Xlll-55- 1992 
Novice iz Triglavskega narod-
nega parka 
News from Triglav National Park 
Uvod v rubriko 
Če za Slovence velja, da smo narod gornikov, 
to prav gotovo ne velja tudi za slovenske ljubitelje 
ptic. To se kaže povsod: pri udeležbi na društve-
nih izletih v hnbe, pn člankih v Acrocephalusu 
in tudi pri odzivih na vabila k sodelovanju pri OA 
TNP. 
Z rubriko, k1 jo s tole številko uvajamo, vam 
bomo poskušali približati gorsko ornitologijo in 
vas zvabiti v hribe. Rubriko smo zasnovali dovolj 
VERTIKALNA DISTRIBUCIJA PTIC 
NA PAŠNIKIH PLANIN ZAPLEČ IN ZAPRIKRAJ 
široko, da bo lahko združevala na eni strani 
predvsem kratke notice z zanimivimi podatki v 
slogu ornitološke beležnice, na drugi pa tudi 
obvestila članom o poteku dela za orm·tološki 
atlas TNP in krajše problemske članke, ki bodo 
odpirali nova vprašanja in nakazovali nova po-
dročja dela. Dovolj prostora bo tudi za predstavi-
tve delnih rezultatov, kot je tokratni prispevek o 
mejah višinske razširjenosti ptičev pozimi. 
Naj sklenem tale uvod s povabilom. Pišite, pa 
četudi bodo podatki na prvi pogled skromni. 
Navsezadnje je vsaka velika celota sestavljena iz 
množice drobnih malenkosti. Koordinator OA 
TNP, Tomaž Jančar 
Pašniki Planin Zapleč in Zaprikraj nad Drežni-
škimi ravnami pri Kobaridu so zaradi prisojne 
lege in obilice hrane ornitološko zelo zanimivi. 
Kratka, pribl. 1,5 km dolga dolina v obliki črke J 
se razteza v smen SZ-JV in leži v kvadrantih TNP 
~ 
o 
o 
. 
o 
o 
.. 
o 
o 
o 
o 
ACROCEPHALUS 
.. 
o 
o 
< z ' - . „ 0 
, - < 
' Z 0 
• > 
, .. .1 . . . Pnoonl c uruo 
och ru ros 
(191D• rita 
· · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · • • - c1trinel le 
--- ·· · ······--········· · ···• ---· . .. • ··· · · · · ··· .. . 
--- - ·· .. .. . 
1-------- · - . · ······· ... .. 
AcanthJ3 
c&nnabino 
Co t.urnh: 
co lurni 11. 
arventtia 
1'10nt 1col, 
aaxat 11 is 
Alectori a 
g reeea 
LenJu~ 
col lur io 
Sexic:.ole 
rubet re 
Anthua 
1-- ------· · ·. · · · · · · ·· · · · · trivialis 
· Oenonthe !--- ----- - ~ .- · · · · · · · · "' · · oen,u,thl 
< 
Rntnu:s 
· 11pinolotta 
PnH,ell e 
col.larls 
~ Pnoonicur ue 
~ oc'lruros. 
51 in 52. Po dnu doline poteka utrjena cesta, tu 
so še močvirnati travniki z vodnimi izviri in poslo-
pja Planin Zapleč in Zaprikraj. 
Nižje pobočje doline, ki je izpostavljeno proti 
SV, se dviga le do nadmorske višine 1300 m in 
, ga porašča nizek bukov gozd s pnmešano smre-
ko. Po drugem pobočju doline, izpostavljenem 
proti JZ, se razprostirajo pašniki od nadmor. višine 
1200m do višine 1900m, kjer poteka greben 
Krnskega pogorja (vrhovi Vršič 1897 m, Vrh Rus 
1864 m, Kal 1698 m, Oblo brdo 1957 m, Krnčica 
2142m), ki razmejuje primorsko in alpsko stran, 
hkrati pa je po njem potekala tudi zahodna linija 
soške fronte. 
To so značilni visokogorski kraški travniki, kjer 
travna ruša ni sklenjena in na dan prihaja matična 
kamnina. K razgibanosti terena pa prispevajo 
tudi posamezni manjši in večji skalni balvani kot 
pomembna izpostavljena mesta za posedanje ne-
katerih vrst ptic. Raztreseni so tod tudi bukovi 
grmički. Travniki so namenjeni izključno pašni-
štvu; na nižji nadmor. višini (1200- 1300 m) se 
pasejo krave, od višine 1460 m, kjer se začenjajo 
melišča, pa se vse do grebena pasejo ovce. Na 
nadmor. višini 1250-1300 m nad Pl. Zapleč se 
razprostira manjši sestoj bukve, ki ga najdemo 
ACROCEPHALUS 
kot otoček sredi pašnika tudi na višini 1460-
1580 m na vzhodnem delu pobočja (Na Vlakah). 
Vpliv tople primorske klime, prisojnost pobočja 
in iztrebki pašne živine privabljajo številne žužel-
ke, na kar kaže pojavljanje značilnih žužkojedih 
vrst ptic ( drevesna cipa, vriskarica, poljski šlaja-
nec, repaljščica, navadni kupčar, šmarnica, pre-
pelica, rjavi srakoper), ki tu naseljujejo (vsaj za 
nekatere vrste) ekstremne nadmorske višine. Suh 
visokogorski travnik pa je primerno gnezdišče za 
značilni kraški vrsti, slegurja in navadno kotorno. 
Tatjana Čelik, Stantevova 8, Velenje 
Slavko Polak, Koritnica 65, Knežak 
MEJE VERTIKALNE RAZŠffiJENOSTI PTIČEV 
POZIMI 
Ena temeljnih nalog ornitološkega atlasa TNP 
je raziskati razširjenost vrst glede na nadmorsko 
višino. Naloga je sestavljena iz dveh delov: 1) 
ugotoviti številčnost ptic v vsakem petstometr-
skem višinskem pasu in 2) ugotoviti meje verti-
kalne razširjenosti. To področje je eno popolnih 
belih lis v slovenski ornitologiji. 
Za izhodišče pri zbiranju podatkov v tej zimi 
tule na kratko podajam rezultate iz prve zime 
1991/92. Podatki so zelo nepopolni, so pa prav 
zato toliko zanimivejši za nadgrajevanje. 
Naštete so lE; tiste vrste, za katere smo podatke 
o višini opazovanja zbrali. Vsak podatek sestavlja-
jo: 3 + 3 črkovna koda iz začetkov latinskega 
imena, slovensko ime, nadmorska višina najniž-
jega (od) in najvišjega (do) opazovanja, začetnici 
opazovalca in številka kvadranta OA TNP. 
ANAPLA mlakarica: do 850m QG14), ACCNIS 
skobec: do 1600m (AB53), BUTBUT kanja: do 
1250 m (TJ64), AQUCHR planinski orel: do 1600 rn 
QG13), LAGMUT belka: od 1550 m (AB53), LYR-
TET ruševec: do 1550 m (MP36), TETURO divji 
petelin: do 1500 m (TJ45), AEGFUN koconogi čuk: 
do 1500m (TJ45), DRYMAR črna žolna: do 1400m 
(MP36), DENMAJ veliki detel: do 1350 m (MP36), 
DENMIN mali detel: do 1300 m (TJ45), PICTRI 
triprsti detel: do 1580m QG13), CINCIN povodni 
kos: do 1100m (FJ14), TROTRO stržek: do 1350m 
(TJ45), ERIRUB taščica: do 850m (FJ14), TURPIL 
brinovka: do 1550 rn (AB53), TURVIS carar: do 
1270m (TJ46), REGREG rumenoglavi kraljiček : 
do 1750 rn (MP36), AEGCAU dolgorepka: do 
1200 m (FJ14), PARPAL močvirska sinica: do 
194 
XIll-55-1992 
1050m (TJ64), PARMON gorska sinica: do 1800m 
(TJ45), PARCRI čopasta sinica: do 1650m (MP36), 
PARATE menišček: do 1700m (MP36), PARCAE 
plavček: do 1000m (DT14), PARMA] velika sini-
ca: do 1480m QG13), SITEUR brglez: do 1300m 
(TJ45), CERF AM dolgoprsti plezalček: do 1660 rn 
QG13), CERBRA kratkoprsti plezalček: do 900 rn 
(AB54), GARGLA šoja: do 1350 m (TJ45), NUC-
CAR krekovt: od 930 rn (TJ64) do 1660 m (MP36), 
PYRGRA planinska kavka: od 900 rn (FJ14) do 
2100m (TJ45), CORNIX siva vrana: do 1000m 
(DT14), CORRAX krokar: do 2100 m (MP36), FRI-
COE ščinkavec: do 950 m (DT14), FRIMON pino-
ža: do 1650 rn (TJ45), CARCHL zelenec: do 1170 rn 
(TJ46), CARCAR lišček: do 1710m QG13), CARSPI 
čižek: do 1350 rn (TJ45), CARFLA brezovček: do 
1650m (TJ45), LOXCUR krivokljun: do 1750m 
(TJ45), PYRPYR kalin: do 1750 m (TJ45), COCCOC 
dlesk: do 900 rn (TJ64), EMBCIA skalni strnad : do 
900 rn (TJ64) 
Začetnice sodelavcev: AB-Andrej Bibič, DT-
Davorin Tome, FJ-Franc Janžekovič, JG-Janez 
Gregori, MP-Miro Perušek, TJ-Tomaž Jančar 
Vse člane vabim, da se nam pridružite pri 
popisovanju. Še posebej pa prosim tiste, ki imate 
podatke, s katerimi bi dopolnili pričujoči spisek, 
da mi jih posredujete. 
Koordinator OA TNP: Tomaž Jančar, Gorenje 
Blato 31, 61291 Škofljica 
SLOKA Scolopax rusticola 
Dne 15. 5. 1991 sem ob 20. uri in 45 minut 
zaslišal na barju Šijec na Pokljuki (kvadrant št. 4 7) 
značilno visoko piskajoče oglašanje sloke, ki je v 
naslednjem trenutku letela kar visoko mirno me-
ne. Bilo je že mračno in peli so še posamezni 
komatarji. V letu 1992 pa sem obiskal 19. junija 
sosednje Blejsko barje, ki je v neposredni bližini 
barja Šijec. Povzpel sem se na lovsko prežo in 
ob 21 in 15 minut, ko je bil še mrak, je začel peti 
koconogi čuk. Čez 7 minut pa je priletela sloka 
in se značilno oglašala s pssst, pssst in ookk, 
ookk. Tako sem imel priložnost videti in slišati na 
enem mestu v istem večeru kar petkrat sloko. Je 
šlo za pet različnih osebkov ali pa le za teritoria-
len prelet enega samca? Dare Šere, Langusova 
1 O, 61000 Ljubljana