PROSTORSKI VIDIKI FINANCIRANJA KULTURE IZ JAVNIH
SREDSTEV V SLOVENIJI
AVTOR
dr. Jani Kozina
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika,
Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana
jani.kozina@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0002-9438-6877
DOI: https://doi.org/10.3986/GV94101
UDK: 711.1:351.85(497.4)
COBISS: 1.01
IZVLEČEK
Prostorski vidiki financiranja kulture iz javnih sredstev v Sloveniji
Financiranje kulturnih dejavnosti na državni ravni je bilo v zadnjih letih v Sloveniji razmeroma dobro
preučeno. Kljub temu pa se dosedanje raziskave niso ukvarjale z vprašanjem lokalnega in regionalnega
razvoja. Namen članka je prikazati prostorske vidike financiranja kulturnih dejavnosti iz javnih sredstev
Republike Slovenije v obdobju 2007–2018. V ta namen smo preučili podatke Ministrstva za finance o pro-
računih občin. Rezultati prikazujejo vlaganja občin v kulturni sektor skozi čas, kar je v glavnem sledilo
makroekonomskim težnjam. Prostorsko gledano se prikazujejo razlike v višini in načinu vlaganj v kultur-
ne dejavnosti glede na razvitost občin. Statistična analiza je pokazala šibko, vendar statistično značilno in
pozitivno povezanost vlaganj občin v kulturne dejavnosti s kazalniki razvitosti občin.
KLJUČNE BESEDE
kulturni sektor, kulturne dejavnosti, ustvarjalne dejavnosti, kulturna dediščina, ustvarjalnost, ustvarjalno
gospodarstvo, inovacije
ABSTRACT
Spatial aspects of financing culture from public funds of the Republic of Slovenia
The financing of cultural industries at the state level has been relatively well studied in Slovenia in recent
years. Nevertheless, research has not yet addressed the issue of local and regional development. The aim
of this article is to present the spatial aspects of the financing of cultural industries from public funds in
the Republic of Slovenia in the period 2007–2018. For this purpose, we have analysed the data of the Ministry
of Finance on municipal budgets. The results show the municipalities’ investments in the cultural sector
over time, which mainly followed macroeconomic trends. Spatially, the differences in the amount and type
of investment in cultural industries are shown according to the development of the municipalities. Statistical
analysis showed a weak but statistically significant and positive correlation between municipal investments
in cultural industries and indicators of municipal development.
KEY WORDS
cultural sector, cultural industries, creative industries, cultural heritage, creativity, creative economy, innovation
Uredništvo je prispevek prejelo 16. februarja 2022.
9
Geografski vestnik 94-1, 2022, 9–30 Razprave
RAZPRAVE
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 9
10
Jani Kozina Prostorski vidiki financiranja kulture iz javnih sredstev v Sloveniji
1 Uvod
Kulturne dejavnosti imajo številne pozitivne vplive na rast in razvoj mest in lokalnih skupnosti, saj
se večja vloga kulturnega sektorja povezuje z višjo stopnjo gospodarskih dejavnosti, inovativnosti, upra-
vljanja in gradnjo skupnosti (Evans in Smith 2006; Ravbar in Razpotnik 2008; Grodach 2011; Ravbar
2011; Evans 2014). Ob tem je ključnega pomena ustrezna finančna podpora (Andersson 1985;
Aggarwal in Goodell 2014). Uspešno delovanje kulturnega sektorja je namreč v veliki meri odvisno
od financiranja iz javnih in zasebnih sredstev na ravni držav, regij, občin, podjetij in drugih organiza-
cij (Trupiano 2005).
Financiranje kulture na državni ravni je bilo v zadnjih letih v Sloveniji razmeroma dobro preuče-
no. K temu sta verjetno največ prispevali raziskava Srakarja (2015) in študija Ministrstva za kulturo
(Analiza … 2017). Kljub precej poglobljeni analitični ravni in zglednim mednarodnim primerjavam
pa se nobena od njiju ne ukvarja z vprašanjem lokalnega in regionalnega razvoja. Tako po besedah Srakarja
(2015, 24) ostaja odprto razmerje med državnimi in občinskimi proračuni za kulturni sektor. Kasnejša
Analiza financiranja kulture (2017) je sicer pokazala, da je to razmerje približno 1 : 1, vendar pa dlje
od tega podatka ni posegla. Na ta način so študije financiranja kulture v Sloveniji bolj osredotočene
na strukturno statistiko, sektorsko gibanje in mednarodne primerjave, medtem ko so prostorski vidi-
ki povsem zanemarjeni.
Namen članka je prikazati prostorske vidike financiranja kulturnih dejavnosti iz javnih sredstev
Republike Slovenije v obdobju 2007–2018. Raziskava se osredotoča na obseg in razporeditev finančnih
sredstev na ravni občin. V ta namen se naslanjamo na zaključne račune proračunov občin, ki jih zbira
in na svojih spletnih straneh objavlja Ministrstvo za finance. Struktura podatkov državnih proračunov
žal tovrstne analize ne omogoča. Podatke na lokalni ravni uporabljamo tudi za ugotavljanje poveza-
nosti financiranja kulture z razvitostjo občin. Na ta način članek odgovarja na raziskovalno vprašanje,
kako lokalne skupnosti neposredno spodbujajo kulturni in ustvarjalni sektor ter hkrati posredno vpli-
vajo na razvojne vzorce?
Uvodnemu poglavju sledijo metodološka pojasnila zbiranja in analiziranja podatkov, temu pa rezul-
tati z razpravo v poglavjih tri, štiri in pet. V tretjem poglavju so predstavljena vlaganja javnih sredstev
Republike Slovenije (državna in občinska raven) v kulturo. Četrto poglavje predstavlja poglobljeno pro-
storsko analizo zaključnih računov občinskih proračunov, peto poglavje pa njihovo povezanost s kazalniki
razvitosti občin. Glavne ugotovitve in nadaljnja raziskovalna vprašanja so združeni v sklepu.
2 Metodološka pojasnila
Proračun države ali občine je akt, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki
in drugi izdatki države oziroma občine za eno leto (Zakon o javnih … 2011). Ministrstvo za finance je
v zadnjih letih izvedlo reformo javnih financ, katere končni cilj je uskladitev javne porabe z napredno
mednarodno prakso, izboljšanje preglednosti in odgovornosti pri razpolaganju s proračunskimi sredstvi
ter izpopolnitev metod spremljanja in ocenjevanja izvajanja proračuna. Pri pripravi proračuna se upo-
števajo institucionalna, ekonomska, programska in funkcionalna klasifikacija javnofinančnih prejemkov
in izdatkov. Programska klasifikacija javnofinančnih izdatkov odgovarja na vprašanje, za kaj se pora-
bljajo javna sredstva. Posebej je določena za državni in posebej za občinske proračune, in sicer za občine
od leta 2006 dalje s Pravilnikom o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov (Pravilnik…2008).
Po koncu proračunskega leta, ki je enako koledarskemu letu, morajo država in občine pripraviti
zaključne račune svojih proračunov in pri tem upoštevati strukturo, vsebino in postopke njihove pri-
prave skladno s predpisi s področja javnih financ. Zaključni račun predstavlja prikaz predvidenih in
uresničenih prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov proračuna v proračun-
skem letu, za katerega je bil sprejet proračun. V zaključnem računu proračuna so tako prikazane tudi
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 10
vse spremembe sprejetega proračuna, uveljavljene med izvrševanjem proračuna, ki na podlagi veljav-
nih predpisov s področja javnih financ vplivajo na dejansko uresničitev proračuna (Proračunski … 2019).
Podatke o zaključnih računih, v katerih so nas zanimali vsi odhodki in drugi izdatki, za državo in
občine na svojih spletnih straneh objavlja Ministrstvo za finance (Financiranje…2020; Zaključni…2020).
Skladno s programsko klasifikacijo smo za analiziranje financiranja kulture na občinski ravni upošte-
vali proračunske programe in podprograme, kot so prikazani v  preglednici 1. Na ravni države so
proračunski programi primerljivi s proračunskimi programi na ravni občin, medtem ko podprogra-
mi zaradi raznolikosti ne omogočajo primerjave med obema prostorskima ravnema.
Podatke o vlaganjih občin v kulturo v obdobju 2007–2018 smo prikazali v obliki grafov in zemlje-
vidov. Opisno in kartografsko so vlaganja prikazana v obliki absolutnih (višina vloženih sredstev v evrih)
in relativnih vrednosti (delež občinskega proračuna). Povezanost med vlaganji v kulturo in razvitost-
jo občin smo prikazali s pomočjo statistične analize povezanosti (v obliki Pearsonovih korelacijskih
koeficientov). Podatke o  razvitosti občin smo pridobili na spletnih straneh Ministrstva za finance
(Financiranje … 2020). Čeprav se podatki nanašajo na raven občin in ne naselij, pa pri interpretaciji
rezultatov skladno z evropskimi praksami (Dijkstra in Poelman 2014) govorimo o stopnjah urbanizi-
ranosti občin, ki so značilne za slovenski poselitveni sistem (Ravbar 1997).
3 Vlaganja javnih sredstev v kulturne dejavnosti
Država in občine so za kulturo (programa 1802 in 1803) med letoma 2007 in 2018 vložile približno
3.686.000.000 evrov. Razmerje med obema ravnema je približno enakovredno. Ti podatki so skladni z ugo-
tovitvami raziskave Ministrstva za kulturo iz leta 2017 (Analiza…2017), ki ugotavlja, da v Sloveniji tako
kot v Evropi lokalne skupnosti praviloma prispevajo vsaj toliko ali več sredstev za kulturne storitve kot drža-
vni proračun. Leta 2015 je bilo takšno razmerje v 18 od 27 državah z razpoložljivimi podatki, tudi v Sloveniji.
Po omenjeni raziskavi se je Slovenija leta 2015 po višini javnih vlaganj (državni in občinski proračuni sku-
paj) v kulturo med evropskimi državami, ki v povprečju namenijo za kulturo 0,4% bruto domačega proizvoda,
uvrstila na četrto mesto. Prejšnja leta (od 2008 naprej), ko so država in občine za kulturne storitve name-
njale več, pa je bila Slovenija uvrščena bodisi na drugo ali tretje mesto (Analiza … 2017).
Sredstva za kulturne dejavnosti so naraščala do leta 2010, ko je bilo skupno vloženo prek 350.000.000
evrov letno. Tedaj je svetovna finančno-gospodarska kriza, ki je sicer nastopila že leta 2008, začela
11
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
Preglednica 1: Preučeni proračunski programi in podprogrami za kulturo na ravni občin (Pravilnik…2008).
18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE
1802 Ohranjanje kulturne dediščine
18029001 Nepremična kulturna dediščina
18029002 Premična kulturna dediščina
1803 Programi v kulturi
18039001 Knjižničarstvo in založništvo
18039002 Umetniški programi
18039003 Ljubiteljska kultura
18039004 Mediji in avdiovizualna kultura
18039005 Drugi programi v kulturi
18039006 Zoološki in botanični vrtovi, akvariji, arboretumi ipd.
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 11
12
Jani Kozina Prostorski vidiki financiranja kulture iz javnih sredstev v Sloveniji
50 000.000.
100.000.000
150.000.000
200.000.000
250.000.000
ob inečdržava
2008
0
2007 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018
e
v
ro
Slika 1: Gibanje javnih sredstev za kulturo v obdobju 2007–2018 (Financiranje…2020; Zaključni…2020).
20.000.000
40.000.000
60.000.000
80.000.000
100.000.000
120.000.000
140.000.000
160.000.000
2008
0
2007 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018
ev
ro
DRŽAVA – urejanje sistema in podporne
dejavnosti na področju kulture (1801)
DRŽAVA – ohranjanje kulturne dediščine (1802)
OBČINE – ohranjanje kulturne dediščine (1802)
DRŽAVA – programi v kulturi in mediji (1803)
OBČINE – programi v kulturi in mediji (1803)
Slika 2: Gibanje javnih sredstev za kulturo po posameznih programih v obdobju 2007–2018
(Financiranje … 2020; Zaključni … 2020).
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 12
puščati močnejše sledi tudi v slovenskem gospodarstvu (Verbič s sodelavci 2016), kar se je postopo-
ma poznalo v bilanci javnih izdatkov. Financiranje kulture je doživelo dolgotrajen upad in se je do leta
2016 skrčilo za več kot četrtino (27,3 %). Ponovno rast lahko zaznamo šele v zadnjih dveh letih opa-
zovanega obdobja (slika 1). Zgovoren prikaz ravnanja s  kulturo med upadom financiranja tega
sektorja je bila ukinitev Ministrstva za kulturo leta 2012 oziroma njegova pripojitev novemu Ministrstvu
za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. To se je zgodilo prvič v samostojni državi, kar je povzro-
čilo veliko nezadovoljstva med kulturniki. Takšna ureditev sicer ni trajala dolgo, saj je že leta 2013
Ministrstvo za kulturo znova postalo samostojen resor (Škrbič 2016).
Struktura zbiranja podatkov o javnih vlaganjih v kulturo na ravni države in občin omogoča podrob-
nejšo primerjavo na ravni programov. Država v nasprotju od občin skrbi za urejanje sistema in podporne
dejavnosti na področju kulture (program 1801). Ta program je v celotnem opazovanem obdobju doži-
vel najmanj nihanj. Podobno velja sicer tudi za ohranjanje kulturne dediščine (program 1802), za katerega
v precej večji meri skrbi država, medtem ko so bili programi v kulturi (program 1803) do finančno-
gospodarske krize enakovredno podprti na obeh ravneh upravljanja, zatem pa je država temu področju
veliko bolj odtegnila svojo podporo (slika 2).
Raziskava Ministrstva za kulturo je leta 2017 ugotavljala, da sta bili leta 2015 približno dve tretji-
ni sredstev proračuna Ministrstva za kulturo, ki je daleč največji porabnik sredstev za kulturo,
namenjeni Osrednjeslovenski regiji. Druga po vrsti je bila Podravska regija, ki je prejela dobro deseti-
no sredstev, tretja pa Goriška z dvajsetino sredstev. Regije, ki so leta 2015 prejele najmanj sredstev –
manj kot odstotek –, so bile Zasavska, Koroška in Spodnjeposavska (Analiza … 2017). Več kot očitno
se državna sredstva za kulturo zgoščajo zgolj v posameznih središčih, zlasti v Ljubljani in Mariboru,
medtem ko so ostala območja deležna precej manjše pomoči in vlaganj. S tega vidika je v smiselno pre-
učiti, v kolikšni meri kulturno dejavnost spodbujajo lokalne skupnosti same?
4 Vlaganja občin v kulturne dejavnosti
Skupni proračun slovenskih občin je bil v obdobju 2007–2018 v povprečju približno 2.150.000.000
evrov letno. Najnižji je bil leta 2007 in je naraščal vse do leta 2010, ko se je v Sloveniji odrazila sveto-
vna finančno-gospodarska kriza. Od tedaj dalje so proračuni občin sledili vzorcu krize v Sloveniji v obliki
črke W, pri čemer je šlo za dvojno dno; prvemu dnu je sledila rast, zatem pa ponovni padec (Stražišar,
Strnad in Štemberger 2015). Tako se je vrednost proračunov med letoma 2010 in 2013 zmanjšala za
11 %, čemur je sledilo leto 12 % rasti, zatem pa je med letoma 2014 in 2016 ponovno sledil 18 % padec.
V zadnjem obdobju se je višina proračunov ponovno vrnila na predkrizno raven, vendar so nova niha-
nja navzdol zaradi novih svetovnih kriz (zdravstvena, energetska, prehranska, vojaška in podobno)
ponovno na vidiku.
V obdobju 2007–2018 so občine za kulturne dejavnosti (programa 1802 in 1803) namenile pribli-
žno 1.642.000.000 evrov oziroma 6,38% svojih proračunov. Rast vlaganj se je iz predkriznih let nadaljevala
celo globoko v krizo in je z rahlim vmesnim padcem vrh dosegla šele leta 2012. Temu obdobju je sle-
dil padec, ki je trajal do leta 2016, ko so se težnje znova obrnile nekoliko navzgor. V  obdobju
2012–2016 je obseg vlaganj v kulturo upadel za 31 % (slika 3).
V opazovanem obdobju so največ sredstev za kulturne dejavnosti (programa 1802 in 1803) priča-
kovano vložile največje občine, ki imajo tudi najvišje proračune. Vendar pa te občine ne podpirajo nujno
kulture z najvišjim deležem svojega proračuna. Po tem kriteriju izstopajo predvsem nekatere manjše
občine. Tako lahko med najbolj »kulturne« občine v  Sloveniji uvrstimo Vipavo, Semič, Vitanje,
Majšperk, Sveti Jurij ob Ščavnici, Rogatec in Podlehnik. Med večjimi regionalnimi središči pozitivno
najbolj izstopajo občine Maribor, Lendava, Radovljica, Kranj, Ptuj in Ljubljana, najbolj negativno pa
stari industrijski središči Trbovlje in Jesenice, mlajši mesti Velenje in Nova Gorica ter Slovenj Gradec
(slika 4).
13
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 13
14
Jani Kozina Prostorski vidiki financiranja kulture iz javnih sredstev v Sloveniji
20.000.000
40.000.000
60.000.000
80.000.000
100.000.000
120.000.000
140.000.000
160.000.000
180.000.000
2008
0
2007 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018
ev
ro
ohranjanje kulturne dediščine (1802) programi v kulturi (1803)kulturni sektor (1802 in 1803)
Slika 3: Proračun slovenskih občin za kulturne dejavnosti v obdobju 2007–2018 (Financiranje … 2020).
0 20 40 60 80 100
km
Avtor: Jani Kozina
Vir: Ministrstvo za !nance, Geodetska uprava Republike Slovenije
© 2022, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
Višina sredstev v evrih
< 10.000.000
10.000.000–20.000.000
20.000.000–60.000.000
60.000.000–150.000.000
> 150.000.000
Standardni odklon
<–1,5
–1,5––0,50
–0,50–0,50
0,50–1,5
1,5–2,5
> 2,5
Slika 4: Vlaganja občin v kulturne dejavnosti (programa 1802 in 1803) v obdobju 2007–2018
(Financiranje … 2020).
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 14
Kulturni proračun je najbolj podhranjen v občinah, ki so v pretežni meri na tradicionalnih pro-
blemskih območjih (glej Kušar 2005). To so na severovzhodu države posamezni deli Goričkega, Prekmurja,
Slovenskih Goric, Haloz, Posotelja in Pohorskega Podravja. Zaokrožena območja predstavljajo še Zgornja
Savinjska dolina, Suha krajina, Zgornje Pokolpje in posamezna slabše dostopna območja Gorenjske,
kot na primer Jezersko in Železniki. Kulturna blagajna pa ni podhranjena samo v manj razvitih območ-
jih, temveč tudi v suburbaniziranih občinah v okolici večjih slovenskih mest, kot so Ljubljana, Maribor,
Celje, Ptuj in Kranj. Tovrstne suburbanizirane občine v veliki meri funkcionirajo kot spalna naselja.
Njihovi prebivalci se pretežno vozijo na delo v bližnja regionalna središča, tam pa hkrati zadovoljuje-
jo svoje prostočasne potrebe, med katere sodi tudi kultura (Bole 2004; Kozina in Bole 2018; Kozina in
Clifton 2019).
Občine so v obdobju 2007–2018 za ohranjanje kulturne dediščine (program 1802) namenile slab
odstotek (0,93 %) svojih proračunov, medtem ko so za programe v kulturi (program 1803) namenile
skoraj šestkrat več sredstev (5,44 %). Ohranjanje kulturne dediščine je med slovenskimi občinami v pri-
merjavi s programi v kulturi veliko bolj enakomerno financirano, kar je razvidno iz primerjave slik 5
in 6. Po kriteriju vlaganj v ohranjanje kulturne dediščine (program 1802) pozitivno zelo izstopajo le
nekatere manjše občine, ki se verjetno ponašajo s posameznimi elementi (ne)premične kulturne dedi-
ščine. To so občine Vipava, Sveti Jurij ob Ščavnici, Polzela, Oplotnica in Rogatec. Nadpovprečno izstopajo
še nekatere večje občine, kot so Ormož, Kidričevo, Rače - Fram, Miren - Kostanjevica, Ribnica in Črno-
melj. Med večjimi regionalnimi središči pozitivno izstopajo le gorenjske občine Kranj, Radovljica in
Jesenice (slika 5).
Pri programih v kulturi (program 1803) se kaže precejšnja polarizacija med Vzhodno in Zahodno
kohezijsko regijo. V obeh regijah sicer z nekaj izjemami izstopajo večja urbana središča. So pa v Zahodni
kohezijski regiji posamezne občine s podpovprečno podporo programom v kulturi osredotočene zgolj
v suburbaniziranih območjih mest v Ljubljanski kotlini in na Goriškem, medtem ko so v Vzhodni kohe-
zijski regiji finančno podhranjeni programi v posameznih občinah na suburbaniziranih območjih
Maribora in Ptuja kot na tradicionalnih problemskih območjih (Zgornja Savinjska dolina, Pohorsko
Podravje, Posotelje, Haloze, Slovenske Gorice, Prekmurje in Goričko) (slika 6). Občine v Zahodni kohe-
zijski imajo za programe v kulturi (program 1803) v povprečju še enkrat višji proračun od občin v Vzhodni
kohezijski regiji.
Znotraj programa ohranjanje kulturne dediščine (program 1802) programska klasifikacija javno-
finančnih prejemkov in izdatkov loči med podprogramoma nepremična kulturna dediščina (podprogram
18029001) in premična kulturna dediščina (podprogram 18029002). Razmerje med njima je bilo v obdob-
ju 2007–2018 približno 4 : 1 (slika 7). Medtem ko je gibanje vlaganj v nepremično kulturno dediščino
v veliki meri sledilo gospodarskim gibanjem pred, med in po svetovni finančno-gospodarski krizi, je
podpora premični kulturni dediščini precej bolj stabilna in odporna na zunanje vplive. Nihanje vla-
ganj v nepremično kulturno dediščino lahko med drugim povezujemo s stanjem in procesi v gradbeništvu,
ki je bilo med zadnjo finančno-gospodarsko krizo med najbolj prizadetimi panogami v Sloveniji (Stražišar,
Strnad in Štemberger 2015).
Sliki 8 in 9 prikazujeta vlaganja občin v nepremično kulturno dediščino (podprogram 18029001)
in premično kulturno dediščino (podprogram 18029002). Ker je bila večina sredstev v  obdobju
2007–2018 usmerjena v nepremično kulturno dediščino, se razporeditev na sliki 8 ne razlikuje veli-
ko od razporeditve na sliki 5, ki prikazuje vlaganja po občinah za ohranjanje kulturne dediščine v celoti
(program 1802).
S tega vidika je zanimivejše opazovati razporeditev sredstev med občinami za premično kulturno
dediščino (podprogram 18029002). Edina občina, ki proporcionalno visok delež namenja tako nepre-
mični kot premični kulturni dediščini, je Ormož. Sicer pa v premično dediščino tako po višini kot deležu
proračuna pozitivno najbolj izstopa grozd gorenjskih občin Kranj, Radovljica, Tržič, Jesenice in Kranjska
Gora, poleg njih pa še občine Tolmin, Ribnica, Šentrupert in Nazarje. Razloge za takšno stanje bi bilo
treba bolj poglobljeno preučiti na terenu. Vsaj za občino Ribnica lahko na ta način sklepamo, da je tak
15
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 15
16
Jani Kozina Prostorski vidiki financiranja kulture iz javnih sredstev v Sloveniji
0 20 40 60 80 100
km
Avtor: Jani Kozina
Vir: Ministrstvo za !nance, Geodetska uprava Republike Slovenije
© 2022, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
Višina sredstev v evrih
< 1.000.000
1.000.000–4.000.000
4.000.000–8.000.000
8.000.000–20.000.000
> 20.000.000
Standardni odklon
<–0,50
–0,50–0,50
0,50–1,5
1,5–2,5
> 2,5
0 20 40 60 80 100
km
Avtor: Jani Kozina
Vir: Ministrstvo za !nance, Geodetska uprava Republike Slovenije
© 2022, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
Višina sredstev v evrih
< 6.000.000
6.000.000–20.000.000
20.000.000–50.000.000
50.000.000–150.000.000
> 150.000.000
Standardni odklon
<–1,5
–1,5––0,50
–0,50–0,50
0,50–1,5
1,5–2,5
> 2,5
Slika 6: Vlaganja občin v programe v kulturi (program 1803) v obdobju 2007–2018 (Financiranje…2020).
Slika 5: Vlaganja občin v ohranjanje kulturne dediščine (program 1802) v obdobju 2007–2018
(Financiranje … 2020).
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 16
17
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
rezultat odraz vlaganj v Rokodelski center Ribnica (2022), ki od leta 2010 intenzivno skrbi za ohra-
njanje in razvijanje tradicionalnih obrti suhorobarstva in lončarstva.
Programi v kulturi (program 1803) so v primerjavi s kulturno dediščino (program 1802) bolj raz-
novrstni ter se delijo na knjižničarstvo in založništvo (podprogram 18039001), umetniške programe
(podprogram 18039002), ljubiteljsko kulturo (podprogram 18039003), medije in avdiovizualno kul-
turo (podprogram 18039004), druge programe v kulturi (podprogram 18039005) ter zoološke in botanične
vrtove, akvarije, arboretume in podobno (podprogram 18039006). V veliki večini je bilo gibanje pro-
računov za programe v kulturi (program 1803; glej sliko 10) v preučevanem obdobju stabilnejše od gibanja
proračunov za ohranjanje kulturne dediščine (program 1802; glej sliko 7). Razlog je verjetno v tem,
da je večina teh podprogramov institucionaliziranih znotraj javnega sektorja ter so na ta način precej
zaščiteni s strani zakonodaje in kolektivnih pogodb. Edina izjema so drugi programi v kulturi (pod-
program 18039005), ki so prvi manjši upad doživeli takoj ob nastopu svetovne finančno-gospodarske
krize, drugega večjega pa po letu 2012, ko je kriza pri nas začela močneje učinkovati in je bilo treba
skladno z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (2012) delati reze v področja proračunske porabe
sredstev. Drugi programi v kulturi, kot nakazuje že ime, imajo šibkejšo institucionalno podporo. V glav-
nem gre za sredstva, ki so prek javnih razpisov namenjena neodvisni umetniški produkciji, nevladnim
organizacijam in samozaposlenim v kulturi za pripravo in/ali izvedbo določenih kulturnih in ustvar-
jalnih vsebin.
Slika 11 prikazuje vlaganja občin v knjižničarstvo in založništvo (podprogram 18039001). Če se
osredotočimo samo na knjižničarstvo, lahko rezultate povežemo s statističnimi podatki Portala slovenskih
splošnih knjižnic (2022). Po teh podatkih v Sloveniji deluje 58 splošnih knjižnic, ki so samostojne pra-
vne osebe. Knjižnično dejavnost opravljajo na 273 lokacijah knjižnic in s 13 bibliobusi. Pričakovano
lahko opazimo, da so območja z gostejšo knjižnično mrežo več vlagala v to dejavnost. To velja zlasti
5.000.000
10.000.000
15.000.000
20.000.000
25.000.000
30.000.000
2008
0
2007 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018
ev
ro
nepremična kulturna dediščina (18029001) premična kulturna dediščina (18029002)
Slika 7: Proračun slovenskih občin za ohranjanje kulturne dediščine (program 1802) v obdobju
2007–2018 (Financiranje … 2020).
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 17
18
Jani Kozina Prostorski vidiki financiranja kulture iz javnih sredstev v Sloveniji
0 20 40 60 80 100
km
Avtor: Jani Kozina
Vir: Ministrstvo za !nance, Geodetska uprava Republike Slovenije
© 2022, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
Višina sredstev v evrih
< 1.000.000
1.000.000–3.000.000
3.000.000–6.000.000
6.000.000–15.000.000
> 15.000.000
Standardni odklon
< 0,50
0,50–1,5
1,5–2,5
> 2,5
0 20 40 60 80 100
km
Avtor: Jani Kozina
Vir: Ministrstvo za !nance, Geodetska uprava Republike Slovenije
© 2022, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
Višina sredstev v evrih
< 100.000
100.000–300.000
300.000–600.000
600.000–1.000.000
> 1.000.000
Standardni odklon
< 0,50
0,50–1,5
1,5–2,5
> 2,5
Slika 9: Vlaganja občin v premično kulturno dediščino (podprogram 18029001) v obdobju 2007–2018
(Financiranje … 2020).
Slika 8: Vlaganja občin v nepremično kulturno dediščino (podprogram 18029001) v obdobju
2007–2018 (Financiranje … 2020).
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 18
19
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
za večja urbana središča, ki na ta način s čtivom zalagajo svoja gravitacijska zaledja. Območja, kjer je
mreža knjižnic redkejša in posledično občine manj vlagajo v to dejavnost, imajo predvsem podeželski
značaj. Pogosto jih označuje tudi lega na manj razvitih območjih – zlasti v Vzhodni kohezijski regiji
(Zgornje Pokolpje, Suha krajina, Zgornja Savinjska dolina, Pohorsko Podravje, Haloze, Slovenske Gorice,
Prekmurje in Goričko).
Vlaganja občin v umetniške programe (podprogram 18039002) so tako po višini sredstev kot po
deležu občinskega proračuna izrazito osredotočena v večjih urbanih središčih (slika 12). Umetniški pro-
grami so najpogosteje del večjih kulturnih inštitucij, ki jih ne more imeti vsako mesto, kaj šele vas. Na
ta način kar 123 občin (58 %) za ta podprogram v obdobju 2007–2018 ni namenilo nobenih sredstev.
Skorajda obratno od umetniških programov je ljubiteljska kultura (podprogram 18039003) bolj zna-
čilna za podeželske občine (slika 13). Omeniti velja zlasti Dolenjsko, kjer izstopata občini Mokronog -
Trebelno in Šentjernej, in zahodni del Haloz, kjer izstopata občini Majšperk in Rogaška Slatina. Od
večjih regionalnih središč izstopa edino Ptuj, medtem ko se ostala regionalna središča v tem oziru giblje-
jo (pod)povprečno.
Zanimiv je pogled na vlaganja občin v medije in avdiovizualno kulturo (podprogram 18039004),
kjer izstopajo predvsem širša zaledja Ljubljane, Maribora in Ptuja (brez omenjenih mestnih občin; slika 14).
Gre torej za širši suburbanizirani območji naših dveh največjih središč. Lahko bi sklepali, da v teh dejav-
nostih delujejo zlasti mladi profesionalci, ki poleg kulturnih vsebin obvladajo tudi tehnične prvine dela
z medijskimi in avdiovizualnimi pripomočki (Kozina 2018). Ker gre večinoma za kulturnike v mlajši
10.000.000
20.000.000
30.000.000
40.000.000
50.000.000
60.000.000
2008
0
2007 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018
ev
ro
knjižničarstvo in založništvo (18039001)
umetniški programi (18039002)
ljubiteljska kultura (18039003)
mediji in avdiovizualna kultura (18039004)
drugi programi v kulturi (18039005)
zoološki in botanični vrtovi, akvariji,
arboretumi ipd. (18039006)
Slika 10: Proračun slovenskih občin za programe v kulturi (program 1803) v obdobju 2007–2018
(Financiranje … 2020).
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 19
20
Jani Kozina Prostorski vidiki financiranja kulture iz javnih sredstev v Sloveniji
0 20 40 60 80 100
km
Avtor: Jani Kozina
Vir: Ministrstvo za !nance, Geodetska uprava Republike Slovenije
© 2022, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
Višina sredstev v evrih
< 1.000.000
1.000.000–3.000.000
3.000.000–8.000.000
8.000.000–30.000.000
> 30.000.000
Standardni odklon
<–1,5
–1,5––0,50
–0,50–0,50
0,50–1,5
> 1,5
Slika 11: Vlaganja občin v knjižničarstvo in založništvo (podprogram 18029001) v obdobju 2007–2018
(Financiranje … 2020).
0 20 40 60 80 100
km
Avtor: Jani Kozina
Vir: Ministrstvo za !nance, Geodetska uprava Republike Slovenije
© 2022, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
Višina sredstev v evrih
< 2.000.000
2.000.000–6.000.000
6.000.000–15.000.000
15.000.000–35.000.000
> 35.000.000
Standardni odklon
< 0,50
0,50–1,5
> 1,5
Slika 12: Vlaganja občin v umetniške programe (podprogram 18029002) v obdobju 2007–2018
(Financiranje … 2020).
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 20
21
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
0 20 40 60 80 100
km
Avtor: Jani Kozina
Vir: Ministrstvo za !nance, Geodetska uprava Republike Slovenije
© 2022, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
Višina sredstev v evrih
< 500.000
500.000–1.500.000
1.500.000–3.000.000
3.000.000–6.000.000
> 6.000.000
Standardni odklon
<–0,50
–0,50–0,50
0,50–1,5.
1,5–2,5
> 2,5
Slika 13: Vlaganja občin v ljubiteljsko kulturo (podprogram 18029003) v obdobju 2007–2018
(Financiranje … 2020).
0 20 40 60 80 100
km
Avtor: Jani Kozina
Vir: Ministrstvo za !nance, Geodetska uprava Republike Slovenije
© 2022, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
Višina sredstev v evrih
< 100.000
100.000–250.000
250.000–500.000
500.000–1.000.000
> 1.000.000
Standardni odklon
<–0,50
–0,50–0,50
0,50–1,5
1,5–2,5
> 2,5
Slika 14: Vlaganja občin v medije in avdiovizualno kulturo (podprogram 18029004) v obdobju
2007–2018 (Financiranje … 2020).
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 21
22
Jani Kozina Prostorski vidiki financiranja kulture iz javnih sredstev v Sloveniji
0 20 40 60 80 100
km
Avtor: Jani Kozina
Vir: Ministrstvo za !nance, Geodetska uprava Republike Slovenije
© 2022, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
Višina sredstev v evrih
< 1.000.000
1.000.000–3.000.000
3.000.000–5.000.000
5.000.000–20.000.000
> 20.000.000
Standardni odklon
<–0,50
–0,50–0,50
0,50–1,5
1,5–2,5
> 2,5
Slika 15: Vlaganja občin v druge programe v kulturi (podprogram 18029005) v obdobju 2007–2018
(Financiranje … 2020).
0 20 40 60 80 100
km
Avtor: Jani Kozina
Vir: Ministrstvo za !nance, Geodetska uprava Republike Slovenije
© 2022, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
Višina sredstev v evrih
< 5000
5000–15.000
15.000–200.000
200.000–2.000.000
> 2.000.000
Standardni odklon
< 0,50
0,50–1,5
> 1,5
Slika 16: Vlaganja občin v zoološke in botanične vrtove, akvarije, arboretume in podobno (podprogram
18029006) v obdobju 2007–2018 (Financiranje … 2020).
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 22
kohorti, si težje privoščijo lastništvo ali najem v Ljubljani ali Mariboru, vseeno pa morajo biti v oko-
lici zaradi bližine trga (Kozina in Bole 2018).
Vlaganja občin v druge programe v kulturi (podprogram 18039005) na sliki 15 izkazujejo podob-
ne prostorske vzorce kot programi v kulturi na sploh (program 1803).
Razporeditev vlaganj občin v zoološke in botanične vrtove, akvarije, arboretume in podobno (pod-
program 18039006) je še najbolj enolično, saj je v to vrsto kulturne dejavnosti v obdobju 2007–2018
vlagalo le osem občin (slika 16). Med njimi so daleč največ sredstev vložile občine Ljubljana, Maribor
in Sežana – skupaj 98 % vseh sredstev v Sloveniji. Nadpovprečno sicer izstopa še občina Hoče - Slivnica,
kar je verjetno povezano s prisotnostjo tamkajšnje Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze
v Mariboru.
5 Povezanost financiranja kulturnih dejavnosti z razvojem občin
V tem poglavju želimo prikazati povezanost financiranja kulturnih dejavnosti na lokalni ravni z raz-
vitostjo občin. Podatki o razvitosti občin temeljijo na Uredbi o metodologiji za določitev razvitosti občin
(2019), ki jo predpisuje Zakon o financiranju občin (2008) in se jo uporablja za določitev meril za sofi-
nanciranje investicij iz državnega proračuna. Razvitost občin opredeljujejo kazalniki v preglednici 2.
Vrednosti posameznih kazalnikov so standardizirane na naslednji način:
Na podlagi kazalnikov razvitosti občin se koeficient razvitosti občine računsko določi kot razmerje
med vrednostjo aritmetičnega povprečja standardiziranih vrednosti kazalnikov v občini in vrednost-
jo aritmetičnega povprečja standardiziranih vrednosti kazalnikov v državi, pri čemer je koeficient
povprečne razvitosti občin v državi 1,00. Koeficient razvitosti občine se računsko določi na naslednji
način:
Izračun standardiziranih vrednosti kazalnikov in koeficientov razvitosti občin je v  domeni
Ministrstva za finance, ki te podatke objavlja na svojih spletnih straneh (Financiranje … 2020). Za izra-
čun povezanosti med financiranjem kulturnih dejavnosti na lokalni ravni ter razvitostjo občin smo
uporabili Spearmanov koeficient povezanosti, saj se večina spremenljivk ne porazdeljuje normalno.
Rezultati statistične analize v preglednici 3 kažejo, da ima financiranje kulturnih dejavnosti (pro-
grama 1802 in 1803) celo vrsto pozitivnih povezanosti z  razvitostjo občin. Čeprav so Pearsonovi
korelacijski koeficienti povečini nizki do zmerno visoki, pa so statistično značilni, kar pomeni, da dolo-
čena mera povezanosti med obema pojavoma obstaja. Občine, ki več vlagajo v kulturo, imajo več delovnih
mest, večjo stopnjo zaposlenosti, njihovo prebivalstvo pa ima višjo osnovo za dohodnino, kar je last-
nost predvsem bogatejših urbanih območij. Tovrstni rezultati lahko pomenijo, da je kulturni sektor
močneje financiran v okoljih, ki si to lahko privoščijo tako z vidika ponudbe kot povpraševanja.
Med obema glavnima kulturnima programoma obstaja nekaj pomembnih razlik. Predvsem velja, da
imajo programi v kulturi (program 1803) v primerjavi z ohranjanjem kulturne dediščine (program 1802)
močnejšo pozitivno povezanost z razvitostjo občin. Poleg prej naštetih pozitivnih učinkov velja za obči-
ne z višjim vlaganjem v programe v kulturi tudi nižja stopnja brezposelnosti in višja bruto dodana vrednost
23
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
(dejanska vrednost kazalnika za občino – minimalna vrednost kazalnika)
(maksimalna vrednost kazalnika – minimalna vrednost kazalnika)
standardizirana
vrednost kazalnika
za občino
=
vsota standardiziranih vrednosti kazalnikov v občini/število kazalnikov
vsota standardiziranih vrednosti kazalnikov v državi/število kazalnikov
koeficient
razvitosti
občine
=
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 23
gospodarskih družb na zaposlenega. S tovrstnim prostorskim vzorcem je najbolj povezano knjižničarstvo
in založništvo (podprogram 18039001) ter deloma še umetniški programi (podprogram 18039002).
Slednji so v večji meri osredotočeni v večjih regionalnih središčih (glej sliko 12), kjer sicer ni izrazite
pozitivne povezanosti z brezposelnostjo, prebivalstvo pa se hkrati stara.
Vlaganje v medije in avdiovizualno kulturo (podprogram 18039004), ki se tudi pomembno pove-
zuje z razvitostjo občin, odraža nekoliko drugačne prostorske vzorce. Podpora temu podprogramu je
močnejša v bogatejših in mlajših občinah z visoko osnovo za dohodnino, nizkim indeksom staranja
in nizko registrirano stopnjo brezposelnosti, ki pa niso nujno največje po številu prebivalstva in
24
Jani Kozina Prostorski vidiki financiranja kulture iz javnih sredstev v Sloveniji
Preglednica 2: Kazalniki razvitosti občin (Uredba … 2019) (*Kazalnik opremljenosti s kulturno infra-
strukturo (kulturni spomeniki in objekti javne kulturne infrastrukture) je aritmetično povprečje števila
kulturnih spomenikov in števila objektov javne kulturne infrastrukture, preračunano na prebivalca in
površino občine.).
kazalnik organ, pristojen za pripravo obdobje, ki se upošteva 
podatkov pri izračunu kazalnika
1. kazalniki razvitosti občine:
bruto dodana vrednost gospodarskih Agencija Republike Slovenije za 2015, 2016, 2017 in 2018
družb na zaposlenega javnopravne evidence in storitve
osnova za dohodnino na prebivalca Finančna uprava Republike Slovenije 2014, 2015, 2016 in 2017
občine in Statistični urad Republike Slovenije
število delovnih mest na število Statistični urad Republike Slovenije 2015, 2016, 2017 in 2018
delovno aktivnega prebivalstva
občine
2. kazalniki ogroženosti občine:
indeks staranja prebivalstva občine Statistični urad Republike Slovenije 2016, 2017, 2018 in 2019
stopnja registrirane brezposelnosti Zavod Republike Slovenije za 2015, 2016, 2017 in 2018
na območju občine zaposlovanje
stopnja delovne aktivnosti na Statistični urad Republike Slovenije 2015, 2016, 2017 in 2018
območju občine
3. kazalniki razvojnih možnosti občine:
oskrbljenost z dobrinami in Ministrstvo za okolje in prostor 2017 in 2018
storitvami javnih komunalnih
služb (stopnja priključenosti na
javno kanalizacijsko omrežje
po aglomeracijah)
opremljenost s kulturno Ministrstvo za kulturo stanje 8. 10. 2019
infrastrukturo (kulturni (kulturni spomeniki)
spomeniki in objekti javne stanje 8. 10. 2019
kulturne infrastrukture) * (javna kulturna infrastruktura)
Statistični urad Republike Slovenije 2019
delež območij Natura 2000 v občini Agencija Republike Slovenije za okolje 2019
poseljenost občine Statistični urad Republike Slovenije 2016, 2017, 2018 in 2019
in Geodetska uprava Republike
Slovenije
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 24
25
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
Pr
eg
led
ni
ca
 3
: M
at
rik
a 
po
ve
za
no
sti
 m
ed
 k
az
al
ni
ki
 fi
na
nc
ira
nj
a 
ku
ltu
rn
ih
 d
ej
av
no
sti
 te
r k
az
al
ni
ki
 ra
zv
ito
sti
 o
bč
in
 (*
po
ve
za
no
st 
je
 zn
ač
iln
a 
pr
i
sto
pn
ji 
0,
05
 (d
vo
str
an
sk
a)
;*
*p
ov
ez
an
os
t j
e z
na
či
ln
a 
pr
i s
to
pn
ji 
0,
01
 (d
vo
str
an
sk
a)
).
ka
za
ln
ik
i
ka
za
ln
ik
i r
az
vit
os
ti 
ob
čin
ka
za
ln
ik
i o
gr
ož
en
os
ti 
ob
čin
ka
za
ln
ik
i r
az
vo
jn
ih
 m
ož
no
sti
 o
bč
in
ko
ef
ici
en
t
fin
an
cir
an
ja
vr
ed
no
st
os
no
va
 za
šte
vi
lo
in
de
ks
sto
pn
ja
sto
pn
ja
de
lež
op
re
m
lje
no
st
de
lež
po
se
lje
no
st
ra
zv
ito
sti
ku
ltu
rn
ih
go
sp
o-
do
ho
dn
in
o
de
lo
vn
ih
sta
ra
nj
a
re
gi
str
ira
ne
de
lo
vn
e
pr
eb
iva
lce
v,
s k
ul
tu
rn
o
ob
m
oč
ij
ob
čin
e*
*
ob
čin
de
jav
no
sti
da
rs
ki
h
na
 p
re
bi
va
lca
 
m
es
t n
a
pr
eb
iv
als
tv
a
br
ez
-
ak
tiv
no
sti
ki
 im
ajo
in
fra
str
uk
tu
ro
Na
tu
ra
o b
čin
dr
už
b 
na
ob
čin
e
šte
vil
o 
ob
čin
e
po
se
ln
os
ti
na
 o
bm
oč
ju
pr
ik
lju
če
k
(k
ul
tu
rn
i s
po
m
en
ik
i 
20
00
(p
ro
ra
ču
ns
ki
za
po
sle
ne
ga
de
lov
no
v o
bč
in
i
ob
čin
e
na
 ja
vn
o
in
 o
bj
ek
ti 
jav
ne
v o
bč
in
i
pr
og
ra
m
i i
n
ak
tiv
ne
ga
ka
na
liz
ac
ijo
ku
ltu
rn
e 
po
dp
ro
gr
am
i)
pr
eb
iv
als
tv
a
in
fra
str
uk
tu
re
)
ku
ltu
rn
e d
ej
av
no
sti
0,1
24
0,2
58
**
0,2
68
**
0,0
12
0,1
06
0,2
22
**
0,0
12
–0
,05
0
0,0
61
0,0
54
0,1
66
*
(1
80
2 i
n 
18
03
)
oh
ra
nj
an
je
 ku
ltu
rn
e 
0,0
38
0,1
23
0,3
01
**
–0
,03
7
0,0
60
0,1
41
*
0,0
65
–0
,11
8
–0
,03
4
0,0
04
0,0
99
de
di
šč
in
e (
18
02
)
ne
pr
em
ičn
a k
ul
tu
rn
a
–0
,01
3
0,0
96
0,2
16
**
0,0
21
0,0
55
0,1
29
0,0
47
–0
,09
7
–0
,06
7
0,0
46
0,0
78
de
di
šč
in
a (
18
02
90
01
)
pr
em
ičn
a k
ul
tu
rn
a
0,1
91
**
0,1
74
*
0,4
40
**
–0
,16
0*
–0
,01
4
0,0
90
0,1
88
**
–0
,06
7
0,0
61
0,0
04
0,1
50
*
de
di
šč
in
a (
18
02
90
02
)
pr
og
ra
m
i
0,1
86
**
0,3
16
**
0,2
16
**
0,0
31
0,1
51
*
0,2
45
**
0,0
27
0,0
14
0,0
76
0,0
76
0,2
06
**
v k
ul
tu
ri 
(1
80
3)
kn
již
ni
ča
rs
tv
o 
in
0,3
26
**
0,5
30
**
0,3
85
**
0,0
94
0,1
98
**
0,3
90
**
0,0
87
–0
,00
7
0,0
82
0,2
22
**
0,3
72
**
za
lož
ni
štv
o (
18
03
90
01
)
um
et
ni
šk
i p
ro
gr
am
i
0,2
12
**
0,2
80
**
0,3
96
**
–0
,20
7*
*
–0
,06
4
0,0
47
0,1
72
*
–0
,12
2
–0
,03
1
0,2
12
**
0,1
22
(1
80
39
00
2)
lju
bi
tel
jsk
a
0,0
52
0,2
01
**
0,1
58
*
0,0
31
0,1
29
0,1
56
*
0,0
30
–0
,01
1
0,0
31
0,0
47
0,1
20
ku
ltu
ra
 (1
80
39
00
3)
m
ed
iji
 in
0,0
82
0,1
59
*
–0
,17
0*
0,3
34
**
0,2
46
**
0,2
69
**
–0
,10
6
0,2
96
**
0,1
18
0,0
37
0,2
08
**
av
di
ov
izu
aln
a
ku
ltu
ra
 (1
80
39
00
4)
dr
ug
i p
ro
gr
am
i
0,1
19
0,0
53
0,0
40
–0
,01
1
0,0
28
0,0
12
0,0
09
–0
,03
6
0,0
90
–0
,07
5
0,0
38
v k
ul
tu
ri 
(1
80
39
00
5)
zo
ol
oš
ki
 in
 b
ot
an
ičn
i
0,1
43
*
0,1
32
0,1
55
*
–0
,06
9
–0
,08
6
0,0
54
0,1
02
–0
,09
2
–0
,08
5
0,1
80
**
0,0
33
vr
to
vi
, a
kv
ar
iji
, 
ar
bo
re
tu
m
i i
pd
.
(1
80
39
00
6)
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 25
delovnih mest. To je značilno predvsem za suburbanizirane občine, ki v veliki meri delujejo kot spal-
na naselja v bližini večjih mest. Hkrati pa je značilno, da v tem sektorju verjetno pogosteje delujejo mlajši
zaposleni z ustreznim znanjem informacijskih tehnologij, ki znajo svoje znanje in storitve tudi ustre-
zno tržiti v bližnjih regionalnih središčih.
Ljubiteljska kultura (podprogram 18039003) ter zoološki in botanični vrtovi, akvariji, arboretumi
in podobno (podprogram 18039006) tudi izkazujejo pozitivno statistično povezanost z nekaterimi kazal-
niki razvitosti občin, medtem ko v  primeru drugih programov v  kulturi (podprogram 18039005)
statistično značilne povezanosti z izbranimi razvojnimi kazalniki občin ni mogoče zaznati.
Ohranjanje kulturne dediščine (program 1802) je pozitivno statistično povezano zgolj z velikostjo
občin po številu delovnih mest in stopnjo zaposlenosti prebivalstva. K temu rezultatu največ prispeva
nepremična kulturna dediščina (podprogram 18029001), medtem ko premična kulturna dediščina (pod-
program 18029002) odraža skorajda identične razvojne vzorce kot sorodni umetniški programi
(podprogram 18039002).
6 Sklep
Namen članka je prikazati prostorske vidike financiranja kulturnih dejavnosti iz javnih sredstev
v Sloveniji v obdobju 2007–2018. Podatki Ministrstva za finance (Financiranje…2020; Zaključni…2020)
kažejo, da so občine in država v opazovanem obdobju za kulturo namenile okoli 3,7 milijarde evrov,
razmerje med obema prostorskima ravnema pa je bilo skozi leta približno enakovredno, kar je sklad-
no s stanji v drugih evropskih državah (Analiza … 2017). Gibanje sredstev za kulturne dejavnosti je
v veliki meri sledilo svetovnim gospodarskim težnjam, pri čemer gre izpostaviti zlasti zadnjo finan-
čno-gospodarsko krizo. Višina sredstev je strmo naraščala do leta 2010, zatem je do leta 2016 strmo
padla za 27,3 %, od tedaj dalje pa zopet počasi narašča in je v zadnjem letu opazovanega obdobja dose-
gla predkrizno raven.
Država poleg urejanja sistema in podporne dejavnosti na področju kulture (program 1801) v večji
meri skrbi za ohranjanje kulturne dediščine (program 1802), medtem ko imajo občine pomembnejšo
vlogo pri spodbujanju programov v kulturi (program 1803). Največ sredstev v kulturni sektor priča-
kovano vložijo največje občine, ki imajo tudi najvišje proračune. Vendar pa te občine nujno ne podpirajo
kulture z najvišjim deležem svojega proračuna. Po tem kriteriju izstopajo predvsem nekatere manjše
občine. Tako lahko med najbolj »kulturne« občine v  Sloveniji uvrstimo Vipavo, Semič, Vitanje,
Majšperk, Sveti Jurij ob Ščavnici in Rogatec. Med večjimi regionalnimi središči najbolj pozitivno izsto-
pajo občine Maribor, Radovljica, Kranj, Ptuj in Ljubljana, najbolj negativno pa stari industrijski središči
Trbovlje in Jesenice, mlajši mesti Velenje in Nova Gorica ter Slovenj Gradec. Kulturni proračun je naj-
bolj podhranjen v občinah, ki so v pretežni meri na tradicionalnih problemskih območjih Vzhodne
kohezijske regije, na slabše dostopnih območjih Gorenjske in v suburbaniziranih občinah večjih slo-
venskih mest, ki v veliki meri funkcionirajo kot spalna naselja.
Med vlaganji v posamezne podprograme kulturnega sektorja prihaja do precej velikih razlik
v prostorski razporeditvi, kar nakazuje izredno veliko heterogenost tega sektorja. Posamezni kulturni
podprogrami se razlikujejo predvsem glede na stopnjo urbaniziranosti občin. V bolj urbaniziranih obči-
nah tako več vlagajo v knjižničarstvo in založništvo (podprogram 18039001), umetniške programe
(podprogram 18039002) in druge programe v kulturi (podprogram 18039005), v bolj podeželskih kra-
jih v ljubiteljsko kulturo (podprogram 18039003), medtem ko v suburbaniziranih okoljih več sredstev
namenijo medijem in avdiovizualni kulturi (podprogram 18039004). Na ta način lahko govorimo o pro-
storski specializaciji vlaganj v kulturne dejavnosti, kar si v prihodnjih raziskavah zasluži več pozornosti.
Rezultati statistične analize povezanosti vlaganj občin v kulturne dejavnosti s kazalniki razvitosti
občin (Uredba … 2019; Financiranje … 2020) kažejo, da ima financiranje kulture celo vrsto sicer šib-
kih, vendar statistično značilnih in pozitivnih povezanosti z  razvitostjo občin. Občine z  višjim
26
Jani Kozina Prostorski vidiki financiranja kulture iz javnih sredstev v Sloveniji
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 26
kulturnim proračunom imajo v povprečju več delovnih mest, večjo stopnjo zaposlenosti, njihovo pre-
bivalstvo pa ima višjo osnovo za dohodnino. Ti rezultati potrjujejo izsledke sorodnih raziskav, ki so
dokazovale pozitivno povezanost med kulturo in razvojem (Evans in Smith 2006; Ravbar in Razpotnik
2008; Grodach 2011; Ravbar 2011; Evans 2014). Iz omenjenih rezultatov pa ne moremo sklepati o vzro-
čnosti povezav. Temeljni izziv prihodnjih raziskav bo zato odgovoriti na vprašanje, ali so občine razvitejše
zaradi večjega vlaganja v kulturne dejavnosti ali pa občine več vlagajo v kulturo zaradi višje stopnje raz-
vitosti? V ta namen bi bilo treba izvesti študije primerov, podrobno analizirati razvojne in kulturne
programe občin, intervjuvati ključne deležnike, izvesti fokusne skupine in podobno.
Pričujoča raziskava kot prva v Sloveniji prikazuje prostorsko razporeditev financiranja kulture iz
javnih sredstev občinskih proračunov in njihovo povezanost z razvitostjo občin. Ugotovitve lahko kori-
stijo pripravljavcem občinskih proračunov in vsem, ki skrbijo za razvoj kulturnega sektorja na lokalni
ravni v Sloveniji. Prihodnje raziskave bi se morale podrobneje spopasti z natančnejšim lociranjem sred-
stev iz državnega proračuna. Zaenkrat vemo, da sta bili leta 2015 približno dve tretjini sredstev proračuna
Ministrstva za kulturo, ki je daleč največji porabnik sredstev za kulturne dejavnosti, namenjeni
Osrednjeslovenski razvojni regiji, druga po vrsti pa je bila Podravska razvojna regija, ki je prejela dobro
desetino sredstev, medtem ko so ostale razvojne regije prejele manj kot dvajsetino vseh državnih sred-
stev (Analiza … 2017). Na ta način lahko sklepamo, da se državna sredstva za kulturo zgoščajo zgolj
v posameznih središčih, zlasti v Ljubljani in Mariboru, medtem ko so ostala območja deležna precej
manjše pomoči in vlaganj. Poleg natančnejše prostorske analize javnih vlaganj bi prihodnje raziskave
morale več pozornosti nameniti tudi preučevanju privatnih sredstev, ki imajo prav tako pomemben
vpliv na spodbujanje kulturnih dejavnosti na lokalni ravni (Trupiano 2005).
Zahvala: Prispevek temelji na finančni podpori Kulturno izobraževalnega društva PiNA za potre-
be izvajanje operacije »M.C. Ruk« (C3340-19-082001), ki jo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega
sklada za regionalni razvoj in Ministrstvo za kulturo. Raziskavo je delno podprl tudi raziskovalni pro-
gram Geografija Slovenije (P6-0101), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike
Slovenije.
7 Viri in literatura
Aggarwal, R., Goodell, J. W. 2014: Culture, institutions, and financing choices: How and why are
they related? Research in International Business and Finance 31. DOI: https://doi.org/10.1016/
j.ribaf.2013.09.002
Analiza financiranja kulture. Ministrstvo za kulturo. Ljubljana, 2017. Medmrežje: https://e-uprava.gov.si/
.download/edemokracija/datotekaVsebina/336435?disposition=inline (15. 5. 2020).
Andersson, Å. 1985: Creativity and regional development. Papers of the Regional Science Association
56-1 DOI: https://doi.org/10.1007/BF01887900
Bole, D. 2004: Daily mobility of workers in Slovenia. Acta geographica Slovenica 44-1. DOI:
https://doi.org/10.3986/AGS44102
Dijkstra, L., Poelman, H. 2014: A harmonised definition of cities and rural areas: the new degree of
urbanisation. Regional Working Paper 1-2014. Medmrežje: https://ec.europa.eu/regional_policy/
sources/work/2014_01_new_urban.pdf (16. 6. 2022).
Evans, M. 2014: Are the arts the economic engine of affluence? Public Administration Review 74-3.
DOI: https://doi.org/10.1111/puar.12223
Evans, Y., Smith, A. 2006: Surviving at the margins? Deindustrialisation, the creative industries, and
upgrading in London’s garment sector. Environment and Planning A38-12. DOI: https://doi.org/
10.1068/a38285
Financiranje občin. Medmrežje: https://www.gov.si/teme/financiranje-obcin/ (8. 6. 2020).
27
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 27
Grodach, C. 2011: Art spaces in community and economic development: Connections to neighbor-
hoods, artists, and the cultural economy. Journal of Planning Education and Research 31-1. DOI:
https://doi.org/10.1177/0739456X10391668
Kozina, J. 2018: Demographic characteristics of creative workers: under-activated development poten-
tials in Slovenia? Acta geographica Slovenica 58-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4602
Kozina, J., Bole, D. 2018: Kje prebivajo in delujejo kulturni ustvarjalci? Širjenje in razpršitev kulturnih
prostorov v Sloveniji. Družboslovne razprave 34-87.
Kozina, J., Clifton, N. 2019: City-region or urban-rural framework: what matters more in understanding
the residential location of the creative class? Acta geographica Slovenica 59-1. DOI: https://doi.org/
10.3986/AGS.5137
Kušar, S. 2005: Manj razvita območja kot element politike skladnejšega regionalnega razvoja v Sloveniji:
pretekle izkušnje in prihodnji izzivi. Dela 24. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.24.113-124
Portal slovenskih splošnih knjižnic, 2022. Medmrežje: https://www.knjiznice.si/sistem-splosnih-knjiznic/
organiziranost/ (15. 2. 2022).
Pravilnik o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov. Uradni list Republike Slovenije
108/2008. Ljubljana.
Proračunski priročnik za pripravo proračunov občine za leti 2020 in 2021. Ministrstvo za finance.
Ljubljana, 2019. Medmrežje: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/Proracun-direktorat/
DP-SSFLS/Prirocniki/pror-prir-obcine-20-21.pdf (8. 6. 2020).
Ravbar, M. 1997: Slovene cities and suburbs in transformation. Geografski zbornik 37.
Ravbar, M. 2011: Creative social groups in Slovenia: contribution to geographic studying of human
resources. Acta geographica Slovenica 51-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS51204
Ravbar, M., Razpotnik, N. 2008: Geografska analiza razvojnih dejavnikov v Sloveniji: ustvarjalnost in
naložbe. Geografski vestnik 80-2.
Rokodelski center Ribnica. Ribnica, 2022. Medmrežje: https://www.rokodelskicenter-ribnica.si/
(12. 2. 2022).
Srakar, A. 2015: Financiranje kulture v Sloveniji in ekonomski učinki slovenske kulture v letih 1997–2014.
Likovne besede, posebna izdaja.
Stražišar, N., Strnad, B., Štemberger, P. 2015: Nacionalni računi o  gospodarski krizi v  Sloveniji.
Medmrežje: https://www.stat.si/dokument/8669/nacionalni%20racuni%20o%20gospodarski%20krizi-
internet.pdf (7. 4. 2020).
Škrbič, U. 2016: Vpliv reorganizacije ministrstev na njihovo delovanje. Diplomsko delo, Fakulteta za
upravo Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Trupiano, G. 2005: Financing the culture in Italy. Journal of Cultural Heritage 6-4. DOI: https://doi.org/
10.1016/j.culher.2005.04.004
Uredba o metodologiji za določitev razvitosti občin. Uradni list Republike Slovenije 78/2019. Ljubljana.
Verbič, M., Srakar, A., Majcen, B., Čok, M. 2016: Slovenian public finances through the financial
crisis. Teorija in praksa 53-1.
Zaključni račun proračuna. Direktorat za proračun. Ljubljana. Medmrežje: https://www.gov.si/teme/
zakljucni-racun-proracuna/ (8. 6. 2020).
Zakon o financiranju občin. Uradni list Republike Slovenije 57/2008. Ljubljana.
Zakon o javnih financah. Uradni list Republike Slovenije 11/2011. Ljubljana.
Zakon za uravnoteženje javnih financ. Uradni list Republike Slovenije 40/2012. Ljubljana.
28
Jani Kozina Prostorski vidiki financiranja kulture iz javnih sredstev v Sloveniji
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 28
8 Summary: Spatial aspects of financing culture from public funds of the
Republic of Slovenia
(translated by the author)
The aim of the article is to analyse the spatial aspects of financing cultural activities from public
funds in Slovenia in the period 2007–2018. The data from the Ministry of Finance show that the munic-
ipalities and the state allocated about EUR 3.7 billion to culture in the observed period, and that the
ratio between the two spatial levels was approximately the same over the years, which corresponds to
the situation in other European countries. The level of funding for cultural activities largely followed
global economic trends, with the recent financial and economic crisis being particularly noteworthy.
The level of funding increased rapidly until 2010, after which it decreased sharply by 27.3% until 2016.
Since then, it has been slowly increasing again, reaching pre-crisis levels in the last year of the obser-
vation period.
In addition to regulating the system and supporting activities in the field of culture (programme
1801), the state takes care of the preservation of cultural heritage to a greater extent (programme 1802),
while municipalities play a more important role in promoting cultural programmes (programme 1803).
It is to be expected that the largest municipalities, which also have the highest budgets, invest the most
resources in the cultural sector. However, these municipalities do not necessarily support culture with
the highest proportion of their budgets. According to this criterion, some smaller municipalities stand
out. Thus, we can count Vipava, Semič, Vitanje, Majšperk, Sveti Jurij ob Ščavnici and Rogatec among
the »most culturally rich« municipalities in Slovenia. Among the larger regional centres, the munici-
palities of Maribor, Radovljica, Kranj, Ptuj and Ljubljana stand out most positively, while the old industrial
centres of Trbovlje and Jesenice, the younger towns of Velenje and Nova Gorica, and Slovenj Gradec
score most negatively. The cultural budget is lowest in municipalities that are predominantly located
in the traditional problem areas of the eastern cohesion region, in less accessible areas of the Gorenjska
development region and in suburban municipalities of larger Slovenian cities that largely function as
commuter towns.
There are quite large differences in the spatial distribution of investments in the individual cultural
sub-programmes, which indicates the extremely high heterogeneity of this sector. The individual cul-
tural sub-programmes differ mainly according to the degree of urbanisation of the municipalities. In
more urbanised municipalities, there is more investment in libraries and publishing (sub-programme
18039001), art programmes (sub-programme 18039002) and other cultural programmes (sub-programme
18039005), in more rural areas in amateur culture (sub-programme 18039003), while in suburban areas
more funding is allocated to media and audio-visual culture (sub-programme 18039004). In this way,
we can speak of a spatial specialisation of investment in cultural activities that deserves more atten-
tion in future research.
The results of the statistical correlation analysis between municipal investment in cultural activi-
ties and municipal development indicators show that funding for culture has a whole series of weak
but statistically significant and positive correlations with municipal development. Municipalities with
a higher cultural budget have on average more jobs, a higher employment rate and their population
has a higher income tax base. These results confirm the findings of related studies that have demon-
strated a positive relationship between culture and development. However, we cannot draw conclusions
about the causality of the relationships from these results. The fundamental challenge of future research
will therefore be to answer the question of whether municipalities are more developed because of greater
investment in cultural activities, or whether municipalities invest more in culture because of a higher
level of development? For this purpose, numerous case studies, a detailed analysis of the municipali-
ties’ development and cultural programmes, interviews with key stakeholders, focus groups and the
like should be conducted.
29
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 29
This study is the first in Slovenia to show the spatial distribution of cultural funding from public
funds in municipal budgets and its correlations with municipal development. The results of this study
can be useful for municipal budget managers and for all those who care about the development of the
cultural sector at the local level in Slovenia. Future studies should take a closer look at the allocation
of funds from the state budget. So far, we know that in 2015, about two-thirds of the budget of the Ministry
of Culture, which spends by far the most funds on cultural activities, was allocated to the development
region of Central Slovenia, while the development region of Podravje was in second place, receiving
just over one-tenth of the funds. The other development regions received less than one-twentieth of
the total state funds. From this we can conclude that state funding for culture is concentrated only in
individual centres, especially Ljubljana and Maribor, while other areas receive much less aid and invest-
ment. In addition to a more detailed spatial analysis of public investments, future research should also
pay more attention to the study of private funds, which also have an important influence on the pro-
motion of cultural activities at the local level.
30
Jani Kozina Prostorski vidiki financiranja kulture iz javnih sredstev v Sloveniji
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 30