaja celo možnost, da bo zaradi nezadržne tekme na srednjem valu naslednja stockholmska konferenca prisodila vsaki državi le eno valovno dolžino, s čimer bo seveda naš nacionalni program bistveno ogrožen. Rešitev je tedaj v ultrakratkem valovnem omrežju, ki danes že pokriva celotno slovensko območje in nam posreduje oba radijska programa. Žal lahko le 15 % radijskih naročnikov v Sloveniji sprejema oddaje na ultrakratkem valu in podobno razmerje velja tudi za aparate, ki še čakajo na kupce v trgovinah. Naj dodamo, še to, da so za sprejem UKV oddaj prirejeni
tisku, bi plačevali naročnino za slovenski časnik, prejemali pa bi, recimo, egiptovskega (znano je, da ima radijska postaja v Kairu zelo močno slišnost).
Podobne razmere najdemo pri televizijskih sprejemnikih. Te je na trgu težko dobiti, so izredno dragi in veliki. Vse možnosti tedaj, da televizijski program ne prodre do širšega kroga prebivalcev in da je socialna struktura naročnikov vse prej Kot razveseljiva. Nič nam ne koristi, če se bo program ljubljanskega televizijskega studia podaljšal na štiri ure in pol dnevno, če ga je moč že danes videti v treh četrtinah dežele, če bomo zgradili nove studie in če že pripravljajo poskusne barvne programe. Svet v barvah bodo torej na televizijskem ekranu zrli tisti, ki, imajo velike dohodke in velika stanovanja. Tako pa si razvoja naše televizije in njenega vpliva res ne predstavljamo.
To je ena plat zvona. Bilo bi zanimivo slišati še drugo, tisto namreč, ki bi nam razložila, zakaj so razmere take in če morda sploh niso take. Brez dvoma obstajajo vzroki, da dandanes ni mogoče kupiti cenenih UKV sprejemnikov, niti majhnih in cenenih televizijskih aparatov. Nujno bi bilo treba take vzroke odpraviti. Ce to ni mogoče, si bomo morali pač priznati, da planiramo v prazno — da delamo račun brez krčmarja.
DUŠAN TOMŠB

HVALE VREDNA
PRIZADEVANJA
Skrb za splošno izobrazbo v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem
Statistični podatki, ki govore, da je tudi v naši republiki raven splošne izobrazbe občanov, ki so v rednem delovnem razmerju, zelo nizka (36.6 % vse zaposlenih ima komaj štiri razrede osnovne šole), vsiljuje vprašanje, kako bomo tisti člen zvezne ustave, ki govori, da je' osemletno šolanje pravica in dolžnost vseh državljanov, uresničili in seveda tudi omogočili to uresničitev. Pri tem ne gre za uresničevanje nekih formalnih postavk. Praksa namreč kaže, da pomanjkljiva osnovna izobrazba ovira občane pri nadaljnjem strokovnem izpopolnjevanju, kij ga danes vsebolj terja gospodarski razvoj, in pri družbeno-eknnomskem izobraževanju, od katerega je v veliki meri odvisna realizacija sistema našega družbenega upravljanja. Pa poglejmo na konkretnem primeru, kako neka gospo-
SI GNALI
darska organizacija skrbi za osnovne
Odločni ukrepi za dvig splošne izobrazbe
Osnutek statuta Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič* v Kidričevem Je v enem izmed členov predpisal naslednje: »Zaradi specifičnosti poslovanja podjetja nepismeni ne morejo postati člani kolektiva. Zahteva po določeni izobrazbi, potrebni na posameznem delovnem mestu, je podana v organizacijski shemi.« Dokončni statut pa, ki ga je sprejel delavski svet dne 6. aprila, tega člena ne vsebuje Več. Iz preprostega razloga, ker so bili člani delovnega kolektiva proti, pa tudi občinski forumi so imeli nemalo pripomb, češ, da bi v današnjem času bila taka zahteva še preostra.
Med nami, ki mislimo o sebi, da smo Slovenci zelo kulturen narod, bi se jih našlo lepo število, ki bi dejali, da je pravzaprav vseeno, ali ima statut Tovarne »Boris Kidrič« "Člen, ki onemogoča nepismenim zaposlitev v tej gospodarski organizaciji ali. pa ne, ker nepismenih, pri naš itak ni. Sfeveda bi ■ se krepko zmotili. Samo v Tovarni »Boris Kidrič« je od 1200 delavcev l."/o nepismenih in brez vsake šole in še vedno se dogaja, da zaprosi za zaposlitev ta ali oni, ki ne zna ne brati ne pisati.
V pogovoru s tajnikom sindikalne podružnice tovarišem Mazero, sekretarjem podjetja in vodjo kadrovske službe tovarišem Šegulo in vodjo izobraževalnega centra tovarišem Vrli-čem v Kidričevem me je najprej zanimalo, kako so odkrili odstotek nepismenih v kolektivu in zakaj so ga. iskali. Odgovor je bil, kot sem ga pričakovala.
Pri strokovnem izobraževanju (vse-bolj in bolj ga zahteva avtomatizacija njihovega podjetja), ki poteka v izobraževalnem centru, so ugotovili, da delavci zaradi pomanjkljive osnovne izobrazbe ne morejo, pa čeprav se trudijo, slediti. Tako je center za izobraževanje v lanskem letu anketiral v podjetju preko 1200 ljudi ih ugotovil, da od teh nima 20 % uspešno končane osemletke, 60 Vo jih ima samo pet razredov, nekaj celo manj, in 1 % je med njimi popolnoma nepismenih. Nepismenih in polpismenih pa konkretno 38 delavcev. Takoj nato je center razpisal zanje tečaj, ki pa se ga je udeležila le , polovica. Seveda je tečaj financiralo 'Podjetje in najprej poudarilo nevarnost, ki preti delavcem, ko ne znajo i brati opozoril varnosti in tehnične za-! ščite pri delu.
Zaradi slabega odziva na tečaj in ,godrnjanje tistih, ki so tečaj obiskovali in naredili zaključni izpit ter se I jeli vpraševati, kaj pa oni, ostali, je 1 upravni odbor poslal vsem nepismenim odločbo, da se morajo naučiti brati in pisati v predpisanem roku (možnost Imajo v izobraževalnem centru), sicer jih bodo prisiljeni odpustiti. Prizadeti so imeli pravico pritožbe, pa se ni nihče pritožil. Tudi ob službo še do danes ni bil nihče, ker je bil to prvi svarilni ukrep.
Toda videti je, da se bo v prihodnje močno zavzel za reševanje nepismenosti v Tovarni »Boris Kidrič« centralni delavski svet. Predvsem še zato, ker je trenutno na spisku nepismenih le še 14 zaposlenih, in to ljudi od 24 do 30. leta starosti. Ce torej ti, tako rekoč mladi niso voljni ustreči osnovni zahtevi delovne organizacije, ustreči zahtevi, ki 'jim jo delovna organizacija tudi brezplačno omogoči in prilagodi njihovemu delovnem času, potem bo najbrž odpoved delovnega razmerja upravičena Pač pa odpoved ne bo prizadela tiste nepismene člane kolektiva (so na. posebnem spisku), ki so invalidi, člani Zveze borcev, delavci, ki so v podjetju zaposleni več kot osem let ali ki so
izobrazbo članov svojega kolektiva.
starejši od 45 let. Te bodo prisiljeni premestiti na delovno mesto, kjer jim .nepismenost ne predstavlja nevarnosti. Vprašanje pa je, koliko ne bo to vplivalo na njihov osebni dohodek. Toda o tem še razmišljajo, saj si ne želijo, da bi bil ta ukrep dvorezen.
Oddelki za odrasle pri osemletkah morajo postati sestavni del šolske politike v komuni
Center za . strokovno izobraževanje Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« pa poleg tega, da organizira tečaje za nepismene, v katerih se na-uče osnove pisanja, branja in računanja, ni in tudi v bodoče ne bo sam skrbel za šolanje delavcev v oddelkih osnovne šole za odrasle. Nekateri člani kolektiva šo doslej obiskovali oddelke za odrasle na osemletki v Ptuju, vendar, so, si morali plačati šolnino sami, podjetje jim je odobrilo le deset dni izrednega dopusta na leto. V prihodnje pa namerava Tovarna »Boris Kidrič« kriti tudi šolnino in celo organizirati osnovno šolanje v krajih, kjer s tabuje jo njeni delavci. In sicer zaradi spoznanja, da nizka raven osnovne izobrazbe, kot jo je pokazalo testiranje, zavira strokovno napredovanje delavcev in njih aktivnost v organih upravljanja. Pogosto se namreč dogaja, da celo delavec s priznano kvalifikacijo ne obvlada osnovnih računskih operacij in da zaradi nevednosti molči tam, kjer bi moral povedati svoje mnenje.
Tudi sredstev za izobraževanje je videti, da jih je v podjetju dovolj. Zaenkrat so predvideli preko 20 milijonov dinarjev za strokovno in družbeno izobraževanje v lastnem centru, v povezavi z zunanjimi institucijami, za osnovno šolanje in štipendiranje. Zdaj so začeli ria podlagi sprejetega statuta delati predloge, »koliko denarja kam«, predloge, ki jih nameravajo izdelati in sprejeti do začetka prihodnjega šolskega leta. Proučujejo tudi predlog mariborskega okraja, če bi od svojih
2,5 °/o od izplačanih bruto osebnih dohodkov, namenjenih za izobraževanje, odstopili okraju j %. Za osemletno šolanje je zaenkrat planiranih 1.5 milijona dinarjev, za knjige in učila, ki bi postala last izobraževalnega centra in bi jih ta izposojal interesentom, pa 2 milijona.
Morda je razveseljivo še to, da bodo osemletke v ptujski občini, vsaj kot kaže po prvih razgovorih z njihovimi vodstvi, voljne ustanavljati oddelke za odrasle. Toda to ni odločitev le v njihovi domeni. Kako bo s kadrom, ki ga še za otroke ni dovolj, je seveda drugo vprašanje, na katero bo morala iskati odgoVore tudi občinska skupščina. Toda če ho dobra volja in če bodo po zgledu Tovarne »Boris Kidrič« pričele razmišljati in financirati osnovno šolanje za člane svojih kolektivov tudi druge gospodarske in delovne organizacije, bodo morebiti odpravili vrzeli v osnovni izobrazbi, ki jih je v ptujski občini, kot kažejo podatki, največ zakrivila druga svetovna vojna in neposredni čas po njej.
Znanje — stimulacija
V Tovarni »Boris Kidrič« si zdaj močno prizadevajo, da bi se »izšolalo« (pri tem mislijo tako na splošno kot na strokovno izobraževanje) čim večje število članov njihovega kolektiva. Tiho upajo, da jim bo to morebiti uspelo vsaj pri tistih do 30. leta starosti. Pri tem pa so šli zaradi SPODBUJANJA celo tako daleč, da so pravkar izdelali osnutek za sistem delitve osebnih dohodkov, ki bi naj upošteval kot enega izmed glavnih elementov — izobrazbo.
Naj se v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem še tako trudijo, da bi dvignili raven splošne in strokovne izobrazbe članov svojega kolektiva, vendar prav ta osnutek, ki stimulira izobrazbo kot enega glavnih činiteljev delitve osebnih dohodkov, ni v skladu z našimi splošnimi načeli, da naj pri delitvi izhajamo iz dela. Prav zato in pa, ker je nivo splošne izobrazbe v kolektivu tako nizek, da bi bila z novim načinom delitve osebnih dohodkov prizadeta velika večina zaposlenih, lahko malodane z gotovostjo sklepamo, da pravkar izdelan predlog ne bo naletel na odprta ušesa. Spodbuda za izobraževanje je lahko in more biti le kvalitetnejše delo na delovnem mestu, ki ga potem tudi primerno nagradimo. Predpogoj temu pa je seveda poleg osebne prizadevnosti tudi večje znanje. Stimulacija izobraževanju odraslih pa bi morali biti tudi notranji razpisi delovnih mest, možnost napredovanja na zahtevnejše delovno mesto, sistem selekcije.
Vedno pogosteje ugotavljamo, da postaja družbeno izobraževanje proizvajalcev v sistemu samoupravljanja življenjska nuja. Ta trditev :je našla svoj praktični odraz v številnih oblikah tovrstnega izobraževanja, od različnih političnih šol, do posameznih seminarjev ali samo predavanj. Nič manj kot oblike ni pestra vsebina tega izobraževanja. To je razumljivo, saj dinamični razvoj pogojuje in naravnost sili v to pestrost. Kljub temu neizpodbitnemu dejstvu pa je vedno močneje čutiti težnjo po sistematizaciji družbenega izobraževanja.
Preden bi se spustili globje v problem sistematizacije, naj v kratkih obrisih nakažemo pomen in vsebino obstoječih oblik družbenega izobraževanja. Ce upoštevamo dejstvo, da so tovrstni izobraževalni programi namenjeni v prvi vrsti članom samoupravnih organov, je razumljivo, da je pretežni del programa namenjen ravno ekonomskim in družbenim problemom, njihovemu pojasnjevanju in konkretizaciji. Najpogostejše teme so: delitev dohodka, organi samoupravljanja in njihovo delo, decentralizacija in položaj ter vlo-
ga ekonomskih enot, razvoj delavskega gibanja, sindikatov itd. Brez dvoma so teme zanimive, saj posredujejo slušatelju osnovna znanja politične ekonomije, ekonomske politike, sociologije, prava in drugih družbenih ved. Prav tako ne moremo dvomiti v potrebnost tega znanja, saj si težko predstavljamo resničnega upravljavca, ki ne bi poznal osnovnih zakonitosti ekonomike in ki ne bi razumel pomembnih ukrepov, ki jih nalagata družbeni in ekonomski razvoj. Vendar bi bilo zgrešeno misliti, da je cilj tega izobraževanja oblikovanje strokovniakov-ekonomistov, češ, da le strokovnjaki razumejo vprašanja gospodarjenja. Taka stališča, ki se sicer tudi pojavljajo, v celoti zavračamo. Izobraževalni programi so prirejeni tako, da posredujejo slušatelju tisto in toliko znanja, da bo le-ta laže in pravilneje razumel gospodarska dogajanja in različne ukrepe, da se bo znal kot suveren upravljavec odločiti za najboljšo rešitev konkretnega primera, ko bo postavljen pred izbiro med več variantami. Pripraviti predloge posamezne rešitve (in to v več variantah!) je dolžnost strokovnjakov, zaposlenih v strokovnih službah delovne organizacije.
Zanimivo je, da se iste teme in ista ključna vprašanja pojavljajo skoraj v vseh programih družbenega izobraževanja, v vseh oblikah in na vseh stopnjah (kjer so posamezne oblike organizirane v več stopnjah, n. pr.: politične šole). Prav to dejstvo narekuje sistematizacijo tovrstnega izobraževanja. V tem okviru pa se zastavljajo zlasti sledeča vprašanja:
—	katere kategorije proizvajalcev naj zajame določena stopnja izobraževanja;
—	kaj in koliko naj obsega program na določeni stopnji;
—	kako zagotoviti možnost družbenega izobraževanja najširšemu krogu proizvajalcev.
Dosedanje izkušnje kažejo, da je izbor slušateljev za eno ali drugo obliko izobraževanja v večji meri priložnosten kot pa kadrovsko načrten in urejen. Posledica tega je, da ljudje z zelo različno predizobrazbo in različnimi izkušnjami poslušajo isti program, ali druga varianta, ki tudi ni redka, da poslušajo slušatelji v več letih približno isto materijo na raznih (višjih) stopnjah. Niti v prvem niti v drugem primeru ne moremo pričakovati posebno ugodnih rezultatov.
Pri drugem vprašanju gre v celoti za vsebino in metodo družbenega izobraževanja na določeni stopnji. Izhodišče je verjetno sistematično programi-
ranje ob upoštevanju najrazličnejših faktorjev, ki vplivajo na kvaliteto izobraževalnega dela (izkušnje slušateljev, splošno znanje, razgledanost in politična informiranost, članstvo v političnih organizacijah in organih upravljanja, konkretni problemi ožje skupnosti, primeren izbor predavateljev in učnih metod itd.). V tem delu največ grešimo s šabloniziranimi programi, ki niso odraz konkretnega stanja (in zato le »povprečno« aktualni), poleg tega za del slušateljev prezahtevni za drugi del pa preveč osnovni ipd. Zato se nujno zastavlja problem programiranja, izhajajočega iz konkretne prakse in temelječega vsaj na osnovnih analizah kadrov, obstoječega stanja in drugih činiteljev, ki bi utegnili vplivati na uspešnost izobraževanja.
Tretje vprašanje nakazuje problem, v katerega smo se v dosedanji praksi premalo poglobili. Gre za vprašanje, kako zagotoviti možnost družbenega izobraževanja najširšemu krogu proizvajalcev. Mimogrede se vsiljuje misel, da smo v obdobju pripravljanja in sprejemanja statutov na tem področju marsikaj zamudili. Togo se opiramo na
zakonsko določilo o pravici do strokovnega izobraževanja in to normo avtomatično prenašamo v statut. Na ta način je izobraževanje formalno urejeno. Vendar res le formalno. V bistvu gre za globji pomen pojma »strokovnost« v našem družbenem sistemu. Gre za tesno dialektično povezanost med strokovnim in družbenim znanjem, ki se v pogojih samoupravljanja stapljata v kompleksno celoto. Zato menimo, da bi morali pojem »strokovno izobraževanje« interpretirati bolj dinamično, skladno razvoju družbe. Ravno v internih predpisih delovnih organizacij pa bi morala najti taka interpretacija svoj odraz v tem, da bi bilo izobraževanje ' obdelano kompleksno, da bi torej tudi družbeno izobraževanje našlo v sistemu pripadajoče mesto.
Prepričani smo, da bi bilo danes težko, če ne nemogoče, zajeti v sistem družbenega izobraževanja prav vse in vsakogar v delovni organizaciji. Vendar obstajajo možnosti, da postavimo takemu sistemu soliden temelj. V delovni organizaciji deluje vrsta organov in organizmov, družbenih in političnih, ki na ta ali oni način aktivno in ustvarjalno sodelujejo v samoupravljanju. Vendar jim posvečamo premalo pozornosti. Nekateri teh organov opravljajo zelo pomembne funkcije (DS, UO, komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, komisija za določanje in ugotavljanje meril za delitev dohodka itd.), pa se dostikrat ne potrudimo, da bi članom teh organov nudili kaj več od izvolitve in problematike, katero naj rešujejo. Verjetno bi prav tu morali pričeti s sistematičnim družbenim izobraževanjem, saj delo teh organizmov v celoti sloni in je odraz ter konkretizacija družbenega sistema. Danes imamo že dovolj izkušenj, da lahko pripravimo kvalitetne, ne pre-splošne, temveč zelo uporabne programe dopolnilnega izobraževanja za različne organe oziroma njihove člane. Z načrtnim programiranjem takega izobraževanja bi dosegli dvoje:
—	člane različnih organov bi na t naj hitrejši in primeren način seznanili
s funkcioniranjem in delovnim področjem organa,
—	zaradi številnosti organov in njihovega članstva bi že s tem zajeli v izobraževanje precejšnje število proizvajalcev.
To vprašanje je še zlasti aktualno v trenutnem obdobju, ko smo tik pred volitvami novih samoupravnih organov, ko bodo številni proizvajalci prevzeli velike in pomembne naloge in odgovornosti.
Ko govorimo o sistematičnosti družbenega izobraževanja, nas zanima tudi vprašanje, kdo naj sodeluje v programiranju, kadrovanju in drugih pripravah oziroma izvedbi. Dosedanja praksa kaže, da so bili iniciatorji družbenega izobraževanja občinski politični forumi, veliko manj pa delovne organizacije same. Menimo, da se mora sistem decentralizacije in krepitev samoupravnosti v delovni organizaciji odraziti tudi na tem področju. Iniciativa mora postopno preiti iz občinskih forumov v samo delovno organizacijo. S tem pa seveda ni rečeno, da tudi strokovna izvedba : programiranje, organizacija in realizacija izobraževanja. Za to dejavnost obstajajo specializirane ustanove — delavske univerze, ki se že uveljavljajo in se bodo pp tem področju še bolj razvile. Ne moremo pa si, po drugi strani, predstavljati uspešnega dela, ki ne bi slonelo na tesnem sodelovanju z neposredno proizvodnjo, torej na potrebah in problematiki delovnih organizacij. Le tesna povezanost teorije s prakso in sistematično programiranje, bosta dala zaželene rezultate tudi na področju družbenega izobraževanja.
V tem sestavku smo zajeli le nekaj splošnih misli, ki se porajajo ob prizadevanjih za uveljavitev načrtnega družbenega izobraževanja. Verjetno bi morali o tem vprašanju spregovoriti in napisati še marsikaj, predvsem pa prisluhniti željam, potrebam in praksi delovnih organizacij na eni in izobraževalnih institucij na drugi strani. Vsekakor ugotavljamo, da je to vprašanje vedno aktualnejše in da mu bomo morali posvetiti veliko pozornosti.
Jurij hribar
ALA PECE
Zadnji skupni napori, da bo šolsko leto kar najbolje zaključeno
0 SISTEMATIČNOSTI DRUŽBENEGAIZOBRAŽEVANJA
...... .....^..v	.... t_	-^-[irhn r- iriiryiflVTfrL ■•- -	-, ■ ........,- <- . . - - ^ k* •»- ^  -.jtffi
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN
Hvala, za skoraj dvajsetletno zvestobo!
Z nahrbtnikom na ramah in s staromodnim klobukom na sivih razredčenih laseh, se je prikazal med vrati.
»Ze dvajset let sem naročnik Delavske enotnosti,« je začel brez ovinkarjenja. »Mislim, da tako zvestih bralcev nimate veliko — pa sem se vam prišel pokazat.«
Priznam, da me je obisk veselo presenetil. Ponudila sem mu stol in kmalu sva bila sredi razgovora.
»Rad berem Enotnost. Posebno zadnje čase, ko pišete iz več podjetij. Včasih ste se menda vrteli okoli enih in istih ... No, ja, na naš konec pa najbrž malokdaj pridete, zato sem jaz prišel k vam.«
Posilil me je smeh. »Če ta
dva prebirate, ravno ne morete reči, da delavcem ne pustita do besede.«
»Ali, saj nisem tako hudo mislil. No, ja, v našo Apnenico še nikoli ni nihče prišel, po imamo tristo delavcev. Marsikaj zanimivega bi izvedeli od njih.«
Obisk sem poskušala izkoristiti ne samo za vsebinsko kritiko, ampak tudi za našo naročninsko politiko.
»Se vam zdi Enotnost predraga?«
»Kje pa. Za dvajset dinarjev, pa toliko papirja. Čisto lahko bi jo prodajali po štirideset dinarjev. Jaz jo zato ne bi odpovedal, čeprav imam samo 19.500 dinarjev pokojnine.«
IVAN REKAR je iz Litije, je upokozenec, ki se ukvarja zdaj s kmetovanjem, da pokriva svoj proračunski primanjkljaj. Sicer pa je kmetovanje njegov hobby. Daleč naokrog prideluje najlepšo koruzo, buče in 'sončiiice ..
»Kakšne članke pa najraje'berete?«
»Berem od A do Ž? tiše. Podnevi nimam časa. berem zvečer, ne samo Enotnost, ampak tudi Ljubljanski dnevnik in Primorski dnevnik. Veste, dolgo sem delal v Nabrežini, pa me še zmerej zanima, kaj je tam. novega.«
»Imate kakšne predloge, kako bi izboljšali list?«
Rekar je nekaj časa blodil s svojimi velikimi, svetlomodrimi očmi po stenah, kakor da bi iskal misli. Po-
»In zaslužek od kmetije, I kajne?«
»Nekaj mora človek početi, ko odide v pokoj, ne imejte tega za zaslužkarstvo. Jaz sem še vedno z dušo in telesom delavec. Trikrat sem bil udarnik, to ni malenkost in Enotnost je prva o tem pisala. Kar poglejte. 1947. leta. Hvaležen sem vam.«
Morda je ta neznatna vest o njegovem udarni-štvu skovala dvajsetletno zvestobo. Naj bo že karkoli, veseli smo takšnih redkih zvestih naročnikov.
Tovarišu Rekarju in vsem drugim prijateljem Delavske enotnosti in našega kolektiva želimo, da bi nas še dolgo razveseljavali s tolikšno vdanostjo.
L V.
tem pa je oklevaje odgovoril:
»Ne zamerite, po pravici bom povedal, kar mislim Dobro je, če pišete, kaj je v kakšni tovarni novega, rad to berem in morda tudi drugi. Ampak, po moje, b. bilo le dobro, če bi šli kdaj pa kdaj tudi med delavce. Naj občutijo, da tudi oni nekaj veljajo, ne samo tisti, ki sedijo v pisarnah.«
Za trenutek sem podvomila. ali naš jubilant res prebira Enotnost — Delavcem bodisi individualno pa kot članom samoupravnih organov, odstopamo veliko prostora.
»Katere novinarje pa poznate?«
»Ja,. .. No.... Kobalovb že. O, ta si dosti upa... Potem pa .. tistega Trin-kouso tudi.«
• TGA KIDRIČEVO:
Skrb za prijeten oddih
V tovarni glinice in aluminija v Kidričevem posvečajo v zadnjem času vso skrb letošnjemu letovanju članov kolektiva in njihovih svojcev. Ker je za letovanje v letošnjem letu mnogo večje zanimanje kot je to bilo v prejšnjih letih, je podjetje po sklepu centralnega delavskega sveta kupilo še en počitniški dom. Tako bo letos narasla zmogljivost ležišč od dosedanjih 65 na 93. Tu je za letos vštetih tudi 42 ležišč v postavljenih vveekend hišicah, ki jih bo prihodnje leto potrebno umakniti zaradi gradnje nove ceste, tako da bo z odstranitvijo vveekend hišic ostalo le še 55 ležišč. Vsi, ki poznajo Crikve-nico dobro vedo, da je ta kraj ob morju med najlepšimi in zato tudi najdražjimi ter je prav zaradi tega imel UO počitniškega doma letos mnogo več skrbi in dela, da je rešil vprašanje, kako skalkulirati ceno oskrbnega dne tako, da dom ne bo imel izgube in da bi cene bile take, da bi bile res dostopne za vsakega člana delovnega kolektiva TGA. V kalkulaciji so predvidevali polno zasedbo doma od 1. junija do vključno 30. septembra in je tako prišel na kalkulacijsko ceno oskrbnega dne 980 dinarjev za odrasle člane in 780 dinarjev za otroke članov kolektiva do starosti 10 let. CDS podjetja je na svoji seji 30. marca razpravljal o kalkulacij-skih cenah ter jih tudi odobril. Istočasno pa je odobril tudi regres v znesku 500 dinarjev, ki ga dobijo vsi člani kolektiva in njihovi ožji svojci, medtem ko velja polna cena za člane drugih kolektivov dnevno 1500 din za odrasle in 1000 din za otroke do 10 let starosti. Če bi se kdo od članov drugih kolektivov želel le hraniti v domu. pa znaša cena dnevno 1200 din za odrasle in 700 din za otroke. Tako končno obstojajo vse možnosti, da se za ta letni oddih lahko odloči prav vsak član kolektiva. UO počitniškega doma je in še bo poskrbel za nabavo raznih rekvizitov za razvedrilo, istočasno pa bo tudi uredil z avtobusnim podjetjem SAP iz Maribora prevoz z avtobusom iz Kidričevega v Crikvenico in nazaj in tako omogočil, da ne bo potrebno za to voditi se poseb-
Za praznik mladosti je bil v Ljubljani pravi živ-žav
tudi v parku ing. Stanka Bloudka Foto: Milan Šparovec
Izredno toplo vreme zadnjih dni je preteklo nedeljo privabilo tudi na bregove Save in Sore za ta letni čaj rekordno število kopalcev
do največ tržnih viškov zajeli iz pogodbene proizvodnje, saj so letos kmetijski strokovnjaki zajeli v pogodbeno sodelovanje dosti več površin kot lani. Da bi dosegli v sadjarski proizvodnji čim boljšo kvaliteto sadja, posvečajo vso skrb zaščiti sadnega drevja in pridelka. Zadruga skrbi predvsem za reprodukcijski material — zaščitna sredstva. Imajo pa tudi škropilne ekipe, ki opravljajo škropljenje pri vseh tistih kmetovalcih, ki še nimajo lastnih motornih škropilnic.
Da pa bi nadaljevali s sadjarsko tradicijo, so se v kmetijski . zadrugi Svečina odločili
nih skrbi in se prerivati v v la- ' urediti večjo .sadjarsko planja« kih, ki so v sezoni polni. —ce.	.__________■
žo na področju katastralne občine Slatina in delu Svečine. Računajo, da bo obnova zaključena do leta 1970 in to na skupni površini z150 hektarov. V kmetijski zadrugi Svečina pa skrbijo tudi za dober plasma tržnih viškov. Največ sadja prodajo direktno potrošnikom na tržišču. Tako imajo trenutno v Ljubljani 4 in prav tako 4 prodajalne v Puli. Samo v letošnjem letu so v teh prodajalnah prodali neposredno potrošnikom nekaj več kot 18 vagonov sadja, predvsem jabolk. Neposredno bodo prodajali sadje potrošnikom tudi letos, ko pričakujejo na svojem področju dobro sadno letino.	L. Z,
• KZ SVEČINA:
Sadjarsko proizvodnjo želijo povečati
Čeprav v zadnjih letih na področju zadruge ne beležijo masovne proizvodnje, je lani 43-članski delovni kolektiv te gospodarske organizacije zabeležil dober gospodarski rezultat. Ta rezultat je toliko bolj ugoden zato, ker je za celih 22 milijonov dinarjev višji kot leta 1962. Pa tudi s čistim dohodkom so v zadrugi kar zadovoljni. V letošnjem letu pričakujejo v kmetijski zadrugi Svečina (če ne bo vremenskih neprilik), dobro letino tako v sadjarstvu kot vinogradništvu. Že sedaj predvide-
Na.jveč sonca in zraka se boste naužili, če boste dopust preživeli pod šotorom
INDUPLATI JARŠE izdeluje kvalitetne šotore v 6 tipi-
vajo, da bodo odkupili letos 150
ziranih izvedbah
vagonov raznega sadja, predvsem jabolka in 25 do 30 vagonov vinskega mošta. Seveda bo-
7 dni
v sindikatih
MAKIBOR-CENTER — ▼ občinski sindikalni svet Mn-ri bor-C en ter je včlanjenih IM sindikalnih podružnic, ki vključujejo 31.982 članov sindikata. Od tega- števila jih je največ vključenih v strokovni sindikat industrije in rudarstva, in sicer 11.553 članov, nadalje v sindikat storitvene dejavnosti, kjer je v 73 sindikalnih podružnicah včlanjenih S614 članov. Gradbeni delavci so včlanjeni v 11 sindikalnih podružnicah s skupaj 458* članov, sindikat delavcev družbene dejavnosti pa vključuje 3544 članov, Id »o vključeni v $4 sindikalnih podružnic. Čeprav je področje občine izrazito industrijsko, je tudi sindikat kmetijske, živilske In tobačne industrije močno zastopan, saj je v 21 sindikalnih podružnicah včlanjenih 2795 članov, medtem ko Je v sindikat prometa bi zvez včlanjenih le 1922 članov, in to v 14 sindikalnih podružnicah.
Da bi bilo delo sindikalnih podružnic čim bolj uspešno, so pri občinskem sindikalnem svetu Mariber-Center že pred leti ustanovili strokovne odbore za strokovne sindikate, kot industrijo in rudarstvo, storitvene dejavnosti in za strokovni sindikat družbenih dejavnosti. Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta so sklenili, da bodo ustanovili po« sebne strokovne komisije za sindikat delavcev kmetijske, živilske in. tobačne industrije in strokovno komisijo za sindikat delavcev prometa in zvez. Na občinskem sindikalnem svetu, menijo, da bo imela dosti dela zlasti strokovna komisija, ustanovljena za sindikat kmetijske, živilske in tobačne industrije, saj je v teh gospodarskih panogah danes še mnogo nerešenih vprašanj. Glavna naloga ko-i misije bo pomagati sinili-. kalnim podružnicam pri njihov*m delu, ki Je bilo do sedaj v marsikateri sindikalni podružnici izredno slabo.
L. K.
CELJE — Nedavni plenum Okrajnega sindikalnega sveta v Celju, ki je bil posvečen vlogi in metodam dela sindikalnih organizacij v tem okraju, je pokazal, da so vodstva sindikalnih podružnic pri svojem delu dosegla zaželene uspehe. Navzlic vsemu pa je potrebno podvzeti v okviru sindikalnih podružnic široko zasnovano akcijo, katere namen naj bi bil ta, da bi
vsi člani sindikalnih podružnic aktivno sodelovali pri reševanju številnih pomembnih „ vprašanj, s katerimi se pri svojem delu sindikalne podružnice srečujejo. Omenili so, da je največja ovira pri delu sindikalnih podružnic ta, da se posamezna pomembna vprašanja rešujejo v ožjem kro-gu in da prav zaradi tega taka odločanja povzročajo s opazke. V želji, da bi sindikalne podružnice v prihodnje dosegle še večje uspehe, je nujno potrebne, da se izdelajo programi dela, s katerimi se naj podrobno seznanja tudi član-
stvo.
eiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiaisiiiim
a	i
Na dnevnem redu: VOLITVE V DELAVSKE SVETE
|	• TGA KIDRIČEVO:
Pred obsežno in odgovorno nalogo
V Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem se pripravljajo na volitve v novi delavski svet in svete proizvajalcev |	delovnih enot.
CDS podjetja je na svoji seji imenoval komisijo za volilne imenike in volilno komisijo. Tako bo v skladu z določili | novega statuta podjetja štel delavski svet 60 članov, delovne enote pa od 20 do 40 članov. Določil je tudi število članov |	posameznih delovnih enot, in sicer: delovna enota glinice 35
|	članov, DE strojne energetike 20 članov, DE aluminij 40 čla-
nov. DE vzdrževalni obrati 40 članov, DE osrednjih služb |	30 članov in DE prometa 25 članov. Prav tako pa se volijo
člani delavskega sveta proporcionalno na število zaposlenih v posamezni delovni enoti. Tako bodo v delavski svet izvolili 1 zaposleni v delovnih enotah glinice 11 članov, strojne energetike 4 člane, aluminija 17 članov, vzdrževalnih obratov 14 članov, osrednjih služb 9 članov in prometa 5 članov.
Volitve v delavske svete morajo biti opravljene do 16. junija 1964. Čas, ki je za to določen, je zelo kratek, naloge pa so obsežne in odgovorne, zato sta izvršni odbor SZDL in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Ptuj na skupni jj seji določila, da bosta izvedla enotno politično akcijo in da bosta pomagala delovnim kolektivom in delavskim svetom g pri njihovem delu. Politično akcijo bo dobro pripravilo -polili tično vodstvo komune. Seveda pa bo pri vsem tem najvaž-W nejše volitve čim skrbne je -pripraviti. Tako bodo na zborih
iiHttHiiMHiiiiiiitaiiiiHHtiiiiiniiiiiiiiiiiiHuiiiiuiiuiHiiiiiiiiHiiiHiitiHiiiuitiiiiiiiBiattUjiuiiiiiHnniUiUiiHiiuiuiiiniHiiiiiiiiuaiiiuiiiuiijtiiniiuiunHiiiHiiiiminiiiiniuiiiiiiiitt
delovnih ljudi obravnavali delavski sveti najaktualnejše probleme, katerih gotovo ni malo. Med najpomembnejše sodi gotovo čimprejšnje in čim realnejše uresničenje politike pe-tega kongresa ZSJ in smernic za VIII. kongres ZKJ. Skrbno bodo proučili, kako so izkoriščene proizvodne zmogljivosti, stanje na tržišču, posebno skrb pa bodo posvetili notranjemu sistemu delitve osebnih dohodkov po vloženem delu. Sindikalne podružnice bodo do zbora delovnih ljudi pripravile akcijske programe za novi delavski svet. Pri vsem tem pa bo najbolj važno izbrati take kandidate, ki si bodo res prizadevali, da bodo organi upravljanja sproti reševali vse probleme in ki bodo zmogli obsežno delo in odgovorne naloge, ki čakajo nove delavske svete.	-ce
• NOVA GORICA:
Volitve bodo pred rokom
Čeprav je bil z republiškim predpisom rok za volitve delavskih svetov in drugih organov upravljanja v železniških transportnih podjetjih podaljšan do 30. junija, so v ZTP Nova Gorica sklenili, da bodo volitve že 16. junija. Izvolili bodo 35-članski centralni delavski svet, razen tega pa še v prometni sekciji, v sekciji za vleko in v sekciji za vzdrževanje proge obratne delavske svete, od katerih bo vsak imel po 25 članov. Ker sega območje podjetja od Jesenic do Sežane in do Ajdovščine, bodo sklicali za predlaganje kandidatov devet zborov delovnih ljudi, volišč pa bo verjetno še več, da ne bi volivci, ki jih je skupno blizu 1300, na dan volitev izgubili preveč časa, če bi bila volišča predaleč od njihovega delovnega mesta.
Sindikalna organizacija letos ne bo predlagala svojih kandidatov, vendar pa bodo na sestankih obravnavali dosedanje uspehe in pomanjkljivosti delavskega samoupravljanja ter druge gospodarske probleme podjetja in sekcij prav glede na naloge novih samoupravnih organov.	J. S.
V SPOMIN
Kadar pade beseda o velikih mednarodnih tekmovanjih, se naši atleti dolgoprogaši ne razlikujejo prav dosti od, na primer, dolgoprogašev na snegu. Samo kolikokrat smo jih zadnja leta spremljali z upanji preko meje in se nadejali, da »to pot še ne bo tako kot prej, da bodo gotovo med prvimi?« Pa tudi izjave njihovih trenerjev so bile ob takih priložnostih razmeroma polne nerealnega optimizma.
Pred dnevi pa so — proti vsem pravilom — prav potihoma in skromno zapustili domače ognjišče naši atleti, da se v Moskvi pomerijo na tradicionalnem »Krosu Pravde«.
In glej čudo! Naš Čer-van iz Sao Paola je pritekel v cilj reči in piši: če-
trti! Za tremi domačimi in pred 96 tekmovalci iz desetih držav! Bil je torej najboljši atlet iz tujine.
Uspeh Cervana je zares zelo selo velik. Prav gotovo je razveselil številne naše ljubitelje atletike. Nedvomno pa jih je precej tudi razžalostil, ko je s svojim rezultatom obudil spomine na »lepe stare čase«, ko so biti naši atleti na podobnih krosih, na samem vrhu evropske elite.
NOVA
METODA
Kaj vse se dogaja v naših ringih — predvsem na prvenstvenih tekmah — temu verjetno nihče ne more odrediti meja. Vse kaže, da so stara, 'že preizkušena »sredstva« borbe za točke že davno, davno zastarela.
Preteklo nedeljo je npr. v Kragujevcu za časa dvoboja »Radnički« : »Meta-lac« kar naprej zmanjkovalo električnega toka. Prav po vsem mestu ga je bilo vseskozi dovolj, le nad stadionom je žarnica tako čudno mežikala, da so po daljšem oklevanju sodniki le prekinili borbo. Pri rezultatu 9:5. Seveda, za domačine. Končni razplet bo razumljivo »za zeleno mi-1 20«.
Prav zanimivo je, da si ob nenavadnem mežikanju \ svetlobnih teles nad~ ringom sodniki še zdaleč niso { bili edini v tem, kaj storiti. Nekateri so zahtevali pre-
kinitev, drugi pa so spet trdili, da tudi v mraku prav dobro vidijo in da lahko z bojem nadaljujejo.
Ko je bilo vendarle vsega konec, je samo en sodnik priznal svojo napako in dejal, da je zanjo pripravljen nositi vse posledice.
Vsi ostali pa so bili tiho. Kot vedno.
š I I. O

S POSVETOVANJA KOMISIJE ZA ODDIH IN REKREACIJO PRI OSS MARIBOR
PRIPRAVE NA POČITNICE
ItltttllHtMlllllllimtlfliitlilltHIIItllillltllllfnilHIliltHttllllltllltllllltilllttlllllllllltllllfllllitllfllltlllllllilNiltllllHimiUIIIHIIIIllMlllltUI
Nedavno je organizirala komisija za oddih in § rekreacijo pri Okrajnem sindikalnem svetu Mari- | bor posvetovanje z refrenti posameznih delovnih g 1 organizacij za dopuste. Na posvetu naj bi prisotni g E izmenjali svoje izkušnje in se pogovorili o mož- g 1 nostih zamenjave v počitniških domovih ter načinu 1 §§	regresiranja dopustov. V naslednjem podajamo g
g nekaj pomembnejših izvlečkov z omenjenega po- gj 1	sveta. ■	1
V. S„ METALNA MARIBOR:
»Eno izmed pomembnih vprašanj, o katerem bi morali sedaj razpravljati, je vprašanje politike kooperacije, to je izmenjave in vzdrževanje manjših počitniških domov.
Ob pregledih statističnih podatkov opažamo, da naši počitniški domovi nimajo v celoti zasedenih svojih kapacitet, predvsem zaradi naveličanosti kolektiva do določenega kraja in pa visokih cen. Poleg tega je treba še upoštevati, da je v mariborskem okraju okoli ISO manjših delovnih kolektivov ter mnogo več ustanov, ki nimajo svojih lastnih počitniških domov in možnosti dopustovanja, kljub temu, da imajo zagotovljena sredstva za regresiranje svojih ljudi.
Del tega vprašanja smo skušali urediti v preteklem letu, uspeh pa je spričo dejstev zaprtosti počitniških domov tako minimalen, da smo pravzaprav ostali tam, kjer smo bili. Mnogi počitniški domovi skušajo na osnovi sporazumov med sindikalnimi podružnicami potegniti samo korist s tem, da zaračunavajo mnogo višje penzionske juslitge kot svojim ljudem. V preteklem letu smo sicer v okviru možnosti preko obstoječe po-1 "čitnlške skupnosti Kovinske industrije zamenjavali oziroma dodeljevali proste kapacitete podjetju TAM. Tovarni dušika Ruše, ustanovam v Rušah, Tovarni lepenke v Podvelki, Strojnemu mizarstvu Trbovlje, Kmetijski šoli Maribor, Mariborskemu tisku, Vzpenjači, šolam in internatom občine Tezno, upokojencem občine Tezno in posameznikom. Prav gotovo je možno z dobro recepcijsko službo in pravočasnim planiranjem dopustov mnogo prispevati, da bodo tudi tisti, ki še nimajo svojih počitniških domov, dopustovali v naših domovih.
Znano je precej primerov, da ima v istem obmorskem kraju svoje počitniške domove več slovenskih podjetij. Ti domovi imajo le po deset do trideset postelj. Lastniki se vsak po svoje ubadajo s številnimi organiza-
cijskimi problemi okoli nabave prehrambenih in drugih artiklov. imajo vsak svojega nabav-ljača, ekonoma itd. Prav pri tem vprašanju bi morali marsikaj napraviti v smislu kooperacije domov in enotnega nastopanja na tržišču. To nam narekujejo letošnje kalkulacije spričo precejšnjega dviga cen prehrambenim artiklom. Razumljivo je, da bodo počitniški domovi morali svoje penzionske usluge povišati. Posledica pa bo. da si naši slabše plačani ljudje spričo današnje politike regresiranja, ne bodo mogli privoščiti dopustovanja izven domačega kraja.«
M. J., TAM MARIBOR:
»Letos smo v TAM popravili pravilnik o regresiranju. Glede na sedanje cene je 500 din regresa zelo malo, zato naj1 bi se povečal na 800 dinarjev. Kolikor predlog' ne bi bil usvojen, bi razliko krili iz osebnih dohodkov. Regresirali bomo vse počitniške domove in vsa pogodbena letovanja, ki jih bomo sami najeli. Priznavali bomo regrese tudi tistim. ki bodo letovali po svoji izbiri. Za vsa naša letovanja bi priznali do 750 din regresa za ženo in nepreskrbljene otroke. Izven sezone bi dajali 200 din regresa več.
Lani smo kupili dom na Pohorju, istočasno pa smo ugotovili', da se ne izplača graditi ali kupovati domov ob morju, kjer ga lahko uporabljamo samo tri do štiri mesece na leto. Turistične organizacije' ob morju nimajo rade domov, ker nimajo od nijh nobene koristi. Dom ima svojo hrano, oskrbo, cene. Občina dobi edino prometni davek na pijače ter dnevno turistično takso. Ugotovili smo, da je za podjetje bolje in ceneje, da daje večji regres in nima režije, investicij, iskanja potrebnega osebja itd. Paziti pa je treba, da niso najete kapacitete neizkoriščene.«
Start v novo plavalno sezono
|lllll
|
|
i
=
s

H red dnevi je bila v Ljubljani tretja seja začasnega odbora Prosvetno-kulturnega zbora za telesno kul-M turo. Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava predloga Zakona o »Komisiji SR Slovenije za telesno kulturo«.
Ze od nekdaj namreč pogrešamo v naši republiki neki jorum na ravni republike, ki bi kot samostojen republiški upravni organ reševal in koordiniral številna vprašanje telesne kulture. Komisija naj bi skrbela za usklajevanje dela na področju telesne kulture, ki ga opravljajo republiški organi za šolstvo in zdravstvo ter drugi republiški organi in organizacije. Dalje naj bi komisija:
•	spremljala in proučevala razvoj telesne kulture v SR Sloveniji;
•	izdelotmla in spremljala plane perspektivnega razvoja telesne kulture;
•	pripravljala in utemeljevala predloge o dodelitvi republiških sredstev za delo telesnokulturnih organizacij ter dajala predloge o razdelitvi teh sredstev;
•	dajala predloge in mnenja v zvezi z organiziranjem ih financiranjem večjih mednarodnih in domačih telesnokulturnih prireditev, ki terjajo posebna finančna sredstva;
•	sodelovala s pristojnimi organi in organizacijami pri načrtovanju potreb po strokovnih kadrih na področju telesne kulture ter pri strokovnem izobraževanju in usposabljanju teh kadrov;
•	pripravljala osnutke predpisov s področja telesne kulture in predlagala pristojnim republiškim organom ukrepe za napredek telesne kulture;
•	dajala drugim organom mnenja in pripombe k osnutkom predpisov, s katerimi se urejajo vprašanja, ki so pomembna tudi za telesno kulturo in
•	opravljala druge zadeve iz republiške pristojnosti na področju telesne kulture, kolikor posamezna vprašanja niso dana v pristojnost drugih republiških organov.
Dvomi, pomisleki...
Torej, same zelo pomembne iiK odgovorne naloge ter vprašanja, ki smo jih doslej puščah vnemar.
Zelo zanimivo, morda bolje rečeno: nerazumljivo, pa je, da nekateri naši najvplivnejši telesnokulturni delavci niso soglašali (in tudi danes ne soglašajo) s formiranjem tega nadvse potrebnega telesa. Menijo, da povsem zadostujejo občinske zveze in Zveza za telesno kulturo Slovenije. Dalje glasno dvomijo o tem, ali bo omenjena komisija na ravni republike sploh kos svojim nalogam in ali ne bo morda hodila v zelje komisiji pri Izvršnem svetu in Zvezi za telesno kulturo Slovenije!? Skratka, niso si povsem na jasnem, ali pomeni ustanovitev komisije SR Slovenije za telesno kulturo korak naprej v naši telesnokulturni dejavnosti, ali morda korak nazaj. Kdo ve...?
Naj v zvezi z navedenimi dvomi in pomisleki o formiranju Komisije SR Slovenije za telesno kulturo povem tole:
Res je, da imamo Zvezo za telesno kulturo Slovenije, res je, da imamo že v večini občin občinske zveze in prav tako drži, da obstaja Komisija za telesno kulturo pri Izvršnem svetu. K vsem tem dejstvom pa je treba dodati za boljše razumevanje celotnega vprašanja majhen komentar, oziroma pojasnilo.
1.	Komisijo za telesno kulturo pri Izvršnem svetu sestavlja nekaj ljudi, ki se povsem na amaterski bazi snidejo nekajkrat na leto ter- proučijo to ali ono aktualno vprašanje. Za svoje delo komisija ne prejema nikakršnih sredstev, zato je razumljivo povsem brez operativnih možnosti.
2.	Zveza za telesno kulturo SR Slovenije je telo. ki povezuje in skrbi za posamezne strokovne zveze. Ni njena naloga, da bi vodila ter usmerjala politiko osnovne telesne vzgoje na naših izobraževalnih ustanovah, ni njena naloga, da bi skrbela za aktiven oddih in rekreacijo delovnih ljudi, ne more in nima pravice dati svojega veta, kadar gre za megelomanske gradnje, za visoke investicije dvomljive rentabilnosti itd., itd.
.1 Pojasnilo okoli občinskih zvez ne bi izzvenelo povsem resno, saj vemo, da še lam, kjer ti forumi že obstajajo, običajno niso kos problemom, pa čeprav ne segajo niti za ped preko občinskih meja.
Torej .. .?
Odkod potlej dvomi o potrebnosti foruma, ki bi imel vse možnosti, da se uspešno zavzema za neko načrtnejšo politiko na področju telesnokulturne dejavnosti pri nas? Odkod pomisleki in skeptičnost? Je mar v našem športu res vse tako idealno, vse tako brezhibno, načrtno in premišljeno?
A. ULAGA
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
I
I
I
1
I
1
|
1
I
I
PRED LETOŠNJO KOPALNO SEZONO
VSI SMO BILI NEPLAVALCI
Vsi smo bili najprej neplavalci. Tudi tisti, ki tekmujejo na olimpijskih igrah. Tudi tisti, ki plavajo 33 km daleč čez Rokav-ski preliv od francoske obale do angleške. Tudi tisiti, ki prihajajo na Silvestrovo na Mali Lošinj, kjer tekmujejo v podvodnem ribolovu.
ZARES NAJBOLJ ZDRAV ŠPORT
Zdravniki sodijo, da je zmerno plavanje z zmernim sončenjem in z igrami na planem najbolj zdrava športna aktivnost. Ko se v poletni vročini se-zuješ in slečeš, ko zabredeš v svežo vodo, imaš zares občutek nenavadnega telesnega ugodja. Se malo poprej utrujen in molčeč, postaneš na kopanju dobre volje.
Fiziološki učinek plavanja pa ni samo v tem, da dobiš v teku let treniranja močnejše mišice in skladno razvito postavo. Plavanje cenimo zlasti zaradi koristnega učinka na notranje organe, na dihala in srčno-žilni sistem. O plavalcih je znano, da
imajo veliko pljučno kapaciteto, kar jamči za temeljito preskrbo organizma s kisikom. Nekateri vrhunski, tekmovalci v plavanju lahko izdihnejo do 7 ali 8 litrov zraka, kar je dvakrat več od količine. ki jo zmorejo pljuča ne-športnikov.
Razen tega se plavalci svojevrstno utrjujejo na soncu, zraku in vodi, kar stopnjuje splošno odpornost proti boleznim. Potrebna pa je zmernost, posebno za tiste, ki se ukvarjajo s športom samo na počitnicah. Naši ljudje navadno ne pretiravajo na dopustih s plavanjem ali čolnarjenjem, pač pa s sončenjem. Preveč se sončijo v ležanju, preveč jim je na tem, da bi dobili na hitro temno polt.
kopanje sodi k vsebini
LETNEGA DOPUSTA
Za tisočere ljudi je poletno kopanje sinonim za športno rekreacijo v najbolj vročih mesecih. S tem morajo računati tudi vodstva počitniških domov. Kopanje ni samo želja kakih raz-
vajenih gostov, ni luksus, temveč dejanska potreba. Razumljivo je, da ni povsod v bližini urejenih kopališč, zato je treba izkoriščati tudi druge možnosti kopanja, na pr. v veki ali potoku.
Kadar se odločimo zg kopanje v tekoči vodi, upoštevajmo, da je voda navadno pred naseljem bolj čista. Izberemo sončen prostor, kjer je tudi primeren dostop do vode. Po možnosti naj bo v bližini mivka ali prod. Misliti moramo pa še na druge potrebe: na varno, nizko (zajezeno) vodo za otroke, na trato, kjer bodo odrasli igrali odbojko ali kako drugo igro, in ne nazadnje na senco, kamor se bodo umaknili tisti, ki so za sonce preveč občutljivi, pa ljubitelji šaha in drugih iger pri mizi.
Prav bi bilo misliti tudi na neplavalce. Na otroke in odrasle. Za to niti ni nujno potreben šolan učitelj plavanja, v sleherni družbi na dopustu se najde človek, ki rad pomaga pri pou-
čevanju plavanja, Treba pa je misliti na to, treba je hoteti. Tam, kjer gre za organizirane skupine otrok ali odraslih, je že kar obvezno, da se pogovorimo o strokovni 'pomoči neplavalcem.
Ob tako zastavljenih športno* rekreativnih nalogah letnega dopusta je potrebno, da uredimo na plavališču dva prostora: prostor za neplavalce in začetnike ter prostor za izurjene. Včasih zadostuje, da malo počistimo in poglobimo dno potoka — in že imamo pogoje za »nekaj sunkov«. Koliko bolje kakor nič!
BOJ
PLAVALNI NEPISMENOSTI
Jugoslovanske organizacije za telesno kulturo so začele’ v lanskem letu s pomembno akcijo z geslom »Naučite se plavati!«. Da bi se kar največ mladina naučilo plavanja in da bi kar se le da odpravili »plavalno nepismenost«, to je naš prvi smoter. Zato smo se odločili, da bi se v' vseh organizacijah in zasebnih tovarišijah pozanimali za neplavalce in da bi jim na poletnih
taborjenjih, kolonijah in počitniških domovih nudili posebno strokovno pomoč.
V nekaterih krajih so že lani organizirali tečaje za neplavalce. S takimi tečaji ali drugimi oblikami navajanja na plavanje je treba nadaljevati tako dolgo, da bodo vsi mladi ljudje deležni dobrot plavanja, da bodo imeli o poletnem času nekoč vsi veselje z rekreacijo v vodi. To pa nalaga komunam nov odnos do gradnje športnih naprav. Doslej so skrbele v večji meri za tekmovalni šport, zlasti za igrišča za nogometne tekme. Plavalni bazen so zgradili le ma-lokje, to pa zaradi tega, ker so imeli v mislih zahtevne gradbene koncepcije plavalnih klubov (veliki zidani bazeni s skakalnicami in podobno). Ob humani akciji »Naučite se plavati !«i pa bi bilo prav, če bi mislili najprej na neplavalce in jim oskrbeli vsaj toliko primerne vode, da bi odpravili plavalno nepismenost.
To bi bil v perspektivi važen korak naprej v boju .za vključitev v najbolj zdravo obliko poletne rekreacije vseh tistih, ki so obsojeni na večni strah pred vodo in n° '-'■'■-''•""st (5r> vseh prijetnih aktivnosti v zvezi s kopanjem, p!a a ii?m in čolnarjenjem, če jim bomo omogočili, da se nauče plavanja. D. U.
Humoreska

Ob oknu sem sedel. Vlak je ropotal in po Ural kilometre. Da bi nekako premagal dolgčas, sem začel preštevati brzojavne drogove. Čez tisoč sem. jih naštel, toda zaman. Potem sem začel opazovati sopotnika. Molčala sta. Dal bi vse, kar imam in vse kar bom kdaj imel, če jima ni bilo dolgčas prav tako kot meni.
Naposled je spregovoril dolgin, ki je sedel meni nasproti:
**■Oprostite, ali vas moti, če odprem okno?«
»Kar izvolite,« sem odgovoril brez razmišljanja.
»Hvala vam. Saj veste, kako je: srečaval sem tudi takšne, ki bi dali prej glavo kot pa okno, ki pa tako ni njihovo temveč last uprave železnice.«
»Prav imate. Ljudje so čudni,« sem rekel zaradi reda.
»Oprostite ali morda vas moti, da sem; odprl okno?« je vprašal skrivnostni dolgin tretjega potnika.
»Niti najmanj,« je odgovoril ta in dalje čital časopis.
»Prav imate. Sicer pa je bolje, da je odprto. Mogoče bo to komu izmed nas rešilo življenje.«
Dolgčas
»Kako to mislite?« sem vprašal in poskušal skriti strah.
»Oh prijatelji in tovariši. Žalostna je to zgodba,« je dejal dolgin vzdihujoče.
»Izgleda, dh ste razpoloženi za šalo?« je vprašal tretji sopotnik, ko je odložil časopis.
»Jaz. Niti najmanj,« je pojasnil dolgin.
»O čem pa potem govorite?« so zadrhtela kolena tudi tretjemu sopotniku.
»Resnico vam povem: naše ure so odštete,« je dejal dolgin v tragični pozi.
»Neumnost,« je ugotovila moja osebnost.
»Pa še kako ogromna neumnost: klepetamo in gremo v smrt...«
Tretji človek se je znova oglasil:
»Vi resnično govorite čudne stvari.«
»Jaz govorim samo tisto, kar vem. Pa veste vi, da bo ta vlak kmalu trčil z drugim?«
»To pa je res največja neumnost, kar sem jih slišal zadnjih sto let,« se je vse bolj izražala moja osebnost.
»Ali je to neumnost ali ne, to je drugotno. Bratje moji, primarno je to, da bo čez kakšno minuto ali trenutek prišlo, do mogočnega trčenja.«
»V redu. Od kod pa to veste?«
»Moj veliki prijatelj, ki vse ve in lahko vse stori.«
»VedeZ sem, da obstajajo mogočni ljudje, toda da bi lahko naredili trčenje dveh vlakov brez vsake potrebe, tega pa še nisem slišal,« sem dejal bolj za sebe. »Toda, zakaj ste potem vi sedli v ta vlak?«
»Kako: zakaj? Moj prijatelj, je to uredil prav zaradi mene. Ni mi več do življenja. ONA me je zapustila in ni vzroka več za moj obstoj.«
»Neumnost!« je ugotovila moja osebnost že drugič.
»Kot kaže, se vi šalite,« se je čez trenutek oglasit tretji sopotnik.
Vlak se je začel ustavljati. Tretji sopotnik in jaz sva nekako istočasno vprašala skrivnostnega dolgina:
»Recite, da ste se šalili, recite ...«
»Nisem se šalil, temveč sem se, prvič: dolgočasil, drugič: ste se dolgočasili in tretjič: ravnokar pišem psihološko dramo in sem hotel videti reakcijo tistih, katerim preostane le še nekaj minut življenja ...
MILOVAN ILIČ
s
Križanka
Vodoravno: 1. priimek poljskega književnika, ki je za svoj roman v štirih delih (Jesen, Zima, Pomlad, Poletje) prejel Nobelovo nagrado, 7. mesto v Nemčiji, blizu Stuttgarta, 3 plesna prireditev, 9. enota za merjenje električne upornosti, 11. mesto v Grčiji pod Parnasom, 13. velika reka v Sibiriji, 14. medmet, 15. velika španska reka, 17. črevesna bolezen, 18. vrh strehe, 20. povrtnina, 21. kratica za »Slovenski pravopis«, 23. veznik, 24. opomba, diplomatski dopis (množ.), 26. nikalni prislov, 28. eden izmed čutov. 29. pršica, parazit, ki sesa kri domačih živali (množ.), 31. vrsta vina.
Navpično: 1. drag kamen, 2 muza ljubezenskega pesništva 3. znana univerza v Connecti čutu, 4. avtomobilska kratica Monaka, 5. medmet začudenja, 6. bobnar, 10. vrsta iglavca, 12. kozaški načelnik, 16. grška bo ginja, 17. kesanje, 18. starinsko glasbilo na strune,-19. veletok v Sibiriji, 21. dalmatinsko moško ime, 22. gosenica, 25. omot, 27. kratica ameriške rasistične_ organizacije, 30. solmizacijska nota.
t	2	3	*	~5		6
7						
s				9		
ft			12		13	
19			16	/6		
	P					
18	19				C	ammi
2o					21	za' \
a			29	2S		
26		m		za		
		Z9	3o			
It						i
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno:	1. bicikel; 8.
omorika; 9. bula, v; 10. ena; 11. kri; 13. ri; 14. Oran; 15. proza; 16. Morana; 18. epoda, t; 20. na-da; 21. da; 22. T(one) S(eliškar); 23. Pan; 24. Otomani; 27. ribe-žen.
Kam na letni oddih?
Če ste se odločili, da koristite Vaš letni oddih v juniju in septembru po ugodni ceni (dnevna oskrba od 900—1000 din), vam priporočamo naslednje naše letoviške centre:
•	PLANICA — vila Gorenjka
•	KRANJSKA GORA — dom Podles
•	POHORJE — dom Zarja
e SAVUDRIJA — vila Cijana e OMIŠALJ na otoku Krku
•	SELCE pri Crikvenici
NOVI VINODOLSKI — vila Neda
•	ŠALI, Dugi 'otok pri Kornatih e VODICE pri Šibeniku
e KRILO pri Splitu
Prijave sprejema in daje nadaljnje informacije Počitniška skupnost pri občinskem sindikalnem svetu Ljubljana Center, Ljubljana, Dalmatinova 4, I. nadstropje, soba 7, tel. 30.033
—- Na nekatere probleme ^moramo gledati v popolnoma s novi luči!
I____________________________________1_____:_________
—	Kaj vam bo pa prinesla tale investicija?
—	Tega ne vemo! Vemo le, da nam bo odnesla kaki
= dve milijardi!
Illllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!l!llllllll!lll!lllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllll!llllll!lllllllllllllllllllll!l!llllllll!lll

I
=
I
I
OBRTNO PROIZVODNO PODJETJE
ALMA — Maribor
Vsak dan večja^ proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas:
•	PLASTIČNA EMBALAŽA:
polietilen, PVC folija v vseh kreacijah (z možnostjo štiri-barvnega tiska)	,	. v ,*>
•	PLASTIČNA GALANTERIJA:
(mape, katalogi, albumi, etuiji, namenjeni za pisarniško poslovanje, propagandne službe, tehnične biroje ipd.)
•	PLASTIČNI PRIPOMOČKI
za adjustiranje — predvsem konfekcija — juvidur vložki, trdila in drugo
•	KONFEKCIONIRANJE »IPREN PENE«
(gobe v vseh oblikah in velikostih), sedeži — vložni in podložni — izoblikovani iz »ipren« pene, embaliranje in zaščita proizvodov pred lomom, igračke ipd.)
•	PLASTIČNA ZAŠČITA IN IZOLACIJSKA SREDSTVA (prevleke za obleke, plašče, prevleke za stroje vseh vrst in velikosti, laboratorijske naprave, izolacijski vložki za embaliranje v Sode, zaboje ipd.)
Z NAŠIMI KVALITETNIMI IZDELKI SE PRIPOROČAMO!
W»\\>\\\\\V\\\\\\\\\\\\\V\V\\V\\VJi\\V\\V\\\\\\\\\\^
Spored RTV Ljubljana za teden od 28. maja do 3. junija 1964
ČETRTEK
28. maja
o.OO—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20—6.35 Tečaj ruskega jezika — 8.05 Z opernih in koncertnih odrov — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Radi bi vas zabavali — 10.15 Delavska godba Svoboda-Center Trbovlje — 10.30 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi mladim risarjem — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti
—	12.25 Lahka glasba — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30—14.35 Glasbeni sejem —
—	14.35 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Literarni sprehod —: 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Zabavni zbori — 17.15 Turistična oddaja — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Veseli zvoki — 18.45 Kulturna kronika —	19.00 Obvestila —
19.05	Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Operetni zvoki —
21.00	Lirika skozi čas — 21.40
Stjepan šulek:	Tretji klasični
koncert — 22.10 Mladi jugoslovanski reproduktivni umetniki na novih posnetkih iz našega studia
—	23.05 Popevke se vrstijo —
24.00	Zadnja poročila in zaključek oddaie.
PETEK
29. maja
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20—6.35 Tečaj hrvaško-srbskega jezika —
8.05	Valčki Johanna Straussa, Carla Zellerja, Mihaela Ziehreria in Carla Millockerja — 8.30 Slovenske narodne pojo mali vokalni ansambli — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Med suitami — 10.15 Zaključni prizor Verdijevega »Rigoletta« — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasna — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domače melodije za veselo opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Iz notne mape violinista Alija Dermelja in violončelista Cirila Škerjanca —
14.05	Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 S popevkami in melodijami po vzhodnih deželah —
15.15	Napotki za turiste — 15.20 Zabavna glasba — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas
—	17.05 Popoldne pri dunajskih klasikih — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Pesmi borbe in dela — 18.30 pripovedujejo nam... — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.06 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice
—	19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Koncertantna zabavna glasba —
20.15	Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Novi posnetki iz domače glasbene literature —
21.00	Godala v ritmu slow rocka
SOBOTA
30. maja
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.10—6.15 Napotki za turiste — 6.20—6.35 Nadaljevalni tečaj angleščine — 6.45 —6.50 Pregled športnih prireditev za nedeljo — 8.05 Vedre melodije za konec tedna — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Pomladno potepanje — 9.47 Iz filmov in glasbenih revij — 10.15 Domače polke in valčki — 10.35 Tri skladbe Bedricha Smetane poje zbor »Moravskih učiteljev«
—	11.00 Pozor, nimaš prednosti!
—	12.05 Zabavna glasba — 12.25 Slovenski pevci zabavne glasbe
—	13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30—14.35 Glasbeni sejem 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravi] ajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Poje moški zbor »Svoboda« iz Stražišča pri Kranju — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Recitali znamenitih pevcev — 18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 »Ko je sonce zašlo«
—	20.20 »Ujetniki Sargaškega morja« — 21.00 Sobotni ples —
22.10	Oddaja za naše izseljence
—	23.05 Do polnoči v plesnem ritmu — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
NEDELJA
31. maja
6.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30—6.35 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.50 Iz mladinske instrumentalne glasbe — ?.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 še pomnite, tovariši... —• 10.30 Svet v orkestralnih barvah — 11.30 Nedelj-* ska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.10 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma -
14.10	Glasbeni izlet po romanskih deželah — 15.05—19.00 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 19.00 Obvestila - 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Izberite svojo popevko — 21.00 Ob 100-letnici rojstva R« Straussa —
22.10	Plesna glasba — 23.05 Kla-
siki in pionirji sodobne glasbe -z evropskega vzhoda —	24.00
Zadnja poročila in zaključek oddaje
PONEDELJEK
1. junija
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Poje Slovenski oktet — 8.25 Ritmi Latinske Amerike — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Pojeta mezzosopranistka Biserka C vej id in basist Tomislav Neralič —	10.15
Domače skladbe za godalne instrumente — 10.35 Naš podlistek
—	10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Slovenski pevci zabavne glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30—14.35 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
—	15.15 Zabavna glasba — 15.45 S knjižnega trga — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz opernega sveta — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Popevke vzhodnih dežel — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00—22.00 Skupni program JRT — studio Zagreb —
22.10	Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — studio Beograd — 23.05 Literarni nokturno — 23,15 Popevke se vrstijo
—	24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
TOREK
2. junija
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20—6.35 Začetni tečaj angleščine — 8.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe pojo — 8.35 Narodne in domače pesmi — 8.55 Radijska Šola za srednjo stopnjo — 9.25 V tričetrtinskem taktu — 9.45 Uroš Krek: Pet narodnih pesmi —	10.15
Majhni zabavni ansambli — 10.40 Petar Konjovič: Dva odlomka iz opere »Koštana« — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 35 minut z domačimi vižarji — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —	13.30 K runo
Cipci:	Pika nogavička —	14.05
Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Slovenske narodne v različnih izvedbah —	15.15 Zabavna
glasba — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Popevke iz Bolgarije —	18.25
Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik —
20.00	Poje zbor RTV Beograd — 20.20 Radijska igra — 21.14 Večerne pesmi — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana — 23.05 Melodije za lahko noč — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
SREDA
3. junija
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20—6.35 Tečaj makedonskega jezika — 8.05 Jutranji divertimento — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Tako pojo in igrajo v Pragi —
10.15	Glasbeni pozdrav iz Finske
—	10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Popevke v izvedbi slovenskih pevcev zabavne' glasbe
—	13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Ritmi in razpoloženja — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Lahka glasba — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi slovenskih skladateljev — 16.00 Vsak dan za vas
—	17.05 Chopin — skladatelj — 17.35 Iz fonoteke radia Koper —
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Mojstri orkestrske igre — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila —
19.05	Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Skladatelj Janez Matičič — 20.30 Plesni zvoki — 21.05 Skupni program JRT — studio Sarajevo — 22.10 S popevkami po svetu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni koncert — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
^\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\^^
i
36. komuna TRBOVLJE
1. VELENJE	20. SLOVENSKA
2. IDRIJA	BISTRICA
3. JESENICE	21. DOMŽALE
4. KRANJ	22. SLOVENJ
5. KAMNIK	GRADEC
6. SEŽANA	23. VRHNIKA
7. NOVO	24. LAŠKO
MESTO	25. SLOVENSKE
8. SEVNICA	KONJICE
9. LOGATEC	26. ŠMARJE
10. NOVA	PRI JELŠAH
GORICA	27 POSTOJNA
11. GROSUPLJE	28. ČRNOMELJ
12. MURSKA	29. ŠENTJUR
SOBOTA	30. TOLMIN
13. PTUJ	31. CERKNICA
14. TREBNJE	32. RIBNICA
15. METLIKA	33. MARIBOR
16. RADOVLJICA — CENTER	
17. RAVNE	34. BREŽICE
18. ŽALEC	35. KOPER
19. ŠKOFJA	
LOKA	
40. OBLETNICA PORAZA »ORJUNE«
SODNI PROCES V CELJU
Ob 40. obletnici spopada rudarjev in ostalih delavcev zasavskih revirjev ter delno tudi iz nekaterih drugih krajev Slovenije v Trbovljah pod vodstvom KPJ z »Orjuno«, uniformirano ' in oboroženo organizacijo jugoslovanskih nacionalistov, ki je terjal poleg večjega števila ranjencev tudi osem smrtnih žrtev in je silovito odjeknil v vsej takratni jugoslovanski javnosti ter imel med drugim za posledico tudi nagel konec te, takrat zelo nevarne fašistične organizacije, bo izšla v zbirki »Dokazi« založbe »Borec« v Ljubljani pod naslovom »Prvi junij 1924 v Trbovljah« knjiga, ki skoraj izključno le na podlagi 'sodnih in številnih drugih dokumentov osvetljuje ta pomemben, to je enega največjih dogodkov v zgodovini slovenskega delavskega gibanja med obema vojnama.
Jedro te izredno zanimive in poučne knjige tvori ponatis leta 1924 pripravljene in nato zaplenjene ter uničene izdaje stenografskih zapiskov s sodne razprave proti dvajsetim udeležencem tega spopada iz vrst rudarjev in drugih delavcev ter študentov pred okrožnim sodiščem v Celju v mesecu novembru 1924, ki sta jih na sami sodni razpravi pred štiridesetimi leti naredila nalašč za to poslana partijska stenografa Dušan Kermavner in Stane Krašovec, za tisk pa jih je takrat pripravil Dušan Kermavner, eden izmed letošnjih dobitnikov Kidričeve nagrade za znanost. Žal so bili od te zaplenjene in uničene, kasneje pa vendarle dovoljene izdaje natisnjeni samo štirje izvodi, do današnjih dni pa se je, kolikor je do zdaj znano, ohranil le en sam primerek, ki ga hrani zgodovinski arhiv CK ZKS.
Sedanji, drugi izdaji teh stenografskih zapiskov je dodan kot uvod kratek politično-zgodovinski okvir spopada prav tako izpod peresa Dušana Kermavnerja — kratek politično-zgodovinski prikaz tedanjega političnega, položaja doma in v svetu, ki ima tudi svojo zelo zanimivo zgodovino. Podlaga zanj je bil namreč spominski prikaz, ki ga je Dušan Kermavner ob deseti obletnici trboveljski dogodkov, to je leta 1934 napisal v kaznilnici v Sremski Mitroviči kot čtivo za takratne komunistične zapornike in ga uspel ohraniti do današnjih dni. Drugi del uvoda izpod peresa istega pisca obsega zanimivo in za tiste čase značilno zgodbo o prepovedi in o razveljavljanju prepovedi , razširjenja prve, uničene izdaje^ knjige »Prvi junij«. France Klopčič, naš znani zgodovinar, partijski delavec in publicist, pred štiridesetimi leti pa eden glavnih organizatorjev odpora rudarjev proti Orjuni in eden glavnih obtožencev v celjskern procesu leta 1924 je jezikovno obdelal štirideset let stari tekst prve izdaje »Prvi junij«, dodal sedanji diugi iz daji pod tekstom številne pojasml-ne opombe ter zbral in napisal izredno zanimive podatke o nadaljnji življenjski poti ter usodi vseh dvajsetih obtožencev v celjskem procesu, katerih več kot polovica se je kasneje razvila v revolucionarje velikega formata. Knjigo, ki jo zaključuje 22 originalnih fotografij iz celjskega sodnega arhiva, je okusno opremil akademski kipar Stojan Batič.
Knjiga »Prvi junij 1924 v Trbovljah«. ki bo čez nekaj dni zagledala beli dan. je nedvomno dragocen prispevek k študiju slovenskega predvojnega delavskega gibanja, obenem pa izredno zanimivo čtivo za vsakogar, ki ga zanima doba porajanja mednarodnega fašizma in odpor slovenskega proletariata proti temu najhujšemu zlu v zgodovini človeštva že ob 'samih njegovih začetkih. Na bralce naredi močan vtis in daje zelo popolno sliko o samem spopadu in njegovih vzrokih, o sodnem procesu v Velju leta 1924 in o razmerah v tistih, za delavski razred izredno težkih časih. Zato je na vsajc način vredna branja. Ker pa
sodnega procesa proti orjunašem na poseben ukaz tedanjega notranjega ministra ni bilo, čeprav so oni izzvali spopad in po spopadu z revolverji in bikovkami v rokah vdirali v lokale in delavska stanovanja ter pretepali celo otroke in starce, si pridržali talce iz vrst delavcev ter kot povračilo za tri svoje žrtve zažgali Rudarski dom in ustrelili rudarskega aktivista Franca Fakina, nadalje, ker je takratno meščansko reakcionarno časopisje le z delno izjemo klerikalnega, takrat opozicijskega »Slovenca« namerno ponače-no poročalo o dogodku, ker se je postavilo na stran Orjune. slovenski delavski tisk pa ni mogel ooročati, ker je bil takoj po spopadu zadušen, je ta knjiga obenem z edinim izvodom prve knjige, ki je ohranjen, in poleg še živih prič edini verodostojen in dokumentiran prikaz resnice o dogodkih 1. junija 1924 v Trbovljah.
Slika, ki jo daje ta knjiga, je na kratko približno naslednja:
V Trbovljah in ostalih zasavskih revirjih kraljuje vsemogočna Trboveljska premogokonna družba pretežno tujih kapitalistov in kuje iz delavskih žuljev mastne dobičke. Rudarji po neuspeli stavki leto dni pred tem, ko so si morali množično poiskati zaposlitev v Franciji, nadaljujejo — tisti ki so ostali v revirjih — pod vodstvom ilegalne KPJ svojo borbo za svoje politične, strokovne in kulturne organizacije, za boljši kos kruha in za oblast v občini in državi, ker še niso pozabili štiriletnega klanja za imperialistične interese kapitalistov v prvi svetovni vojni in še vedno upajo, da bo oktobrska revolucija, ki je prinesla zmago in oblast delavcu in kmetu v Rusiji, našla podoben odmev po vsem svetu, kar bi osvobodilo kapitalističnega izkoriščanja nove narode in dežele.
Toda proti revoluciji, ki bi osvobodila svet, dviga svojo glavo fašizem, doslej neznana pošast. Reakcija v svetu si je opomogla od razsula po prvi svetovni vojni, posebne najete tolpe — v Italiji fašisti, v Nemčiji »hackenkreuzlarji«, podobno pa tudi v Bolgariji in drugod ob podpori vojske, orožništva in policije razbijajo z bombami in revolverji delavske shode, pobijajo delavske voditelje ter požigajo delavske domove.
Borbi za kruh, za svobodo organiziranja in za svobodo tiska ter za enakopravnost slovenskega, hrvat-skega in makedonskega naroda s srbskim, kajtj v SHS — tako se je takrat imenovala Jugoslavija — vlada velikosrbska buržoazija in je oblast strogo centralizirana — se pridružuje nova nujnost — boj pro-
ti fašizmu, tej največji nevarnosti, ki je komaj petnajst let kasneje začel novo svetovno klanje in pahnil v najstrašnejšo katastrofo vso Evropo in velik del ostalega sveta.
V taki situaciji napove Orjuna, uniformirana in oborožena organizacija, ki jo je ustanovila nacionalistična stranka Pribičeviča za boj proti »separatizmu«, to je za Ohranitev velikosrbske nadoblasti v državi in za boj proti delavskemu gibanju, da bo 1. junija 1924 razvila svoj prapor v delavskih Trbovljah.
Oblasti, Trboveljska premogokopna form, razvrščen po vojaško v družba kot pokrovitelj trboveljske,	VnmanHardi	in	nrar.
komaj dobro ustanovljene podružnice Orjune ip vrhovno vodstvo Orjune v Sloveniji računajo, da je delavsko gibanje v zasavskih revir-
skličejo za isti dan svoj volilni shod v zvezi s predstoječimi občinskimi volitvami. Udeležba na tem shodu je izredno velika. Lokalne oblasti, ki sta jim bili prijavljeni obe prireditvi, kljub očitni nevarnosti za spopad, niso zabranile ne ene ne druge, pač pa so za vzdrževanje reda poslale v Trbovlje šest orožnikov ...
Tako se je zgodilo, da je po cesti s kolodvora prikorakal s strumnim korakom sprevod lepih, črnih, popolnoma novih, na pol vojaških uni-
čete s
svojimi komandanti in prapori na čelu. Pred sprevodom je korakala in neumorno igrala vojaška godba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. V bližini Rudarskega doma,
Pred to hišo se je 1. junija 1924 leta vnel spopad med orjunaši in naprednimi delavci Trbovelj
jih oslabljeno zaradi množičnega odhoda rudarjev« med njimi tudi političnih aktivistov in funkcionarjev na delo v Francijo in da je napočil čas, da lahko s praznimi obljubami, demagogijo, paradami, pa tudi s silo preslepe in pridobe rudarje zase, razbijejo njihove organizacije in do kraja zavladajo nad njimi. Nad 500, po nekaterih ocenah pa celo okoli 1000 uniformiranih in oboroženih orjunašev iz vse Slovenije, pa tudi iz Zagreba in celo iz Dalmacije pride zato z dvema posebnima vlakoma v Trbovlje, da bodo pomagali razviti prapor trboveljski Orjuni, čeprav ta še ni pridobila nobenih članov iz vrst delavcev.
Rudarji, organizirani v NDSJ (Neodvisna delavska stranka Jugoslavije pod vodstvom ilegalne KPJ) in v ZDMJ (Zveza delavske- mladine Jugoslavije pod vodstvom ilegalnega SKOJ) sklenejo upreti se in
Po spopadu so še isti dan fašistični orjunaši zažgali Rudarski dom
tam, kjer je bila cesta med hribom in hišami najožja, je sprevod trčil v živi zid, ki ga je tvorilo več sto, po nekaterih ocenah pa celo okoli 1500 rudarjev in ostalih delavcev iz revirjev, nekaj desetin pa celo iz Ljubljane in Jesenic.
Samo za hip se je živi zid razmaknil. tako da so godbeniki vojaške -godbe lahko nemoteno odšli skozenj, nato pa se je zopet sklenil. Več parov žuljavih rudarskih rok
—	junaki, ki so šli v gotovo smrt
___ je seglo po orjunaških praporih,
nakar se je začelo obojestransko streljanje. Na cesto, sta prileteli in se razpočili tudi dve bombi.
V splošni zmešnjavi, ki je nastala, je padlo sedem smrtnih žrtev, večje število ljudi pa je bilo ranjenih. Iz vrst delavcev-borcev sta padla rudarja Jože Zupanc in Albin , Fric, slučajno pa sta bila smrtno zadeta rudarja Jakob Ocepek in Ivan Rozina. Nekaj ur zatem, ko so se orjunaši do kraja zdivjali nad prebivalstvom Trbovelj ter zažgali Rudarski dom, so v kamnolomu nad Trbovljami ustrelili osmo žrtev — zvezanega talca, rudarja Franca Fakina.
Sledile so množične aretacije v revirjih in Ljubljani med pristaši NDSJ in ZDMJ ter rudarskega kulturnega društva »Vesna« iz Zagorja
—	med orjunaši pa le nekaj-aretacij zaradi divjanja ter umora in požiga, toda še te šele čez nekaj tednov.
Sele čez pol leta se je v Celju pred okrožnim sodiščem začel proces proti dvajsetim zaprtim rudarjem in drugim delavcem zaradi udeležbe pri spopadu in zaradi komunistične propagande. Med obtoženci so bili tudi intelektualci brata Klopčič iz Zagorja in Vladislav Klinc iz Ljubljane. Zaprte orjunaše pa so izpustili brez procesa in so ostali nekaznovani.
Na sodni obravnavi v Celju lahko vidimo, kakšno je bilo sodstvo v stari Jugoslaviji in čujemo iz ust državnega tožilca ter branilcev, kaj je pomenil zloglasni zakon o zaščiti države, naperjen v prvi vrsti proti komunistom.
Pred nami se nato razvrsti vseh dvajset obtožencev, preprostih, toda
originalnih in pogumnih delavcev, rudarjev in steklarjev. Poleg treh intelektualcev, celo en delavski pesnik je vmes (naš Mile Klopčič), pa tudi ena ženska — kasnejši narodni heroj, pokojna-Antonija Čečeva.
Skoraj vsi brez izjeme moško priznavajo, da so po prepričanju komunisti, isto stori tudi branilec, pokojni dr. Henrik Tuma. Ne priznavajo pa seveda direktne udeležbe v spopadu, glede katere tudi sodišče nima nobenih dokazov.
Pred nami se razvrste tudi priče: objestni in bahaški orjunaši, državni uradniki in preprosti, nekateri tudi močno zaostali ljudje, ki so deloma branili, deloma pa tudi bremenili posamezne obtožence. Naj-odurnejša priča je orožnik, komandir orožniške postaje iz Zagorja, ki je hotel z bikovko izvleči priznanja iz aretiranih rudarjev in je že pred tem ovajal tudi nedolžne iz golega osebnega maščevanja.
Na razpravi ni manjkalo tudi šaljivih prizorov, ker je vladala med obtoženci ves čas najvišja morala, tako da so si tu in tam privoščili tudi kakšno krepko na račun Orjune pa tudi sodišča. Zavedni »knapje« so pač tudi pred sodiščem ostali »knapje«, ki se ne ustrašijo vsake »malenkosti«. Vrhu tega pa so se tudi izražali v pristnem »kna-povskem» žargonu. Obilo smeha je bilo, ko je državni tožilec dr. Rus y. svoji. obtožnici navedel med drugim, da je obtoženi Josip Sluga v svojem govoru na shodu dejal, »da nameravajo v nedeljo 'trboveljski fašisti razviti svojo ,cunjo’.« Isti obtoženec je tudi dejal, ko ga je zasliševal predsednik sodišča, da »imamo i že toliko konferenc (pred sodiščem namreč, namesto da bi rekel ,toliko razprav’), pa še nismo prišli do jasnega«. Obtoženi Ivan Janc pa je na pripombo predsednika sodišča, češ da to še ni vse, kar je povedal, da razume pod besedo komunizem, odgovoril: »Za enkrat bo dosti«
Na zatožno klop so prišle tudi nekatere delavske pesmi Mileta’ Klopčiča. Vendar ga sodišče zaradi teh pesmi ni obsodilo, pač pa je v1 obrazložitvi sodbe navedlo, da gre njegove »Plamteče okove« »smatrati za poetičen izbruh še neustanovlje-nega mladeniča, kojega pojmi niso še popolnoma razviti«.
Sledi govor državnega tožilca, poln strupenih izlivov proti vsaki napredni deji, nato pa čudovita govora obeh branilcev, ki sta pomenila za tisti čas velik pogum, še danes pa pomenita tudi bogato in vsestransko poznavanje družbenih ved ter takratnega političnega' položaja doma in v svetu. Saj so nekatere ugotovitve zagovornika dr. Henrika Tume naravnost preroške.
Na koncu — sodba v imenu Njegovega Veličanstva kralja, ki je bila tudi izvršena: dvanajst obtožencev je bilo oproščenih, osem pa obsojenih skupno na šest let, 4 mesece in 3 tedne težke ječe, dopolnjeno mesečno z enim trdim ležiščem in enim postom. Obsojeni so bili med drugim tudi žaradi razširjanja objav, s katerimi so »ščuvali na nasilje«, zaradi resolucije, sprejete na shodu, zaradi nagovarjanja h krivemu pričevanju in podobno.
1 Izmed dvajsetih obtožencev v 1 celjskem procesu leta 1924 so kasneje trije dokončali Komunistično univerzo narodnih manjšin zahoda v Moskvi, dva pa Mednarodno leninsko šolo istotam. Osem izmed njih je padlo v NOB, eden kot žrtev letalske bombe, eden pa kot žrtev Stalinove čistke v Sovjetski zvezi. Danes je živih še osem. Dva izmed njih živita kot izseljenca v Franciji, oziroma v Sovjetski zvezi, ostali pa so raztreseni po raznih krajih Slovenije in Jugoslavije.
Spopad zasavskih rudarjev z Orjuno leta 1924 v Trbovljah spada nedvomno med najodločnejše pai , tudi med najučinkovitejše in najslavnejše akcije slovenskega delavskega gibanja v razdobju med obema vojnama.
MILE SMOLINSKY
!
«xv
\\VX\\\\\\\\\\\\\Vi\\V^\\\Vi\\\V^\VVV\\V\\VV\\\\\\\\\^^^
Vinko Trinkaus
Rudarska zgodba
(ODLOMEK IZ ROMANA)
!
I
'i
i
Leta 1889, 22. in 23. julija, je izbruhnil najprej v Zagorju, dan kasneje pa tudi v Trbovljah in Hrastniku prvi veliki štrajk zasavskih rudarjev. Porojen iz bede, saj so takrat delali rudarji za majhne plače po dvanajst ur na dan, je pokazal izredno odločnost in tovarištvo rudarjev. Upirali so se mesec dni, kljub temu, da so jih lovili z vojaki po gozdovih, da so jih zajeli kot zborovalce na pogajanjih, da so njihove družine in sami trpeli pomanjkanje. Ta prvi veliki upor je pokazal nezlomljivo moč slovenskega delavstva, slovenskih rudarjev, ki so se upirali tako dolgo, dokler niso naposled v socialistični revoluciji dosegli popolne zmage.
Objavljena odlomka sta iz romana »Rudarska zgodba«, ki bo predvidoma izšel naslednje leto pri založbi »Borec«.
Berdan je počasi stopal po zjede-nem kolovozu. Še nekaj sto metrov poii in bo doma. Hotel je že zaviti na stezo, a se je nenadoma premislil. Domov ne grem! Naravnost v pisarno stopim irp jim pove'vn, kar jim gre. Oni meni knjigo, jaz pa jim odbrusim svoje. Rekel sem, da bom zadnji prišel na delo. Ne njim, ampak knapom. To obljubo sem držal. Natanko do pike. Včeraj so začeli delati povsod: v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. Kolikor vem, ne delava edino z Lojzom. Njega so zašili v kajho, jaz pa vam pokažem fige... No, saj boste tudi mene zašili. Dvem, trem bom že razbil gobec ob slovesu. Ne bi bil Berdan, če bi jim pokazal samo figo. Lahko bi jim napravil govor? Samo, imeti bi moral namazen jezik, kot ga ima Ciril. Nekaj krepkih na gobec, to bo še najbolj pravo ...
Zaslišat je, da nekdo lomasti v grmovju. Postal je. Zagledal je Drejca
»■Sem slišal, da boš zadnji,« je mencal Drejc in se prestopal z noge na nogo. »Tudi jaz sem hotel. Pa bodi ti. Si bolj poklican, da si zadnji. Mislim, če si že voditelj.«
»Kakšen voditelj?« je zagodel Berdan.
»Oh, saj vsi vemo, da si bil v tej stavki glavni. Mislim, najbolj trden.« '
Berdanu se je zdelo, da ničesar ne razume. Vse je postavljeno na glavo. Tale Preje, stradež hudičev. Skopuh, kolikor ga je, pa bi bil skoraj zadnji, je pomislil. Lahko bi bil, če bi le hotel. Pa je le njemu odstopil to čast. No, zdaj si je pa res zaslužil, da ga vzamem k številki. Če si tak, pa bodi na moji številki namesto Retešeta, ki je Hermanu povedal, kje spi Lojz. Reteše, pes zavržen. Psa brcnejo, ta pa se je brcnil sam.
Srečal je prve rudarje, ki so delali v nočni izmeni. »Kako, starina,« so ga pozdravljali.
»Sem slišal, da,ste pričeli delati. Če ste vi, moram še jaz.«
Kako bi bilo prijetno, če bi lah-. ko . hodil takole ure in ure, si je mislil Berdan. Srečaval bi knape, pa bi se vsakič začudil: »Ali že delate? Sem slišal, da ste menda začeli. Pa ste res?« In vsak bi s sklonjena glavo nekaj zamomljal. Jaz pa bi šel počasi naprej, do naslednjega. Tako bi lahko hodil ure in ure. Jaz, prvi med hrastnišhimi knapi-* Pa je le prišel pred pisarno in veselja je bilo konec. Vstopil je v vežo. Sluga Klenovšek ga je zadržal, češ da je že Drejc notri.
»Saj ni ženska, in slečena,« je rekel Berdan in odrinil slugo. V pisarni so bili Terpotitz, Fitz, Repinc in Drejc.
»Vi, Berdan, pa zadnji,« je rekel Terpotitz in stopil k njemu. Svoj tanki prst je uperil v Berdana. »Zanalašč zadnji! Samo da bi dražil mene, Fitza in pokazal, kdo je Berdan.«
»Čista zadnji nisem,« je rekgl Berdan. »Lojza imate še zaprtega.«
»Kdo?« se je začutil Terpotitz. »Mi? Saj nisem žendarmerija:«
»Pri vas je vse pomešano, da bi se hudič ne znašel,« je rekel Berdan. Pogledal je Drejca in zazdelo se mu je, kakor da bi mu rdečuh prikimaval. »Mi v štrajk, vi pa po vojake;
če človek spi v gozdu, po njem in v železje. Mislil sem, da samo razbojnike vklepajo. Pa človek je zabit, veliko glavo ima, pa nič koristi od tega. Prepozno spregleda.«
Terpotitz je pogledal ' Repinca. Višji nadzornik ni niti trenil. Potem se je obrnil k Berdanu.
»Vas je oni, Ciril, šuntal?« je vprašal Terpotitz.
»Midva se nisva dobro razumela, pa mi ni mogel veliko povedati« je rekel Berdan; zdelo se mu je, da je celo nekoliko zardel. »Pa sem bil jaz kriv. Ze prvi dan sva se sporekla. Tako me je premetal in kresnil, da še svoj živ dan nobeden tako. Bister fant, korajžen. Skoda, da ni knap.«
Terpotitz se je namrščil. Zdaj je poškilil k Fitzu.
»Kako, ni knap?« je vprašal. »Je torej — agitator? Ne?«
»Kaj pa jaz vem, kaj je to — kako ste že rekli. Ne znam besede,« je rekel Berdan. »Jaz, to vam povem — knapa ovoham. On ni bil čisto pravi. To sem precej vedel. Ampak hudičevo dober fant in zelo blizu knapom. Mogoče nos je imel še raje, kot se imamo mi med sabo.«
Berdan je videl, Kako ga Terpotitz napeto gleda in posluša. Ni mu vpadal v besedo, kot je bila njegova navada. Zato je še z večjim veseljem nadaljeval: »Pa veste, zakaj ni bil čisto naš? Prepameten je bil. Ste že kdaj pomislili, kako bi bil tahko pameten človek knap? Da bi za teh nekaj posranih soldov garal po dvanajst ur na dan. Ste pomislili na to?... Niste? Jaz pa sem. Pa ne velikokrat. Če dosti misliš, se ti rabota zagabi. Sam sebi se zagabiš, ko spoznaš, kako si neumen. On pa je hotel, rad bi nam pomagal, rad bi bil čisto naš, pa ni šlo. Je moral takrat vpričo vas stegniti jezik in je dobil knjižico. Če si neumen, je križ, če si pameten in nisi na pravi strani, imaš pa spet težave. Zmerom jih dobiš do grbi.«
Tepotitz je med zadnjimi besedami začel hoditi po pisarni.
»Kaj pa mislite, da boste vi dobili, Berdan?«
»Eh, kaj? Knjigo mi boste dali,« je rekel Berdan in se nasmehnil D rejcu.
»Pa ste prepričani, Berdan, da vam bom dal knjižico?«
»Kaj bi drugega s takimi, ki se puntajo? Zadnji sem prišel. Zaradi strahu, saj morate, čeprav veste, da takšnega knapa ne boste več imeli.«
Terpotitz je za hip postal. Na obrazu mu je zaigral nasmeh. Stopil je k Berdanu.
»No, povejte, Berdan, kakšen človek sem. Se o meni povejte, kar $i mislite,« je rekel Terpotitz.
»Saj bom,« je zagodel Berdan. »Če ste me vprašali, bom! Nikar ne mislite, da se vas bojim. Čeprav vsi tile (pokazal je na Fitza in Repinca) trepečejo pred vami; jaz nisem nikoli. Poznam svojo vrednost. Takihle rok...« Razprl je dlani in mu jih pokazal. »Takihle • rok ne najdete zlepa, v njimi ne bom brez dela, čeprav me poženete. No, če že moram o vas, potem sem hotel reči, da ste ves pasji in zlata jama za gospodo. Razumete se na delo, znate iztisniti iz knapa, kar je treba. Pri tem pa, , kar mi je edino všeč, hodite pokonci. V obraz, v oči, kakor komu gre. To
mi je edino všeč. Čeprav grd gospod za nas, po svoje pošten. Tako! Zdaj pa dobim svojo knjigo, ne?«
Terpotitz se je smehljal. Ko je pogledal Fitza, kako si spet briše zaripli obraz, se je komaj premagal, da ni bušnil v krohot.
»Pa bi radi knjižico, Berdan?« je vprašal Terpotitz.
»Bi rekel, da je bilo govorjenja dovolj. Dajte knjigo, pa smo bot. Se pravi, v pisarni smo opravili.«
Terpotitz se je še vedno smehljal.
»Berdan, jutri na delo,« je rekel. »Dovolj je bilo lenarjenja.«
Berdan je še pomišljal.
»Ampak Reteše ne bo več pri moji številki,« je rekel. »In ko Lojz pride iz aresta, bo delal pri meni.«
Terpotitz se je v hipu zresnil.
»Berdan, ne ženite predaleč. Če sem vam, zapeljanim, pripravljen otlptistiti, ne mislite, da sem vsem. Loj z, to je nekaj čisto drugega.«
»Hudiča je nekaj drugega,« je rekel Berdan in jezno pogledal Fitza in Repinca. Pozabil je, da stoji v pisarni in je pljunil po tlej. »Če je zaradi tiste preklete dekline porinil pod kolovoz nekaj Soldatov, ki jih je naščuval Herman, še ni razbojnik. Lahko bi jih tako zdelal, da bi jih lastna mati ne spoznala.. Jaz mislim, kar se žensk tiče, naj obračunata med sabdf ni pa treba, da bi v to vlačili sodnijo. Tako! če Lojza ne sprejmete na delo, odidem isti dan kot on. Midva, povem vam, kamorkoli greva, za naju bo delo. Bo!« a Berdan ni nikogar več pogledal. Obrnil se je na peti in odšel iz pi-
darji ozrli. Sprva je mislil, da je to slučajno, potlej pa je le videl, kako mu prikimujejo. Stopil je h klopi in videl, da je prostor, kamor je sedal že več kot dvajset let, še prazen. Torej ste me čakali, je pomislil. Lahko bi čakali zastonj, ker ni dosti manjkalo, pa bi me pognali. Vendar — vi ste čakali — Berdana.
Iz premišljevanja ga je zdramil nadzornikov glas. Zdrznil se je, ko je zaslišal svojo številko. Vstal je in stopil naprej. Ko je slišal, da mu hočejo vsiliti nekega novinca, je zagodel, da ga ne mara. Njemu naj dajo Drejca, je rekel. Pa ni pomagalo. Drejc je bil kopač in je moral na svojo številko, on pa je moral vzeti novinca.
Pred rovom pa so ga obsuli rudarji. Vsi so hoteli vedeti, kako je preživel zadnji dan. Saj nisem bil toliko dlje in nič posebnega, je pomislil Berdan, oni pa kar naprej z vprašanji. Potlej pa se je domislil, da mu hočejo s tem samo pokazati, kako ga spoštujejo.
Na odkopu se je spomnil, da ni pri jašku niti minute posedel. Tega ni napravil, odkar je bil knap. Bil je jezen nase zaradi tega. Najhuje pa ga je grizlo, ker sploh ni vedel, kaj pa je gnalo na odkop. Radovednost? Želja po delu ali denarju? Po delu že ne. Če je doslej garal, ker se mu je zdelo, da pač tako mora biti, se mu je zdaj posvetilo, da gara za nekoga. Nekdo, predstavljal si ga je kot zavaljenega gospoda z Dunaja, potegne boljši konec. Jame v življenju morebiti še videl ni, premoga ni priiel v roke, kaj še, da bi se kopal v lastnem znoju, in vendar — sedi na denarju. (Ciril je znal vse to tako lepo povedati: škoda fanta!) On pa gara za nekaj soldov. Zakaj, le zakaj so fanta zaprli? Hm! Prebister je in zato nevaren. Pa ga bodo pognali. In
Švagelj: borba delavcev z orjunaši
same. Tudi Drejc nikogar ni vprašal, če lahko gre, in je stopil za njim.
»Pa je res, da je bilo samo zaradi dekleta?« je vprašal Terpotitz svojega namestnika.
Fitz je vprašujoče pogledal Repinca.
»Kolikor jaz vem,« je rekel Repinc, »je Zidarjeva hodila z Lojzom! preden so šli v .hribe. Vem pa tudi, da je Herman zelo lazil za njo.«
»To mi pa ni všeč, če je res,« je dejal Terpotitz. »Fitz, je res, kar pravi Repinc?«
»Tudi jaz sem vse tako slišal,« je rekel Fitz.
Terpotitz je s svojimi živahnimi očmi preiskoval oba moža. Še zmerom je premišljeval. »Če mi kdo laže v obraz« je rekel, »tega ne vidim rad. Fitz, sporočite v Laško, da lahko Lojza čez teden dni spustijo. Čeprav zaradi dekleta, teden dni naj še sedi. Lotil se je vojakov, Mi smo jih poklicali. Vsakdo jih pa res ne more premetavati. Red mora biti. S Hermanom se bom pa tudi pomenil.«
Ko je Berdan stopil skozi vrata čakalnice, je opazil, da so se vsi ru-
koliko pametnega bi jim lahko povedal. Razložil bi jim lepo po vrsti, kar je narobe na svetu. V drugem štraj-ku bi pokazali gospodi. Saj, če bi jaz znal in vedel. Kako bi vse razložil. Tako pa — bvšak se rodiš, siromak umreš.
Delo mu ni šlo izpod rok. Vse, česar se je polotil, se mu je nekam zataknilo. Fant, prestrašen, ker se je Berdan tako na križevo držal, sploh ni upal odpreti ust. Tako se je Berdan pogovarjal sam s seboj. Če ni bilo fanta na odkopu, je govoril celo na glas. Nič smešno se mu ni zdelo, da se pogovarja sam s seboj. Tako si pride človek bolj na čisto, si je dopovedoval. In možgani se čistijo. Morda, če bi začel zelo zgodaj in če bi bil zelo trmast, morebiti bi se lahko česa naučil. Tako pa' — velika in prazna glava. Samo velik klobuk rabiš, koristi pa nobene.
Repinca danes še ni pričakoval, Ko ga je zaslišal v rovu, kako ga kliče, se je potuhnil. Tudi ko je prišel Repinc na odkop, se je Berdan delal, kot da ga ni opazil. Repinc pa si tega očitno ni gnal k srcu. Sedel je, kar ni bila njegova navada, in čakal, da ga bo Berdan naposled Is moral opaziti.
Berdan se je nekaj časa trmasto zaganjal v odkop, naposled pa mu je bilo pretvarjanja le preveč.
»No, kaj bi pa ti rad?« je vprašal Repinca.
»Prišel sem na odkop, nadzirat,« je mirno rekel Repinc.
»Vse v redu!« je zagodel Berdan. »Lahko greš.«
Repinc je počakal, da je vozač odpeljal voziček k jašku.
»Poslušaj, Berdan,« je dejal Repinc in vstal. Kimal je z glavo, kot bi želel, da si Berdan zapomni slednjo besedo. »Ne ženi stvari predaleč.«
»Kaj pa ženem?« je revsknil Berdan.
»Mislim, tole zaradi štrajka. Postal si čuden, razborit. Niso dobro zapisan. Pri tem štrajku si bil nekje spredaj. Roke, te so v redu. Ne pozabi pa, da je rok veliko. In vse so pripravljene delati. Če niso tako trdne kot tvoje, jih je več. V sili :" delale še za manj denarja kot ti. Res je, da delo dobiš povsod. Če pa bi rad ostal v tem rudniku, kjer si se navadil, potem malo brzdaj jezik. Ne govori kjerkoli in komurkoli. Štrajki še bodo, to veva oba. Ali je vredno, da bi zaradi praznih besed letel? Povej, se izplača?«
Zdaj je kimal Berdan. Všeč mu je bilo, da je Repinc odkrit in da govori natanko tako, kot misli. Samo, tega se Repinc ni več zavedal; ni bil njihov. Bil je na drugi strani. Čeprav je mislil, da stoji na obeh bregovih, je bil le na njihovem, gosposkem. Ne trden, ne zanesljiv, a vendar njihov.
»Veš, Albert,« je rekel Berdan, »se izplača. V sami stavki, takrat je že prepozno. Če nisi prej trden, prepričan, da imaš prav, se zalomiš. Veliko se jih je zalomilo. Ti še bolje veš, kot mi vsi skupaj, kaj je kdo govoril, koga je potlačil. Žal, res mi je žal. Albert: jaz ne morem popeljati ljudi za sabo. Pa bi rad. Ti ne veš, kako me zdaj mika. Berdan bo le, kot si mkel, bolj spredaj. To pa vedno. Zabit kakor je, čuti pa, kam pelje vsa stvar. Natanko! V tej stavki se mi je posvetilo!«
Repinc je bil prepričan, da bo Berdana pregovoril, naj bolj pazi, kaj govori. Zdaj pa je uvidel, da bi bilo vse zaman. Če si je Berdan nekaj vtepel v glavo, potem ga tudi z volmi nisi spravil s poti. Trmasto, nerodno, ampak zmerom naravnost. Tak je bil Berdan in v tej stavki se ni za las spremenil.
Imelo ga je, da bi mu povedal, kako stežka je pregovoril Terpo-titza, naj Berdana ne odpusti. Rad bi mu povedal, da bi morda tudi sam odšel za njim, če bi mu vrnili knjižico,- Tako je bil sklenil. Vendar — Berdanu tega ne more povedati. Ni se odločil za to, da bi se potlej s tem postavljal. Berdana je imel res rad. Nikoli starina tega ne bo vedel niti občutil, nikoli mu ne bo povedal, kako mu zavida vso robato trdnost. In še marsikaj, manj važnega mu ne bo nikoli povedal. Ne zato, ker bi tega ne hotel, le Bardan ga ne bi bil pripravljen poslušati.
»Malo se le brzdaj,« je dejal Repinc ob slopesu.
»Ne bomI« je trmasto rekel Berdan. »Brzdajo naj se oni, gospoda.«
Skoda Alberta, je razmišljal Berdan, ko je Repinc odšel. Tako dober knap bi lahko bil. On bi lahko vodil. Bister je, preudaren, pošten, trden, on bi lahko. Pa so ga zvabili k sebi. Niso pa povsem pridobili in ga nikoli ne bodo. Vendar šel je od nas. Čeprav ne trdno, stoji pa le na njihovem bregu.
Samo — kdo bo nas vodil? Ciril bi čez leta lahko. Apipak, kdo bo %Iaj?
Kakorkoli je premleval to težavo, vselej je ugotovil, kako malo je ljudi, da bo moral sam, čeprav mu glava slabo služi, moral bo bolj prijeti. Saj, napravil bo vse. Ta 'je vedel. Le kdo bo ob pravšnjem času poprvvtal najbolj pametno? Hudič, nekako bo treba. Ni čisto jasno, ampak treba bo.
Potlej je do konca izmene premišljal, da bo treba nekaj napraviti. čeprav se mu ni čisto jsrno posvetilo — kaj.
Proizvodni diagrami v zasavski komuni
TRBOVLJE nas že dolgo časa več ne seznanjajo samo z izvori sicer dragocenega premoga, s trdim življenjem rudarja, z ctbeležjem mesta, ki mu dajeta črno zlato In nenehni ropot separacije svojstven pečat, Rudnik je bil vseskozi temeljni kamen za rast samega sebe, za lastno modernizacijo, hkrati pa je predstavljal ključ za razmeroma hiter razvoj še številnih drugih proizvodnih panog, ki so več ali manj povezane z rudarsko proizvodnjo. Znaten delež rudarja pa seveda vsebuje razne družbene službe — od zdravstva, socialnega varstva do šolstva, kulture in prosvete — mimo katerih ne sme in ne more nobena in četudi le skromna informacija o delu in življenju v tej zasavski komuni.
Od leta 1948 je narodni dohodek porasel za natanko petkrat! Kot narodni dohodek nas preseneča visok indeks v primerjavi leta 1963 z letom 1948 glede na osebne dohodke, lfj je ob koncu lanskega leta 628, število zaposlenih beleži z indeksom 146 že nad 6800 zaposlenih, število prebivalcev pa je poraslo od 15.488
v letu 1948 na 18.118 v lanskem decembru.
Skladno z rastjo narodnega dohodka in števila zaposlenih je v tem petnajstletnem obdobju porasla proizvodnja električne enepgije za tri in polkrat, po rekonstrukciji daje tovarna cementa štirikrat več te dragocene gradbeniške surovine, revirji dajejo okoli 2 milijona ton premoga letno, 6327 ton raznih kovinskih izdelkov pa opozarja na šestkratno povečanje tovrstne proizvodnje. Med povsem nove proizvode sodi pisarniška in šolska oprema. Za vsem tem tiče milijardne investicije dobro vloženega denarja! 74 odstotkov vseh investicij so Trbovlje doslej namenjale modernizaciji rudnika, kovinske industrije in manjših gospodarskih organizacij, 26 odstotkov pa razvoju družbenega standarda. Družbeni standard zaposlenih je vsekakor svojstveni oblikovalec višje produktivnosti zaposlenih, večje mere prizadevnosti, iznajdljivosti in marljivosti na delovnem mestu in je njegov delež pri oblikovanju narodnega dohodka na zaposlenega, ki
že skoraj dosega milijon dinarjev letno, enake vrednosti kot modernizacija proizvodnje z osvojitvijo modernejših tehnologij.
Rudarski poklic predstavlja še zmerom poklic z najžlahtnejšo in najdaljšo tradicijo. Malone 2000 kvalificiranih rudarjev pomeni dragoceno delovno silo, od katere si rudnik lahko obeta nadaljnjo rast svojih proizvodnih diagramov. Ob rudarskem poklicu pa se uveljavlja še vrsta novih: zlasti iz kovinske in gradbeniške stroke^ ter za potrebe proizvodnje električne energije. Tu je vrsta podjetij, ki terjajo usposobljene delavce raznih proizvodnih dejavnosti in nas že samo podatek, da je v komuni okoli 57 objektov servisnega značaja, opozarja na pestro lestvico poklicev, ki jih ne zahteva samo zdajšnji čas, pač pa že tudi predstavljajo mikaven cilj za mlajšo generapijo. Predvsem je tu trgovina: tri milijard6 ‘n 300 milijonov letnega prometa ne opozarja samo na kupno moč prebivalstva, ampak v precejšnji meri na živahnost v prelivanju materialnih dobrin v ko-
rist tistega, ki jih proizvaja, tistega, ki je v vlogi vsakdanjega potrošnika. Obenem s trgovino ragto diagrami še v gostinsko-turistipni gospodarski dejavnosti, ki so z indeksom 670 v odnosu na leto 1957 že pomembna številka v komunalnem gospodarstvu. Mrzlica, Kum, Vrhe in Partizanski vrh, znameniti kraji iz obdobja revolucionarnih dogajanj v zasavskih revirjih in izza obdobja partizanskega boja, nudijo zdajšnjim revirjem številne možnosti rekreacije in počitka.
Trbovlje že dolga leta niso več samo — rudnik. Delavski dom, športni objekti, zdravstveni dom, čista pročelja stanovanjskih in poslovnih zgradb, urejene ceste s parki, urejena kanalizacija in razsvetljava, vse to uvršča Trbovlje med svetla mesta, ki na vsakem koraku spominjajo na udobno počutje njegovih prebivalcev. Zategadelj je tudi prav, da pripovedujemo p Trbovljah kot o delavskem središču, katerega povojni razvoj je lahko zrcalo celotnega našega razvoja, ki je značilnost v značilnosti skrbnega združevanja proizvodnih diagramov naših organizacij z rastjo družbenega in osebnega standarda delovnega človeka-proizvaj alea.
3*r,
Spomenik NOB v Trbovljah


%
V SREDIŠČU ZASAVSKIH REVIRJEV
Zagorje, Trbovlje, Hrastnik — predstavljajo v zgodovini našega proletariata obsežno poglavje o življenju in delu .proizvajalca, ki mu je odmerjalo kos kruha edinole delo v proizvodnji, ki si dandanes odmerja svoj dohodek z upornim črpanjem črnega zlata — premoga. Trbovlje so kraj ob železniški progi Ljubljana—Zidani most, ki ga Pozna vsak prebivalec naše republike, če že ne malone vsak član naše jugoslovanske skupnosti. Trbovlje kot mesto in rudnik kot gospodarska organizacija sta neločljivo Vezana v enoten pojem: pogovor o življenju v mestu je pogovor, vezan na delo v revirjih, in če že pripovedujemo o širokih mestnih ulicah, o Domu rudarjev, o svetlih pročeljih novih stanovanjskih poslopij, • blokov in stolpnic, o novih poslovnih zgradbah, potlej ne moremo in ne smemo mimo pripovedi o proizvodnji v rudniku, o njenih sodobnih poteh, ki že dolga leta skoraj z ničemer več ne spominja na predvojne čase, enako ne kot ne mesto 2 vsem svojim videzem.
Vendar pa — mesto raste, gradnje ga nenehno izpopolnjujejo; enak neugnam ritem nadaljnjega posodobljenja, modernizacije zasledimo v rudniku. Tudi tu so na dnevnem redu neutrudljivi pogovori o hitrejšem in vse hitrejšem osvajanju nove tehnike, novih načinov hitrejše-in cenejše eksploatacije premoga, o uvajanju ugodnejših pogojev za rudarje, za generacije rudarjev.
Presodimo!
RUDNIK TRBOVLJE-HRAST-NIK se pripravlja na obsežno rekonstrukcijo doslej že tehnološko zastarele separacije premoga. Le-ta z napredovanjem odkopa v globino, kjer se sestav rovpega premoga vse bolj spreminja, predstavlja ozko grlo v normalni proizvodnji. Zlasti še zato, ker prihaja na separacijo premog zelo moker in zablaten zavoljo Pogostih vodnih vdorov na odkope. Večji del drobnih vrst premoga, ki ga sedaj črpajo, ^preobremenjuje Pralnico oziroma tisti del separacije, kjer se predeluje premog do 60 milimetrov velikosti zrn. Debele vrste premoga pa sedaj ročno odbirajo, medtem bo bodo z novo separacijo debeli sortiman v celoti očistili vseh jalovih primesi na mehanični način. Velikega pomena je vse večji odkop zrasle škriljave partije premoga. Le-ta je nižje kaloričen in ima večjo vsebino pepela, vendar je še uPoraben za velike kotelne naprave. Zategadelj bo rudnik prilagodil novo separacijo za pridobivanje poleg komercialnih vrst premoga tudi tako imenovani srednji produkt. Nižje kaloričen premog je dragocen vir energije, posebno če Je uporaben v neposredni bližini rudnika. Prav to možnost pa RUDNIK TR-BOVLJE-HRASTNIK ima, saj sta v neposredni bližini Cementarna in Termoelektrarna Trbovlje, kateri se bo pridružila še ena s še večjo zmogljivostjo oziroma porabo premoga. Z gradnjo nove termoelektrarne Trbovlje II je postavljena pred kolektiv rudnika zahtevna naloga: PRIPRAVITI IN ORGANIZIRATI EKSPLOATACIJO PREMOGA ZA POTREBE TERMOELEKTRARNE — TRBOVLJE II.
V rudniku pravijo, da sedanja mehanizacija ne ustreza predvideni Povečani proizvodnji, kajti samo nova termoelektrarna bo terjala 1500 ton dnevno več premoga. Zato je kolektiv rudnika že lani začel Pripravljati načrt za rekonstrukcijo celotnega obrata. Izdelal je tri med seboj povezane investicijske programe in sicer: program povečanja in ■rekonstrukcije separacije, program koncentracije odkopavanja premoga v, jami in program eksploatacije Premoga za potrebe termoelektrarne. Program rekonstrukcije separacije predvideva predvsem povečanje klasirnih naprav, zlasti predklasira- x nje rovnega premoga po mokrem Postopku. Mokri postopek je bolj dovršen in ima veliko prednost pred sedanjim suhim postopkom, posebno če upoštevamo že omenjen dovoz zablatenega premoga iz jame. Večji izkoristek separiranja in boljša kvaliteta komercialnih vrst premoga bosta omogočila večjo proizvodnjo in kar je odločilnega pomena, dokajšen prihranek delovne sile. Obsežen program povečanja proizvodnje, pravijo v. upravi RTH, bomo lahko dosegli le, če si bomo zagotovili reden dotok delovne sile. Statistika, ki jo vodi rudnik, pa kaže prav nasprotno. Priliv delovne sile nenehno upada in ne zadošča niti za nadomestitev delavcev, ki odhajajo vv pokoj ali v JLA. Lani je rudnik zaposloval povprečno 3955 delavcev (od tega 394 žensk in okoli 200 invalidov), med letom pa je bilo sprejetih 965 novih delavcev, medtem ko jih je prekinilo delovno razmerje 1082. Številke opozarjajo na Veliko fluktuacijo že ustaljene kvalificirane delovne sile. V prvih mesecih letos se je fluktuacija še bolj Povečala, in da je problem še bolj Pereč, pride najbolj do izraza v obratih osnovne dejavnosti. V rudniku menijo, da je vzrok temu predvsem majhen ali pa enak zaslužek, kot ga imajo delavci v drugih podjetjih, ki pa ne delajo v nevarnih in zdravju škodljivih delovnih pogojih. Bržkone bi povečali stalnost zaposlenih z gradnjo družinskih stano-
Trboveljski rudar
Odvoz materiala iz dnevnega kopa
vanj. Naj še tokrat uporabimo številke, ki so često najbolj zgovorne: trenutno ima rudnik zaposlenih 3860 delavcev in 2947 družinskih stanovanj. V teh stanovanjih stanuje 1700 aktivnih delavcev in 1050 rudniških upokojencev ter 197 tujih strank. Na stanovanjsko komisijo pri rudniku je naslovljenih 619 prošenj za stanovanja, od katerih je 377 takšnih prosilcev, ki so brez stanovanj, in 242 takšnih, ki prebivajo v slabih in neprimernih stanovanjih. Nedvomno je, da je problem prerasel okvir podjetja in terja vso pozornost tudi družbene skupnosti.
Zavoljo omenjenega problema delovne sile v rudniku je kolektiv pripravil program koncentracije proizvodnje. Le-ta načrtuje koncentracijo sedanje proizvodnje v jami na manjše število odkopnih enot, na teh odkopih pa povečanje proizvodne zmogljivosti. To pomeni večjo zasedbo odkopne fronte v vseh treh
izmenah in strojno pridobivanje premoga na 'odkopih. Seveda bo rudnik prej dokupil ustrezno mehanizacijo. S koncentracijo odkopavanja in mehanizacijo separacije bo prihranek delovne sile tolikšen, da bo zadovoljil potrebe razširjene eksploatacije na poljih, kjer bo rudnik pridobival premog za potrebe Termoelektrarne.
Iz vseh treh omenjenih programov pripravlja kolektiv rudnika dokončni investicijski elaborat, s katerim bo zastopal svoje interese na natečaju, ki ga bo razpisala Jugoslovanska investicijska banka.
V interesu nadaljnjega procvita in ustvarjalnosti naše mlade socialistične domovine in celotnega kolektiva Rudnika Trbovlje-Hrastnik je, da si še nadalje prizadeva zviševati proizvodne diagrame.
OD 200 NA 350 TISOČ TON LETNO
Nedvomno je CEMENTARNA TRBOVLJE ena najstarejših tovarn v Sloveniji. Kot večina industrijskih podjetij v Zasavju je zrasla tudi ta tovarna iz majhnega predvojnega obrata — cementarne. Zavoljo tega je razumljivo, da je preživel kolektiv trboveljske cementarne marsikatero uro preizkušnje na poti do današnje stopnje razvoja. Še leta 1950 je tovarna proizvajala 227 ton cementa na zaposlenega, medtem ko ga bo letos proizvedla 600 ton. To pa pomeni letno proizvodnjo 200.000 ton cementa in tretjino letno predvidenih potreb gradbeništva v Sloveniji.
Čedalje večje potrebe gradbeništva in široke potrošnje so terjale od^ kolektiva CEMENTARNE vse večjo proizvodnjo. Zmogljivost je bila polno izkoriščena, zato so se v tovarni odločili za rekonstrukcijo. Kolektiv cementarne je po uspešno končani rekonstrukciji leta 1962, v katero je vložil veliko lastnih sredstev, odpravil lani ozko grlo v me-ljavi cementa. Z montažo večjega mlina z zmogljivostjo 40 ton na uro.

ki ga je izdelal »Litostroj«, j6 kolektiv zaključil prvo fazo rekonstrukcije. Že lani je tovarna dosegla proizvodnjo, odgovarjajočo novim kapacitetam (172.000 ton), vendar s precejšnjimi napori. Letos, pravijo v tovarni, pa se je pričelo normalno proizvodno delo in bodo dosegli proizvodnjo 200.000 ton cementa. Dnevno odpremljajo tudi po 800 ton s kamioni, po železnici v vrečah ali v razsutem stanju. Kljub dobri proizvodnji in dokajšnjim ekonomskim uspehom — saj je povprečno 470 zaposlenih ustvarilo lani 2 milijarde 426 milijonov dinarjev skupnega dohodka, se kolektiv bori z velikimi težavami. Naj omenimo le nekatere izmed njih:
Pri obstoječih predpisih zajemanja akumulacije dosega cementarna lastno ceno proizvodnje, ki je le neznatno nižja od prodajne cene. Prodajna cena cementa je že 9 let enaka (12 dinarjev za kilogram znamke PC 250, medtem ko je cena po-trošnemu materialu, premogu in električni energiji večkrat porasla. Vrsta organizacijskih ukrepov, skrajna štednja z materialom, zmanjšanje normativov in povečana produktivnost ter stoodstotna izkoriščenost kapacitet ne more v korak z omenjeno podražitvijo. (Za tono cementa je potrebno 500 kilogramov premoga in 110 kilovatnih ur električne energije!). V letih 1961, 1962 in deloma v letu 1963 je bilo treba odšteti še 460 milijonov dinarjev na račun prometnega davka. V upravi tovarne pravijo, da jih niso nič manj prizadele tudi nove uredbe o povišani carini in kurznih razlikah. Te uredbe so bile sprejete namreč v času rekonstrukcije cementarne in so popolnoma spremenile temeljito premišljen finančni načrt odplačevanja zapadlih anuitet. Zdaj porabijo celotno amortizacijo in vsa sredstva skladov za odplačevanje kreditov, kljub temu pa jim bo letos zmanjkalo še 247 'milijonov dinarjev za odplačilo dolga Investicijski banki za kritje omenjene kurz-ne razlike in povečane carine. Pri vsem tem pa v upravi tovarne ugotavljajo, da preprodajalec cementa zasluži nekajkrat več kot proizvajalec. Cement znamke PC 350 se prodaja tudi po 23.000 din za tono, to je 9600 din dražje, kot velja v tovarni.
Čeprav položaj, v katerem se je znašel kolektiv, ni spodbuden, so v tovarni že pripravili potrebne analize Za prehod na 42-urni tednik. Prav tako nameravajo izpopolniti sistem nagrajevanja in zvišati osebne dohodke za 15 odstotkov. Doslej so bili dohodki dokaj nizki, kajti kolektiv je s skrajnim varčevanjem pri osebnih dohodkih in trošenju drugih skladov ustvarjal potrebna sredstva za rekonstrukcijo. Vendar sodijo v tovarni, da s plafoniranimi cenami ne bodo kmalu ustvarili za-mišljnega.
Posebno pozornost je posvetil kolektiv CEMENTARNE sedemletnemu perspektivnemu razvoju. Skladno z razvojem cementne industrije v državi, ki bo proizvodnjo podvojila do leta 1970 — od treh milijonov ton letno na šest milijonov — bo tudi CEMENTARNA v Trbovljah povečala proizvodnjo. Se-
demletni perspektivni plan predvideva graditev še ene 500-tonske peči. S to pečjo bo povečana proizvodnja od sedanjih 172.000 ton cementa letno na 350.000 ton. To je stoodstotno povečanje, vtem ko se število zaposlenih ne bo bistveno spremenilo. Kolektiv bo štel le 80 delavcev več. Za to investicijo bo tovarna potrebovala okoli 3 milijarde 200 milijonov dinarjev. Poudariti je treba, da CEMENTARNA akumulira letno 343 milijonov amortizacije in nekaj skladov, hkrati pa mora do leta 1966 odplačati preostanek dolga od najetih kreditov za rekonstrukcijo. Zato bo bržkone treba še nekaj let čakati na pričetek nove gradnje. Cement pa, ki je nujno potreben gradbeni dejavnosti in po katerem je čedalje večje povpraševanje, bomo kupovali v drugih oddaljenih krajih. To bo veljalo naše gradbeništvo po ocenah najmanj 600 milijonov dinarjev letno več za prevoz cementa.
Z DOBRO ORGANIZIRANO HRANILNO SLUŽBO K VEČJIM INVESTICIJAM
Z reorganizacijo bank je bila leta 1961 ustanovljena KOMUNALNA BANKA TRBOVLJE, ki je pričela tedaj samostojno poslovati po načelih gospodarske organizacije za območji trboveljske in hrastniške komune. Komunalna banka ima v Hrastniku ekspozituro, kjer vodi žiro račune zasebnikov ter hranilno službo. V Trbovljah je sedež banke in opravlja tamkajšnji delovni kolektiv vse posle, ki spadajo v delovno območje banke. Z odlokom o izvajanju splošne kreditne politike v preteklem letu se je pričela KOMUNALNA BANKA uveljavljati na področju mobilizacije vseh razpoložljivih sredstev za nadaljnja investicijska vlaganja. Zlasti uspešna je v hranilni službi, ki jo spodbuja z občasnimi akcijami: razpisi nagrad za vlagatelje v skupni vrednosti 400 tisoč din, razdeljevanje šolskih potrebščin šolski mladini... Uspeh ni izostal, saj je med 28.000 prebivalci 6000 vlagateljev, predvsem učencev in dijakov, katerih vloge znašajo 273 milijonov dinarjev in so v primerjavi z enakim obdobjem lani večje za 40 milijonov.
ZAVAROVALNICA
TRBOVLJE
ima poslovno področje na območju treh občin: občine Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, kjer opravlja vse vrste imovinskega zavarovanja, to je obveznega zavarovanja družbenega premoženja, prostovoljnega zavarovanja zasebnega premoženja in življenjskega ter nezgodnega zavarovanja oseb. Od vseh zavarovalnih skupin izkazujeta najvččji škodni odstotek skupini industrija in živina, ki močno prekoračujeta 100-od-stotno tehnično premijo, to je 1 istega dela premije, ki je namenjen za izplačilo škode.
I


Cementarna Trbovlje: razkladanje tufa za izdelavo cementa
^V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\>\\\>\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^
' !
Cementarna Trbovlje: nakladanje klinkerja za silose
xVXXXVWX>XS>XNXXNXNN>>NX>X>XVXX\XXX>XXXXXX<X>XX\X<XXXXXV«XV>XNXXNXXXXXXXXXV -V, *	1 XXXXXXXXXXXXXXXXXXSXXXVCw
DELAVSKA ENOTNOST - Št. 20 - 28. maja 1964
V SRCU ZASAVJA — NOVA TERMOELEKTRARNA
Termoelektrarna Trbovlje
Tudi delovni kolektiv TRBOVELJSKE TERMOELEKTRARNE bo 1. junija slovesno praznoval občinski praznik in štiridesetletnico zloma Orjune v Trbovljah. Ta dan bo okoli 300 delavcev elektrarne navzočih pri začetku uresničevanja svoje zamisli, ki je plod večletnih priprav in prizadevanj ne samo organov delavskega samoupravljanja in uprave podjetja, temveč vsega kolektiva; začetku gradnje nove termoelektrarne Trbovlje II moči 100 ma gavatov.
Poznamo dve vrsti elektrarn. Hidroelektrarne in termoelektrarne, obe vrsti sta pomembni in nepogrešljivi v sestavu jugoslovanskega elektrogospodarstva. V slovenski elektrogospodarski skupnosti so termoelektrarne: Šoštanj z Velenjem, Trbovlje in Brestanica. Čedalje večja potreba po električni energiji terja povečanje proizvodnje hidroenergije in termoenergije. Medtem^ko hidroelektrarne izkoriščajo močne tokove Drave, Save in Soče in so v precejšnji meri odvisne od vodostaja, uporabljajo termoelektrarne za proizvodnjo elektrike druge vire energije. V našem primem; premog oziroma premogov prah. Vendar pa so termoelektrarne zavoljo svoje vloge v proizvodnji glede na zanesljiv vir energije, v dokaj težjem položaju kot hidroelektrarne. Zategadelj, ker imajo funkcijo izpopolnjevanja vrzeli v proizvodnji električne energije in morajo biti v nenehni pripravljenosti, da mnogokrat dopolnjujejo potrebo po električni
energiji s svojo proizvodnjo. Njihova proizvodnja se zategadelj ne more natanko predvideti, niti določiti čas popravil in remontov.
Zdajšna Termoelektrarna Trbovlje sodi med najstarejše elektrarne, v državi. Zgrajena je bila leta 1913 z namenom, da bo oskrbovala rud-. pike in industrijo z električno energijo. Svojo nalogo je bolj ali manj uspešno izpolnjevala, kljub temu, d£i je instalirna moč nenehno nihala Šele leta 1956 se je ustalila in dosegli 56,5 MW (megavat je enota za merjenje moči električnega toka, instalirna moč pa je teoretična možnost proizvodnje električne energije ob razpoložljivih napravah), kar je tudi dokončna maksimalna možnp povečava zmogljivosti v obstoječem objektu glede na zdajšne parametre pare in na lokacijo v ozki dolini Save. Pri postopnem povečevanju instalirne moči elektrarne pa je imel tamkajšnji kolektiv velike težave. Ozko grlo je namreč bilo v proizvodnji pare.
Že v letih 1937 in 1938 je bila elektrarna preurejena. Montiran je bil prvi kotel za kurjenje s premogovim prahom, ki ga doslej niso izkoriščali in je odtekal z vodo za pranje premoga na separaciji rudnika premoga, S poznejšim vgrajevanjem novih kotlov (s kapaciteto 60, 100 in 125 ton pare na uro — t/h), pa za voljo neustreznih prostorov stare zgradbe (kajti elektrarna ob gradnji ni bila predvidena za povečanje zmogljivosti), ni dosežen zaželen učinek kotlov. Z ozirom na parametre
pare, za katere so grajeni kotli in turboagregati v obstoječi elektrarni, je specifična poraba kalorij za 1 kilovatno uro zelo visoka in je znašala v zadnjih letih blizu 4250 kcal/kWh (kilokalorij za kilovatno uro eiektr. energije). Torej je tudi izkoristek goriva v sedanjih napravah dokaj nizek, zlasti če ga primerjamo s sodobnimi napravami, ki imajo specifično porabo samo okoli 2000 kcal./kWh. Nizek izkoristek goriva pa znatno vpliva na ceno proizvodnje električne energije.
Kljub sicer na kratko opisanim težavam je kolektiv Trmoelektrarne dosegel v proizvodnji dokajšnje uspehe. Od leta 1945 dalje je diagram proizvodnje.neneh.no rasel. Naj navedemo le nekaj številk: leta 1945 je znašala proizvodnja električne energije 59.000 megavatnih ur, izkoristek naprav pa 23 odstotkov. Leta 1956 se je proizvodnja povečala na 227.000 MWh in izkoristek naprav na 45 odstotkov, pet let pozneje je bila proizvodnja že 263.000 MWh,'izkoristek pa 53 odstotkov. V sedemnajstih letih po vojni je Termoelektrarna Trbovlje proizvedla 2,523.402 MWh, za kar je porabila 3,735.000 ton premogovega prahu, računajoč specifično porabo goriva 1,5 kilograma za kilovatno uro. To je približno štiriletna proizvodnja vseh vrst premoga v rudniku Trbovlje-Hrastnik. Ti podatki dovolj zgovorno pripovedujejo o pomenu trboveljske elektrarne v Zasavskem bazenu.
Torej hacl 60 odstotkov proizvedene? energije oddaja elektrarna v slovensko 110 kilovoltno omrežje, ostanek pa se porabi v Zasavju, kjer so največji porabniki rudnik Zagorje, rudnik Trbovije-Hrastnik in Cementarna Trbovlje.
Stara termoelektrarna je bila zgrajena z namenom, da se izkoristijo razpoložljive količine premoga za proizvodnjo električne energije. < Z zamenjavo starih kotlov in dograditvijo novih, pa se je težilo ze tem, da se izkoristijo slabše vrste premoga z manjšo kalorično vrednostjo.
Da bi se ekonomsko Izkoristile zdajšne velike zaloge še ne eksploati-ranega premoga slabše vrste, se je na posvetovanju o problemih in nadaljnjem razvoju industrije v Trbovljah, ki ga je pripravilo Društvo inženirjev in tehnikov ter Društvo
r
.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX»S
jo. Njihov trud je bil poplačan, saj je bil letos februarja pripravljen investicijski pfogram, sprejet. Tudi Investicijski kredit je odobren v višini 11,2 milijarde dinarjev, kolikor bo veljal novi objekt z ustrezno opremo.
opeke in za zasipavanje jam na dnevnih kopih rudnika.
Trboveljska Termoelektrarna potemtakem predstavlja pomemben člen v nadaljnjem razvoju pridobivanja električne energije, ki mora biti skladno z našim dokaj hitrim gospodarskim razvojem in seveda z rastjo splošne potrošnje električne energije. To pomembno izpričuje ilu-
B . 1,
■ —M .
rilMIm-
■'■Vvvi' ‘
m

■%srPi & „
'	'SsAfeS'
Komandna plošča parnega kotla, kapacitete 125 ton na uro
4, J|S H * it 4
j
š
Poudariti velja, da bo tamkajšnji kolektiv za to gradnjo prispeval 40 odstotkov od vrednosti investicijskih stroškov iz svojih skladov.
Nova termoelektrarna prične po predvidevan ;"i poizkusno obratovati 31. decembra leta 1966, z redno proizvodnjo pa bo pričela pol leta kasneje. Letna proizvodnja bo znašala 750 milijonov kilovatnih ur elek-) trične energije, oil tega bo. namenjeno 700 milijonov kWh za potrošnike, ostalo pa/ za lastne potrebe (za pogon transportnih trakov, strojev In drugih naprav). Za proizvodnjo 750 milijonov kWh bo porabila okoli 600.000 ton premogovega prahu in s tem omogočila znatno večjo proizvodnjo nekomercialnih vrst premoga, predvsem rudniku Trbovlje-IIrastnik.
stracija o proizvodnji in izkoriščenosti naprav ter urah obratovanja Elektrarne v Trbovljah:
Leto	. a iiRis SSS 6< > >	°/o izkoriščenosti naprav	lili
1945	59.389	23,3	2420
1946	68.031	27,2	2480
1947	80.637	31,5	2760
1948	93.758	36,9	3230
1949	141.810	55,4	4360
1950	99.505	39,1	3420
1951	82.982	32,6	2860
1952	105.384	41,5	3630
1953	131.828	51,8	4540
1954	105.901	41,6	3650
1955	140.233	57,3	5020
1956	226.968	45,8	4020
1957	238.786	48,2	4230
1958	235.552	47,5	4160
1959	258.640	51,8	4540
1950	188.169	38,1	■ 3330
1961	263.000	53,1	4660
Kolikor električna energija predstavlja nepogrešljiv element v razvoju mestnih in industrijskih središč, toliko bolj pomembno je jugoslovansko elektrogospodarstvo v mednarodnem merilu. Povezovanje sistema naše države s sistemi Italije, Avstrije, Madžarske. Bolgarije in Grčije omogoča, da lahko racionalneje izkoristimo zgrajeni hidro in termoelektro-energetski potencial in da lahko eventualne presežke v proizvodnji energije v času sezone uveljavimo na tujem tržišču. S tem pa bomo, mimo drugega, zagotovili trdnost našega energetskega sistema.
Termoelektrarna: komandne plošče električnih stikalnih naprav
ekonomistov leta 1962, porodila zamisel o gradnji nove termoelektrarne. Od takrat dalje so se v elektrarni nenehno ukvarjali s to rnisli-
Termoelektrarna: generator parne turbine jakosti 20 MV
V prid nove gradnje govorijo zelo ugodni pogoji. Omenili bomo le nekatere pomembnejše, ki odločilno vplivajo na uresničitev zamisli: predvsem lokacija objekta, ki je 300 m vzhodno od zdajšne elektrarne na levem bregu Save med železniško progo in strugo. Neposredna bližina stare elektrarne omogoča porabo tamkajšnjih obstoječih skladišč za premog, medtem ko bo struga Save dajala zadostne količine primerno hladne vode, s katero je moč doseči nižjo specifično porabo goriv. Nadalje, možnosti priključka na 220 KV omrežje. Elektrarna bo najprej oddajala proizvedeno električno energijo v slovensko 110 KV omrežje, kasneje pa bo preko Ljubljane in Celja povezana s skupno jugoslovansko 220 KV mrežo. Fri tem je predvsem pomembno, da priključek na novo omrežje ne bo terjal dodatnih investicijskih vlaganj. In ne naposled neposredna bližina rudnikov Trbovije-Hrastnik in Zagorje, v katerih pridobivanje premoga z večjo vsebino pepela ne bi bilo ekonomsko upravičeno, saj cena takšnega premoga ne prenese prevoznih stroškov na večje razdalje. Vsekakor to ugodno vpliva na ceneno gradnjo in na nižje proizvodne stroške.
Hkrati bo Termoelektrarna Trbovlje II pospešila napredek industrije v tem kraju, zlasti nadaljnji razvoj rudnikov in tovarne opeke. Investicijski program namreč predvideva postavitev parnega kotla z zmogljivostjo 400 ton pare na uro. Odvečna proizvodnja pare tega kotla ss bo lahko smotrno uporabila v sušilnici elektrofiltrske opeke v opekarni in na separaciji rudnika. Elektrofiltrski pepel, ki ostaja pri izgorevanju premogovega prahu, je poraben kot surovina za izdelovanje
ELBETBO LJUBLJANA — PBŠLOVNA ■ ENOTA TRBOVLJE
Najprej naj povemo, da je Elektro Ljubljana lani ustanovljeno podjetje, ki združuje pet samostojni poslovnih enot. Tč so: poslovna enota Kočevje, Novo mesto, Ljubljana-okoli-ca, Ljubljana-mesto in Trbovlje.
Osnovna naloga združenega podjetja in s tem tudi POLHU VNE ENOTE TRBOVLJE je razdeljevanje električne energije. Kolektiv (192 delavcev) oskrbuje z električno energijo vse območje nekdanjega trboveljskega okraja. Zato ima v svoji sestavi tri razdelilne transformatorske postaje v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju ter 180 transformatorskih. napajalnih postaj, razvr. enih po vsem omenjenem območju. Skozi transformatorske postaje je šlo lani 131 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar predstavlja vrednost okoli milijardo 300 milijonov dinarjev.
Vendar je treba poudariti, da se kolektiv ukvarja tudi s storitveno dejavnostjo. Ustanovil je več servisov ža popravilo elektroinstaiacij, radijskih in televizij-kih sprejemnikov ter gospodinjskih strojev. Le-ti so v vseh večjih krajih: Trbovljah, Hrastniku, Zagorju in Sevnici. Nrdvomno je ta dejavnost znatno vplivala na ustvarjeni skupni dohodek (3 milijone na zaposlenega), ki ga bo kolektiv, zagotavljajo v podjetju, letos povečal za 15 odstotkov.
|xXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXxXXXXVxXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XxX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVX»
DELAVSKA ENOTNOST - Št. 20 - 28. maja 1964
I
OD REMONTNE DELAVNICE DO TOVARNE
Kako lahko nastane, zahvaljujoč požrtvovalnosti in iznajdljivosti kolektiva, iz majhne remontne delavnice industrija, ki je ustvarila lani že več kot 4 milijarde skupnega dohodka, nazorno pripoveduje primer podjetja STROJNA TOVARNA TRBOVLJE.
V	okviru trboveljskega rudnika . je bila ustanovljena leta 1879 majhna remontna delavnica za popravilo vozičkov in jamskih strojev. Ta delavnica se je širila z razvojem mehanizacije v rudniku, Nekdanja Trboveljska premogokopna družba je bila prisiljena, zavoljo čedalje hujše konkurence na premogovnem tržišču, mehanizirati trboveljski rudnik. Seveda je stroje uvažala iz tujine, vendar je morala vzgojiti ustrezen strokovni kader za popravilo in vzdrževanje teh strojev. Proti koncu obdobja med dvema vojnama je bil strokovni kader že tako usposobljen, da je lahko sam izdeloval enostavnejše jamske naprave. Majhna remontna delavnica pa je dobila izrazitejšo podobo strojne delavnice z dograditvijo osrednjega dela poslopja rudniških delavnic.
Dokajšnje izkušnje omenjenega strokovnega kadra, ustrezna lokacija glede na surovinsko bazo (Železarna Štore, Jesenice, Litostroj in Termoelektrarna Trbovlje) in ne naposled potencialna usmerjenost prebivalstva k rudarstvu so pripomogli, da se je po vojni odločil kolektiv takratnih Centralnih rudarskih delavnic, da bo svojo dejavnost močneje razvil in v prihodnje samostojno posloval. Leta 1949 se je podjetje osamosvojilo, osnovna naloga kolektiva pa je bila: IZDELOVANJE OPREME IN STROJEV ZA RUDARSTVO.
V	začetku poslovanje ni bilo posebno uspešno. Dokaj truda in požrtvovalnosti je vložil kolektiv STROJNE TOVARNE V TRBOVLJAH, da je premostil začetne težave, ki so se odražale v pomanjkanju vseh vrst strojnih naprav, tesnih, nezdravih in temnih prostorih, zastareli opremi in strojev, skratka dediščini, ki mu jo je zapustil nekdanji lastnik. Z dograditvijo novih obratov, zlasti še z dograditvijo nove montažne hale ter z dobro organizacijo proizvodnje si je postavil kolektiv STROJNE TOVARNE temelje za rentabilno poslovanje in naglo večanje proizvodnega programa.
Danes je STROJNA TOVARNA TRBOVLJE edini pomembni proizvajalec rudarske opreme in rudarskih strojev v paši državi. Njen proizvodni program se je razširil tako, da zdaj obsega tudi proizvodnjo strojev za gradbeništvo in metalurško industrijo. Še več! Strojna tovarna je specializirani proizvajalec kompletnih rudarskih objektov — od montersko tehnoloških študij, projektiranja, izdelave, vgraditve na kraju do izročitve objekta v redno obratovanje. Seveda je program proizvodnje prilagojen potrebam tržišča in ga lahko razvrstimo v štiri osnovne skupine:
ZA RUDARSTVO: izvozni stroji, izvozni jaški, celotna oprema za okna, oprema za mehanizacijo od-vozišč in dovozišč, transporterji, jeklene jamske stojke in stropnike, oprema za separacije kovin in nekovin, vibracijska in resonančna sita, jekleni dozirni trakovi...
ZA ČRNO IN BARVASTO METALURGIJO: peči za ogrevanje, Ža-rilne in druge peči, različna oprema za valjarne in livarne, transporterji, naprave za izvlačenje palic, stroji za količenje palic, naprave za navijanje trakov, različne jeklene in pločevinaste konstrukcije ...
ZA GRADBENIŠTVO: granula-torji, vibracijska sita, skreperji, prevozni agregati za drobljenje in sejanje, razne vrste transporterjev, celotna oprema za separacije v kamnolomih...
ZA ENERGETIKO IN DRUGE INDUSTRIJSKE NAPRAVE; jekleni členasti transporterji, razne vrste drugih transportnih naprav, bunkerji, bunkerska zapirala, drobilci za premog, motala za ranžiranje, različne jeklene in pločevinaste konstrukcije...
ST’l’ Trbovlje: oprema v Železarni Jesenice, ki je izdelek Strojno lovarue
Obseg proizvodnje se je povečal od ustanovitve do danes za šestkrat.
Leta 1949 je znašala proizvodnja okoli 1000 ton, zdaj pa 6060 tun končnih izdelkov. STROJNA TOVARNA je tako postala najmočnejša gospodarska organizacija v komuni, saj v njenem okviru ustvarja 33 odstotkov narodnega dohodka.
V	[podjetju pravijo, da bodo še nadalje povečevali proizvodnjo. Po sedemletnem planu se bo skupni dohodek povečal za 85 odstotkov in bo realizacija presegla vrednost osem milij&rd dinarjev.
Bogat asortiman in visoka tehnična kvaliteta izdelkov, čemur posveča kolektiv STROJNE TOVARNE posebno pozornost, sta omogočili podjetju uspešno uveljavljanje tudi v mednarodni delitvi dela. Izvoz hoče usmeriti predvsem na področje konvertibilnih valut, zajema pa okoli 23% celotne proizvodnje. Vendar teži tovarna še k nadaljnjemu povečanju izvoza, zato je lani ustanovila poseben oddelek za zunanjo trgovino, ki načrtno proučuje in analizira zunanje tržišče.
Omeniti velja, da si kolektiv tovarne prizadeva osvojiti tržišče tudi z novimi izdelki domače konstrukcije. Serijsko izdeluje cevasto jekleno jamsko stojko tipa »Valent«.
Jamska stojka nadomešča lesene podpornike v rudnikih in je delo domačega konstruktorja — delavca kolektiva STT Valentina Osredkarja. Omenjena stojka je prinesla kolektivu in iznajditelju lepo priznanje na svetovni razstavi v Bruslju.
V	STROJNI TOVARNI se sedaj res-
no ukvarjajo z mislijo.' da bi formirali oddelek, ki bi organizirano vodil delo na novite1	z javnimi razpisi pa bodo še	vej spodbujali
člane kolektiva k izpopolnjevanju funkcionalnosti izdelkov in novator-stvu nasploh.
tiva, da v letošnjem letu prične z načrtno usmeritvijo na ožje področje proizvodnega programa, kajti le tako bo lahko dokaj uspešneje organiziral proizvodnjo in jo seveda tudi povečal ter mehaniziral. Ker so od omenjenih skupin v realizaciji najmočneje zastopani elektromale-rial za proste vode iji kable ter elek-troinstalacijski in varovalni material, in ker je po teli izdelkih največje povpraševanje, potlej je razumljivo, da se je kolektiv podjetja »Mehanika« Trbovlje odločil, da bo v prihodnje načrtno usmerjal proizvodnjo v te tri skupine.
OBRAČUN Z DESETLETNO DEJAVNOSTJO
Kleparski, vodoinstalaterski, ključavničarski, elektro oddelek predstavlja na legitimaciji PODJETJA METALI J A TRBOVLJE razmeroma obsežno in zdajšnjim potrebam prilagojeno dejavnost. Ob desetletnici
Transport premoga na separaciji rudnika rjavega premoga v Brezi — izdelek Strojne tovarne Trbovlje
______________________________________________________________________ I
SMOTRNA
PROIZVODNJA
TERJA
OPREDELITEV LE NA SORODNE SKUPINE PROIZVODOV
Brez razvitega proizvodnega programa je 1. januarja 1953 pričelo poslovati novo Obrtno podjetje »Mehanika« Trbovlje. Cc si težko predstavljamo obrtno proizvodnjo takratnega podjetja brez dobro razvitega proizvodnega programa, ki je zaposlovalo tedaj vsega 29 delavcev, pričujoči uspehi preteklega leta nedvomno opravičujejo za tisti čas malce neustrezno ime podjetja.
Še v času administrativnega vodenja našega gospodarstva je imela Strojna tovarna v Trbovljah oddelek za proizvodnjo analitskih tehtnic. Kaj kmalu se je iz tega oddelka razvila finomehanična delavnica, ki je zaposlovala 14 delavcev in se je 31. decembra 1952 osamosvojila.
Na zdajšnjem prostoru »Mehanike« je kolektiv s pomočjo takratnega občinskega ljudskega odbora zgradil prve poslovne prostore, katere je iz leta - leto s skrbno prigospodarjenimi sredstvi čedalje bolj širil.
Zategadelj, ker podjetje ni imelo vnaprej dobro pripravljenega proizvodnega programa, je sicer proizvodnja naraščala (zavoljo dokajšnjih potreb po tovrstni dejavnosti v tem kraju), vendar je as.ortiman izdelkov postal tako raznolik, da terja smotrna proizvodnja opredelitev le na zožene, vendar sorodne skupine proizvodov. Navedli bomo temeljne skupine, ki jih je lani podjetje proizvajalo, od katerih pa zajema vsaka skupina še vrsto izdelkov različnih dimenzij in izvedb, to so: laboratorijsko medicinska oprema, instalacijski in varovalni material, elekt.ro-vezni material za proste vode in kable ter stavbeno okovje. Od naštetih prvo omenjeno skupino podjetje zdaj opušča.
Z vsem tem še nismo dobili prave podobe o proizvodnem programu »Mehanike«. Lani je kolektiv tega podjetja izdelal 200 ton ali 7 milijonov kosov izdelkov- To je 20 vrst proizvodov v različnih oblikah, kar predstavlja 621 milijonov realizacije in malone 55 odstotkov večji skupni dohodek nasproti minulemu letu.
Heterogenost proizvodnje torej nedvomno opravičuje namero kolek-
podjetja, ki se je razvilo iz skromne kovinsko elejttroinstalaterske delavnice, pomeni primerjava med prvimi leti obstoja in zdajšnjo zmogljivostjo razveseljivo ilustracijo napredka: pred 10 leti je bilo v podjetju zaposlenih 15,»danes je v podjetju zaposlenih nad 60 delavcev; v prvem letu svoje dejavnosti (1954) ,ie podjetje približalo svojo realizacijo 18, lani pa je doseglo 182 milijonov dinarjev. Leta 1956 je ustvaril posamezen čipn delovnega polektiva milijon 373 tisoč, lani pa glede na višjo produktivnost in seveda v izpopolnjeni organizaciji dela že 2\iilijona 700 tisoč dinarjev v realizaciji. Številka je toliko bolj prepričljiva ob upoštevanju. da je struktura proizvodnje v PODJETJU METALIJA TRBOVLJE izrazito individualna.
Nagla rast proizvodnih programov narekuje delovnemu kolektivu iskanje možnosti za razširitev lastnih delovnih prostorov. Rekonstrukcija je ekonomska nujnost, ki jo podčrtujejo razvojni programi v letošnjem ter v naslednjem letu. Z rekonstrukcijo pa je seveda poudarjena skrb za
ustreznejšo strojno opremo, za nadaljnjo rast strokovnih sposobnosti zaposlenih. Tako bo podjetje še na-.prej lahko služilo vsakdanjim potrebam v rudarski in gradbeni industriji kakor tudi lokalnim potrebam zasavskega bazena.
ZAVOD
ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV TRBOVLJE
Predhodnik zdajšnjega Zavoda za zaposlovanje delavcev v Trbovljah je bila tamkajšnja posredovalnica za delo. Z zakonom o službi za zaposlovanje delavcev in s programom perspektivnega gospodarskega razvoja trboveljske komune je leta 1961 ustanovljeni zavod dobil dokaj širše in odgovornejše naloge na tem področju. Poleg posredovanja pri zaposlovanju delavcev in vodenja evidence q izpraznjenih in prostih delovnih mestih, kar je bila osrednja naloga nekdanje posredovalnice za delo, je zavod prevzel skrb še za: pomoč mladini in odraslim pri izbiri poklica v skladu z njihovimi nagnjenji in zmožnostmi ter potrebami gospodarstva in javnih služb; skrb za strokovno usposabljanje, prekvalifikacijo in uveljavljanje z zakonom določenih pravic začasno nezaposlenih; za poklicno usmerja-■ nje in vključevanje mladine v uk ...
Precej obširnejša zavodova dejavnost terja ' razen potrebnega upravnega aparata tudi dobro organizirano službo zaposlovanja in poklicnega usmerjanja delavcev, oboje pa terja povezanost z ustrezno analitično službo s statistiko in evidenco. Zato namerja zavod v novih prostorih, v katere se je nedavno vselil, organizirati omenjeno statistično analitično službo in ambulanto, ki bo pod strokovnim vodstvom zdrav-nika-specialista za poklicno usmerjanje delavcev in ki bo nedvomno s pridom služila ne samo trboveljski komuni, temveč celotnemu zasavskemu območju.
Kot doslej, bo Zavod za zaposlovanje delavcev v Trbovljah še nadalje posvečal vso pozornost zaposlovanju ženske delovne sile in mladine, ki je je v tem kraju vsako leto več in predstavlja obsežno področje dela zavoda, na katerem je minulo leto dosegel lepe uspehe.
PRED
SAMOUPRAVNIMI ORGANI PTT ODGOVORNE NALOGE
Z decentralizacijo upravljanja ptt dejavnosti je bilo ustanovljeno PODJETJE ZA PTT PROMET V TRBOVLJAH. To podjetje združuje več izvršilnih enot v zasavskem bazenu: Dol pri Hrastniku, Izlake, Hrastnik, Fodkum, Trbovlje, Radeče, Zagorje in Zjdani most.
Od osamosvojitve podjetja leta 1961 do danes je vložil kolektiv naštetih enot v splošno mehanizacijo poštnega prometa, telegrafijo in telefonijo 64 milijonov dinarjev. Dogradili so ultra kratkovalpi sistem Ljubljana—Trbovlje, povečali avtomatsko telefonsko centralo v Trbovljah za 100 priključkov in vključili v telefonsko centralo Hrastnik telefonske naročnike iz Dola pri Hrastdiku, postavili več telefonskih govorilnic . ..
Čeprav je kolektiv močno povečal in izboljšal ptt storitve, temeljijo smernice sedemletnega perspektivnega plana na nadaljnji mehanizaciji in avtomatizaciji ter povečanju poštno telegrafskih in telefonskih storitev: priključitev vozelnega področja Trbovlje na tranzitno telefonsko centralo v Ljubljani, s čimer bo omogočena neposredna povezava naročnikov z ljubljansko, gorenjsko in koprsko omrežno skupino; postavitev 12-kanalnega visokofrekvenčnega prenosnega sistema, ki bo vezan na osrednjo telegrafsko centralo v Ljubljani. S tem bo Zasavje dobilo najmodernejše telegrafske in telefonske zveze z republiškim središčem in drugimi avtomatiziranimi področji.
Mehanika Trbovlje: montaža varovalk
Metali ja: izdelava mostnega žerjava nosilnosti 3 tone
r*

s:.«S:i%
«>;ta
^\\\\\\\\\\\\\\\VC\V\\\^^^^
URESNIČITEV STARE ŽELJE
Eno izmed 22 po vojni ustanovljenih podjetij v Trbovljah je podjetje ELEKTRO LIVARSKA INDUSTRIJA »ELIT« TRBOVLJE. Tudi za to, kot za vsa po vojni zgrajena podjetja, je značilen skromen začetek.
Decembra 1954 je bila ustanovljena Tovarna gospodinjskih električnih strojev »Elektrostandard«, ki se je pozneje preimenovala v »ELIT« TRBOVLJE. Naslednje leto po ustanovitvi je pričela tovarna s poizkusno proizvodnjo z desetimi delavci. Izdelovali so gospodinjske aparate za široko potrošnjo. Proizvodnja ni bila posebno uspešna. Kazale so se pomanjkljivosti v dokaj pomanjkljivi in zastareli opremi ter strojih, neizkušenosti kolektiva in zlasti v raztresenih poslovnih prostorih. Slednje je bilo odločilnega pomena, kajti leto je povzročilo, da je bila proizvodnja neorganizirana, zategadelj pa tudi nizka produktivnost dela, dokaj višji režijski in proizvodni stroški, nizka akumulativnost... Kljub naštetim težavam je delovni kolektiv tovarne vztrajal in letos, ko praznuje 10-ietnico obstoja, s ponosom zre na prehojeno pot.
Proizvodni diagrami so iz leta v leto rasli. Že leta 1956 je prešla tovarna iz poskusne v redno proizvodnjo. Takrat je štel kolektiv že 42 delavcev, ki je ustvarjal 21 milijonov skupnega dohodka. Naslednje leto se je število zaposlenih zvišalo na 61, dohodek pa na 51 milijonov dinarjev, vendar z doseženimi uspehi kolektiv ni bil zadovoljen. Njegova stara želja je bila: zgraditi nove poslovne prostore. Zato je ves čas skrbno zbiral sredstva, da bi uresničil svojo zamisel. Uspel je! Kolektiv tovarne je še enkrat opravičil svoj obstoj. Lani 29. novembra je slavil dvojni praznik — dan republike in delovno zmago — otvoritev novih prostorov.
Da je lahko kolektiv sodobno organiziral proizvodnjo, kot to terja proizvodni proces in omogočajo prostorni obrati nove tovarne, kolektiv ni zanemaril mehanizacije. Nasprotno. Veliko sredstev je potrošil za nabavo novih strojev in strojne opreme, ki jo je sproti kupoval. Upravičeno sodijo, da bodo le tako še bolj povečali produktivnost dela. Dosedanja prizadevanja na tem področju in pa nenehno izpopolnjevanje sistema nagrajevanja, v kar je zlasti usmerjena pozornost organov samoupravljanja, so dala dobre rezultate. Saj je dosegel kolektiv minulo leto 340 milijonov realizacije, letos pa načrtujejo 400 milijonov. Po perspektivnem proizvodnem planu bo podjetje še nadalje povečevalo proizvodnjo. Posebno veliko si obeta od specializacije ne bo bistveno zmanj-šo mehanizacijo, vendar se zavoljo specializacije in bo bistveno zmanjšal proizvodni program. Le-ta predvideva ukinitev nekaterih izdelkov, tako da bo »ELIT« TRBOVLJE še naprej izdeloval: pralne stroje oziroma baterije, vse vrste tekamelit mozaike, instalacijski material in si-luminske podstavke in opravljal usluge vlivanja.
NAČRTNA USMERITEV V SPECIALIZACIJO
Leta 1948 so v Trbovljah pričeli graditi Strojno tovarno na prostoru Centralnih rudniških delavnic. 60 mizarjev, ki so bili zaposleni v teh delavnicah, je zavoljo tega sklenilo zgraditi nove prostore v gornjih Trbovljah. Zamisel je podprl občinski ljudski odbor, kolektiv 60 mizarjev pa se je z velikim elanom -oprijel dela. Potrebe mlade socialistične domovine, udarniško delo. stara opeka porušenih rudniških delavnic, zastarela oprema, to so bili temelji današnje TOVARNE POHIŠTVA V TRBOVLJAH. Leta 1951 so bili
Elit: modeliranje jedrovnikov
200 milijonov,dinarjev in bo v končni fazi zaposloval okoli 700 delavcev, predvsem ženske delovne sile (90 odstotkov). TOVARNA POLPREVODNIKOV V IZGRADNJI že sedaj zaposluje več kot 200 delavcev, del pri gradnji objekta, del pa v proizvodnji v prostorih tovarne »Elit« Trbovlje, kjer se delavci pri-učujejo v novem poklicu, da bo lahko ob vselitvi v nove prostore proizvodnja nemoteno stekla. Trenutno se vozi v Ljubljano in Kranj 80 delavcev, ki se usposabljajo v obratih »Iskre« za kvalificirane delovne moči, od katerih znanja bo v bodoče v znatni meri odvisen narodni dohodek ob predvideni vrednosti proizvodnje — 4 milijarde 700 milijonov dinarjev letno.
PROIZVODNJA
NENEHNO
NARAŠČA
Skrb za delovne invalide in dela manj zmožne osebe v trboveljski komuni je rodila Zavod za zaposli -teh invalidnih in drugih oseb ,TIKA‘ Trbovlje. Humana in vsestranska pomoč občinske skupščine, družbeno-
zgrajeni novi prostori in z odločbo občinskega ljudskega odbora je bilo ustanovljeno podjetje »STROJNO MIZARSTVO TRBOVLJE«. Leto dni kasneje se je kolektivu pridružilo Mestno mizarsko podjetje Trbovlje. Tako okrepljeni kolektiv je pričel izdelovati izdelke stavbnega mizarstva, kuhinjsko in sobno pohištvo ter šolsko in pisarniško opremo. Podjetje je iz leta v leto izbojševalo kvaliteto izdelkov in se tako uspešno uveljavilo na domačem tržišču. Realizacija se je postopoma večala od 47 milijonov v letu 1952 do 313 milijonov dinarjev lani. Ob 10-letnici obstoja se je Strojno mizarstvo preimenovalo v TOVARNO POHIŠTVA TRBOVLJE.
Da je kolektiv dosegel nekajkrat večjo realizacijo, je nedvomno največ pripomoglo zavestno usmerjanje proizvodnje v serijsko izdelovanje sodobne šolske in pisarniške opreme. To je omogočilo hitrejši in učinkovitejši dvig delovne storilnosti in s tem tudi konkurenčnost na trgu. Že več let ima tovarna enake cene za svoje izdelke. To. in pa solidno poslovanje je zagotovilo dobre odjemalce, s katerimi je kolektiv tovarne sklenil pogodbe skoraj za vso letošnjo proizvodnjo. Največ njihovih izdelkov kupita »Slovenija-les« in »Lesnina« v Ljubljani. V podjetju z zadovoljstvom povedo, da imajo vedno dovolj dela in da sedaj predvsem izdelujejo pisarniško opremo, kot so pisalne mize, omare, vitrine, itd.
Če je podjetje hotelo serijsko proizvodnjo še bolj izpopolniti, potlej je razumljivo, da je vlagalo vsa ustvarjena sredstva v mehanizacijo. Lani je potrošilo več kot 26 milijonov dinarjev za nove stroje in opremo. Zlasti pomembna investicija je dograditev nove žage in skladišča za rezan les in hlodovino. Sedaj gradi podjetje tudi novo poslopje, v katerem bo skladišče novih izdelkov, odprema in nekaj upravnih prostorov.
Čeprav zlasti omenjamo dobro gospodarjenje, je treba poudariti, da je bila skrb za delovnega človeka in usposabljanje kadra vedno med prvimi nalogami podjetja, ki danes brez skrbi gleda v prihodnost. Vendar se skrb za delavca ne kaže samo v izobraževanju na strokovnih tečajih, ki jih podjetje organizira s pomočjo delavske univerze v Trbovljah. temveč tudi v nenehni skrbi za delavca na delovnem mestu, za njegovo varnost, za primeren oddih in rekreacijo.
Naj na koncu še povemo, da zaposluje specializirana TOVAR POHIŠTVA TRBOVLJE 137 delavcev, ki bodo letos ustvarili več kot 350 milijonov dinarjev skupnega dohodka.
Tika: šivalni stroji za žico, ki jih v podjetju uporabljajo za šivanje kartonov in zaščitne valovite lepenke
TOVARNA POLPREVODNIKOV V IZGRADNJI
Graditev TOVARNE POLPREVODNIKOV V TRBOVLJAH je del obsežnega rekonstrukcijskega programa kranjske »Iskre«. Nova tovarna, ki bo predvidoma zgrajena v letu 1966, bo predstavljala 12. poslovno enoto tovarne »Iskra« Kranj. Po današnjih predračunih bo veljal objekt ž ustrezno opremo blizu 2 milijarde
političnih organizacij, podjetij in ne naposled vse družbene skupnosti trboveljske komune ter nekaterih gospodarskih organizacij v Kranju in Ljubljani je omogočila, da se je Zavod TIKA razvil iz majhne, z zastarelo opremo in stroji opremljene delavnice do sodobnega in veliko obetajočega obrata. Zavod je danes priznan poslovni partner številnim renomiranim podjetjem, kot so: Steklarna »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini, »Mehanika« Trbovlje, Saturnus Ljubljana, Steklarna Hrastnik . . .
Tovarna polprevodnikov: oddelek za televizorske diode
, Vsekakor pa bo ZAVOD »TIKA« za poklicno rehabilitacijo invalidov, ki danes zaposluje že 63 delavcev, z vselitvijo v nove poslovne prostore (kajti zdajšnji so tako tesni, da skoraj ni moč zaposliti nobenega delavca več) dokaj laže povečeval pro-\ Izvodnjo vseh treh obratov — knjigoveznice, tiskarne in kartonaže kot doslej. Letos bo namreč že dosegel vrednost realizacije 180 milijonov, kar pa pomeni 38 milijonov din več kakor v minulem letu.
v zelo primitivnih pogojih dela. Po-mankljiva oprema in temni nezdravi prostori so bili obeležje takratne delavnice. S prizadevanjem kolektiva pa se je podjetje razvilo v razmeroma sodobno zlatarsko delavnico. Zdaj zaposluje podjetje 30 delavcev, ki so se lani vselili v nove prostore okrogle stavbe pri Dimniku. Boljša razvrstitev strojev, ločeni oddelki, izboljšana organizacija proizvodnje so bili pogoj sodobnejši tehnologiji, ki je omdgočala znaten . porast produktivnosti, predvsem pa kvaliteto izdelkov.
Podjetje je ustanovilo poslovni enoti »Optiko«, ki je izrazito usluž-nostni obrat in v katerem lahko zavarovanci Socialnega zavoda dobijo razne optične pripomočke, ter »2i-čarno«, v kateri izdelujejo različne vrste žic za potrebe elektroindustrije. Letos namerava »ZLATARSTVO« ustanoviti še prodajalno za lastne izdelke in druge predmete optične ter urarske stroke. Nedvomno bo ustanovitev nove prodajalne znatno vplivala na povečanje skupnega dohodka, ki se bo letos, kakor pravijo v upravi podjetja, zvišal za 9 % v primerjavi s preteklim letom.
Omeniti velja, da se kolektiv »ZLATARSTVA« uspešno uveljavlja v. mednarodni delitvi dela, kajti svoje lične in kvalitetne izdelke izvaža v zahodnoevropske države.
STANOVANJSKA
SKUPNOST
CENTER
V Trbovljah so tri stanovanjske skupnosti:	stanovanjska skupnost
Zasavje, Trbovlje II in Center. Slednja je največja, saj na njenem območju živi okoli 11.000 prebivalcev in zajema središče mesta, področje Kleka in več okoliških vasi, kot so: Planinska vas, Čebine, Partizanski vrh in Vrhe. Ker v Trbovljah uslužnostna dejavnost ni dovolj razvita, je stanovanjska skupnost ustanovitelj številnih servisov. V ' servisih, od katerih je najbolj dobrodošel servis za popravila in vzdrževanje hiš — kajti na tem področju je veliko starih postopij — je redno zaposlenih 16 ljudi, predvsem upokojencev. Po potrebi pa začasno zaposlijo tudi po 20 delavcev. STANOVANJSKA SKUPNOST CENTER bo ustanovila servis za popravila gospodinjskih električnih pripomočkov, vendar je zdaj še brez strokovne moči.
STANOVANJSKA SKUPNOST TRBOVLJE II
združuje več naselij in ulic: Naselje Kešetovo, Dom in vrt, Leninov trg, Trg Franca Fakina, Golovec, Keršičev hrib, Ojstro in ulice Pod gozdom, Oreškovo, Gimnazijsko, Tončke Čečeve ...
Na območju STANOVANJSKE SKUPNOSTI TRBOVLJE II, ki zajema pretežno mestne predele, živi okoli 4000 prebivalcev. Le-tem pomaga iz vsakdanjih tegob stanovanjska skupnost z dokaj razvito servisno službo. S servisi za popravila in vzdrževanje hiš, za pomoč v gospodinjstvu, za pomoč starim in onemoglim osebam, s podporami socialno ogroženim dosledno izvaja svoj program in opravičuje svoj obstoj.
STORITVENA DEJAVNOST ZAJEMA UOLOVICO PROIZVODNJE
Iz nekdanje šiviljske in krojaške obrtne delavnice je nastalo leta 1953 obrtno podjetje KROJAŠTVO IN
Šiviljstvo Trbovlje, čeprav zajema storitvena dejavnost podjetja 50 odstotkov proizvodnje, teži kolektiv k povečanju obrtne dejavnosti, predvsem težke gornje konfekcije, ki jo izdelujejo za trgovsko omrežje podjetja »Prvi junij« Trbovlje. Letos so pričeli izdelovati tudi zaščitne obleke, katerih proizvodnja bo bržkone prispevala do-kajšen delež k predvidenemu 20-od-stotnemu povečanju dohodka.
Tovarna pohištva Trbovlje: novi prostori za površinsko obdelavo in odprcemo so v izgradnji m bodo predvidoma
končani do julija letos
ZLATARSTVO JE POSTALO TRADICIJA
Zgodovina pripoveduje, da so v Trbovljah izdelovali predmete iz zlata že v letih 'med prvo in drugo svetovno vojno. Od takrat pa do danes ta dejavnost nenehno napreduje. Zato pravijo v obrtnem podjetju »ZLATARSTVO« TRBOVLJE, ki je aprila letos praznovalo 10-let-nico obstoja, da je postalo zlatarstvo v teh kraju že tradicija.
Obrtno podjetje »ZLATARSTVO« je ob ustanovitvi zaposlovalo sedem delavcev. Le-ti so delali na začetku
BRIVNICE V TRBOVLJAH
Zora v centru, Vida pri gostilni Dimnik, Slavica v Trbovljah II in Vera na Tereziji. Te se ne bodo nikdar videle, vedno" bodo ostale tam, kjer so. To so namreč le imena štirih poslovalnic obrtnega podjetja »BRIVNICE« TRBOVLJE. Če pa gre fant k Zori, Vidi, Slavici ali k Veri, naj vas to ne moti, kajti tam ne delajo samo hitro in lepe pričeske dekletom in ženam, temveč strežejo tudi moškim. Da je res tako, se prepričajte. Pojdite tja in videli boste, da boste mimogrede in kvalitetno postreženi in postriženi.
lxXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXXX\XXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV».XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX-»,
DELAVSKA ENOTNOST - St. 20 - 28. maja 1964

r

;
■MT..A,*‘N
tV ‘*3Sčy f . k
1 f1"* !
;
V\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\V\V\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\K\^^^	'XXXV'X X	|
GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA — GOZDNI OBRAT TRBOVLJE — HRASTNIK
Gozdno gospodarstvo Ljubljane Ima v svoji sestavi 11 gozdnih obratov, med katerimi je tudi obrat Trbovlje, ki je bil ustanovljen leta 1960 z nalogo, da gospodari z vsemi družbenimi gozdovi na območju občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Lani je prevzel obrat v oskrbo tudi zasebne gozdove, zato se je poslovanje omejilo le na občini Hrastnik in ■Trbovlje, ime pa se je spremenilo in se glasi: GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA — GOZDNI OBRAT TRBOVLJE-HRASTNIK.
Začetna skromna dejavnost 30-članskega kolektiva tega obrata, ki je bila usmerjena predvsem v smotrno izkoriščanje gozdov, se je vsako leto širila. Zdaj kolektiv opravlja tudi gozdno gojitvena dela. Letno pogozdi blizu 12 hektarov goličav in neguje ter redči 70 hektarov gozdnih kultur. Milijon kubičnih metrov lesa, ki raste na površini 6900 hektarov, ni moč uspešno gojiti in izkoriščati brez gozdnih poti in cest. Zato namenja kolektiv letno 3 milijone dinarjev za vzdrževanje in izgradnjo gozdnega cestnega omrežja. S tem omogoča mehanizirano gozdno proizvodnjo, predvsem pa olajšano manfrulacijo lesa in hitro dostavo do potrošnika. Obrat oskrbuje vso Zasavsko dolino z lesom (Rudnik Trbovlje, Tovarno pohištva in gradbeno podjetja »Zasavje- v Trbovljah, Lesno industrijsko pod-ijetje Zagorje in druga podjetja v ljubljanskem gozdno gospodarskem področju). Letno pripravi 10.500 kubičnih metrov. Kljub naraščajočim potrebam po lesu pa posveča obrat vso pozornost strokovni plati rentabilnega kompleksnega gospodarjenja v vseh gozdovih. V ta namen je kolektiv pričel i sklepati 10-letne dogovore in zakupne pogodbe z lastniki jzasebnih gozdov o sodelovanju v gozdni proizvodnji. S temi pogodbami je obrat doslej že zajel 85 odstotkov blagovne proizvodnje iz zasebnih gozdov. Po sedemletnem perspektivnem planu bo veljala skrb kolektiva nadaljnji graditvi gozdnih cest in poti v nedostopne predele in pogozdovanju hitro rastočih iglavcev na površinah, ki za kmetijsko proizvodnjo niso primerne.
V OSPREDJU PROIZVODNJA - MESA
Čeprav vzreja 140 glav goveje živine letno na KMETIJSKEM POSESTVU OSTENK ne predstavlja posebno močne osnove za preskrbo prebivalstva na trboveljskem območju, vendarle pa predstavlja začetek v uveljavljanju živinorejske proizvodnje v tem kraju. Poleg 85 hektarov travnikov in košenic, ki so osnova za pridelovanje krme, ima posestvo v kooperaciji nekaj zasebnih posestev, kjer je letno še kakih 30 goved. Letos bo KMETIJSKO POSESTVO OSTENK nudilo domačemu trgu blizu 60.000 kg mesa in, okoli 100.000 litrov mleka.
V TRBOVLJAH NOV HOTEL
Razsojanje o gostinstvu in turističnem gospodarstvu vodi na prag GOSTINSKEGA PODJETJA »RUDAR« TRBOVLJE, ki je središčno gostinsko podjetje v Trbovljah.
. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1962 in je združevalo 3 poslovne enote, katerim so se lani pridružile: gostinsko podjetje »Majolka«, samostojno gostišče »Delavski dom«, gostišče »Zasavje« in »Partizan«. Združeno podjetje je v tem letu odprlo poslovne enote v prostorih nekdanjih gostišč »Pod klečko«, »Dimnik«, »Klek« ter »Točilnico«. Kolektiv »RUDARJA« namerava v bližnji prihodnosti dograditi gostinski paviljon na kolodvoru, pri čemer mu bo po-
Gozdni obrat Trbovlje: nakladanje in transport hlodovine
Ena od sodobnih poslovalnic Trgovskega podjetja »1. junij«
magala Cementarna, bržkone pa tudi preseliti gostišče pri Završku v prostore pri Sitarju, da bo tako omogočil Strojni tovarni razširiti upravne prostore. Promet, ki ga dnevno beleži z obiski domačih in tujih gostov v 14 gostiščih, upravičuje namero 66-članskega kolektiva, da prične z izgradnjo novega hotela. Zlasti zato, ker v Trbovljah ni sodobno urejenega gostinskega objekta s prenočišči, medtem ko poslovni turizem nenehno narašča skladno s gospodarskim razvojem komune. V Trbovljah je danes na voljo le 12 ležišč v 4 sobah in to brez tekoče vode, s skupno kopalnico.
Moderno opremljen hotel bo zgrajen do leta 1966 in bo predvidoma imel 45 ležišč (najmanj 10 sob z eno posteljo ter apartma), restavracijo in bife. Prvotni načrt nave-ga gostinskega objekta je vsetjoval tudi obrat družbene prehrane ter več garsonjer za oddajo v najem, vendar so ga opustili, ker ni bilo za to na razpolago dovolj sredstev. Od skupne vrednosti gradnje bo vložil kolektiv »RUDARJA« 30 odstotkov lastnih sredstev. Hotel bo zgrajen ob zdajšnjem poslopju restavracije »Turist« v središču mesta in terja urbanistično rešitev celotnega zazidalnega načrta Trga revolucije, kar pomeni prestavitev spomenika, ceste, regulacijo potoka Trboveljščica in ’ rešitev vrste drugih problemov. Načrti so že pripravljeni in računa-jo, bodo pričeli z delom v drugi polovici letošnjega leta. V prvi fazi bodo gradili nizke ••komunalne gradnje, medtem ko v drugi in tretji fazi prideio na vrsto upravne zgradbe, trgovsko središče z lokali, toplarna ter hotel.
L, .. „v ■,
Gostinsko podjetje »Rudar«
Poudariti velja, da v podjetju »RUDAR« niso pozabili na poglavitno — solidno postrežbo. Zategadelj so pričeli z načrtnim izpopolnjevanjem strokovnega znanja zaposlenih in s štipendiranjem novih mladih moči. V Gostinskem šolskem centru v Ljubljani imajo v uku tri učence, s pomočjo Delavske univerze v Trbovljah pa so organizirali tečaj za strokovno izobrazbo v strežbi, ki ga je obiskovalo 36 delavcev, zaposlenih na teh delovnih mestih.
SKRB
TRGOVSKEGA
PODJETJA
»VITAMINKA«
velja oskrbi prebivalstva s sadjem in zelenjavo, z mlekom in mlečnimi izdelki ter drugimi kmetijskimi pridelki. Trgovski lokali »VITAMIN-KE« v Trbovljah — 8 po številu — so smotrno razporejeni po razmeroma obsežnem mestnem območju in v celoti zadovoljujejo potrebe potrošnikov. Rast prometa vendar narekuje »VITAMINKI« in občinski skupščini, da skupno čimprej najdeta rešitev v primernih večjih poslovalnicah s skladiščnimi prostori, kajti le tako bo mogoče nuditi potrošnikom večjo izbiro in kakovostno blago.
KMALU VEČJA IZBIRA
Med številnimi prodajalnami domačih podjetij na glavni ulici v Trbovljah je PRODAJALNA KONFEKCIJE »VARTEKS«. PRIZNANE VARAŽDINSKE TEKSTILNE INDUSTRIJE. Ta ima veliko izbiro gornje konfekcije moških, ženskih, deških oblek in plaščev. Ko bo dograjeno trgovsko središče v Trbovljah, bo prodajalna VARTEKS dobila nov lokal, v katerem bo organizirala delno samopostrežbo in bo poleg konfekcije nudila potrošnikom tudi polkonfekcijo, saj bo imela svojo krojačnico. Hkrati s tem bo v novem lokalu obogatila asortiman od prejšnjih 56 na 72 številk velikosti pri moških oblekah. To je za »vsakogar«.
OBRTNO PODJETJE »TAPETNIŠTVO« TRBOVLJE
2e sam naslov pove, da je osnovna dejavnost podjetja oblazinjenje različnega pohištva; kavčev, stolov, divanov .. Svoje lične izdelke prodaja »TAPETNIŠTVO poslovalnicam Lesnine in Slovenijalesu v Celju, Ljubljani, Kranju in drugod.
Največji odjemalec je trgovsko
podjetje »Prvi junij« v Trbovljah.
»TAPETNIŠTVO« je bilo ustanovljeno leta 1955 in je najprej združevalo več manjših obrtnih delavnic, dokaj oddaljenih med seboj. Zategadelj je bila proizvodnja v začetku primitivna, individualna in neorganizirana. Šele z dograditvijo novih poslovnih prostorov leta 1962 je kolektiv, ki šteje danes okoli 30 delavcev, zaživel. S pomočjo strokovnega vodstva In organov samoupravljanja je kolektiv reorganiziral proizvodnjo in je dosegel lani že 134 milijonov skupnega dohodka, letos pa predvidevajo vrednost realizacije 145 milijonov dinarjev.
NAJVECJE
TRGOVSKO
PODJETJE
TRGOVSKO PODJETJE »PRVI JUNIJ« TRBOVLJE vključuje v svojem poslovanju grosistično in detaj-listično dejavnost ter je nedvomno na j več j e trgovsko podjetje v komuni. Pomen podjetja v posredniški funkciji je vsestranski, saj ima specializirane lokale za prodajo tekstila, špecerijskega blaga, obutve, železnine, gospodinjskih strojev, av-tomobiskega materiala... Ima dve samopostrežni trgovini in veleblagovnico z 12 specializiranimi oddelki: špecerijskega blaga, manufakture, trikotaže, pohištva, nogavic do konfekcije, pozamenterije in ostankov raznega tekstilnega blaga.
V 12 poslovalnicah in veleblagovnici je ustvaril kolektiv, M združu-
VSELEJ SVEŽE IN OKUSNO
Tudi po 800 koščkov vsak dan svežega in okusno pripravljenega peciva prodamo dnevno, so povedale prikupne prodajalke SLAŠČIČARNE TRBOVLJE. Proti večeru nam ga često zmanjka, so nadaljevale, zato Trboveljčani, ki imajo radi sladkarije, pogosto sežejo po keksih, čokoladi, bonbonih, s čimer smo vedno dobro založeni, ali pa se usedejo k mizi in se osvežijo s kavo, limonado ali sadnim sokom. Dnevni izkupiček nedvomno potrjuje pripoved: SLAŠČIČARNE v TRBOVLJAH, kjer je zaposlen 14-članski kolektiv, iztržijo dnevno okoli 200.000 dinarjev.
EDINA ŽELJA — SODOBNO UREJENE PRODAJALNE
tako povedo v upravi INDUSTRIJSKEGA PODJETJA »MESO« -TRBOVLJE. In naprej: »Od vseh sedem mesnic oziroma prodajaln (dve sta specializirani za prodajo rib), kolikor jih imamo v Trbovljah je samo ena primemo urejena za prodajo mesa in mesnih izdelkov. Delikateso smo še nekako uspeli urediti, drugih, ki so malone vse potrebne temeljite obnovitve, da bi vsaj delno zadovoljevale higienskim predpisom, pa ne moremo kljub pripravljenim potrebnim sredstvom, ker urbanistični načrt Trbovelj še ni izdelan. Stremimo za tem, da bi bilo poslovalnic manj, vendar ne na škodo potrošnikov. Poslovalnice naj bi bile sodobno urejene, imele naj bi več sekalnib mest in ločene prostore za prodajo dragih mesnih izdelkov ter skupno registrsko blagajno. S tem bi omogočili solidno in hitro postrežbo, povečali obseg prodaje in ne naposled, smotrneje izkoristili delovno silo. Sekalce mesa bi lahko ob dnevih, ko ni velikega prometa, zaposlili v obratu za predelavo mesa.«
Kolektiv je začel tako rekoč iz nič. Ob ustanovitvi ni imel- niti klavnice niti lastnega prostora za predelavo mesa. Iz leta v leto je skrbno zbiral sredstva, da si je zgradil moderno predelovalnico in uredil primerna skladišča, zamenjal vprežni voz za razvažanje mesa po poslovalnicah s kamioni in dostavnimi avtomobili, dogradil potrebne garaže, črevarno... Že samo podatek, da je podjetje pričelo poslavati s 5 milijoni poslovnega sklada, ki je do danes narasel na 60 milijonov, dovolj zgovorno priča o dosedanjem gospodarjenju delovnega kolektiva. Toliko bolj so vidni uspehi, če vemo, da znaša letna proizvodnja 300.000 kilogramov raznih mesnih izdelkov in 700.000 kilogramov vseh vrst svežega mesa, kar predstavlja v realizaciji blizu pol milijarde skupnega dohodka.
Tudi v prihodnje namerava kolektiv povečevati proizvodnjo, zategadelj velja njegova pozornost mehanizaciji obratov. Nedvomno bo v svoji nameri uspel, zlasti še, če se bodo razmere pri odkupu živine uredile.
Splošno čevljarstvo Trbovlje: prlkrojevalnlca in šivalnica
je 175 delavcev, dve milijardi 349 milijonov skupnega prometa v minulem letu. To je 28 odstotkov več kot leta 1961. Značilno za podjetje »PRVI JUNIJ« ni samo naglo večanje fizičnega obsega prodaje in s tem večanje dohodka, temveč tudi ■ to, da ne povečuje dohodka z • večjo razliko v ceni, pač pa izkorišča ugodnosti, ki jih ima pri nakupu blaga pri dobaviteljih. O tem najbolje govori podatek, da je lani znašala realizirana marža v povprečju le 15,43 odstotkov, medtem ko je bila dovoljena marža po odloku občinske skupščine Trbovlje 16 */o.
SKROMNA ŽELJA
OBRTNEGA PODJETJA SPLOŠNO ČEVLJARSTVO TRBOVLJE je nov električni šivalni stroj, s katerim bi družina 20 delavcev lahko znatno povečala proizvodnjo in presegla začrtanih 30 milijonov realizacije. Podjetje ima dve poslovalnici in delavnico, v kateri trenutno ne popravljajo samo starih in izdelujejo novih čevljev, temveč izdelujejo tudi zaščitna sredstva za potrebe rudnika, Strojne tovarne in drugih podjetij. Zaščitne rokavice in varilski predpasniki so iskan proizvod na domačem trgu, zato ima tamkajšnji kolektiv vedno dovolj dela.
Wfl~3~-r:ar-rrrr~r——^>Tr.^WxxxxWvxvxvNxvwxvvv\\vvv\\v\\\\\v\\\\\\\v\\\\\

,%xXVVVXXX\XVXXX\XXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXUXXXXXXXXVXXXXXSXVWX
DELAVSKA ENOTNOST*- St. 20 - 28. maja 1964

^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\v\\\\w^^^

s
J
!
I
!
I
1
I
1
1
1
I
i
!
INVESTICIJSKA GRADITEV NAJ TEMELJI NA ELEMENTIH ZNANSTVENEGA RAZISKOVANJA
Večidel vse gospodarske aktivnosti v Trbovljah, predvsem proizvodnje, je zasnovan na premogu. Premogovništvo je temeljni kamen številnim industrijskim podjetjem v Zasavski dolini in je celo odločilno vplivalo na to, kako se bo usmerjal promet. Saj je prav premogovništvo terjalo, da je bila železniška proga, kljub velikim tehničnim oviram, speljana po dnu zasavske kotline. Bogate izkušnje rudarskega bazena ; so rodile nova podjetja strojegradnje in posebne obrate za rudarske gradnje, ki izvršujejo naročila po vsej Jugoslaviji pa tudi v razvijajočih se deželah Afrike in Azije. Čedalje obsežnejša investicijska gradnja, zlasti pa investicije, ki jih terjajo gospodarske zmogljivosti Zasavja, so narekovale ustanovitev posebne organizacije, ki naj bi se ukvarjala s programiranjem investicij. z analizami in s proučevanjem tehnoloških procesov in ekonomike ter z razvijanjem in rekonstruiranjem novih naprav in mehanizmov.
Tako je bilo leta 1957 ustanovljeno INŽENIRSKO PROJEKTANTSKO PODJETJE »INVESTICIJSKI BIRO TRBOVLJE«.
Novoustnavoljeno podjetje se je najprej bavilo s propagiranjem investicijske dejavnosti v Zasavju, nato je prešlo na projektiranje gradbenih objektov, visokih, nizkih in rudarskih gradenj, na proučevanje in projektiranje industrijskih naprav in končno celotnih tehnoloških procesov.
Kaj kmalu je mlada delovna organizacija spoznala, da je odvisna uspešnost zdajšnjih industrijskih potencialov predvsem od načrtnega osvajanja napredne tehnike in da je njen razvoj zagotovljen le ob nenehnem pospeševanju, usmerjanju in spodbujanju iznajditeljstva in dejavnosti tehničnih izboljšav.
Zato je INVESTICIJSKI BIRO V TRBOVLJAH ustanovil lani poleg oddelka za konstrukcije tudi lastne prototipske laboratorije, v katerih gradi in preizkuša naprave. Ko je naprava preizkušena in odgovarja zamisli ter namenu, jo INVESTICIJSKI BIRO odstopi zainteresiranim industrijskim podjetjem, da jo vključijo v svojo redno proizvodnjo. Trboveljska inženirsko projektantska organizacija predstavlja torej posebno organizacijsko enoto, ki vnaša v investicijsko graditev elemente znanstvenega raziskovanja in proučevanja in stremi za tem, da s svojim delom dvigne na kvalitetno višjo raven tako podjetja strojegradnje v Zasavju in druge proizvajalce in graditelje rudarskih objektov kakor tudi podjetja gradbene operative.
Nedvomrio je uspešnost poslovanja biroja odvisna od strokovnosti kadrov, s katerimi razpolaga. Zato ima podjetje, ki zaposluje 111 delavcev (večidel visokokvalificiranih strokovnjakov!), obsežen program • štipendiranja kadrov na visokih in srednjih tehničnih šolah. Hkrati pa usposablja svoje inženirje s podiplomskih študijem na fakultetah ter jim omogoča obiskovanje intenzivnih tečajev tujih jezikov. Kajti INVESTICIJSKI BIRO TRBOVLJE se s svojo dejavnostjo uspešno uveljavlja tudi v tujini. Že tretje leto dela posebna skupina biroja na projektiranju cestnih in inženirskih gradenj v kooperaciji s firmo BAI iz Frankfurta, nadalje izvaja montažna dela za firmo »Siemens« v Munchnu, projektira obsežne objekte za odpiranje in predelavo svinčenih in cinkovih rud v Alžiru in železnih rud v Indiji.
Omenimo naj še, da je INVESTICIJSKI BIRO TRBOVLJE tudi osrednji tehnični organ Rudarsko industrijske skupnosti »RUDIS«, ki povezuje vse institucije in proizvodna podjetja, ki sodelujejo v izgradnji rudarsko industrijskih objektov.
ZA ZDRAVJE DELOVNEGA ČLOVEKA i
55 tisoč prebivalcev, ki uveljavljajo svoje pravice do zdravljenja in sploh do kakršnekoli zdravniške intervencije v Trbovljah, upravičuje obstoj tamkajšnje SPLOŠNE BOLNIŠNICE ter njenih ambulant. Upravičujejo, a hkrati kažejo na potrebo nadaljnjega poglabljanja ho-spitalnih zmogljivosti ter prilagajanja sodobni medicinski znanosti. Z izgradnjo novega otroškega oddelka je trboveljska bolnišnica sicer pridobila 40 novih postelj, problem kirurškega, internega in ginekološkega oddelka v stari stavbi bolnišnice, ki je bila zgrajena leta 1925, pa še zmerom ni rešen, ker stara stavba -bolnišnice po svoji velikosti in zastarelosti že od osvoboditve ni več kos vedno večji potrebi po hospitalizaciji kirurških, internih in ginekolo-ško-porodniških oskrbovancev.
43.800 bolniških oskrbni dni na leto je nedvomno visoka številka, k' pripoveduje o vsakdanji dejavnost’ bolnišnice. Njeni oddelki — interni kirurški, ginekološko-porodniški visoko presegajo stalno vse v skromnih prilikah dane možnosti zmogljivosti. Enako so zaposlene tudi ostale
Investicijski biro Trbovlje: delo na maketi separacije v Bogovim
enote bolnišnice: rentgenski oddelek, laboratorij, transfuzijska postaja in lekarna. Delovni program bolnišnice, ki temelji na lanski analizi doseženih storitev, predvideva v letošnjem poslovanju nad 37 tisoč laboratorijskih preiskav, 4800 rentgenskih storitev, 2100 operativnih posegov, nad 900 elektrokardiogramskih preiskav.
Vse te številke so vezane na že omenjeno število bolniških oskrbnih dni in seveda na 130 postelj, s katerimi trenutno razpolaga celotna bolnišnica. V tem delovnem programu vzbuja zlasti pozornost namen porodni-ško-ginekološkega oddelka, ki bo letos omogočil z organizacijo lastne ambulante uspešnejše zdravstveno varstvo žena. Njeno delo pa bo značilno vplivalo ne samo na zdravstve no varstvo žena v Trbovljah, pač pa tudi na zdravstveno varstvo žena v vsem Zasavju. Zdravstveno varstvo žena naj bi se organiziralo enako kot varstvo otrok v Centru za otroško varstvo pri Splošni bolnišnici, ki zajema kurativno in preventivno zdravstveno varstvo predšolskih in šolskih otrok.
ločbe o pravicah do otroškega dodatka, na željo KOMUNALNEGA ZAVODA zaslišujeta priče, opravljata posle zdravstvenega zavarovanja kmečkega prebivalstva, in kar je za nemoteno delo zavoda zelo pomembno, vodita evidenco in statistiko dogajanja, ki zadeva celotno dejavnost službe socialnega zavarovanja.
Na območju KOMUNALNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE TRBOVLJE je bilo lani zdravstveno zavarovanih 43.567 oseb. Njihove vsakdanje interese je _ prizadevno uveljavljal komaj 45-član-ski kolektiv zavoda. Statistika nam pove, da je potemtakem v skrbi enega člana kolektiva zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah natanko 969 zavarovanih oseb, kar toliko bolj drami pozornost ob primerjavi z republiškim povprečjem, ki pravi, da ima en član delovne skupnosti zavodov v Sloveniji opravka z 843 zavarovanimi osebami. Številka vsekakor’ opozarja na
POUDAREK JE NA UPORABI MEHANIZACIJE
Kot okrajno gradbeno podjetje je bilo po vojni ustanovljeno SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE "ZASAVJE" V TRBOVLJAH, ki sta se mu pozneje priključila gradbeno podjetje »Megrad« Trbovlje z obratom »Betonirka« in gradbeni obrat rudnika z mizarsko delavnico.
Čeprav je bilo podjetje ustanovljeno že leta 1947, se je začelo uveljavljati šele leta 1959: z uvajanjem sodobnega načina gradnje, s poudarkom na čim večji uporabi mehanizacije in gradbenih elementov se je podjetje uvrstilo na 23. mesto po velikosti od 64 gradbenih podjetij v Sloveniji. Tudi skrb za višjo raven strokovne izobrazbe zaposlenih je dala svojstven pečat industrijski gradbeni dejavnosti PODJETJA »ZASAVJE«, ki danes izvaja že vse vrste stanovanjskih, industrijskih in nizkih gradenj v Trbovljah.
Na koncu še nekaj podatkov: od leta 1959 je kolektiv »ZASAVJA« povečal realizacijo od 177 milijonov na milijardo 400 milijonov dinarjev, vrednost osnovnih sredstev od 32 milijonov na 180 milijonov, število zaposlenih pa se je povečalo od 230 na 400 delavcev.
Med zanimivosti Trbovelj sodi tudi okrogla zgradba, ki jo je zgradilo Gradbeno podjetje Zasavje. V njej imajo svoje poslovne prostore poleg Socialnega zavarovanja še Zkvod za zaposlovanje delavcev in Obrtno
podjetje Zlatarstvo
POZORNOST VELJA PREVENTIVI
* Pogovor s predstavniki KOMUNALNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE TRBOVLJE, ki je zavod medobčinskega značaja, nas uvodoma seznanja s prizadevno skrbjo zavoda za preventivo. Sredstva, ki jih vsako leto namenja zavod na osnovi priporočil komunalnih skupnosti zavarovancev, so precejšnja in so lani presegala 17 milijonov dinarjev. Namenjena so bila ob obsežni fluorografski akciji, v kateri je bilo fiuorografiranih samo v Hrastniku blizu 7000, v Zagorju pa nad 9000 oseb. Preventiva —
skrb za ohranitev' zdravja — obsega v programih zavoda še razne akcije: lani je bilo cepljenih proti tetanusu v Trbovljah nad 4000 zavarovancev, v Hrastniku pa. nad 600 članov delovnega kolektiva rudarjev. Zavod je potrošil skoraj poldrugi milijon dinarjev za uspešno akcijo proti gripi in nalezljivim boleznim. Znatna sredstva je zavod namenil tiuori-zaciji zob šolske mladine, za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo stanovanj zavarovancev. V njegovem obračunu z lanskim gospodarjenjem zlasti vzbuja pozornost 5 milijonov dinarjev, ki jih je zavod namenil za organizacijo zdravstvenih kolonij otrok, in nad 3 in pol milijona, ki jih je skupnost zavarovancev določila za okrevanje svojih članov. Skrb za preventivo pa zavpd v letošnjem letu še poglablja z namenom, da akcijo »ohranitev zdravja pri zdravih« razširi tudi na krog nezavarovanih oseb.
Takšna, za zdaj nedvomno očitno nova vsebina dela je plod reorganizacije nekdanje podružnice ljubljanskega okrajnega zavoda, ki je z novim imenom — KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE TRBOVLJE — prevzel tudi nove, odgovornejše oblike dela. V območje zavoda spadajo vise tri zasavske komune — Trbovlje, Zagorje, Hrastnik. Desna roka zavodu, ki ima sicer svoje centralno poslopje v Trbovljah, predstavljata podružnici v Zagorju in Hrastniku. Ti dve podružnici opravljata osnovno dejavnost zavoda: izvajata _zdravstveno zavarovanje delavcev, izdajata od-
potrebno delovno disciplino, ki z dobro organizacijo dela lahko omogoča zavodu, da naglo ter v skladu z določili uveljavlja pravice zavarovancev in izvršuje sklepe komunalne skupnosti zavarovancev.
STANOVANJSKI
SKLAD
TRBOVELJSKE
KOMUNE
OBČINSKI SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ S SVOJO POSLOVNO SLUŽBO je leta 1961 ustanovljena organizacija, katere obstoj je terjalo smotrnejše gospodarjenje s sredstvi sklada za zidanje stanovanjskih hiš. Naloge te organizacije so dokaj obsežne, saj poleg upravljanja sklada za izvajanja finance ter tehnične operative (od organizacije zbiranja sredstev, dokumentacije do tehnične realizacije in prodaje) v smislu inženiringa, vodi še komunalno urejanje mestnih zemljišč, poverjeno ji naj bi bilo pa še gospodarjenje z obstoječim stanovanjskim fondom.
V preteklem letu je organizacija zgradila v okviru lastnega financiranja 112 stanovanj za trg in je z lastnimi sredstvi kreditirala individualno gradnjo 15 stanovanj. Dokajšnje možnosti za razvoj organizacije so v združevanju sredstev interesentov za
gradnjo, ki sami nimajo dovolj sredstev za samostojno graditev.
Letos bo OBČINSKI SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIS S SVOJO POSLOVNO SLUŽBO pričel izvajati zazidalni načrt Trga revolucije, ki bo predvidoma zgrajen do leta 1970.
PESTRA
DEJAVNOST
KOMUNALE
TRBOVLJE
Razmeroma mlado podjetje KOMUNALA TRBOVLJE opravlja poleg komunalnih storitev in, vzdrževanja komunalnih naprav in objektov še vrsto drugih dejavnosti. Naj omenimo le pomembnejše izmed njih, ki so značilne za zelo pestro dejavnost podjetja: opravlja dimnikarske in vrtnarske storitve, prodaja sveže in suho cvetje iz lastne in iz proizvodnje drugih podjetij, opravlja pogrebne storitve, vzdržuje grobove, odvaža smeti in odpadke, popravlja vodovodne instalacije, oskrbuje prebivalstvo s pitno vodo, gradi ceste in kanalizacijo, opravlja gradbeni remont visokih gradenj, vzdržuje mestne ulice... Še bi lahko naštevali, s čim vse se ukvarja 130-članski kolektiv, katerega poglavitna skrb pa velja trenutno oskrbi prebivalstva s pitno vodo. V sušnih, mesecih namreč redno pride do pomanjkanja vode. Zato je kolektiv začel s pripravljalnimi deli pri zajetju izvira Mitovški slap, ki bo začasno zadostil potrebam. Povečanje preskrbe s pitno vodo pa bo skoraj omogočila izvedba investicijskega programa za zajetje vode na področju Savinjske doline.
Med pomembnejšimi deli, ki jih podjetje izvaja, je vsekakor še rekonstrukcija cestnega omrežja. V. zadnjih letih je kolektiv razširil in moderniziral okoli 7000 kvadratnih metrov glavnih cest v Trbovljah.
V TRBOVLJAH NOV ZDRAVSTVENI DOM
ZDRAVSTVENI DOM V TRBOVLJAH ima razmeroma razvito zdravstveno službo, saj v njegovem okviru deluje 5 splošnih ambulant in ena obratna ambulanta (v STT); 9 specialističnih ambulant: diabetična, interna, ginekološka, dermatološka, okulistična, nevrološka, pulmološka in otorinolaringološka; nadalje zobozdravstvena, dispanzerska in higienska služba ter rešilna postaja. V ambulantah in službah je zaposlenih 7 splošnih zdravnikov. 3 dentisti, stomatolog, 4 zobolehniki, babica, rentgenski tehnik, več medicinskih sester, fizioterapevtk, bolničark -ter uslužbencev uprave, tako da šteje kolektiv 70 delavcev. Kolektiv si močno prizadeva povečati učinkovitost zdravstvene službe, ki je zdaj zaradi namestitve ambulant in pomožnih služb v šestih, med seboj tudi po 5 kilometrov oddaljenih prostorih, okrnjena. Omenimo naj, da je sklenila občinska skupščina prav zaradi omenjenega zgraditi nov zdravstveni dom, ki bo omogočil združitev in ustrezno organizacijo delovanja obstoječih zdravstvenih služb in tistih služb, ki jih bo zdravstveni dom še ustanovil.
LEKARNA
Iz majhne lekarne, ki jo je ustanovila leta 1940 bivša Bratovska skladnica samo za rudarje in njihove svojce, je nastala edina javna lekarna za vse območje trboveljske občine.
LEKARNA TRBOVLJE je vedno dobro založena in si prizadeva zadovoljiti naraščajoče potrebe prebivalstva. Dnevno pripravijo v lekarni 300 receptov in postrežejo 500 strankam, tako da je promet v nenehnem porastu. Zato so organizirali tudi stalno nočno in nedeljsko dežurno službo.
Po sedemletnem perspektivnem planu se bo lekarna preselila v nove prostore, ki bodo zgrajeni v okviru novega zdravstvenega doma.
v

Novozgrajena otroška klinika v Trbovljah
Središče Trbovelj

•MM
^VXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXVXXXXXX%XXXXXXVXVXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVINXXXXXX<\X'*XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'.XX\-,\V,V
..XXXXX.XXXXXXXXX\X.XXNXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXX\XXNXX>MX\XXXXXXXV<XNXN^V«»XX'NXXXXV«W««k