Bivši žid — novomašnik. Nedavno je nadžkof nadškofije Mihvaukec v Zedinjenih državah Severne Amerike pos-vetil za duhovnika g. patra Klyberja, ki je obhajal nato prvo sv. mašo v NevvJorku. Pater Klyber je bil rojen v NewJorku leta 1890, in sicer od strogovernih židovskih staršev. Vzgojen je bil v neki židovsiki sirotišnicA. Ko so leta 1917 Zedinjene države stopile v svetovno vojno, se je Klyber javil za službopri vojaški mornarici. Eden njegovih tovarišev med mornarji ga je leta 1919 povabiil, naj preživi dovoljeni mu dopust z njim v njegovi domači hiši. Ta hiša je bila ikatoliška in vsi člani rodbine so bili globoko verni. Mišljenje, ravnanje in življenje teh ljudi je napravilo na žida Klyberja globok vtis. Mati njegovega tovariša mu je dala nekaj poučnih fcatoli&kih knjig, ki jih je Klyber bral z velikim zanimanjem. Ko se je z dopusta vrnil v službo, se je obrnil na mornariškega duhovnika, ki mu je dal potrebni *«rsiki povik ter ga je meseca februarja ieta 1920 'krstil. Njegova rodbina tega korajka.ni odobrila, marveč ga je odločao obsodila. To pa Klyberja ni zmedlo niti ga ni moglo ovirati na izbrani poti, Ki ga je vodila v katoliško duhovstvo. Zapustil je mornarico ter stopil v semenišče patrov redemptoristov v Krikwodu. Njegovi židovski sorodniki so porabili vsa sredstva, da bi ga »pravili iz semenišča. Klyber pa je ostal stanoviten ter tako dosegel cilj svojih srčnih želja: postal je ikatoliški duhovnik. Ko je obhajal novo sv. mašo, so se je udeležili tudi mnogi židovski sorodniki, iki so mu prej nasprotovali, sedaj pa se z njegovim korakom sprijaznili. Verna katolikinja-letalka. Znana lctalka gospa V. Vrucc, ki jc letela iz Londona v glavno mesto Japonsko Tokio in od tam v Ameriko, je bila vzgojena v nekem katoliškem samostanu v Londonu. Med svojim nevarnosti-polnim letom je zanpala v Boga in njegovo pornoč. V Zadnji Indiji se je morala v džungli spustitf na tla. Bilo je to v soboto zvečev. Da bi-.drugi dan mogla zadostiti svoji ikatoliški dolžnosti, je zletela s svojim letalom v mesto Lakone v francos-ki Indo-Kini, ikjer je prLsostvovala daritvi sv.maše. O božjem varstvu, ki ga je bila deležna, je govorila z ginjen.mi besedami. Rekla je: »Dobri stari patei' Faber je moje letalo blagoslovil. Prepričana sem, da so me njegov blago-" slov in njegove molitve rešile, ko sem 4 ure blodila nad oblaki. Nisem se upala spustiti na zemljo, ker sem se bala, da bi z letalom trčila na vrh kakšne gjre, dočim me je veter gnal proti morju. Naenkrat pa kakor po čudežu, ik<j sem še imela bencina ikomaj za 5 minut, se je veter spremenil, in ko sero pogledala doli, sem zagledala mesto Hanoi. Po božji pomoči in lastni spret-* nosti sem prišla nad mesto Hanoi, pa ne nad morje.« Letalka tudi govori z velikim spoštovanjem o jezuitih v znanem kitajskem mestu Šangaju, fci so ji dali potrebna pojasnila o vremenu, predno je zletela preko morja. »Neki stari dobri jezuitski pater«, tako je pozneje pripovedavala, »je na dan mojega starta (odhoda) vstal ob 4. uri zjutraj, da je izvrlll opazovanja v ozračju in na nebesnem svodu, ter mi dal potrebna pojasnila in navodila.« Papežev kcčijaž — stoleinik. Papežev kočijaž Rinaldo Jasschini je nedavno praznoval svoj 100. rojstni dan. Službo papeževega kočijaža je vršil 55 let ter služil 5 papežem. Leta 1870 je bil sprejet ikot ;kočijaž papeža Pija IX. Papeža Leona XIII. je vozil 25 let (1878—1903), Pija X. pa 11 let (1903—1914). Papež Benedikt XV., iki je vladal cerkev med svetovno vojno (1914—1922), mu je poveril vrhovno nadzorstvo nad papeškimi hlevi. Pod sedanjim papežem, iki vlada sv. cerkev od leta 1922, se je leta 1925 izvršila sprememba: mesto kooije je stopil avto, ki se v njem vozi papež. Jasschini pa je ohranil naslov: »papežev kočijaž«. Dom duhovnib vaj pri Sv. JožeJu nad Csl|eni. Tridnevni tečaj O-ldeljenih duhovnih vaj se začne za de-kleta v soboto dna 20. oktobra ob 6. uri zvečer. Priglasdte se pravočasno! Prijavi pridenite znamko za odgovor! Vzdrževalnina za ves čas je 75 Din.