PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE C ITATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zvozo in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OP J. S. P. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2105. CHICAGO, ILL., March 3, 1948. Published Woefcly at I9Q1 8. Lswndale A*«. LETO—VOL. XUU. L | IpM. ' 9 1l Ji 4 BksKWI PVKPi&iiMl^H 1jM^TB , i Jti! J; V jm i GORA FUJI na Japonskem Je najslovitejša boija pot japeaskega ljudstva. Američani so popravili dohode nanjo in poslali tja posadko našega Rdečega križa, kakor prida gornja slika. Čehoslovaška za zapadni blok povsem izgubljena Ameriška diplomacija v Evropi doživela svoj največji poraz. — Socializacija v polnem zamahu. — Kmetje glavni problem nove vlade Ameriška vlada si je silovito prizadevala odtrgati Čehoslova-ško izpod takozvanega železnega zastora a v minulih dneh je priznala, da so bili njeni napori zaznan. Predsednik Beneš odnehal Zelo veliko so si predstavniki Zed. držav trudili, da bi pomagali predsedniku republike Edvardu Benešu dobiti v državi toliko opore, da se bi lahko brez skrbi podala v Marshallov zapadni blok. Beneš je bil pri volji. Sploh je celo riskiral svojo službo s prijavo, da je pri volji pristati v načrtno ekonomijo, kakršno predlaga naš državni tajnik Marshall. Toda po Češkem je završalo in prišel je namig tudi iz Moskve — Beneš je svojo obljubo za pristop v Marshallov načrt umaknil. Preobrat popoln Vendar pa ameriška in angleška diplomacija na Češkem in Slovaškem ni odnehala. Napravila je razdor med social-demo-krati, a je trajal le do nedavna. Posrečilo 'se ]i je vreči socialdemokrata Zdenka Ferlingerja z vodstva, in to so v zapadnih državah oglašali za zmago svobode na Češkem. Pripravlja se nova konferenca za zgraditev zapadnega bloka-po Marshallovem načrtu in Beneš naj bi storil potrebne korake, da se bi mu pridružila tudi njegova država. Komunistični vodja, premier Klement Gott-wald, ie sklenil, da so stvari šle že predaleč in je povzročil krizo. Pravzaprav ne on, ampak dvanajst prdtikomunističnih ministrov, ki so izstopili iz vlade v veri, da bo nova vlada nastala s pomočjo predsednika Beneša brez komunistov, kot se je to dogodilo n. pr. v Franciji in v Italiji. Delali so račun brez krčmarja. Beneš se je nekaj časa upiral ln pomagal mu je izredno veliko njegov brat Vojta, ki ga osebno pozna tudi precej cikaških Slovencev. Toda Zdenik Ferlinger je imel za sabo članstvo svoje social-demokratske stranke, pri-šel je nazaj v vodstvo in skupno s komunisti ter par drugimi levičarskimi skupinami so sestavili novo vlado ter jo predložili Benešu v odobritev. Ker se Beneš ob tej rešitvi ni mogel sklicevati na demokracijo — kajti vlada je bila večinska, jo je odobril. Zaeno je v minuto trajajočem govoru dejal, da je to storil v korist države. Ako bi ' nasprotoval, bi v nji nastal kaos. Gospodarske reforme Dasi je bil komunist Gottwald načelnik tudi prejšnje vlade, je t>ila Čehoslovaška vseeno še na- pol kapitalistična država in Beneš ter mnogo drugih vodilnih politikov pa naklonjeni Washingtonu in Londonu. V preobratu minuli teden pa je nova vlada izjavila, da bo izvedla popolno socializacijo. Vsako podvzetje, ki uposluje več kot 50 delavcev, bo podržavljeno. Klement Gottwald je a tem nekrvavim ptičem postal najbolj znamenit komunist v Evropi— saj za sedaj. Kajti premagati Beneša in z njim ameriške in angleške diplomate — to je ie nekaj! Preobrat na Slovaškem Bolj kot na češkem je preobrat deloval na Slovaškem. Tam komunisti niti skupno s socialdemokrati niso imeli večine. Slovaška je pretežno kmečka dežela in slovaški kmetje so verni in cerkvi poslušni. Zato so levičarji v Bratislavi s klerikalci enostavno pomedli in cerkev ni mogla drugega kot se udati v usodo. Tudi kmetje na Češkem so več ali manj pod vplivom cerkve in pa pod vplivom agrarne (katoliške) ter Benešove narodne socialistične stranke. V nedeljo 29. februarja je povabil češke kmete premier Gottwald v Prago in ameriški reporter j i pravijo, da jih je pričakoval na Venčeslavov trg, kjer se je vršilo zborovanje, nad 100,-000, a prišlo jih je le 30,0Q0. Gre se namreč zaradi sodelovanja med vlado in kmeti. Ako bodo kljubovali, v bojazni, da jim bo država vzela zemljo ter ustanovila kolektivne kmetije, kot so v Rusiji, bo pridelek znižan in manj kruha pomeni tudi (Nadaljevanje na 5. strani.) Anglija z židovskim vprašanjMi zelo nerodno igralo in ga zavozila Zadnji dan v februarju se je v židovski predel Palestino pomikal angleški vojaški vlak. Fantje s puškami na ramah so dremali in kar pa je bilo budnih, so se toqotill nad vlado, - čel - zakaj neki smo tu? V kakšne namene? Pod kolesi ylaka so vžge mina in dva vagona sta vržena kvišku. Vlak obstoji. Noranjoni vojaki skušajo pomagati. Iz enega vagona so prlnosli 28 mrtvih totorišev, in iz drugih na ducate ranjencev. Nedeljo prej se jo dogodila eksplozija v židovskem predelu Jeruzalema. Nad SO ljudi j4 bilo ubitih. Par blokov jo bilo porušenih. lidje dolže za to katastrofo Angleže j Arabci se postavljajo, da so atentat oni izvršili. Kdorkoli ga jo dejstvo je, da so lidjo in Angleži v vojni. Attlee in Bevin sta storila ob prevzemu vlade usodno zmoto, ker sta nadaljovala po Churchillovih-Ede-novih stopinjait. Tako sta zašla v mlako v Grčiji, na Kitajskem in povsod drugje, najbolj pa v Palestini. Na Kitajskem in v Grčiji sta zvrnila finančno in potom tudi vojaško breme na Zod. države. Enako sta nam ga naložila v Nemčiji. Vse stroško maj plačajo amoriški davkoplačevalci. Vendar pa se dogodki ne razvijajo tako kot bi radi da so bi režiserji ameriškega državnega depart-monta. Kaj naj bo s Palestino? Ameriška vlada jo rekla, da naj se jo razdeli, polovico Arabcem, polovico Židom. Truma/i jo to s pomočjo svojo doiogacije v Združenih narodih posebno naglasil in njegov nasvet je bil s podporo sovjetskih zastopnikov sprejot. Vlade arabskih dežel so rekle, da se temu odloku ne bodo mirna podalo. In že ko se jo o torn ukrepalo, jo divjala v Palestini civilna vojna. Kdo naj jo ustavi? Kajpada, Zod. državoI Toda kaj pa nedi oljni mag-nati? Ti so odločili, da židovsko vprašanfe v Palestini nI važno — saj no toliko važno, da bi Mo treba zaradi njih v vojno s arabskimi deželami. ^ Tako se je dogodilo, da jo naša vlada v Washing-tonu pozabila na svoj predlog za razdelitev Palestino in arabski magnati pa se smehljajo — češ, sa olje jim jef Združeni narodi so dobili brco. Anglija jo postala tudl v palestinskem vprašanju popoln tiasko, a Zod. države pa imajo hibo, da vse kar naša vlada počno, dola s stališča takozvanih "ameriških" interesov. Kajti naša vlada se je po Rooseveltovi smrti spet proselila na Wall Street. Najmučnejša jo ta situacija za Anglijo. Propadla jo v Aziji in kolikor moči ima še tam, si jo je ohranila le z ameriško zaščito. In morala je oddati prvenstvo Zod. državam v Sredozemlju. Prepustila jim je Grčijo in Kitajsko. A kaj z lid i? To je zd enkrat saj kar se Palostino tiče še vedno angleški problem. V par tednih bo vržen na vlado v Washingtonu popolnima. Ko jo prodsod-nik Truman to uvidol, jo šol na počitnice, amoriški ft djo pa so rohneli proti njemu na shodih in če no bo držal besede, bo ob njihove glasove in bržkone tudi ob predsedniško službo. Mu jo težavno — kajti v arabskih deželah so največja ležišča nafte, v Now Yorku, v lllinoisu itd. pa na stotisoče židovskih glasov. Brez vzajemnosti Evropa ne bo mogla okrevati Dasi je Velika Britanija sedaj odvisna za zaščito svojega imperija popolnoma od Zed. držav, vzlic temu angleška delavska stranka uradno priznava, da Evropa ne bo mogla okrevati zgolj na podlagi Marshallovega načrta temveč le, ako se pritegne zraven tudi vzhodni blok— namreč Sovjetsko unijo ter njene zaveznice. S to ugotovitvijo soglaša tudi vseh drugih 15 socialističnih strank takozvanega zapadnega bloka. Kajti Amerika sedaj zdravi svoj evropski blok umetno, v veri, da si bo sčasoma sam pomagal ter se znova usposobil stati na svojih nogah. Tega pa mu ne bo mogoče, ako ne bodo pristopile zraven z zdravimi trgovinskimi pogodbami države sovjetskega bloka. Značilno je, da se slednje hitreje izkopujejo iz zleh posledic prolle vojne, ki je v njih rušila bolj kot kjerkoli — kakor pa države Marshallovega bloka, dasi so bile z izjemo Anglije od vojne skoro nedotaknjene. N. pr. Belgija, Nizozemska, Francija itd. niso trpele niti z daleč toliko kakor Jugoslavija, KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Tudi cerkve so lahko tožene nom, je dne 24. feb. zaslišal tudi za odškodnino. Tako je n. pr. Henryja Wallacea. Naredil pa Mrs. Stella Zakauskas v Melrose je izjemo: odsek ni dopustil, da parku tik Chicaga vložila tožbo se bi v času, ko je nastopil s proti župniji Matere božje s svojimi argumenti in odgovori Karmelske gore za $140,000 od- Wallace, smelo uporabiti radio, škodnine. Povod, na cerkvenem ali filmske aparate novinskih kamivalu ji je bengalični ogenj agencij, in tudi fotografom ter opekel noge ko je prisostvovala reporterjem so bile stavljene cirkuškim in drugim komedi- ovire. Taka je naša svoboda go- vora, tiska in radia ter filmov, kadar je prizadet kdo, ki je v boju proti obema starima strankama. Maj. general James A. van Fleet je novi poveljnik ameriške vojaške misije v Grčiji. Upa, da bo imel v uničevanju gerilce v več uspeha kot njegov prednik. Kar pomeni, da se bodo morali Grki med sabo vsled vnanje—zgolj ameriške intervencije—še bolj pobijati kot so se doslej. Drhalska manija med ameriško mladino se širi. V Shrove-portu, La., so mladi vandali udr-li ponoči v ljudsko šolo, pobili jam, prirejene v prid omenjene župnije. Teh kamivalov se v Chicagu in okolici poslužujejo s4mo katoliške župnije. Protestantske cerkve tega ne odobravajo in so katoliško hierarhijo že pred leti naprosile, naj prenehajo s takimi cirkusi in ha-zardnimi igrami. Ampak v tem je denar, ki se ga katoliška cerkev ne brani pač pa si ga pridobiva na kakršnekoli mogoče načine. V nauk izganjaja menjalcev iz templja ona že od davna več ne veruje. Wallacejev kampanjski odbor si je najel za svoj glavni stan palačo v ekskluzivnem pie- delu v New Yorku na 39 Park , 1M ok uničiU vse slike, ki0pi, ave. Njen prejinjl lastnik je bil razbi)j fonografske plošče, pre-George S. Bovdoin, partner ve-|vrniu in raz£iU omare za knjige lebančne firme J. P. Morgan & stan multimilijonarske gospode — Union League Club. Wall Street ima torej v svoji sredini sedaj urad, iz katerega mu PC A Poljska, Ukrajina, Bjelo Rusija Co. Nasproti tega poslopja je itd. Precej porušenega je bilo sicer v Italiji, toda ona je bila v vojni proti nam, dasi se sedaj predstavlja za našo najiskrenej-šo zaveznico. In to seveda po zaslugi Trumanove vnanje politike, ki sodeluje z vatikansko kot ni ameriška vlada s kako politično cerkvijo še nikdar sodelovala v tako veliki meri. Da, Marshallov načrt bo polom, če bo svojo ekonomijo osredotočil s stališča vojne zveze proti sovjetskemu bloku. To ja lihuwtev9 kakor te TniMpno- in slednje raztrgali ter jih razmetali po tleh, razbili svetilke in pisalne mize, razlili tinto vse križem in tudi na poslopju samem so napravili veliko škode. u.uu » w ii 'In to ni ne prvi ne zadnji slučaj, s svojima kandidatoma Wallace- lTnlr4|i je bilo vse va po! in Grškem or* na Kitajskem jem in Taylorjem streže po življenju. G. Bromley Oxman, ki je zelo čislan škof metodistične cerkve, je v govoru, v Washingtonu Američanom priporočal več vere v demokracijo in manj bojazni pred komunizmom. V veči- Takih polno. Kongresnik Merrov (rep. iz države New Hampshire) je kongresu razložil, koliko silnejša je moč onkraj "železnega zastora" kakor pa je na tukajšnji strani. Rusi imajo sedaj boljša avtomatična bojna letala in Želite najboljši Angleško-slo-venski besednjak? Ali pa An-gleško-slovensko berilo? Pišite po eno ali drago knjigo v knjigarno Proletarca. Prva stane $5, druga $2. Avtor obeh je dr. Kern. Sibirija bo povečala pridelke Iz Moskve poročajo, da bodo v Sibiriji letos obdelali štiri milijone akrov zemlje več kakor lani. Unije CIO v relifnih akcijah veliko pomagale Nihče tfne more ameriškim unijam — bile radikalne ali kon-sertivne očitati, da niso pomagale, ali da se niso odzvale na vsak apel za pomoč. Dokler Jugoslavija še ni bila na črni listi, so posebno nekatere unije CIO znatno prispevale v podporo Jugoslaviji. Sedaj pomagajo zgolj Nemčiji, Italiji in Franciji. In kajpada Angliji. Urad unij CIO pravi, da je njihna skupna podpora Evropi znašala v zadnjih letih nad 11 milijonov dolarjev. AFL trdi, da je potrošila toliko ali pa še več za evropski relif. Značilno je, da so te unije svojo pomoč delile s stališča ameriškega torijskega konserva-tizma, tako da niti konservativni social-demokrat i v Nemčiji niso imeli nič kredita zraven, pač pa toliko bolj duhovščina. Ta ima sedaj monopol nad vsemi dajatvami iz Amerike bodisi v Italiji, v Franciji, v Avstriji in drugje. Naša relifna politika ima torej striktno politično ozadje reakciji v oporo. ni listov je dobil lc.po nekaj vr- bne rak £ brze dok>_ stic, v mnogih nič. Toliko več ^ mefito brez ^ bi bilo fej letalcev v njih. In imajo boljšo armado, boljšo municijo in več bombnikov. Ker pa kongresnlki v isti sapi trdijo, da ni mogoče (Nadaljevanje na 4. strani.) v _ prnstnra gwTriohe hujskači, ki ščujejo v čimprejšnjo zanetitev novega vojnega požara. Kongresni odsek, ki se bavi s takozvanim Marshallovim pla- "Politična akcija' CIO in AFL zaman Ameriška delavska federacija (AFL) je imela v načrtu sa letošnje leto pognati se v volilno kampanjo jačje kot ^ kdaj prej. Sklenila je zbrati v svoj politični kampanjski fond ne manj kot pet milijonov dolarjev. Vsota ni pretirana in bi jo tndi zbrala. Toda le, če bi mogla na Mo svoje takozvane politične akcija dobiti tako oeebo, ki jo prvenstvena v javnosti. Eksekutivji jo sklenila povabiti v to službo bivšega zveznega senatorja Burtona Wheeler-ja is Montana. Wheeler sedaj vodi svoj advokatski urad v Washingtonu, D. C. Eksekutiva AFL mu je ponudila $20,000 na leto ln stroške, če bi hotel prevaati načelstvo sa borbo proti tistim kongresnikom in senatorjem, ki so sprejeli takosvani "Taft-Hartley" protiunijski zakon. Ponudba se sdi na .papirju mikavna, kajti $20,000 bi potonilo sa Wheelerja "take-home-pay" . Pa jo je odklonil s Ugovorom, da "nima Časa". Predsednik AFL Wm. Green nI mogel dobiti po tej odklonitvi primerne ugledne osebe nikjer drugje in tako jo vsa stvar padla v vodo. Vendar pa AFL fte vodno nabira od svojih članov v politični petmilijonski sklad. Raj sploh hoče AFL v "politični" akciji? La to, da se "porazi" neprijatelje delavstva. Ob enem pa podpira kandidata, ki so "prijatelji" unij samo do izvolitve tai potem jih ni več na isprafled. Saj na na linijsko fronto^ AFL torej vodi politiko poiške kakor sedaj. So kot izgub- svojih starih zmotah, is katerih se ne more ničesar naučiti. Čemu tirjatl od članov unij prispevke v kampanjski sklad sa politično akcijo, če pa U taktika ne pomeni drugega kakor intrige, kateremu kandidatu ene ali druge kapitalistično stranke naj se pomaga? Odbor CIO je enako na zavoženem potu. Vse, kar zahteva, je odprava protlunijskega zakona, ali kar se tiče vsega drugega, naj le kar ostane po starem. In sa to pogubqp, neznačajno politiko mora članstvo unij CIO plačevati milijone kot jih mora — četudi "prostovoljno"— plačevati članstvo unij AFL. Ameriške unijo v politiki le niso bike nikoli tako nazadnja Ijene. So sa sedanji sistem in proti odiranju. So sa višje mezde, toda proti reguliranju cen iivljenskih potrebščin. So saj deloma sa kontrolo nad računi korporacij, ne pa da bi svoje račune predloievale vladi. Tako ne gre in tako ne bo šlo Ameriške unije ne morejo biti "razredno zavedne" zgolj na industrijalnem polju ln "skeba ti" v politiki. In odločile so se sa slednje letos bolj kot fte kdaj v sadnjih 30 letih. • Morda jih bo izpametovala prihajajoča "recesija", toda bo prepozno. Ameriško delavstvo si bo našlo pot v politično akci jo bres vseh takozvanih "svojih unijskih voditeljev". In to ja najboljše, kar se obeta bodočnosti tej deftell v korist Nekaj o naših stvareh V petek 27. februarja je govoril na seji kluba St. 1 JSZ Janez Kranjec. Poslan je bil v Ameriko, da proučuje bolniško skrbstvo, zakone za socialno zaščito, bolniške zavode in sirotišča. Pripovedoval je, koliko je na polju socialne Zaščite nova Jugoslavija dosegla v par letih po vojni in kako dalekosežne načrte ima, ki jih bo izvedla v ljudskem zdravstvu ie v tekoči pet- . letki. Odgovarjal je na vprašanja, kako so v času naše pomožne akcije, ko smo pošiljali tja obleko in razne druge stvari, vse poslano delili najpotrebnejšim, brez razlike na politično prepričanje — in tudi ni šlo vse v Slovenijo, kajti država skrbi, da kjer je pomoč najbolj nujna, tistim se najprej pomaga. Janez Kranjec je na tej svoji misiji obiskal že precej držav ameriške unije. Je še mlad, energičen človek, ki pa ima za sabo že mnogo skušenj, posebno iz osvobodilne borbe. V soboto 28. februarja se je vršil občni zbor Jugoslovanskega hranilnega in posojilnega društva. Dvorana Slov. delavskega centra je bila polna. Ta ustanova je presegla že $2,200,000 imovine, kar je izreden napredek, ako se pomisli, da jo je bilo v zadnji depresiji mogoče le z največjimi napori oteti pred likvidacijo. V direktorij so bili izvoljeni trije - namreč John Trojar in Louis Zorko ponovno, John Alic pa je sedaj prvič v odboru. Nadomestil je Vinkota Ločniškarja. V urad Prosvetne matice spet prihajajo vprašanja za igre in vloge. Mi imamo veliko zbirko iger in vlog, a žal, da se je slednjih veliko izgubilo. Namreč iz marsikaterega kraja nam niso bile vrnjene. Ako jih kdo še rma in niso pokvarjene, prosimo, da nam jih vrnejo. V prejšnji številki smo omenili, da je knjiga Prosvetne matice v delu in bo razposlana čim bo gotova v knjigoveznici. To je originalna povest. Naslov ji je "irata". Napisal jo je Etbin Kristan. Na roki imamo še kakih 200 izvodov letošnjega Družinskega koledarja. Priporočite ga znancem, da si ga naroče. In ustregli Ifeste svojcem v starem kraju, če ga jim pošljete. Zelo potrebno je tudi, da ne prezremo nobene seje in nobene druge priložnosti, kjer lahko kaj zberemo v tiskovni sklod ali dobimo Proletarcu novih naročnikov. \ -/ -—p PROLETAREC LIST ZA INTBMSgJE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druftba, Chicago, III GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavah za celo leto $3.00; za pol leta $1.79; za četrt leta $1.00. Inoaemstvo: za oelo leto $3 50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naftem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčitev v Številki tekočega tod na. SBT:. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor........................................«... Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Blx Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries. Oae Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale A venae CHICAGO 22, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864. Vojn se ne bo vei napovedovalo po postavah - posnemali bomo Hitlerja Col. Louis E. Coira, eden izmed glavnih poveljnikov naše zračne flote, je dejal, da postava v naši ustavi, ki določa, da le kongres ima pravico napovedovati vojne, več ne drži. To je, da je zastarela in jo je najboljše kratkomalo vreči v kos. Kdo torej naj ima v bodoče pravico napovedo /a ti vojne? Predsednik! Tako meni polkovnik Louis E. Coira. Toda sovražniku tega ne sme niti on v naprej povedati ampak udariti nanj in ga zbiti recimo v dvajsetih minutah. Tako govori ameriški vojaški izvedenec, ki ima v področju zračno floto. Ako bi vojno napovedoval v atomski dobi kongres, kot določa naša ustava, bi lahko prišel sovražnik sem preje kot pa mi v njegovo deželo. Torej naj ima pravico odločiti, kdaj kam udarimo, samo ena oseba, torej predsednik Zed. držav. Col. Louis E. Coira je ob tej priliki govoril o "preventivni vojni. To je sedaj v ameriškem militarists nem žargonu običajna beseda. Po domače povedano, udarimo nenapovedano, preko noči, v Sovjetsko unijo. Porušimo z našimi atomskimi bombami kolikor največ mogoče v par urah in s tem bomo "preprečili" vojno. Tragedija je, da polkovnik Coira ni kaka vnanja, neodgovorna oseba. On je za vojno — zato da ae "prepreči" vojno. V ta namen pa je treba dozdevnega "sovražnika" zahrbtno napasti. Tako naj bi torej, predsednik v sporazumu z vojaškimi poveljniki odredil, katero sekundo se naj bi na&i letalci spustili z vzletališč, ki jih imamo vse križem', in kongres pa naj bi na to — ko bi bilo vojne že "konec" — napovedal vojno... S tem pamreč bi bilo zadoščeno ustavi... # Sicer so Zed. države ie bile v vojnah ne da bi jo napovedale. PodvMoiale so takozvane "mirovne" ekspedicije v Mehiko, na Kubo, v Nikaragvo itd. , Kar je v besedah omenjenega polkovnika posebno nevarno _ j* t6 — če so se naši mlHtarlati res odločili napasti Rusijo, bo bombardirana vso not ne da bi mi tu kaj vedeli o tem. Radio nam bo "vojno" oznanil šele kak dan pozneje. In potem se bo kongres lahko sešel ter jo "uradno" napovedal. Zares, z našim militarizmom smo po Rooseveltovi smrti daleč prišli. On je govoril, da naj se Hitlerjevemu 4tblitzkriegu" napravi konec enkrat za zmerom in da se naj napad, kakršen je bil izvršen na Pearl Harbor, nikdar več ne ponovi. A sedaj pa nasi poveljniki sami propagirajo vojno po Hitlerjevih in mikadovih metodah — "udari, ko tvoj dozdevni sovražnik spi..." Polkovnik Coira je bil sicer v mnogih listih vsled svojega predloga zelo grajan, a vendar je nam predočil resnico, da če so se magnati Wall Streeta, generali in admirali odločili za "preventivno vojno", jo bomo dobili preko noči. Očitno je, da kapitalistični tisk javnost nanjo že pripravlja, ne že temveč že dolgo časa. Trumanova doktrina je studenec te propagande. 2al, da se naši finančni, militaristični in drugi mag-nati ne zavedajo, da ne bodo pogubili samo "sovražnika", ki si ga zamišljajo temveč tudi svojo deželo in pahnili bodo ves svet v še večjo bedo ln zmedo kot je v nji že aedaj. tOUCO OVEN: - . ------- RAZGOVORI Nikdo ne more trditi, da ni- ist government. Članek nadalju-majo fantje pri meščanskem ča- je: T,U. S. food shipments to the sopisju in radiu v resnici do- Italian people are distributed volj prilik za delo. Strankine solely* through the Catholic konvenicje, spor med demokra- ,ehureh. the Palermos reported ti, ugibanje o tretji stranki, Tru- The'Communist party, on the manova doktrina, Marshallov . other hand, does not select reci-načit, problem kako raivoiljati kočljivo vprašanje razdelitve Palestine—in de ie tega ni dovolj—timamo še dve nerešljivi točki — Grške in Kitajske In kakor je ie navada, da ka- i ljji. Jurči mora na tem biti pre-dar dežuje, imamo navadno plo cqj resnice ho, tako je tudi danes prišla nova točka, katera je začasno ***** *lbll«K porinila druge dnevne novice v Pred tednom je imel IProle-ozadje in to je nov politični po- tareev in Zvezni odbor svojo šele ža j na Češkem Ju Nh ni i ae je napravilo precej Ni potrebno raziagau kako je blokov in načrtov ne samo za prjšk> do tega. Notranji boj med f***0*0 P^scdniiko kampanjo, vzhodom in zapadam se je vršil *a??tre ^omučao ude-že dolge časa zakulisno Eeaig- leiih' '«•*«> odpra- pients of iu help, but feeds drifters and families from its kittfhmas all over Italy." Ta dva fanta.tPhil in Lttis Palermo, sta se nahajala štiri mesccc v Ita- nacija nekomunističnih ministrov je prinesla vse to na površje. Koalicija vseh strank v popolnem demokratičnem smislu in z zastopanjem vseh teh1 ti direkten apol na nase prijate-strank v vladi — je vsled priti- — in ob enem aranžirati ska zunanjih sil prišla v usodno kampanjo in shode po naših več- viti dolg pri . našem listu ne da smo primurani na znižanje strani lista. Končno smo sklenili, napravi- opasnost. Trumanova doktrina in pritisk oborožene sile Zed. držav je silno poostrila položaj ne samo na Balkanu ampak v vsi južni in centralni Evropi. Da to ni prazna šala, ve še posebno Rusija, katera čuti pritisk Truma-nove doktrine na Grškem, Turčiji, Iranu in Italiji. Nemogoče jih naselbinah, kjer bomo govorili ne samo o obrambi naših naprednih listov, ampak tudi o nečinu kako jih ohraniti. V zadnji številki Proletarca sem čital dopis Martina Cetinskega iz Detroita, Mich. Je zelo dobro jedro. 0as je, da vsi svobodomiselni in napredni ter razredno zevedni slovenski delavci s topi- Intervencije naše vlade gazijo glob/je in globlje Henry Wallace pravi, da kar počnemo na Kitajskem, je odprto podpiranje civilne vojne. S pomočjo par naprednih senatorjev je predočil javnosti, da imamo s Ciang Kaišekom "tajno" pogodbo, ki bo veljala dokler se ne porazi kitajskih komunistov. Ciang Kaišeku — tako je bilo poročano v soboto 28. februarja, smo dali že po vojni z Japonsko nad 6,000 bombnikov. In kitajske vojake vetbajo za ubijanje svojih ljudi naši letalci. Kitajska armada ne bo brez municije — tako ji je obljubljeno iz Washingtona. Sto tisoče mož na obeh straneh kitajske civilne vojne ja zdr žama v spopadih in io zgolj če ne edino vsled ameriške intervencije. Ameriški ambasador na Kitajskem, J. Leighton Stuart, je imel nedavno radio govor, v katerem se je znesel nad vsemi — Indirektno tudi nad svojo vlado. Dejal je, da ja situacija na Kitajskem brezupna, ako ne pride v Ciang Kaišekovi vladi do drastične spremembe. Tako so ugotavljali tudi drugi pred njim. Toda uradni Washington, ki je sedaj do cela pod kontrolo Wall Streeta, drvi s svojo intervencijo dalje. Trumanova administracija zahteva v "pomoč Kitajski nadaljnlh 9600,000,000, nevštevši vojni materijal, ki je nam ostal na Pacifiku Iz vojnih let. Wallace tsdi, da Imamo na Kitajskem 22,000 častnikov, ogromne zaloge municije in pa tankov in ladij, kar vse je na raz polago Ciang Kaišeku. Ciang Kaišek se daril ne brani, a Američane Jezi, ker nič n* zaležejo. Njegovi ljudje so koruptni in kar je kaj vredneg* prodajo, za vojno s komunisti pa ao le toliko da ae nadaljuje in s tem tudi ameriške dajatve. Mnenje ameriških diplomato^in oficirjev je, da če bi Ciang Kaišek svojo vlado demokratiziral, bi dobila med ljudstvom zaupanje in njegova armada bi potem res šla "z navdušenjem v borbo". To je zmotno mišljenje, kajti ako bi nacionalističns vlada posula demokratična kxse podala v graditev blagostanja, bi civilne vojne sploh ne bilo več treba. Kakor na Kitajskem je naša intervencija v polomu tudi na Oi litem Ameriškim oficirjem je ukazano, da mora civilna vojna OBVEZNA VOJA&KA SLUŽBA je breme, ki se ga spominjajo vsi, kateri so ga morali nositi tudi v takozvanih "mirnih časih". Nešteto ljudi je pobegnilo izpod njega posebno iz Evrope v Zed. države. Čemu naj ga sedaj — brez vsake potrebe — naložimo naši mladini na rame? Militarizem je bil smrt še za vsako deželo ln bo tudi za našo, ako se ga bo oklenila. rad oglasil v našem Centru in v njemu večkrat tudi predaval. S tem seznanjenjem je bil povabljen, naj pristopi v SNPJ, kar je storil. Postal je član društva Pioneer št. 559 SNPJ. Da-li je še, to piscu tega poročila ni znano. * Tudi konvencija S. P. Stranka torej ni- bo v Philadelphia Uradni tednik socialistične stranke naznanja, da se bo njena konvencija za nominiranje predsedniškega in podpredsedniškega kandidata vršila v Phi-ladelphiji dne 14., 15. in 16. maja. Demokrati in republikanci so si izbrali to mesto in že pred njimi bodo imeli v njemu svoj zbor socialisti. * ma nikakršnega upanja, da bo v letošnji kampanji kaj pomenila. Vzrok je ozkogrudna taktika Normana Thomasa. ki je s svojega levičarstve prišel toliko na desnico, da podpira* Trumana in Marshalla posebno v njuni vna-nji politiki. Tega niso pokojni socialistični voditelji (Debs, Hiilquit. Maurer, Berger itd.) še nikdar storili. PCA je edina velika organizacija, ki se bori ne samo zoper Trumanovo-Marshallovo vnanjo politiko temveč tudi na vso moč proti zavoženi notranji politiki predsednika Trumana in zveznega kongresa. Socialistična stranka pod Thomasovim vodstvom je vse te priložnosti zamudila,' ker se gnjavi zgolj s hujskanjem proti Rusiji, Jugoslaviji in "komunizmu". Ako Norman Thomas kandidature res ne bo prevzel, ima soc. stranka v nadomestilo samo še Maynarda Kruegerja, ki je profesor ekonomije na čikaški univerzi. Dokler ni stranka zašla na stranpota, se je Maynard __ _ . j . i j Vlogo nekdanje socialistične Norman Thomas je dejal, da stranke ima ^ ali on ne bo vec kandidiral. Isto je j organizacija pcA (Progresivnih trdil pred štirimi leti. Toda ker driavljanov Amerike), in v nji ga je delegacija draftala je ^ tdruiu)e vse kar je v resnici znova sprejel. Seveda, s sedanjo j u dvoj6ici demo-republikan-orgamzacijo S. P. ni mogel m-! ske strankc kamor razen na kake male shode in le z največjo težavo je prišel Thomas na glasovnico saj v nekaterih državah. Kajti volilni zakoni v večini držav so sedaj tako strogi, da omogočajo pravico do strankine označbe le demokratom in republikancem. Ako hoče kaka manjšinska stranka na glasovnico, mora dobiti določeno število podpisov širom vsake posamezne države v vsakem okraju od takih ljudi, ki se v primarnih volitvah niso izjavili za nobeno drugo stranko. Iskati take ljudi — to stane, posebno ker tisti, ki ostanejo na volilne dneve doma, so večinoma brezbrižniki. Ce koga izmed njih vprašaš za podpis, boš uvi-del, da si dregnil nazadnjaka v ponehati najpozneje do poletja. Vse, kar premore moderni militarizem, smo poslali na Grško. In to proti malenkostni armadi gerilcev, ki šteje po virih naše lastne vlade komaj nekaj nad 20,000 mož. Za obrambo grškega monarhizma bomo morali ameriški davkoplačevalci letos potrošiti nadaljnih 300 do 500 milijonov dolarjev. In v vsem zveznem kongresu ni najti skupine, ki se bi znala ali pa hotela odločno upreti proti tej pogubni rasdajalni politiki. s To seveda nista edini intervenciji ameriške vlade v tujih deželah. Diplomatično je naš state department umešan v vseh. A z orožjem je pomagal Nizozemski v vojni v Indoneziji in Franciji v Indokini. Zidom v Palestini je naša vlada dovoz orožja prepovedala, Arabci pa so si ga pri nas nakupili kolikor so ga hoteli. Zelo oborožujemo tudi Italijo. V Neaplu in v drugih italijanskih lukah so zasidrane naše bojne ladje ter nosilke letal — kajti tam je v teku volilna kampanja in ameriški kapitalizem je Vatikanu obljubil varovati "neodvisnost" Italije. Komunistični vodja Palmiro Togliatti in socialistični voditelj Pietro Nenni trdita, da ima ameriika vlada namen začeti v Italiji z enako ihtervencijo kakor jo vrši v Grčiji. To namreč v slučaju. Če bi zmagale v volitvah v italijanaki parlamfpt prihodnji mesec levičarske stranke. Vatikan ima v volilni kampanji obilna gmotna sredstva, ki jih dobiva is Zed. držav. Denar mu prispevajo nfc samo ameriški katoliški bogataši temveč tudi imoviteži drugih ver. Vendar pa se zdi, da se politika umeiavanja Washingtona ne bo obnesla niti v Italiji, kjer ima aaj podporo vee hierarhije, kot se mu ni na Kitajskem in Grškem. Težko, da bi ga v sedanjih okolščinah mikalo postati predsedniški kandidat stranke, ki ima vsake štiri leta manj in manj držav, v katerih bi mogla priti na glasovnico. Krueger je dober govornik, razlaga ekonomski razvoj, da ga je z užitkom poslušati, toda njegova o-krenitev z levičarstva na desno mu je odvzela avdijenco, zato pa jo ima toliko več Wallace. V radikalnem gibanju ga je samo E. V. Debs nadkriljeval. Nam* reč v tem, da je imel napolnjene dvorane, še bolj pa z argumenti kako pogubna je politika obeh kapitalistični^ strank. je torej pričakovati, da ni priti- mo v ožie stike, kajti reakcija je ska tudi od druge strani. Rusija močna in edino s skupnosti jim s svojimi zaveznicami dela to, Jahko napovemo boj. Proletarec kar bi delal vsakdo v svojo sa- je list, kateri se iz boja ni nikdar moobrambo. umaknil. "Proletarec" je vets-Clovek se dostikrat vpraša: ran bojev, na katerega smo la-Kaj je vendar z našimi vodilni- J ^ko ponosni in za katerega lami državniki, kateri so na čelu z veseljem darujemo. Vo-naše zunanje politike? Ali ka-i Mni *>oj, katerega se bomo ude-dar jih euješ na radiu — še po- ležili — potrebuje tak list. In sebno kadar imajo gotovi kon- dokler se bo govorila slovenska grešniki in senatorji kakšno pol- t>eseda v Zed. državah nam bo urno debato — tedaj šele s po- tak list kot je Proletarec potre- Kadar se spomnite svojcev v staram kraju, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji $1.65, lanski $1.50. Pošljite nam naslov in vsoto, drugo izvršimc mi. TISKOVNI SKLAD PROLETARCA Prejeto do 1$. feb. 1$48 ILLINOIS: Waakegan: Slov. narodni dom $20. La Salle: Anton Udovich $10. Springfield: J. Ocepek $2; John Gortek $1.50. Chicago: John Spiller nabral ob priliki seje gl. odbora SNPJ $43. Prispevali so: J. Spiller $11; Po $5: A. Grum, L Kafer le. M. Petrovioh, M Kumer; F. Vratarich $2 Po $1: R. Lisch, L. Kaiser, L. Gradishek, F. Udovich. A. Garden, A. Slabe, J. Sajovic, F. Alesh, M. Medvesek. D. Lotrich. J. Culkar $5; J. Fifolt $2; J. V. Čebul ar a*; A. Vidrich $2; C. Re nar $1; skupaj $12. Nabrala Angela Zaitz. Filip Godina $3. OHIO: Cleveland: M Bizjak $2; Mary Zavrl $1.75, skupaj $3 75. Poslal A. Jankov ich Lorain: John Slajmar $2. Sharon, Pa.: F Kramar $1 75; F C&mperman $1, J. Cvelbar $1; skupaj $3 7». Poslal J. Cvelbar. Red Ledge, Moat K Erznoinik $2.20. St. Charles, Mich.: F. Markel $1.50 K. Riverdale. Md.: Mary Suglich 50c. Sudbury, Oat., Canada: A. Kocjan 50c. Skapaj $110.70, prej**ji iskat $e«VI5. skapaj $776.86. ben. Sodrugi in sodružice in prijatelji našega lista: Kadar pridemo pred- vas, sem prepričan, da se odzovete kot ste se odz/ali za Ruski relif, za novo Jugoslavijo, za obrambo naše svebodne besede in pa kluba "Dvestote-rih". Ta kolona bo za nekaj časa prenehala, kajti nje pisec se je podal za par tednov proti jugu. Mezd« zmanjšane Delavski department je izračunal, da je znašala povprečna mezda industrialnih delavcev v letošnjem januarju $52.27 na teden, ali 47c manj kot v decembru minulo leto. Odstavljanje v teku Velike industrije so začele odšla vi jati delavce v velikem, ali po domače, "na debelo". Brez-poselnostnega problema sicer še nimamo, a zdi se, da prihajamo vanj. Kongres se rajše bavi z Grčijo in Turčijo, in s Kitajsko, kakor pa z domačimi stvarmi. Tole mi ne gre v glavo? znaš kako plitko je njih poznavanje svetovnih predmetov, kateri so danes tako silno važni in ob enem tako silno opasni. Lansko pomlad smo čuli debate o Trumanovi doktrini — o pomoči Grški in Turčiji. Argumenti, katere so tedaj navajali vladni zastopniki, so se izkazali ne samo nezadostni ampak v večini neresnični. Posledica teh modrijanov je, da so nas postavili na rob nove vojne, ter razmetali davkoplačevalne milijone v nenasitna žrela propadlih neljudi skih vlad. V resnici, čas je, da pride do izpremembe. Henry Wallacejeva predsedniška kampanja je v polnem zamahu. Zmaga Wallacejevega kandidata v New Yorku je v resnici oplašila reakcionarje v obeh strankah. S Taylor jem v podpredsedniškem mestu — je tretja stranka resnično v dobrih rokah. Sedaj je pa odvisno od nas vseh, da gremo na delo in kot se sliši od vseh strani — se bo tudi DELALO. Zadnjič sem opazil malo notico v naši "Chicago Tribuni", katera je bila kreditirana Beo-gradski "Cominformi". Stvar je resnična. Omenja, da je katoliška cerkev danes v opoziciji ljudskih vlad ne samo radi druge ideologije, ampak i vsled tega, ker je danes ta cerkev največji kapitalistični trust, čigar imovine so razdeljene po vsem svetu, ter je največji delničar — bank, rudnikov, petrolejskih vrelcev, tekstilnih tovarn, paro-brodstva, mlinov, gumija in zemljišč. Njena ogromna posestva v Boliviji so bila pridobljena s posredovanjem Myron C. Taylor ja kateri zastopa Zed. države v Vatikanu. Nadalje trdi notica, da je italijanska ekonomija kontrolirana od štirideset katoliških in dvesto drugih vatikansko kontroliranih bank s celotno imovino štiristo milijard lir <$800,0p0,000) ali dve tretjini vseh ljudskih prihrankov. Nadalje pravi, da Vatikan kontrolira trideset največjih italijanskih "stock companies". In Krist je dejal: "Moje kraljestvo ni od teaa sveta!" Ali od takrat je minilo že skoro dva tisoč let... Nekaj podobnega sem čital tudi v "Daily News", pod naslovom: "U. S. evangelist tell of welcome in Italy". Dva mlada tu rojena Italijana, katera spadata v to gibanje "Youth for Christ movement", sta imela to za povedati: "We reached both the unchurched and nominal Catholic. Many have fallen a way from the Catholic church because they distrust the close at i k tako pačiti s besedami, tmdi association of church and right- to ml ne gre v glavo! Kako se more predsednik Tru-še sklicevati na new deal, ko vendar ve, da ga je popolnoma iztrebil, to mi nikakor ne gre v glavo! Morali so is njegove administracije vsi Rooseveltovi "newdealovci" in bili nadomeščeni s reakcionarnimi birokrati, s militarist! in "s prijatelji iz Missourija" — a v kampanjskih govorih se je Truman vzlic temu osnačM sa "liberalnega pro-gsesivca". Kaka da ae Morejo ameriški politiki na vi PROLETAREC, March 3, IMS. t VLADIMIR NAZOR: \ovili: (Nadaljevanje.) Ko bi se zdajle odprla vrata in bi se moj oče prikazal v njih in me iskal s svojim dobrim pogledom po tej sobi,, pa bi me našel v tem kotu, v tej klopi... Sinek, kaj delaš tukaj? Jaz bi pa do ušes zardel od sramote. "Oče, nočem sedeti tukaj. Nisem kriv. Odvedi me!" Nekdo gre po hodniku. Vem, da je kakšen dijak iz sosednjega razreda, toda nemir v meni raste. Silim se, da ne bi zajokal. Dvignem roko. Prosim na stran. Toda On me ne vidi. — Prosim! Slišal me jc. — Vam vsem ni treba niti vpraševati. Odhajajte, vračajte se... kakor vam drago. Samo potihoma in ne prepogosto! Grem. Na hodniku mi takoj odleže. Ne vem, ali naj bi šel naprej, ali naj bi mal« postal tu, dokler se mi ne odvali kamen od srca. Neodločno stojim. Hodniki so pusti. Na stopnišču ni nikogar. V meni se poraja nova misel. Vedno silnejša je. Nagloma snamem klobuk z obešalnika in hitim po stopnicah nizdol. V hipu serA pri glavnih vratih. In že tečem po ulici. Tri dni me ni bilo v šolo. Klatil sem se po bližnji mestni okolici s knjigami pod srajco in v strahu, da me ne bi srečal znanec in povedal teti, kaj počenjam. Hudo žalosten in ubit sem bil. Nazadnje me je navdala nova misel, prevzelo me je no/o upanje, prišel sem do nove odločitve. Četrti dan zjutraj sem stopil prvi v razred; sedel sem v svojo klop. Ko je vstopil On, sem stopil preden j, da bi se kakor koli opravičil, ker me ni bilo v šolo. Zamahnil je z roko; s tem mi je pokazal, da mu ni prav nič mar, ali sem v šoli ali nisem. Tokrat nisem povesil glave; niti užaljen nisem bil. Pazil sem na vsako njegovo besedo; prizadeval sem si, da bi razumel, da bi si zapomnil. Doma se je teta čudila moji tako veliki pridnosti. Podila me je celo od knjige. To je trajalo nekaj dni. Ko je pa neko nedeljo prišel k nam mornar, ki nam je prinesel raznih stvari iz pristana na otoku, sem zavfiskal od veselja. Prinesel mi je tisto, zaradi česar sem pisal materi. Bila sta dva zvezka očetovega Svetega pisma. Dve tanki knjižici, ki ju oče ni mogel več prebirati zaradi predrobnih črk Knjiga o Jobu in Knjiga psai-mov. Na vsaki strani latinsko besedilo, takoj poleg njega, v drugem stolpcu, italijanski prevod. Ni mi bilo prav, zato ker nisem dobil tudi zvezka, v katerem je govor o Davidu in o Samsonu, toda tudi teh dveh sem bil vesel. Saj sem mislil poprositi očeta, naj mi pošlje svojega Virgila, iz katerega mi je tolikrat bral in mi vsako besedo prevajal, toda v tisti knjigi ni bilo prevoda. Odšel sem v svojo sobo in takoj odprl zvezka — "Vir erat in terra Hus, nomine Job, et erat vir ille simplex et rectus, ac timens Deum et recedens a malo." "Natique sunt ei septem filii et tres filiae." Saj vendar takoj razumem vsako besedo! Vse je skoraj tako kakor v italijanščini; vse, razen tistega "recedens a malo"; kar mi je pa takoj jasno, samo če se ozrem na sosednji stolpec ... Oh, U človek Job v deželi Hus, ki je bil dober in pravičen, ki se je Boga bal in se ogibal zla in ki je imel sedem sinov in tri hčere! — "Et fuit possessio eius, septem millia ovium et tria mil-lia camelorum, quingenta quo-que juga boum, et quingentae asinae, ac familia multa nimis: erat vir ille magnus inter omnes Orientales." Oh, kako dobro vse razumem, da prevoda skoraj niti ne ne pogledam! Vse razumem; in kakor da tudi vidim vse. Sedem tisoč ovac se pase pod soncem po livadah, vse so bele kakor sneg; in medeninasti zvončki pozvanjajo na vratovih ovnov. Tri tisoč velblodov v dolgih vrstah prinaša skozi pustinje in oaze iz daljnih obmorskih mest vsak dan božjemu Jobu v deželo Hus česarkoli. Pet tisoč jarmov volov orje Jobove njive, številni hlapci pa gonijo na po-jišča petsto njegovih oslic. Ne, na vsem Vzhodu ni večjega moža kakor je on! Toda tukaj ne piše nič o konjih, ki jih jahajo njegovi sinovi, o psih, ki mu varujejo staje in šotore. Sam sestavljam nove latinske stavke. Gladko mi gre od rok, že imam kalup po katerem jih sestavljam. Saj je majhen slovar na koncu čitanke! Tudi to bom povedal, koliko mečev ima Job, koliko kopij in ščitov, ker že vem, kako se vsemu temu latinski pravi. Tudi hišo Jobovo bom opisal... Izmišljam, gradim, sestavljam, izgovarjam na glas in svečano ... Ko bi me zdajle slišal moj oče! Prav pravi, da je latinščina zvonek, poln jezik. Slišim, kako meketajo Jobove ovce, mukajo voli in hrzajo konji. Ko bi bil zdajle tukaj, bi mi dejal: — Vidiš, sinko, da ni tako strašno s tistim tvojim profesorjem. Kljub vsem mukam in težavam si se pri njem le nekaj naučil. Ko da je položil predte nekake mostove od italijanskih do latinskih besedi. Daj, premisli! Jaz bi se zamislil in dejal: — Res je, oče. — Sarap vztrajaj! — Bom. — Ne bodi malodušen! — Ne bom. In nov mir lega vame. Na lepem se mi prikaže raz- rednikova podoba. Nič več ni tako grda. Brez strahu in grenkega občutka jo lahko gledam Toda ne smem se ji približati, preden ne preberem takole še nekaj strani in se še marsičesa ne naučim. .Potem bo vse drugpče. * Ves popoldan sedim pri knjigi. Berem na glas z vedno večjim veseljem. Užitek čutim v posameznih stavkih iz psalmov. Na pamet se jih učim. — Vlado, po svečo pojdi! Vstanem, grem iz sobe. — Kaj pa delaš? — me vpraša teta. Ne morem več vzdržati. Vpi-jem: — Laudato Deum in sanetis eius! Laudate eum in tympano et choro, in cymbalis beneso-nantibus! — Glej, glej! — je za vpila teta. Kar hvaliti bi se hotel s svojo latinščino. Kaj ... Misliš, da nisem slišala, kako je s teboj? Misliš, da ne vem, da sediš zdaj v oslovski klopi? Zabolelo me je, toda zlomilo me ni. — Nikar teta! Kmalu boste videli. PROSTOVOLJNO DELO je v Sloveniji in ostali Jugoslaviji nekaj običajnega. Jucoslavija namreč ae dobiyt ameriških milijonov, kakor Grčija, a je mm veliko na boljšem, vilic obilici prostovoljnega dela. In to radi tega. ker gradi samo um, ne sa kake tujinske ekonomske Interese. Gornja slika prikasaje prostovoljce aa delu pri nekdanji mi Urni kjer je Tršaškk cesta še eenevana, osiroma dograjena e e e e e s e e e e o e e PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(K) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO Čez mesec dni se mi je nudila priložnost, na katero sem komaj čakal. Mi, kar nas je bilo "obsojenih", nismo pisali niti latinskih nalog več, ne domačih ne šolskih. Molčal sem, toda pazil; vse, česar sem se bil v šoli naučil, sem ponavljal doma, iščoč največ po Psalmih. Se bi bil čakal, toda v tisti klopi mi je bilo vedno huje. Vedno močneje sem čutil ponižanje in sramoto. Zadnji čas se mi je dozdevalo, da se Je vse pod menoj spremenilo v razbeljeno železo. V klopi sem sedel ko v mučilnici. Zaradi tega sem se odločil. Tudi jaz bom napisal mesečno šolsko nalogo. On jo bo moral prebrati. Videl bo, kako je sedaj z menoj. In vse se bo spremenilo. Bilo je prvo Šolsko uro lepega majskega dopoldneva. Že dolgo je pripravljal učence na to nalogo in pretil vsem tistim, ki je ne bodo dobro napisali. Odprl sem nov zvezek; napi-fcal sem kakor vsi drugi vse, kakor je narekoval. Name se ni niti ozrl. tn ko bi tudi bil opazil, da pišem, bi bil najbrž mislil, da se pripravljam sa prihodnjo uro. Takoj sem u videl, da mi gre vse bolje od rok kakor sem bil upal. Mnoge celo težje oblike so mi same silile v pero. Niti enega stavka nisem našel, ki mu ne bi •j bil kos. Končal sem, preden je potekel čas.. Sedel sem za katedrom. Nekaj je pisal in pogosto pogledoval po klopeh pred seboj. Toda tudi kadar je gledal, k6 da ničesar in nikogar ni videl. (Dalje prihodnjič.) NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA" J Naročnina sa Zdrafteae iriavs (Isvsem« Chlcags) Ia Kanade • fS.tf ns lete; |4.H ss pel leta; $t.M sa *etrt leta; sa Ckleage ta e Ceek Ce„ ff.St ss eelo leta; $4.W » pol » taesemstve $11, e e e e e e e e i e e e e e e e e e Naslov sa list bt tajniitvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS lessseeeeeeeeeeeeeeseeeeeeeseeeeeeeeeeeeeeeeeseeeeeee NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. .Obnovite jo čim yam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost O pismu iz starega kraja . Springfield, III. — Nedsvno sem prejel iz fcagorja ob Savi pismo od moje nečakinje Mary Goršek, v katerem opisuje, kaj je morala ona sama prestati In tudi splošno slovensko ljudstvo v času minule vojne. Toda vzlic vsem prestanim mukam in trpljenju je polna upanja in ponosno izraža, da bo slovensko oziroma jugoslovansko ljudstvo zgradilo boljšo in srečnejšo Jugoslavijo kot je bila kdaj prej. Njeno pismo se glasi v izčrpkih sledeče: "Dragi stric! Vaše pismo sem prejela. Prisrčna vam hvala zanj. Z velikim veseljem sem ga prečitala, s ponosom na glas, v uradu, kjer delam in ker sem razvidela, da ste zavedni in da kljub mnogih let bivanja v tujini niste pozabili na svojo rojstno domovino, kjer vam je tekla zibelka. Hvala vam za slike, ki sem jih bila zelo vesela. Solze so mi stopile v oči, ko sem jih ogledovala. Primerjala bi vas rada k mojemu očetu, ali kaj ko se ga ne spominjam. Spominjam se mojega očeta le toliko, ko je ležal v bolnici in smo ga hodili obiskovati, potem pa da smo po cele popoldneve preživeli pri njegovem grobu. Takrat mi je bilo štiri leta. Zgubo očeta sem pa občutila pozneje, ko sem se zavedala, kaj je, ko družina zgubi rednika. Kako srečno bi se počutila, če bi imela saj enega sorodnika po očetu v bližini. To ste edino vi in to tako daleč, da se ne bomo nikdar videli. No, sedaj vas prvič v življenju vidim na sliki. Pisali ste, da mnogo čitate o naši novi Jugoslaviji. Gotovo je vam znano o našem petletnem planu ali načrtu. Sicer so velike naloge izvesti jih, a izvršile se bodo. Naš narod, ki je bil vseskozi zapo-stavljan in teptan, si danes gradi in kuje lepšo in boljšo bodočnost. Iz ruševin si postavlja temelje, kateri se ne bodo dali več omajati. Sicer so med nami posamezniki, ki se jim vse to ne dopade. Zakaj ne? Zato, ker se je dvignil delavski in kmetski narod in prišel do svojih pravic, za katere se je boril leta in leta. Dobro se spominjam kot otrok tega, kako so se naši prvi borci borili za pravice delavstva! Kaj je bilo posledice tega? Bivši žandarji so jih lovili in zapirali kot izdajalce ali ubijalce. Nazadnje so po več let preživeli v glavnjači in marsikdo se ni več vrnil. To je bila bivša mučilnica ljudi, tistih ljudi, ki so se borili za delavske pravice, katere mu pripadajo. Ce bi bilo to že pred leti ne bi bilo treba, da je naš delavec iskal si boljšega in večjega kosa kruha v tujini. Žalostno, ker ga vam lastna zemlja in država ni mogla nuditi. Med njimi ste vsi naši Slovenci in drugi Jugoslovani, ki bivate daleč od svoje rojstne domovine. Vem, da je marsikomu solza spolzela po licu, ko se je spomnil, da mu lastna domovina ne more nuditi tega česar neobhodno potrebuje — vsakdanji kruh. Žalostno je, da so morali mnogi naši ljudje dati življenje za tujca, ki je mozgal njihove delovne sile zato, da se je dvigal kapita- progo Samac-Sarajevo in je zelo ponosna na to. Gotovo vam bo sama opisala ves potek gradnje omenjene proge. Prisrčno vas pozdravlja nečakinja Mici." John Goršek. Posluiafte vsako nodoljo prvo In najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicago od 9. do 10. aro dopoldne, postaja WOES, 1360 kilocycles. Vat** fo George Marchan. Dr. John J.Zavfrtnik PHYSICIAN and SUHOBON 3724 WEST teesMMM»aeseee»SMeeseeeeeeese»o#MMe»e»eeeesMsi ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tel. MICHIGAN 314S 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS FftOLETAftfci , Man* 3, ft4%. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. strani.) ničesar izvedeti, kaj se godi on' kraj železnega zastora, kje neki je poslanec Merrov dobil vse te podatke? Mar sta mu jih Stalin in Molotov poslala? Ali pa si stvari le izmišljuje? Večinoma je slednje resnica. franco v Španiji je na trdnem, posebno od kar mu prihajajo na ušesa vesti, da mu bodo Zed. države na temelju Trumanove doktrine čezdalje bolj naklonjene. Mar mu niso že od vsega začetka? španski republiki so odpovedale prodajati orožje, da bi se branila, Franco ga je dobil od povsod kolikor ga je hotel in zmagal s pomočjo Mussolinija in Hitlerja in pa s pomočjo "nevtralnosti" zaveznikov. Kardinal Spellman je torej to igro v Zed. državah v prid Francu dobro igral in v priznanje bo baje postal vatikanski državni tajnik «v praksi je že). Drmokrjcijo se dandanes različno razlaga. In vsi, ki jo tolmačijo, očitajo drugim, da niso demokratični. Profesor Andre Bonnard, ki poučuje v univerzi Lausanne v Švici, je vprašal, kakšna demokracija je boljša. N. pr. ali tista na Balkanu pred vojno, v kateri je bila svoboda tiska prilično velika, smeli so se vršiti tudi shodi političnh sku-pn, imeli so parlament in tako-zvane parlamentarne vlade, toda zaeno je bilo milijone ljudi v onih deželah brezpravnih, v pomanjkanju in nihče v vladi se ni brigal zanje. Ali pa je boljša taka demokracija, v kateri je omenjenih okraskov manj, toda milijone prej zanemarjenih ljudi pa je prešlo iz prejšnje zanemarjenosti pod nove vlade, katere se brigajo zanje in si prizadevajo, da jim izboljšujejo življenske razmere? Ti dve sorte "demokracije" je imela oziroma ima Jugoslavija — prvo po svetovni vojni št. I, in drugo po svetovni vojni št. II. V prvi je bilo veliko političnega prerekanja, nato diktatura, potem spet nekoliko politične demokracije in nato znova diktatura. V drugi je politične demokracije v kapitalističnem smislu malo, je pa toliko več ljudske in ves vladni aparat je usmerjen zgraditi iz vojnih podrtij ljudsko državo s smotrom ustvariti blaginjo za vse. In ako dogodki po svetu kaj pomenijo, pomenijo to, da prve sorte demokracija pada dočim se druga bolj in bolj širi, čeprav> jo v zapadnih državah označujejo za "policijsko" silo in za "totalitarno" vladavino. 2al, ker v zapadni demokraciji vsled od bogataških interesov monopoli-ziranega tiska in radia .ne moreš javnosti povedati, da "zapadna demokracija" podpira totalitarne režime kakor je Fran-cov v Španiji, monarhističen na Grškem, Čiang Kaišekov na Kitajskem in tako bi lahko našteli še celo vrsto dežel v Južni Ameriki in drugje. Tudi Čeftoslovaška se je pred dobrim tednom poslovila iz sistema zapfedne demokracije ter se nagnila v demokracijo "policijske države". To pomeni, da se bo socializacijo pospešilo, da se bo socialne reforme bolj negovalo in da bo vnanji in domač kapital ob svoje tovarne in rudnike, v kolikor že ni. V tej številki Proletarca je članek, kako je tuji kapital pred vojno izkoriščal rudniška in druga bogastva Jugoslavije, sedaj pa so državna posest in obratovana z vidika izboljšati življenje onih, ki delajo, ne pa bogatašev, kakor je bilo poprej. In vrh tega imajo ti novi režimi pogoje, da čim preobrat utrdijo, bodo v njihovih deželah razvili čimpopolnej-še svobodščine in s tem demokracijo ljudskih množic. 1 Senator Glen Taylor iz Iowe je pustil demokratsko stranko ter se pridružil Wallaceu za graditev "tretje" stranke. Skupno sta izjavila, da je demokratska stranka posest koruptnih bossov v velikih mestih, posest bigot-skega juga, Wall Streeta. milita-ristov in privilegijev. V taki kompaniji ni demokracije. In rekla sta — povsem upravičeno, da je republikanska stranka posest istega Wall Streeta, čika-škega Roberta R. McCormicka, senatorja Tafta in pa Zveze in-dustrialcev ter Trgovske komore. Kaj moreš v takima strankama storiti za demokracijo? Wallace, ki se je gibal v kapitalističnih krogih vse svoje življenje, je to spoznal in se pravočasno odločil jim dati slovo. S senatorjem Taylorjem bosta lahko veliko storila — in če bosta— jima bo pomagala vsa tista ljudska množica, ki hoče iz kapitalistične vihre v mir. Mrs. Eleanor Roosevelt je zelo pohvalila konvencijo organizacije, ki se iirtenuje "Americans for Democratic Action". Vršila se je v Philaddphiji. Udeležili so se je konservativni "liberalni" unijski voditelji (David Dubinsky itd.), dalje intelektualci, posebno pa je Eleano-ro razveselilo veliko število mladine. Dalje pravi vdova pokojnega predsednika Roosevel-ta: "Le take skupine lahko uspešno nasprotujejo Henry Wallaceu ne da se jih bi moglo dol-žiti, da pri tem goje kake osebne interes e." — "Liberalna" stranka v New Yorku, ki tudi spada v skupino "Američanov za demokratično akcijo", se je v nedavnih nadomestnih volitvah v New Yorku veliko bahala, kakšen vpliv da ima. a je propadla z demokratsko in republikansko stranko vred, četudi je bilo vse časopisje na njihovi strani. Mrs. Roosevelt je krenila zelo na desno. Ako misli, da deluje za demokracijo zato ker Wallaceja ter njegovo progresivno gibanje pobija, je v zmoti. Torej ker ni za progresivno gibanje, kateremu sta sedaj Wallace in Taylor na čelu, nima druge alternative kot biti za Tru-mana in za njegov kabinet generalov in "wallstreetovcev". Podpirati te ljudi prav gotovo ni gibanje tistih Američanov, ki so resnično za "demokratično akcijo". "Sanse" Američanov za demokratično akcijo so zbite iz desk in zložene na pesek. Novembra bodo ti "Američani za demokratično akcijo" zelo raz- NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENSCWE STA ANGLEŠKO -SLOVENSKI BESEDNJAK * 7 Cena $5.00 IN ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO Cena $2.00 Avtor o Vek knjig j« D«, r. J. KEKN NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL . -nit i '«f In A li »t Kdo zafenjo uničujočo gozdne požara Kadar je vreme suho, vroče gre sprehajati v bližnji gozd kak in vetrovno, nastane v gozdna- mestni človek, ki se rad naužije tih in travnatih predelih dežele svežega zraka. Nihče mu tega ne nevarnost požarov, ker v takem vremenu lahko najmanjša iskra povzroči uničenje na tisoče akrov gozda, kakor tudi naselij in poeestev, farm in celo mest, ki leie v obsegu požaru izpostavljenih gozdov. Mnogo uničijo požari tudi divjačine. V letošnjem oktobru je prevladovalo v mnogih vzhodnih državah suho vreme, kakršno navadno zadene mnoge zapadne predele naše deiele. Posledice te suše so bili veliki gozdni požari v tako imenovanih New England državah. Najbolj je bila prizadeta država Maine, v manjšem obsegu pa tudi sosednje države in precej ao divjali požari v predelih države New Jersey in New York. zameri, bedasto pa je, da ne pomisli, ko recimo stresa svojo še gorečo pipico ob kako drevesno steblo in s tem spusti v travo iskro; ki pozneje zaneti požar. Ali pa recimo, da ima s seboj družino, ki si hoče na prostem po-streči s toplo večerjo ali prigrizkom. Zakurijo ogenj, imajo se imenitno, potem pa odidejo, ne da bi najprej dodobra pogasili žerjavico. Taki piknikarji so napravili deželi že ogromno veliko škode na gozdeh ... Včasih dobi kak stari očka, ki živi v bližini gozdnih predeli j idejo, da je treba gosto grmičevje požgati — pa zaneti požar, ki ga ni mogoče več zaustaviti. Mr. Davis pravi, da je na ta način zapadlo požarom mnogo naših Medtem pa, ko pravimo, da je i gozdnih pokrajin — v zadnjih očarani, če že prej ne. Člankar K. M. Landis II. pravi, da se naša vlada in javnost zelo interesira, oziroma zgraža nad pomanjkanjem demokracije v Jugoslaviji in v Bolgariji, je pa čisto brezbrižna, kaj se godi v državama Mississippi in Georgia, ter drugod tam okrog, kjer demokracije še nikoli ni bilo razen za izvoljeni belopoltni privilegirani sloj. Predsednik Truman je naredil dve zmotni potezi. Prvič, ker je ameriškim 2idom (v mislih na njihove glasove) obljubil razdelitev Palestine in pa črncem in drugim zapostavljenim manjšinam delovati za postavo, ki bi diskriminacije prepovedala. Zaradi naših oljnih baronov, ki imajo v arabskih deželah oljne koncesije, je moral vzeti obljubo Židom nazaj, in muči se. kako bi vsled svoje druge obljube, potolažil "demokratske" torije na jugu. Saj bi slednji vendar lahko vedeli, da ni mislil na drugega kot na glasove! Toda republikanci, ki so na jugu brez moči, so se prilike poslužili in so Trumanov predlog postavili pred kongres: češ, ako ate demokrati res za demokracijo in take lepe stvari tudi v južnih državah, ali nas boste podprli? Oboji blufajo in mečejo ljudstvu pesek v oči, ker se love za glasove. "Slovenci v Ameriki! Mi imamo v begunstvu 14,00 sinov in hčera naše krvi," vzklika v u-vodniku "A. D." z dne 24. feb. in v njemu razlaga, da jih je treba privesti sem v svobodo. S tem pa so stroški. Škofije sicer pomagajo, a denar pa je vendar treba zbrati med ljudmi, ki so z begunci "enake krvi". — Kar bi bilo k vsej tej begunski akciji dobro pojasniti je to — čemu so ti ljudje "naše krvi" bežali šele z Mussolinijevimi in Hitlerjevimi hordami? In mar jim ni nova Jugoslavija, ki rabi pridnih rok, obljubila, da bodo varni ob povrnitvi vsi, razen onih, ki so izvršili kaka tolovajstva in pa velika izdajstva nad narodom? Zakaj bežati iz svoje dežele šele ko je osvobojena? Ampak sedaj veter tako piha, da Trumano/a administracija podpira ubežnike (podpornike okupatorjev), Rooaeveltova pa je podpirala in bodrila partizane. Naj bo h koncu še omenjeno, da je prišlo v Zed. države pod označbo beguncev prilično slovenskih duhovnikov, ki sedaj v obliki "miaijo-nov" napadajo vlado svoje rojstne dežele in vse tiste, ki so se borili za njeno osvoboditev. Pač narobe svet. In narobe demokracija. "Chicago fhm and Time«", ki se oglaša za liberalen dnevnik, se zelo huduje nad Rusijo, češ, da je pogasila Čehoslovaško. Omenjeni dnevnik izdaja multi-milijonar Marshall Field Tik pred vojno je ustanovil dnevnik "Sun" (jutranji list v konkurenci proti "Tribuni", ki jo izdaja prav tak vnulthnilijonar Robert R. McCormick. Ampak Marshall Field je bil takrat za Roosevelta in New Deal. Sedaj je konservativen in proti Wallaceu in protisovjetski. Taka je naša "svoboda tiska". Če nisi multimilijonar, ne moreš izdajati angleškega dnevnika. Od bogataške familije "šestdesete-rih" pa ne moreš pričakovati drugega kakor bogataško ideologijo. Unija ACWA, v času, ko ji je načeljeval pokojni Sidney Hill-man, je zbrala nad četrt milijona dolarjev v sklad za ustanovitev delavskega dnevnika. Pričela ga je izdajati čim je bil po prvi svetovni vojni uničen newyor-ški socialistični dnevnik "Call". Za glavnega urednika je bil imenovan — Norman Thomas. Novi dnevnik (Herald) ni bil ne socialistični, ne delavski. Ko je četrt milijona pošlo, je prenehal. Danes nima ameriško delavstvo niti enega dnevnika, razen "Daily Workerja", ki pa ni ne v unijah, ne med delavstvom in v javnosti smatrqn za kaj drugega kot za komunističen dnevnik. A uspeva pa vendarle—in to že mnogo let. In če komunisti lahko izdajajo svoj dnevnik — seveda z velikimi žrtvami — čemu bi ga unije ne mogle? — Da, zmogle bi ga, ker namesto da trošijo stotisočake za oglašanje svojih stališč v kapitalističnem tisku, bi lahko izdajale svoj dnevnik. Toda kaj bi jim koristil, ko pa nimajo v politiki nič boljšega stališča kot demokratska in republikanska stranka? Zato se je tudi omenjeni poskus unije ACWA tako ponesrečil. In socialistični dnevniki pa vsled perse-kucij in pa ker je zmanjkalo med Američani stare sorte bojevnikov za socializem. Katoliški Slovaki v New Yorku so postavili pred uradom sovjetske diplomacije, ki zastopa svojo državo na konferenci Združenih narodov, piketno linijo. V nji so nosili napise, polno očitkov proti Stalinu, z zahtevo ria ZN, naj pohod Rusije ustavijo in osvobode Slovaško izpod "krvavega boljševiškega tiranstva". A ko sta vladala Slovaško Hitler in njegov kvizling monsignor Tiso, so pa bili klerikalni Slovaki v Ameriki povsem zadovoljni. Hitler je šel ln monsignor Tiso je bil vsled izdajstva obsojen v smrt. Vse tako izgleda, da se bodo morali klerikalni Slovaki v tej deželi vzlic Trumanovi doktrini sprijazniti z dejstvom, da klerika-lizma na Slovaškem ne bo več nazaj In to je za njihno zaostalo deželo jako dobro znamenje. "Sveta dežela" je dobila v tedanji civilni in verski vojni med Arabci In 2idi, in vsled angleške nerodne politike tolikšen "bladk eye", da ga ji noben "steak" tie bo mogel odpraviti. To velja tudi za biblijske Kgodbe o "sveti deželi" (n o njenih sosedah Ne da se utaj i ti—-krščanska in muslimanska ideologija sta šle k vragu. 9n s njima vred židovska. t. Ameriška draginja ima svatfe muhe. Cena potrebščinam se dvigne n. pr. 20 odstotkov naenkrat. In potem se jih zniža dva do pet odstotkov. O podražitvi kapitalistični tisk nič ne kriči. Vpije pa na vse grlo, kako gredo cene navzdol... Grki so po nazorih Američanov, ki so na Grškem za svetovalce rojalistični vladi in za bojevnike proti gerilcem, zelo ne-raodemi tudi v uživanju hrane. Največ jedo kruh, "ki ga namakajo v jezerih domačega olivnega olja". Američani jih uče, da naj jedo tudi krompir, in kmete, da naj čistijo hleve in štale in sploh da naj se v poljedelstvu in v živinoreji poslužujejo metod dvajsetega stoletja. Torej če ne drugega, bo saj ta ameriška učna pomoč nekaj iadala. Ce pa bi prišli do moči grški gerilci, bi modernizacijo dežele sami izvedli — brez da bi Ameriko kaj stalo. suša vzrok velikih gozdnih požarov, ne smemo pozabiti kar je rekel Clint Davis, direktor zvezne goadne službe za preprečitev goad nih požarov (Cooperative* Forest Fire Prevention, U. S. Forest Service) v nedavni Izdaji mesečnika DISASTER, kateri opisuje delovanje Rdečega križa v katastrofah. Mr. Davis v svojem članku objavljenem v tej publikaciji pokaže na nemarnost človeka, ki pogosto povzroči ogromno škodo in izgubo posestva in življenj. Mož podaja naravnost neverjetne številke, katere pa slone na podlagi uradnih seznamov o gozdnih požarih tekem dobe zadnjih petih let. škoda, ki jo povzroči gozdni požar, ni samo v zgorelem lesu, ali uničenih farmah in naseljih ter posestvih, prizadeva pogosto oddaljena pradelja, ki so bila odvisna od požganih krajev v pogledu pitne vode, mleka, sočivja ki zelenjave, sadja itd. Požari navadno uničijo drevje po farmah In v nemalo slučajih splošen pri-Mak na farmah. Prej lepe kraje spreminjajo v pustinje, katerih imamo po Ameriki radi požarov vedno več. 2u~ studenci in potoki pogosto uaahnejo, ko enkrat izgine gozd. ki jim je prej dajal zaščito pred pekočim soncem in zemljo odnašajočimi poplavami in neurji. Zdaj pa poglejmo kdo so ne-marneži in nepremišljeni ljudje, petih letih so taki dobro misleči, ljudje zakurili 24 gozdnih požarov v deželi. Blizu tem in zanikrnim kadilcem so posamezniki. ki imajo v sebi požigalsko strast in nalašč zažgo travnata predelja in gozdove. Pa tudi lastniki hiš, ki spomladi ali jeseni žgejo suho listje, vrtne odpadke, odsekano vejevje itd., zakrivijo mnogo požarov. Vzroki so mnogi, sempatja povzroči gozdni požar železniška lokomotiva, včasih pade na suho travo iskra iz kakega tovarniškega dimnika in požar je tu preden je sploh opažena nesreča. Strela je odgovorna za I0f/t gozdnih požarov.—V sodelovanju z zvezno gozdno službo priporoča Rdeči križ 1) zlomite vžigalico na dvoje preden jo vržete stran; 2) kurite ognje samo kjer je dovoljeno; 3) poli j te žerjavico z vodo ali pokrijte z zemljo; 4) ugasnite cigaretne in slične Ogorke; 5) vsa družina naj se ravna po teh pravilih. Common Council. Walter Winchell, ki se ponaša* da ga pozna vsa Amerika in da posluša njegove radio-ko-mentarje menda kar 50 milijo- ki povzroče in začno gozdne po- nov ljudi, je uvedel takozvano Mr V**8 Pravi' <** te~ slamnato glasovanje z vprašanjem, "koga si želite za bodočega predsednika Zedinjenih držav?" Dobil je kajpada veliko odgovorov. Na prvem mestu je general Eisenhower, in na drugem—Henry Wallace. Tniman, Taft, Stassen itd., itd. so daleč zadaj. In če bi ne bile volitve v Ameriki monopol dveh kapitalističnih strank, ki sta v bistvu ena, pa bi Wallace res. zmagal In morda tudi bo. Rezultat v kongresnih nadomestnih volitvah v New Yorku je to potrdil, in prav tako tudi Winchellovo "slamnato" glasovanje. 2elite najboljši Angleško-slo-venski besednjak? Ali pa An-gleško-alovensko berilo? Pišite po eno ali drugo knjigo v knjigarno Proletarca. Trvu stane $5, druga $2. Avtor obeh Je dr. Kern. Ko te vslod Zapeke počutite kot "FWTEKN KUŽEK" kom zadnjih pet let začeli 25% gozdnih požarov neprevidni ka-dilci—taki, ki vržejo ogorek cigarete ali cigare kamorkoli, ko drvijo s svojimi avti po naših cestah, ali pa ko se zabavajo na kakem poletnem pikniku, jesenskem lovu itd. So tudi taki posamezniki, ki zakurijo-v gozdu ali kaki visoki travi ogenj, da bi s tem pregnali kače. Včasih se Glavni projektant "Litostroja" (no-ve železarske tovarne v Ljubljani) univerzitetni profesor inž. Edo Mi-hevc v dražbi s pel I r jem Berglesom Vzemite Trinerjevo grenko vino! Vsebuje slavno kaskaro sag rad o. ki nudi udobnost in olajftavo glavobola, pomanjkanje apetita, razdrale-nosti in nervoznoeti zaradi zapeto*. TUDI dobršne količine važnega VI-ta m i na M IN tika prelakuiena ie-liftča kot kamelice, regrad, fenele In drugs. VARNO ta vwka«a člana družine ... priljubljeno že več kot 00 let. TVVTVfVVVVTVfVfTVVtfffVVfTVfffVfff¥fftttfifffffftfSf "PROLETAREC" je v novi Jugoslaviji dobrodošel list. V prejšnji je bil prepovedan. * 4 f NaroČite ga svojcem. Stane $3.50 za celo: leto. Pol leta $2. Naročite 90 čitalnicam tor bralnim društvom v volih rodnih krajih. - , < j \ V starem kraju tudi žele, da jim naročite \ ameriški družinski koledar Stono sa stari kraj $1.65. Z lanskim letnikom pošljemo oba ma $3. Dvo icnjrgi ta tri dolarje. Tiskovni ; wad slovenske vlade Seli, da pošljemo ljudem tam ilmvei izvodov Proletarca In Družinskega koledarja Ne odlaloitol Pošljite naročilo takoj! lUllltilAIHMIAilliilliii 11 iiii I IA PROLLTAKKC, Hard* 3, 1948. f Henry Wallace za lak mir, v katerem ne bo kali za novo svetovno vojno (Konec.) Način v preobrat nemške vzgoje Naloga Združenih narodov ne sme biti, da bi diktirali bodočo nemško vzgojo, kajti mi se ne terem se gotovo ne more reči, da zastopa marksistične tendence, urednik ocenjuje knjigi dveh ruskih izgnancev, ki pišeta o verskih pravicah v Rusiji. Na ravnanje ne bo le pomagalo odpraviti vojne, temveč nam bo nudilo več duševnega in materialnega blagostanja. S tem pa ne mislim kakšnega misijonskega pod vzet ja v svrho novega imperializma. Skoro polovica ljudi na svetu jspeli v tem, da so njihovi bi-rokratje upregli socialne sile v ■lužbo države. Med tem pa so smemo poslužiti hitlerjanskih podlagi teh knjig je urednik pri-sredstev, do bi požigali knjige, šel zaključka, da se je polo-Ja pa za svetovni mir vitalnega «a| cerkve v Rusiji definilivno pomena, da zagotovimo, da pru- izboljšal, sjaštvo in hitlerizem ter druge slične tvorbe ne bodo več dobile mesta med nemškim ljudstvom. Bodoče nemške učne knjige naj bi napisali tisti nemški učenjaki, ki imajo zdrav vpogled v realnost. Prepričan sem, da bi ti možje dali zadoščenje naukom o miru in mednarodni poštenosti ter tako stopnjema privedli nemški narod do spoznanja, da je pravica posameznika tako važna kot njegova dolžnost napram državi. Brez dvoma se je na tisoče nemških mladeničev vrnilo iz vojne razočaranih nad prusja-štvom in hitlerizmom. Pripravljeni so pomagati zgraditi novo demokratično Nemčijo in naša dolžnost bo, da jim pomagamo. Pri tej gradnji bomo potrebovali sodelovanja vseh Neriicev, ki bodo dokazali, da ne verjamejo v pravljico o "izvoljenem ljudstvu" in da so resnično proti doktrini, da je moč pravica. Ta nova vzgoja se mora izvršiti po demokratičnih načelih, ki temeljijo na svetovnem miru. Razumeti je treba, da \o ne pomeni, da bi šli Američani učit v nemške šole. Glavno je, da se prepreči vojna miselnost, tako da se v šolah ne bo več učila prevara kot krepostni nauk. Nikakor ne smemo dopustiti, da se bi vrnili v čase mehkega popuščanja, kakor sta to /ršili Anglija in Francija. Kajti cena za tako apisarstvo je pač prevelika v življenjih in denarju, da si bi še kdaj izbrali tako tragično pot. Wallaceovo razlaganje marksizma Do tu se je vsa moja razprava tikala prusjaštva. Sedaj pride na vrsto marksizem. Ta filozofija je v -nekih vpogledih dete pruajaštva, kajti njegov učitelj Marks se je vzgojil v Heglovi miaelnosti in Hegel je bil eksponent pruske drŽave. Tako na primer vidimo, da se je marksizem v bivši ruski tajni policiji poslužil Čeke, kakor se je prusjaštvo poslužilo Gestape. ampak marksizem ni nikdar propagiral mednarodne vojne kot sredstvo za dosego narodnih ?dločilo, ali bomo zasejali seme tretje svetovne vojne ali seme trajnega miru. Nova vojna bo gotova stvar, ako bomo dopustili, da se Nemčija spet oboroži bodisi materialno ali psihološko. Nova vojna bo možna, ako bomo prevarili Rusijo. Ta vojna bo možna, ako ne dokažemo, da j iivi v vzhodni Aziji. Sedem os smo zmožni po tej vojni dati mink teh nelna čitati in ne pisa-delo vsem in če dovolimo, da fa- ti, mnogi teh pa poslušajo radio šistični interesi na podlagi pro- in vedo, da se svet giblje ter so tiruskih predsodkov prevzame- odločni v tem, da se s svetom n^A^i Hnhrnh.t 8U.ta !io konlrol° na*e vlade Ako za- vred gibljejo tudi eni. Bodoči dobrobit sveta zavisi dne demokradje z Rusljo * J od sožitja med marksizmom, ka- vrcd ne idejo ^ Zttdovoljivi_ Zgodovina kaže da je v pre-kor se razvija v Rusiji, in med sporazuma čimprej, se resno1 Uk^U Jsak v*lUl rTar?d lmel Umokracijo, v kolikor jo bomo bcjim, da bo tretja svetovna voj-1 *?rillk0, da ^fjPT&A*"0' *nali prilagoditi razmeram tega na neizbeina Ako ne ide dJQ da je pornagal drugim^ Ako se stoletja. Stare sorte marksizem t a zaupljivega razumeva- taka. Prlhk? PraVifn° * ie trdil, da demokracija je le|nja med Rusijo fn Zed drfar izvaja, se odpro neizmerne prek seseda, ki nudi navadnemu «©- vamif obstoja neVarnost, da bo /eku fraze, ne pa delo ter da sta Rusija in Nemdja ej ali /cra vanjo rezultira v šibki ob- ,slcj sklenili prijateljstvo za sku„ iki vladavine. Mi, ki verjame-1 pno stvar mo v demokracijo, moramo pri-, Seveda, tla za tretjo svetovno tnali, da uam je moderna zna- j ,cjno lahko pripravijo tudi dru. lost s svojimi tehnološkimi iz- ge državc detudi w mi sledUi najdbami vred dala nove stekle- najboljšim smernicam. Taka uec, v katere pa se nismo vlili, vojna je na rimer možnfl CONGRESSMAN DRI*P • JI I I I » 1 BY YOMIH tkrne možnosti. Mnogi ameriški trgovci so to opazili v. manjšem obsegu v svojem Lastnem trgovanju. Čim bolj aorazumeli svoj pesel, tem bolj se je večalo njih blagostanje in tem več delavcev so zaposlili. Krščanstvo ni zve-zdogledo ali sai\javo. Ako se aplicira na svetovni obstg, po- vina demokratične miselnosti. I b['7rockLtl-1^^ično. Prijateljev Priznati moramo, da v neka- ene ideje, da zaneti svetovno re- se "f**"0 iadi ^l***1"*™0- «—. n—11 - .. moč y Mi kmalu ne po~ Ameriki imamo ae- .erih slučajiji so Prusi in Rusi1 volucijo, ali če bi biU britski in- potrebnim azumeli znamenja časa bolje tcresi spet naklonjeni' protiru-! L lego mi — in upam, da reakcio- skim aktvnostim v Nemčiji in v larni politikaši ne bodo citirali drugih državah, ^ga stavka in ga izločili z na-j Drugi možni vzroki za tretjo' menom, da dokažejo, da se za- svetovno vojno lahko nastanejo! /zemam za diktature. Prusi so vsled naših lastnih napak, kakr-; šne smo naredili po zaključku prve svetovoe vojne. Kadar na-j ,rod-upnik dvigne tarife in za-1 .. Mnmnx ^usi posvetili vso svojo pažnjo hteva od tujih narodov, da pla- ca ,na P01™*-lelu in so za svojo stvar navdu- cajo v denarju in ne v blagu, je Zapadne demokracije morajo '•ila r«r#\ i a I ti irlct «rA PronriAa M 1 _____,__s___> _ ii_ f «• » i __i_▲ l -----' z____▲___i__ ____ NOW CAN WE PROVE f UN-A THAT WAG* INCREASES ANJ* uli svoje ljudstvo. Prepričan >em, da je demokracija edini resnitai izraz krščanstva, am-Dak če noče, da se odtuji krščanstvu, mora biti mnogo bolj sposobna, da bo služila navadnemu človeku ter da bo znala odbijati zahteve sebičnih interesov. Po tej vojni bodo demokrati- ARE REALLY UN-AMERICAN _ daj najboljšo priliko, da doke- i>ri»§tvo "Na Jutrovčm"" št 477 j Joseph F. Dum, tajnik podružni žsmo, da ne želimo ossdlati *»o- fiNPJ $25; čiani drufttva pa $27, ce št. 48 SANS, poslal $«08 50 zr benega naroda« niti ne maramo skupno $52; društvo "Danica ' št. slečene: Slovenski delavski dom m upreči našegu denarja ali posla- 84VSDZ. $10; druitvo "Tabor", št. Waterloo Rd. $500; dramatično dru ti naših izvedencev po receptu *30 SNPJ. $10; po $S: »Frank Vr- Stvo "Anton Vcrovšek" $100; so-naše miselnosti tistim, ki tega ^k, Maple Heights in Frank An-, cialistični klub št. 49 JSZ $50; Mo 'drew; eden $1.60; dva po $2; eden Cilnikar $7; po $5: John Gorjanc b $1.50 in trije po $1. John Kane in E. 172nd St., Anton Peterlin. Mr. in Ahacij Prežel vsak po $5. in Miss Mrs. Frank Zafret in Louis Priiel: Vida Shiffrer $3, vsi v Clevelandu. Anton Fifolt $4; Ant. Zorko $3 50 Ivan Ručigaj, Brooklyn, N Y., eden $2 SO, filirje po $2, eden $1.50 ne marajo. Ampak mi verjamemo, jd a nas bodo mnogi sami kli- limo delo naših časopisov! Zaničujemo pa demagoitvo svetovno znanega lista A. D. Obsoja- rr.D prozorno gonjo črne reakcije lapram naprednemu časopisju od itrani urednika A. D. in njemu so-odnih ubežnikov. Najboljši odgovor na vsa podla jbrekovanja in klevete so doneski v obrambni sklad, katerega je prijel SANS. Samo fte $300 in $10,000 >o v skladu! To je odgovor na iz-dvanja. S tem boste povedali: KAJ PRAVITE! Cehoslovaika za lapadni blok do vsem izgubljena (Nadaljevanje s 1. strani.) znižanje življenskega standarda predvsem za industrialno delavstvo. Zato je vlada kmetom omenjenega dne izjavila, da kmetije v velikosti do 200 akrov ostanejo privatna posest. Razdelilo pa se bo velepose-stva med one, ki jih obdelujejo. Prav tako bodo razdeljena cerkvena veleposestva, toda lastnikom (škofijam, samostanom itd.) bo država zemljo plačala. Tako bo Čehoslovaška v nekaj letih postala ena najvzornejših socialističnih držav na svetu, ker ima že doJgo let razvito industrijo, umno poljedelstvo ter izboren šolski sistem. prej v trgovinsko vojno in naposled v krva/i spopad. Krist je učil, da lačne moramo nasititi, nage obleči, bolnike tolažiti in nesrečne obiska vati. Dalje je učil, da pošteno ravnanje s svojim sosedom ie božje opravilo. Ampak • sosesčina v čni kapitalistični narodi morali i njego/tm času je bila omejena posledica ogorčenje, ki vodi naj- izpričati praktičnost svoje veic. poslej *30.30 aa pevsko društvo in d*a P° dokazati, da so zmožni dati delo vsem ter da bodo znali izkoristiti vse naravne vire. Dokazati bodo morali, da so v stanu izenačiti ljudsko konsumno zahtevo s produktivno silo. Pravica do stalnega dela in poštene plače je potrebna za dostojni obstoj človeka. Ako bodo zapadne demokracije zmožne dati delo vsem in povečati produkcijo, tedaj se jim ni treba bati obnove stare komunistično^ propagande od znotraj. Ako pa ne bodo tega storile, tedaj je taka propaganda neizbežna in nobena ruska, naša ali katerakoli druga vlada je ne bo mogla preprečiti. V slučaju daljše nezaposlenosti bo edino vprašanje, ali prevzame Pcmagati moramo Kitajski in Indiji. Z Nemčijo moramo postopati odločno in pošteno. Z Rusijo moramo ravnati pravično in pošteno ter moramo biti tolerantni in ji celo pomagati v njenih prizadevanjih, da reši svoja ekonomska vprašanja na njen lastni način. Z demokratičnimi vzgledi moramo dokazati, da smo zmožni dati delo vaem ter da smo zmožni spraviti v tek vso produkcijo v korist navadnega človeka. S sodelovanjem z ostalim sve- Anton Jereb iz Peck Ave., Cleveland. O., izročil $10. Diktator Franco so utrjuj« Španski diktator Franco je na konju. Zed. države mu gredo bolj in bolj na roko. Katoliška cerkev je stoodstotno z njim. Sedaj mu je odprla meje tudi "Slovan" in podružnico it. 59 Sans. Frank Mohorčič, Euclid, Ohio , , , .. . lM , . . iziočil $10. _ Druttvo M. 65 SNPJ, Mulberry. I Francija. Socialistično glasilo L Progresivne Slovenke, krožek 2, Kansas, $10; poslal tajnik Karl | Populaire ie vlado, v kateri je stremljenj. Marksizem ne verja-, vlado jaška ali marksistična me, da je en narod boljši kot drugi. Razne marksistične aktivnosti zadnjih predvojnih let so bile posledica bojazni pred Nemčijo. Rusi, ki so glavni eksponenti marksizma, so bolj verni nego Prusi in večina ruskega naroda je še vedno verna ter ima več prilike za versko izražanje kot so ga imeli Prusi pod svojim režimom, kateri poveličuje nasilstvo svojih tevtonskih bogov. Vprašanje verske svobode v Rusiji je vzbudilo pozor angle^ ške cerkve na Angleškem in katoliške cerkve v tej deželi. V eni zadnjih izdaj katoliškega mesečnika Commonweal, o ka miselnost. Verjamem v demokracijo, ki bazira na socialni pravičnosti tistih modrih mož, ki so sestavili ameriško ustavo ter sprejeli zakon civilnih svobodščin. Mi verjamemo, da je mogoče spraviti v sklad te pravice in dolžnosti, katere zahteva od nas splošni dobrobit. Dalje verjamemo v versko strpnost in v ločitev vere od države, ne smemo pa pozabiti prižgati luč razumevanja, da bomo lahko zrli dejstvom v obraz. Možnosti za tretjo svetovno vojno Letos ali prihodnje leto se bo Ali že imate Ameriški družinski koledar 1948 Ako fte ne, ln če je vam nerodno iti na pošto, si ga lahko aa rotite pe COD, to je, da go plačate poštarju kadar vam ga dostavi na dom. Izpolnite sledeči kupon, isrežite ga in ga dajte v kuverto na naš naslov?* -—'i HROUETAREC, 2301 S. Lawndale Ave., Chieago 23, 111. Cenjeni: Prosim pošljite mi Ameriški družinski koledar 1948 ki vsoto bom plačal poštarju ko ga prej me m. Razumem, da me bo to stalo $1.71 za COD stroške. Poštnino pa plačate vi. (Opomba.—Za vsak dolar, poslan po COD, je treba plačati poftU lSc in sa M. O. 6c.) Pošljite mi koledar na sledeči naslov: IME ..................................................................C------------------ NASLOV ............................................................................... DRŽAVA ...............................-................................................. * #j .. ...............■ i P ii» na par milj. Danes je zrakoplov epremenil ves svet v eno samo soseščino. Politika dobrega sosedstva doma in po svetu je kr-rdanska politika. Tisti, ki uče izolacionizem ter seje jo sovra- _______ ____ štvo do drugih narodov, učijo j tim bomo dvignili svoj la^tni spremenjeno obliko prusjaškega iwijenski standard, obenem pa nacizma in edina posledica ta bpmo pomagali dvigniti življen- ski standard drugih nafodov. To ne pomeni, da bomo vzeli kruh iz ust našiJbi otrok, da nasitimo otroke drugih narodov, ampak da bomo pripravljeni sodelovati z vsemi v prizadevanju, da se kega pridigovanja bo vojna Ako hočemo imeti mir, moramo z drugimi narodi ravnati v duhu demokratičnega krščanstva. Naša vera se mora izvajati na praktičen način. Na primer v naših odnosih do Kitajske mo- uposlijo energije slehernega, ramo paziti, da izboljšamo njen tako da bo naša zemlja čim po-materialni in duhovni položaj v polnejše služila vsemu člove-dobrobit njenega ljudstva. Tako i štvu. Poročilo odbora za svobodo tiska (Porote blagajnik JOHN POLLOCK) $5, edtn $2 in za tri po $1. Frank Alesh, Chieago, 111., je poslal $146.50, nabiralci: Frank Alesh. Milan Medveiek, Frank Japich, Frank Bizjak in John Potokar. Prispevali so: Podružnica it. 25 SANS $50; Anton Garden $10; po $5: Louis Zorko, Milan Medvešek, Vli.-cent Cainkar, Mr. In Mrs. Frank Udovich; po $8: Frank Sodnik, Mr. in Mrs. John Potokar, osem pri-spevateljev po $2, 43 po $1 in trije po 50 centov. Frank Alesh poslal ponovno $150 za Federacijo SNPJ za okrožje Chieago, 111., $100, za podružnico št. 25 SANSa $50. John Benčina, Daise Ave., Cleveland, O., poslal $10. članica Progresivnih Slovenk Alice Mirtich izročila nabrano med članicami $5. Matt Tušek, Power Point, O., poslal $46 za sledeče: društvo it. 356 SNPJ $19; po $5: Jacob Ber-gant, Charles Bogataj, Jacob Tau-char. Matt Tušek, Anton Romshak, Thomas Mrcina; dva po $2 in dva po $1. Frank Tegel, Euclid, Ohio. $5 za društvo "Cvetoči Noble", it. 460 SNPJ $10, *upaj $15. John Shular, Arcadia, Kana., poslal $6.50 za društvo št. 206 SNPJ. Joseph Kovacevich, Cleveland, O., je izročil $76, prispevali so: Narodno Vječe Američkih Hrvata i Hrvatica $50, Mrs. Marija Buhac $10, trije po $2 in deaet po $1. Ludvik Medveftek izročil $5, katere )e prispeval Jos. Anzek, East 221st St. Neimenovan prijatelj iz Cleve-landa izročil $80 Blagajničarka Anna Sever od društva it. Jt5 SNPJ, Oowanda, N. Y , piie: "Mani in članice naiega druitva nočejo saoatati, potil j am $25." Le tako naprej, zavedne dru-itvenicet Ignac Tominiek piie: "Naše društvo je majhno, pa vam pošiljam $5 za druitvo it 184 SNPJ, Springfield, 111.** Iz Moon Runa, Pa., ps poiilja Jaco Ambrozich $26 sa druitvo Dobri bratje" it. 88 SNPJ. Druitvo it. 735 SNPJ, Millard, Wis., $5; poslal Louis Zorman. V uradu "Enakopravnosti" so izročili Juliji J. Pire $93 sledeči: Iz Barber tona, Ohio, sem prejel pismo od članice Gospodinjskega kluba za somostojno druitvo "Domovina": "Citali smo, da zbirate V sklad za svobodo tiska. Vam pošiljamo $50, da pomagamo zamašiti široka usta A. D. Ob priliki pa se zopet oglasimo in povemo jokajo-čemu uredniku, kaj pravijo člani SNPJ. — Pozdravljeni in živela SNPJ, napredni listi in glasila ter svoboda tiska!" Iz Cantona, Ohio, piie Blaž Oder: "Po&iljam $35.50 od članov našega društva in to v odgovor uredniku A. D., ki Je tako firbčen, kaj pravijo člani SNPJ. Nai odgovor Je: $35.50 za obrambo naprednih listov! Strnimo vse naše vrste za obrambo pravic, katere imamo po ustavi Zedinjenih držav." Iz Buhla, Minn., piše Max Martz: "Prilagam petak v obrambo naprednega časopisja, prijatelj mi je izročil $1, torej ftest dolarjev, telim vam složno in uspešno delovanje!" Taka in enaka pisma prihajajo dnevno, zraven pa pišejo: "Poiljite nam nabirajne pole, da stopimo do prijateljev in da skupno pokažemo kaj pravijo člani in članice SNPJ in sploh vsak, kateremu je pri srcu resnica in poštenost." Gospodje, ki si zapenjajo ovratnike od zadaj, nas učijo, da so namestniki Krista, kateri pa je učil. da njegovo kraljestvo ni od tega sveta ter pognal farizeje in menjalce iz templja. Kaj pravite, gospodje okrog A. D., gospod Gabrovftek in nJemu podobni, kaj bi Kriat* napravil z vami? Ne da bi vas samo pognal iz templja, pač pa bi ie istega podrl do temelja. Krist je učil strpnost in ljubezen ln vi učite nestrpnost in sovraštvo; sejete neslogo in nezaupnost med rojaki — želi boste vikar, ne po krivdi naprtdne /Javnosti, pač pa po svoji lastni zsgrisenosti. Da je to resnica, vam kale j o doneski, kateri so samo aa tri stotake manjši kot 10 Ueoč dolarjev! V teku meseca smo prejeli sledeče dohodke: Socialistični klub It. 27 in pevski zbor "fcarja" $25 Fstor Strumbelj Uročil MO za fcuSr* Btfrrrank^Ksčar so prispevale $50. , Podružnica št. 51, SANS, Bar-berton, O., $25. Dr John Metelko v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue,. $15, in Frank ter Josephine Razinger, Becker Ct., $5. .Iz glavnega urada SNPJ, Chicago. 111., $1,000 in iz glavnega urada SANSa $213.75 in preje $125. skupaj $338 75, poslal Mirko G. Kuhel za sledeče, ki so prispevali: Po $10: Vinko Coff in John Smuk iz Cle-velanda, O.; po $5: Jennie Urbas, Detroit, Mich., Mary Vidmar, Johnstown, Pa.; Leo Polšak, Cleveland, O., in Steve Skorjanc, Indianapolis, Ind.; Katherine Krainz, Detroit, Mich., $2. To so prispevki na zadnji konvenciji SANSa. Nadalje ao med tem prispevali: podružnica št. 54 SANS, Chieago, 111., $86.76; podružnica št. 1 SANS Detroit. Mich., $58; Peter Benedict. El Cajon, Calif., $50; podružnica »t. 30 SANS. Sharon, Pa . $25; federacija SNPJ za vzhod*.! Ohio in Pennsylvanijo $15; podružnica st. 56 SANS. Milwaukee. Wis., $11. Oo $10: Društvo it 264 SNPJ, federacija SNPJ za južno Colorado in New Mexico in Rose Sajovic, Chicago, 111. Frank Babich. Detroit. Mich., $6; Frances in Jos. Omerza, Berwyn, 111., $5; štirje po $2 in dva po $1. Jacob Ambrozich iz Moon Runa. Pa., Je poslal vsoto $300, katero Je prispevala federacija društev SNPJ za zapadno Pennsylvanijo. Frank Kovacich. tajnik društva it 117 SNPJ, Yukon, Pa., poslal $65; za društvo $15, po $5 pa za sledeče: Mr. in Mrs. Anton Kaferle, Mr. In Mrs. Anton Marinčič, Mr. in Mrs Frank Medved, in $3 za Mr. in Mrs. Grk man, pet prispevalo po $2, 19 po $1, dva po 75c in trije po 50c. ' Joseph Jež iz Warren, O., je poslal $32; druitvo "John H us" it. 321 SNPJ prispevalo $25 in $7 pa člani druitva, s pripombo "za ov> rambo proti reakciji." Louis Zabreznik iz Aeneas. Wash, poslal $5, enako s pripombo: Za obrambo proti reakciji," Theresa Gerael iz Aliquippa, Pa., je poslala $26.75 za podružnico it. 12 SANS $10, dva po $2, 11 po $1, potem trije po 50c in eden 25c. Tajnik druitva it. 205 SNPJ, Du-luth, Minn., F. J. Petrlch poslal $10. Rudolph Kovacich, Buhl, Minn., poShri $11. Sam je prispeval $5 in trije po $2 John Vitez, Bridgeport, O., poslal $17.80. Prispevali so: Federacija SNPJ za Ohio in West Virginljo $10, društvo At. 333 SNPJ $2, pet po $1 in eden 50c. Alexander Skerly, Export. Pa., poslal $85. katere Je darovala Federacija društev SNPJ. Anton Zornik, Herminie. Pa., poslal $5.90. nabrane med prijatelji svobodnega tiska. William F. Fug i na. Brooklyn. N Y , Je poslal $44 za sledeče: Druitvo It. 580 SNPJ $25; Joseph Petek $10; Frank Padar $5 ln dva po $2. Društvo it 18 SNPJ, Bridgeport, O., $80; poslala tajnica Mary Potnik. Iz urada "Proletarec", Chicago. 111., poslala A. Beniger $60. Peter Benedict, El Cajon, Calif., prispeval $50; dva po $2, dva po $1.59 in trije po $1, i/ j Dergan. . Blaž Odar, Canton, O., poslal $25.50. Prispevali so po $10: Junitz Club, Mr. in Mr. Mike Chock, Mr. in Mrs B. J. Odar; eden $2, trije po $1, eden 50c. John Krebel od kluba it. 27 JSZ, Cleveland, O., izročil $4; prispevala dva po $2. Gospodinjski klub samostojnega druitva "Domovina" $50 iz Barber-tona, Ohio. Max Martz, Buhl Minn., $6. Socialistični klub it. 118 JSZ, Strab&ne. Pa , $25; poslala tajnioe Frances Bartol. Podružnica it. 2 SANS, Chicago, 111., $25, poslal John Turk, tajnik Kiožek 9 'Progresivnih Slovenk*. Chieago, 111., $100. poslala blagajničarka Gloria Bohinc. Frank Groser. tajnik Slovenskega delavskega centra. Chieago. 111., jc poslal vsoto $200. To so prispevki, do&li do 12. februarja, ki jasno kažejo zanimanje napredne javnosti. Odbor pa se iskreno zahvaljuje in kliče: Naprej do zmage—naprej do cilja $50,000. Pokažimo, da če- tudi par socialistov, napadlo, a premier Robert Schuman odgovarja, da se idealov ne more je-sti. Francija ve, da ji je bil španski diktator sovražen. Ampak Francija tudi ve, da potrebuje iz Španije raznega sadja, rud itd. in da je Španija svoj čas ' kupovala francoski šampanjec, nakite za ženske, ko&meti-ke itd. Španski republikanci so torej s svojimi za mejnimi vladami in parlamenti bitko popolnoma izgubili. Diktatorja Franca se od zunaj ne bo porazilo, ker so Zed. države, Anglija in sedaj še Francija z njim. Ce bo kdaj iz-podrinjen, bodo to izvršile notranje sile. In padel bo, to je gotovo, vzlic klero - kapitalistični pomoči. Dobički železnic Ameriške železniške družbe so imele v prvih enajstih mesecih minulega leta $700,834.000 čistega dobička. Imenik zastopnikov Proletarca Kdor ieli prevaeti zastopstvo zs nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Ani. družinski koledar brošure in knjige, naj piše npravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. CALIFORNIA. Fonuca: John Pečnik. Oakland: Anton Tomšič. Lo« Angel««: Frank Novak. Ska Francisco: A. Leksan. COLORADO. ' Created Butte: Ant. Slobodnik. Pueblo: John M. Stonich. WeUenbnry in nkolica: Edward Tomiit. ILLINOIS. Chicago in okolica i Frank Bizjak, Joseph Oblak, Peter Verhovnlk in Frank Zaitz. La Sallo in okolica: Anton Udcvtch in Leo Zevnik. Jottph Ovca in John SpringfioUs Jotopfc Ovca in Goriek. Virden: Fr. Henoch. Waukegan-No. Cktcago: Martin Jud- nieh. INDIANA. IndianapoMai Maty Stroj. KANSAS. Armat Anton Shular. Arcadia i John Shular. Woat Minora!t John Marolt OHIO. A k roa-Bar ber ton: Mike Kopach in Alois Ocepek Bridgeport la okolica: John Vitez. Cleveland: John r£rebel, Anton Jankovich In Frank Hribar. Fairport Harbor: Lovrenc Baje. Giro cd t John Kosin in Andrew Krvi na. Lisbon-Power Point: Jacob Ber|tnt Maple Heights: Frank Volkar. Warren: Joseph Jet. MICHIGAN. Detroit-Dearborn John Zornik, Koršič. MINNESOTA. Bnkl: Maa Marts. CkUbolar: Frank Klun. Dnlutk: John Kobi. Ely: John Teran In Matt Praprot-ntk MISSOURI St Loels: John Spiller. MONTANA. Butte: Anton Zugel. Cm« Helena: Joseph Kike lick. Rod Lodge: K. £rsoolnik. NFW JERSEY. Ellanbotkt Aratlia Oblak. NEW MEXICO Oallep: Mary in Jennie MarinAek. NEW YORK. Gowanda. Jantts Oekleva. _ PENNSYLVANIA. Aliewippot Geo. Smrokar. A vel la: Frank Bregar. Carmichaels: Anton Zupančič. Crafton-Moon Run: Jennie Jerala. Canonsburg-Strabane: Jacob Pav-ČIČ. Export: Jos. Briti.. Forest Ckjrt Anthony Drasler Jr. Herniate: Anton Zornik. Johnstown la ekelica: Frank Cvetan. La t re be: John In Mary rradet. Houston: Louis Brttz. Library: Nick Triller. Sharon: Josopi' Ovelbar. Potovalna zastopnika sa Proletarca, Joe AmeriAki druiinaki koledar in Majski Glas sa sapadno Penno Anton Zornik,. Herminie. za Cambria in Someiset okraj pa Frank (># tan, JekneteWB. WASHINGTON. Seattle. Lucas Debeljak. WEST VIRGINIA. Elm Grove t Frank Koseni. Star City« Lawrence Selak. Tkomae* Leaffcart We rdi nek WISCONSIN. Milwaukee I« Woat AlUe: Lou!« Bar borlch. Sheboygan t Frank Stfil. Wtltart: Matt Malnar. WYOMING. Kemmerer In okolica: John H. Kr-zlsnik. Reek Serines: Frank Remfla. Forest City: Anthony Drasler, Jr., _.Xrank Lebeo. A Yugoslov Wnkly Psvo»ed ta the Intfrwt of tht Worksn • OFPICIAl ORGAN OF I. S. P. and lit Educational Bureau PROLETAREC IOUC ATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 2105. PiklbM WmIOj tt 1301 So. LswofeW An. CHICAGO, ILL., March 3, 1S4S. 'OL. XLIIL Scarcity Can Be Arranged Back in 1929 American capitalism went into a ta lspi.i that threatened to be fatal to organized society because the economic system was producing surpluses which a predatory owning class could no longer sell at a profit. The trouble then was abundance, and because there was too much of the good things of life millions of people were jobless and desperately poor. Abundance is the on£ thing that a private-profit economy can not tolerate. It must have workers who are poor enough to be forced to work regularly and under the dictation of an owning class. It also must have customers for the things that workers produce but which they dare not be permitted to consume if the owners of industry are to be able to sell surpluses at a profit. That President Franklin D. Roosevelt and his "brain trusters" correctly appraised the situation and then set about to preserve the system that favors surplus-grabbing owners was demonstrated by the speed which the "New Deal" administration resorted to a program of waste and destruction—waste of human effort and destruction of material wealth. Ta save capitalism scarcity had to be arranged. it it it We offer the above historical narrative as background for a brief examination of current American policies on the national and world front. People who believe that capitalism is heading for a tailspin may be right, if what they mean is that the old order of free enterprise and individual freedom is doomed. But they can also be wrong if they believe that an era of unemployment is on the way and that the debacle of 1929 is to be repeated. The owning class of America and their political servants have not forgotten the lesson they learned in 1929. And right now they they have an ace-in-the-hole that they did not know how to play during the final days of the Herbert Hoover regime. The hidden ace is the sinkhole for American surpluses which exists in war-wrecked nations throughuot the world. That, plus the government's policy of buying arid storing surpluses which can not easily be sent to other lands, can provide the scarcity) conditions which will keep workers on the job and under the domination of entrenched and predatory big business. it it it It is not because we object to helping poverty-stricken peoples that we picture foreign relief in the above light. But it is well for Americans to know that, in addition to feeding the hungry and building industries abroad, relief allotments can also be a factor for continuing a class relationship here at home which otherwise would founder upon the rocks of abundance. In the end, of course, America must either cease to be lavish with its resources or become a woefully have-not nation. But profit-takers are just as incapable as workers to look far into the future or to care about ultimate social welfare when immediate personal gains are to be made. Perhaps this should be the end of this editorial. However, it is not the whole story. In filling the needs of other continents capitalist U. S. A. is challenging the expansion of communist If. S. S. R. Should war develop between America and Russia this country could again find markets for its industries and profits for its owning class in destruction—in which case scarcity would be the only thing that anybody but labor exploiters would have plenty of.—Reading Labor Advocate. rm march or labor 3 OUT OP 4- HOSPITAL BIOS IN THE U.S. ARE IN GOVERNMENT HOSPITAl*. I I i^-AFL AT A BAmMONE MiMBENBi ir Monug vcmsp 1H*T NO ftiU MAN SHIP OUT WTfHOOT FIRST OON6PiaORHArO*QAP IS MORSTHAN EVlOftNCff OP THS I |MHiM>weAR) rr 16 PRD0P0*^poa. nMrnctAATiotf M THC V»*ON uABtu Ex-Soldiers Tell Story of Wanton Waste by Army Say Vast Stores of Food, Cloth-lac, Equipment. Were "Burned and Damped" WROTE TO CONGRESSMAN Declare Civilians Coo Id Have Used Supplies; "Navy last As Bad** About a month ago, Congressman Albert J. Engel, a conservative Michigan Republican* charged that high army officers obstructed him and other members of a House committee when they tried to investigate the army's wanton waste of food, clothing and military supplies. Soldiers who heard of his charges have written Engel many letters revealing additional facts, Engel told the House a few day« ago. He put some of the letters in the "Congressional Record." They are calculated to shock the American people and make them wonder whether the army really needs and would wisely use all the billions of dollars it demands. "On Guam (a tropical Pacific island) came loads of winter underwear," says one letter. "Was it returned or sent to needy people? No; it was put on the dumps." So were "refrigerators" and other thipgs. "Cans of food were dropped by the wayside, never to be retrieved." Other supplies the American people produced and paid for "went over the cliff." . It Waa "Orders" Another letter tells how lumber, which was scarce and "could have been sold for millions of dollars." was burned by the army in the "San Francisco area." "It was burned on the shore of the bay, in a perpetual fire, always under a military armed guard, who could offer no explanation. It was just orders.'" In "a southern camp," a letter reports, "large numbers of brand new radios were smashed and covered by tractors." "On his way home by ship," says a letter, "my nephew and others were ordered to throw overboard many barrels of best-grade machine oil, as well as a large consignment of new radios " i Now Tiros Into Oeeaa "During the time when tire? were scarcest," writes a man who served in Alaska, "you could walk for 29 miles on new ttres that had never been unwrapped, but were floaUng along the Alaskan shore." They had been thrown into thc ocean by the army. Another ex-soldier writes that, when he was in Alaska* "army clothing, weapons and equipment were destroyed," but "coke bottles" were saved and sent back home. An army transport pilot wrote Engel that "I have 30 clear pic tures of army and navy dumps. Material was allowed to deteriorate In the weather, then burned or hauled out to sea and dumped. "Much of the material was read ily convertible to civilian use. For example, Prestone anti - freeze, which is still hard to obtain, wool lined flying jackets, boots, trousers and gloves. Was "Horrified" "Also boxes upon boxes of hardware, such as vices and drills. There were uncountable tons of new aircraft parts and equipment of every description, including new Pratt & Whitney motors. "The plastic bags protecting those motors were cut open and the motors allowed to ruin in the weather. "I was horrified to see material UP, UP, UP, DOWN, UP... Prices went up. Labor complained. Prices went up some more. Labor complained again. Prices kept on going up—month after month. Finally labor said, "Something's got to be done aboul it." Nothing happened. / Then, a couple of weeks ago, there was a break in the commodity market. This provided a field day for some of the radio commentators and newspaper "experts." They explained it to the nation/it was the old law oif supply and demand at work. Prices had gone too high and consumer pressure was forcing them down. There was nothing to get alarmed about. The country wasn't heading for a major crash. And some of the commentators appeared unable to understand why the unions didn't announce immediately that they were forgetting about their plans for securing wage increases. Finally the market steadied. Prices started going up again. Bargains" started disappearing from the grocery counters. We're not experts, so we admit frankly we don't know what caused the market break. We do know a couple of things, however: There has been no real reduction in the cost of li ving. The "experts" who guessed wrong when the market was nosediving won't quit experting in self retributidn.—The CIO News. reflections By Raymond S. Hofsos In thc headlines was Chester Bowles, former OPA administrator, with a prediction of business recession and fairly large-scale unemployment. He also proposed a "federal program" which, he hopefully asserted, can "modify" (but not prevent) "the recession which our past mistakes have made inevitable." Like all other news stories, this one was read by only a few people and remembered briefly. And that's too bad; for what Bowles was talking about yvas millions of idle and displaced Americans, together with all the social controls that accompany recessions in nations that boast of their "freedom" just as surely as in those countries that are frankly totalitarian. I wish the American people would ask themselves some ques tions that are impliict in • Mr Bowls' warning: . ^ w . , 4 Why is it inevitable that the literally by the acre, hauled aut of | Amerlcan pe0ple ,g.ln must en dure unemployment? warehouses and dumped in the ocean.„ "Obviously," this letter con-cluRes, "something is wrong with the army system of handling a surplus. And the nsvy is just as bad." Double Play Congressman Javits (Rep., N.Y.) seems to think Britain is a little inconsistent on Palestine. On the one hand, the British declare .they intend to continue selling weapons to the Arabs. On the other hand, Britain has clapped an "embargo" on arms for the Jews, and even turned back and searched an American ship suspected of carrying weapons to them. The American government did not protest against this snd Is helping Britain enforce the embargo against the Jews, Jsvits said. Why should a let-down in demand for human labor be feared? What are the mistakes that have made recession Inevitable? If those questions were pondered, and if depression's victims were objective enough to go wherever analysis takes them, it wouldn't be long before most people would recognise the basic mistake which Bowles—and other do-gooders who want to "modify" the capitalist economy but not replace it was a more social way of life— talks about In vague and general language. e • o The really big mistake for which people havelo pay is toleration of the private ownership of industries which are basic to the welfare of everybody. From that mistake issue the evil consequences which Bowles tells us we will have to face. To begin with, private ownership of the nation's economy is linked inseparably with the profit motive. That means that the people who need the products of industry will not be permitted to exploit the nation's resources nor use the massive tools of production. That suggests the explanation of why it is that people fear unemployment. The only reason why anybody stops work is thst he has enough of everything he wants. And that's the only reason . Why the private owners of industry close their industries and dis-employ millions of people. Owners' of canneries halt the processing of food when they have all the canned goods they want. Steel moguls cut payrolls when they begin to have more steel than they want. Auto companies limit the number of automobiles they are satisfied with the number of cars on hand. . . . And so on throughout the entire priv-ate-profit economy. s s s The above explanation of unemployment will seem superficial to people who read the pronoun "they" thoughtlessly. Perhaps YOU don't have enough of anything. Perhaps YOU want *.o eat well, wear good clothing, live in a better home and drive a new car Perhaps YOU are willing to worlr hard to get all the things you want. But THEY -r the owners — don't want those things. . . The difference^ desires is based upon the diversity of purposes which move YOU and THEM. For YOU are a consumer and want to USE the things your labor could In the Wind (From THE NATION) TWO »VIEWS cf the Freedom Train: (1) "The internationalist who lsoks to the day when people will all be citizens of one world— brothers all—I doubt If he would get mucft out of the Freedom Train. But it ought to warm the heart of anyone who ever had a doubt about the American people—their belief in their own traditions." (A Nashville. Tennessee, citizen, as reported by Gilbert Bailey in the New York Times Magazine, January 25.) (2) "The Southern tour of the Freedom Train was designed and carried out with the deliberate nope and intent of making an issue of racial segregation." (An editorial writer in the Talladega, Ala-bams, Daily Home, January 3.) TWO VIEWS of industrial paternalism: (1) "Harry Coen, (General Motors) vice-president for employee relations . . . got G.M. to offer $500,000 in prizes (autos, itoves, refrigerators, etc.) for the best letters on My Job and Why I Like it.' In came 174,854 letters from G. M. employees. . . . G. M. felt that it had got its money's worth." (2) "Robert N. Denham, general counsel of the NaUonal Labor Relations Board charged Gen eral Motors Corporation with an unfair labor practice under the Taft-Hartley act. He alleged it re fused to bargain with the CIO Auto Workers' Union on an insurance plan.'* (An Associated Press Washington reporter, January 28.) TWO VIEWS of a specter: (1) "Sir: The poliUcal situation is very bad for the Africans in the three East African territories of Uganda, Kenya, and. Tanganyika. Matters have come to such a head that the Africans find no other course open to them than referring them to the U.N. The Africans know that you always disUnguished yourself in the U.N. as a champion of freedom for all nations. I am directed to pass their case to you. I shall be glad if you will kindly send it on to the appropriate authorities." (S. Semakula Mulumba. representative of the Gataka, the Elders of the people in Uganda, in a communi-caUon sent November 18 to His txcellency Andrei A. Gromyko, 110 West Eighty-eighth St., New York City.) (2) "Inspector Lloyd E. Kelley has been appointed to form a police emergency unit which, he saftl, will be prepared to deal with any happenings in the capital 'like the Communist riots In Italy and France.'" (Another Associated Press Washington reporter, January 15.) TWO VIEWS of somnambulism: (1) "Even the dwellers in the pueblos . . . are participating more actively than ever in the stream of American life. Many are driven daily in buses to work on the Los Alamos atomic - bomb project in their state." (A writer in the December-January issue of Race Relations.) (2) "The average American reader in 1947 was first and foremost interested in 'his personal problems. . . . Psychology books were in tremendous demand, while material related to atomic energy was pracUcally untouched." (A publicist for thc American Library Association.) Rockefellers Were Immigrants, Teo Society editors have been making quite a "to-do" about the "Cinderella wedding" of Winthrop Rockefeller, heir to a Standard Oil fortune, ahd Barbara Sears, who was born Jievute Paulekiute. It is not surprising when two good-looking young people decide to get married, but what made this event glamorous news was the fact that in this case the bride was born "on the wrong side of the tracks"—daughter of Lithuanian peasant. Well, you don't have to go very far back down the Rockefeller "family tree" to find something less suggestive of aristocracy than the millions old John D. acquired by devious methods and left to his descendants. Originally, the Rockefellers were immigrants, too. They came from Germany, and John D.'s father, who was Winthrop's great-grandfather, was first a farmer and then an "itinerant peddler of patent medicines." There's nothing excessively aristocratic about the latter job.—Labor. Roll Profits Up in 1947 Even the A. A. R. admits that 1947 was a pretty good year for the railroads. The profits for Class I roads totaled $780,714,427, according4 to a "release" by the Association. This is an increase of nearly 36 per cent over 1646 and is the highest since 1929, with the exception of the war years. After paying interest on debt, rentals and other fixed charges; $480,000,000 was left for the stockholders, which is 60 per cent more than in 1146. Further exposing the widely circulated propaganda that wage increases requested and secured in 1946 by the unions would break the carriers, it was revealed that operating expenses, instead of going up, actually went down in relation to revenues. Highway to Hell Mankind seems to be going in a hurry. Never before in this world were so many men under arms in "peace" time. Never before was so much money being spent on armaments. Labor Battles 'Doctors Trust7 Asks British Parliament to Re-Affirm "NaUoaal Health" Plan As^a result of a struggle between the "Doctors' Trust" and the British Labor government, the latter is taking the extraordinary step of asking Parliament to again vote approval of a "national health" law which It passed some time ago. That law provides free medical service for every man, woman and child in England, Scotland and Wales. To compensate the doctors, the government would pay each of them $1,200 a year, plus $3 for each treatment they give • patient. This would add up to "good money," as pay goes in Britain. Fropsee Boycott The British* Medical Association, however, bitterly opposed the program and has sent ballots to all 56,000 doctors in the country, asking them to vote to "boycott" the plan, and refuse to serve patients under It. Parliament will undoubtedly vote for the plkn again The assured income offered by the plan will look good to many young doctors. If they start to "go produce, while THEY are Interest- j aiong" with the program, the older One war fought at incalculable cost is scarcely over before we start preparing for the next one. Russia is pushing her boundaries as fast as possible. The United States is financing neighbors who show signs of resisting Russia. The Mediterranean has now become a "U.S. Lake" which we must defend with blood and gold. The oil deposits of Iran and Iraq are politely referred to as of "vital interest" to the U.S.—when it comes to protecting them. A president's committee urges that we break a 170-year-old tradition and start compulsdry mili tary training of our youth, despite the considered opinion of many experts that the atomic bomb makes large standing armies pretty useless. And President Truman has a plan for standardizing the military forces of Latin America and Canada with those of the United States at an annual cost of $10,000,000 for 10 years, all to be paid for of course by Uncle Sap. Arc we all ready for the booby hatch? It looks like it. The second World War took a toll of 313,000 American lives and cost the country $340,000,000,000 or about 87 per cent of the entire national wealth. By 1972, because of benefits and other postwar costs, the figure will hit $700,000,000,-000. (Remember back when some of our conservative friends were yapping that another $3.000.000 relief appropriation would "bankrupt the nation?'1") Despite all thc advances of science which make a good life possible we seem determined to plunge ourselves into war. poverty and chaos. (We now have the power to blow the human race off the i face of the earth and if the earth is going to be populated only by maniacs it might be Just as well.) Only two ways out suggest themselves. 1. Declare war on Russia now, and try to get it over with before the universe goes to smithereens (Russia is the only block in the way of the "American century," isn't it?) 2. Declare peace now, demand abolition of universal training thru-out the world and complete disarmament thruout the world with effective control to that it is done. We favor trying the last one first. If that fails, we can try the first one last—and It may be the LAST. —The Racine Labor. Dr. Sabin Gives Grave Warning Startling Figures Reveal Lack of Medical Facilities for People Colorado is very proud of Dr. Florence R. Sabin. She was born in the famous mining camp of Central City in 1871 and in the intervening years she has gained international fame as a physician and authority on anatomy. Recently Dr. Sabln made a starting speech in Chicago at the NaUonal Conference on Rural Health. "Only 5,000,000 Americans enjoy adequate benefits of modern prevenUve medicine," she said. Of the total population of 140,000,000 persons, at least 40,000,000 live In* areas which have no public health service, and 95,000,000 live where such services fail to meet minimum basic standards. What should Uncle Sam do about it? Dr. Sabin says Congress must come to the rescue and make generous appropriations which will enable the states to put over broad programs to safeguard the people's health. What U.S. Tories Forgot to Say on Lincoln's Day NEW YORK (FP) — Lincoln's Birthday brought the usual avalanche of afterdinner tributes from GOP wheel-horses throughout the U.S. But Federated Press is willing to bet a waste basket of old press releases against a copy of the Taft-Hartley act that none of the Republican star speakers remind their listeners of these imnrtortal words by honest, old Abe Lincoln: There has never been but one question in all civilization—how to keep a few men from saying to many men: you work and earn bread and we will eat it. 4,796,399 Now Cars Sold In '47 by Auto Makors DETROIT—The automotive industry turned out 4,796,396 cars, trucks, and coaches in 1947, the Automobile Manufacturers Association reported. The total exceeds 1646 by M per cent, and was topped only by 1929 s factory sales of 5,»96,410 units and 1937's 4.806,974 can, trucks and coaches. Sales for December represented a 19 per cent increase over the preceding month and was 7.6 per cent higher than the previous record set for the year in October. •So**« M**f ed only ln SELLING the products of your labor at 4 profit. * ones will probably fall in line as time goes on. Roll Diesels Blamed The switch to Diesel locomotives is adding to the shortage of oil, according to the "Wall Street Journal." In the first eight months of 1947, the use of Diesel oil on the rails Increased 878 per cent over the same period of 1946, it reported Over 760 Diesels were put in service last year and 1,192 are now on order. C JL « I r. 4 n Cat«« Pil« Up Those members of the Bar elation who were shocked by a recent magazine article which declared that many American judges are "idlers, misfits, incompetents," should consider the situation In Washington's Municipal Court. There Is a backlog of 900 civil cases. That means litigants can't get action and, as a rule, it means tha poor man is the chief sufferer. Some of the judges work hard; some don't. PracUcally all of them take unreasonably long vacations. 1 O