D elo Geografskega društva Slovenije v letu 1972 jubilejno leto 1972, ko je Geografsko društvo Slovenije proslavljalo 50- letnico svoje ustanovitve, je potekalo v izredno delovnem vzdušju. Prvi me­ seci so bili posvečeni predvsem pripravam na osrednjo proslavo, ki je bila 21. 4. 1972 v Ljubljani in na z njo povezani redni letni občni zbor. Ker se je želel upravni odbor GDS nekaterim zaslužnim članom zahvaliti za njihovo de­ lo s priznanji, smo na občnem zboru sprejeli nekatere spremembe pravil Geo­ grafskega društva Slovenije in pravilnik o podeljevanju priznanj GDS. Na občnem zboru je bil izvoljen tudi nov upravni odbor. Na svoji prvi seji dne 8. maja so izvoljeni člani UO GDS sprejeli naslednje zadolžitve: predsednik dr. Mirko Pak, podpredsednik dr. Vladimir Kokole in Stanko Polajnar, taj­ nika Jelka Kunaver in Marjan Klemenčič, blagajnik Ignac Klemenčič, urednik GO Mara Radinja, upravnik GO Cita Marjetič, urednik GV dr. Svetozar Ilešič (častni predsednik UO GDS), upravnik GV dr. Matjaž Jeršič, vodja sekcije za šolski pouk Dušan Kompare, vodja znanstvene sekcije dr. Milan Šifrer, člani brez stalno določenih funkcij dr. Borut Belec, dr. France Habe in Milan Vre­ ča, zastopnik študentov Anica Kvas. V nadzorni odbor so bili izvoljeni dr. Ivan Gams, dr. Vladimir Klemenčič in dr. Mavricij Zgonik Že p red občnim zborom je G eografsko d ruštvo S lovenije o rganiz iralo 21. ja n u a r ja posvet o načelih rabe zem ljep isn ih im en ko t zak lju ček dela kom isij v le tu 1971 (kom isije za v p ra ša n ja etim ološke ali k n jižn e rabe zem ljepisnih imen, za v p raša n je enojezične ali dvojezične rabe zem ljep isn ih imen v e tn ič­ no m ešanih slovenskih predelih , za v p raša n je velike ali m ale začetnice v se­ s tav ljen ih k ra je v n ih im enih te r za v p raša n je rabe tu jih zem ljep isn ih imen). Javn i posvet je osvojil m nen je v p rv ih dveh točkah, p ri d rug ih dveh p a se je ra z k rila cela v rs ta različn ih m nenj. Zato je b ila u stan o v ljen a kom isija , ki b i n a j skuša la do p rih o d n jeg a posveta pred ložiti rešitev za vsa sestav ljena zem ljep isna im ena in ne le za naselb inska. Tudi problem tilca če tr te točke je b ila p re s ta v lje n a na nas ledn ji posvet, k i je bil 30. m aja 1972 in je skušal razčistiti stališča. O rezu lta tih posveta bo obveščena p ravop isna kom isija SAZU, o n jih pa je dr. I. Gam s poročal tud i v »Naših razgledih«. O osrednji proslavi 50-letnice društva in drugih prireditvah v zvezi s tem jubilejem poročamo v tem letniku »Geografskega vestnika« posebej. O sred n ja p ro b lem atik a v p rogram u dela sekcije za šolski pouk sta b ila še n ad a lje novi p redm etn ik in novi učni n ač rt geografije v re fo rm iran i osnov­ ni in srednji šoli. P ri tem je odsek uspešno sodeloval z O ddelkom za geografijo filozofske faku lte te , k je r se sn u je geografski d idak tičn i cen ter, z Zavodom SRS za šolstvo pa p ri u sk la ja n ju program ov za nova učila, n ad a lje s Sava filmom te r dopisno delavsko univerzo v L ju b ljan i. D elo sekcije za znanstveno delo je bilo osredotočeno predvsem n a geo­ grafe, k i so zaposleni v znanstveno-raziskovaln ih in pedagoških inštituc ijah v L ju b ljan i, M ariboru in P osto jn i. UO GDS n vodstvo sekcije si je zadalo nalogo, da p ritegne k delu tud i geografe, k i so zaposleni v razn ih tu rističn ih , s ta tističn ih in podobnih službah te r še niso v k lju čen i v delo znanstvene sek ­ cije. S ekcija je o rgan iz ira la n ek a j d iskusijsk ih večerov, k je r so poročali prof. V rišer o raz iskav i vp livn ih obm očij jugoslovanskih mest, dr. K okole o sim po­ ziju za ap licirano geografijo v B re tan ji (F rancija), prof. R ad in ja in asist. L ovrenčak o geom orfoloških in pedografsk ih značilnostih Š en tje rn e jsk eg a p o lja in prof. Ilešič o vlogi slovenskih geografov v ak c ijah za varstvo okolja . Zveznega kongresa geografov sep tem bra 1972 v S arajevu , o k a te rem poro­ čamo posebej, se je udeležilo 17 delegatov iz S lovenije, večinom a z re fera ti. Med aktivi GDS sta še vedno najbolj delovna aktiva v Mariboru in Ljub­ ljani. Mariborski aktiv je organiziral letos nekaj predavanj za svoje člane (dr. Pak o geografskih značilnostih in sodobnih prostorskih problemih na Nizozemskem, dr. Zgonik o geografskem gradivu kot miselnem gradivu in dr.) Vse sile mariborskih geografov pa so bile osredotočene na organizacijo simpozija o Severovzhodni Sloveniji, ktobra 1972, o katerem poročamo v tem »Vestniku« posebej. Tudi bilanca dela aktiva GDS v Ljubljani je izredno ugodna. Prirejal je javna predavanja enkrat do dvakrat mesečno, predvsem v spomladanskem času (Golob o Kitajcili in njihovi deželi, dr. Pak o nekaterih geografskih opa­ žanjih na Nizozemskem, dr. Lah o poti po Latinski Ameriki, Pirševa o Bolga­ riji in Španiji kot turističnih deželah, dr. Buser o svetu pod Karavankami, Birtič in Predan o Beneških Slovencih včeraj in danes, Kavčič o naših zdom­ cih ter o vzrokih in posledicah tega problema, Bainer o eroziji tal in hudo­ urnikih na Slovenskem). Vsa predavanja so imela številne poslušalce, tudi iz negeografskih vrst; preko sto poslušalcev se je zbralo na predavanju o Beneških Slovencih. Aktiv je organiziral tudi enodnevni ekskurziji (preko 80 udeležencev) v Beneško Slovenijo in v zamejsko Koroško. Za svoje člane je izdal aktiv tudi letos informativni bilten. Tudi aktiva GDS v Kranju in Celju si prizadevata, da bi poživila delo. Pripravila sta zelo obetajoč program za delo v prihodnjem letu, še vnaprej pa nameravata sodelovati z Zavodom za šolstvo. Pri svojem delu se srečujeta predvsem s finančnimi težavami, te­ žave pa so tudi s sestajanjem članov, ki so razporejeni po razmeroma obšir­ nem področju. V Celju jim je že uspelo organizirati prvo predavanje (prof. Sore o počitniških naseljih na Savinjskem). Novi up ravn i odbor si je zadal ko t eno izm ed p rih o d n jih delovnih nalog še bo lj poživiti delo teh dveh aktivov.V ta nam en je b ila im enovana kom isija, k i bo posk rbela tud i za ustanovitev n ek a te rih novih aktivov (Pom urje, K opr­ sko, Goriško, D olenjsko) te r strokovnih jed er, k i b i jim nud ili svojo pomoč b ližn ji že obsto ječi ak tiv i in u p rav n i odbor. Upravni odbor je ustanovil že spomladi tudi komisijo za zamejske pro­ bleme, katere aktualnost se je kaj hitro pokazala. Z delom je pričela tudi organizacijska komisija za pripravo zborovanja slovenskih geografov, ki bo jeseni leta 1973 v Rogaški Slatini. Po karto tečn i evidenci je imelo društvo ob koncu leta 1972 320 članov. V tem številu pa še daleč niso za je ti vsi geografi v S loveniji, k i niso povezani z že obsto ječim i ak tiv i. Zato si je novi odbor zadal nalogo, da s pom očjo a k ti­ vov GDS in Zavoda SRS situac ijo glede teg a izboljša. Je lka K unaver