šr Številka 45. ®OT" IZHAJA V S ASI DAN ^fi o ti nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številke se prodajajo po 3 nvč., (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Tr.-tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju. čt. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni. Dornbergu. Solkanu itd-Oglasi se računajo na milimetre v Sirokoati ene kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 stot. mili-mcter, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 6t. tirni. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-JaljUH vma K 2. ilali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa tO stot- — Oglase surejems . Inseratni oddelek uprave fc/Jinosti". — Plačuje se izključno ie upravi Edinosti1*. TRST, v petek 14. februvarja 1908 Tečaj XXXI. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece fi K m naiočbe brez doposlane naročnine, so uprava ne ozira. laročiina na isdellsto iidaiie .Ediiosti' staae :cs!olstno K ->-20. pol ista 2-6 Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo l:sta. Nefrir kovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo li»:a UREDNIŠTVO: ul. Glorcio Galatti IS (Narodni d»m> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni* konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konaorc« -lista .Edinost" v Trstn, ulica Giorgio Galatti št. 19. - PoStno-hranllnični račun št. S4l'6:>2. - ------ Telofon itev. 1157 — BRZOJAVNE VESTI. Proračunski odsek avstrijske poslanske zuornice. DUNAJ Proračunski odsek poslanske zbornice je vsprejel naslov : Gozdarske tole ter je razpravljal o gozdarskem domen- frtfU. — Nemški državni zbor. BEROL1N 13. Zbornica je najprej v tretjem čitanja brez debate vsprejela dodatni proračun za povspe&evanje vojaške zračne plovbe (Z e peli d). Sledilo je drugo čitanje poštnega proračuna. Maroko. PARIZ 13. General D' Amade je brzo-javil, da so se znatni deli redu Uled-Said podvrgli. Glasom neke brzojavke admirala Philiberta so došle v Maza ga n vesti, da se je M«lej Hafidu vsled najnovejih izgub zmešalo. Eksplozija v armenski cerkvi v Vanu. CARIGRAD 13, Dogodki v Vanu, o katerih so javile včeraj pr,vatne vesti, so se pri-pet'li pred petimi dnevi. Konzularne depeše pravijo, da so se vsled ovadbe nekega Armenca vršile skozi dva dni preiskave v cerkvah LiŠa.h in vrtih v mestu, in pri tem so našli 37 zabojev s 300 puškami in 300.000 patroni, in tudi dinamit. Konzuli javljajo, da so Armenci streljali in hoteli ubiti izdajico, katerega so čuvali vojaki. Turki pripovedujejo, da so revolucijonarci streljali tudi z oken. Pri tem je bilo 11 vojakov ranjeno in ubito, lonzularne depeše ne poročajo ničesar o kaki eksploziji dinamita. Ta eksplozija se je dogodila morda pozneje. Druge podrobnosti niso AMue. Zaloga orožja je imela brez droma vlažiti za kako večo zaroto. Pruska poslanska zbonnica. BEROLIN 13. Zbornica je nadaljevala razpravo o proračunu za bogočastje, ki jo pa ni končala. Prihodnja seja jutri. Rusija. Poštni voz oropan. VARŠAVA 13. Med Lubiinom in Jene-vcm so roparji napadli poštni voz. Ubili so postiljona in net vojakov, ki so spremljali roe, dva vojaka sta bila pri tem ranjena. Roparji, ki so odnesli 10.000 rubijev, so pobegniti. — _ Avstrijska delegacija. Plenarna seja. Dunaj 12. (Zvrsetek). Del. Kramar je energično ustal proti agresivnim tendenca«, ki jih unanje časnikarstvo pripisuje politiki A v stro-O grški. Ni v Avstriji ni na Ogrskem ni večine, ki bi odobravala agresivno politiko na Balkanu. Kar se pa tiče sandiakatske železnice, se je bati, da bi naši reformni akciji škodilo, ko zahtevamo konce-a^o od Turčije piav v trenotku, ko se hoče na vsak način izjesti pravosodno reformo v, Macedoniji. To bi moglo nagniti Rusijo, da se pridruži zapadnim državam, kar bi utegnilo dovesti do zapletajev, ki bi nam ne bili lj«bi. Govornik pričakuje torej od ministra pomirljivih izjav. Nato je govornik polemiziral z del. Pa< herjem, ter rekel, da je nevarno kazati zvezo z Nemčijo od tentimen- talne strani, ker ho Slovani do sedaj smatrali prepirov ob dalmatinski meji. Priporočal ie to zvezo le od strani politične oportunitete. tudi, da se uvede v mestih obligatončm šol-Ko bi se pa to zvezo smatralo za vprašanje ski pouk. — Konečno so ie govornik po-srca, in bi Pruska hotela brez ozira žaliti drobno bavil z občinsko reformo, pravosodno čutstva slovansko večine v Avstriji, bi ta upravo in lavno varnostjo, zveza utegnila doživeti kako zelo neugodno Del. Lattmr je zadovoljstvom konstatira! presenečenje priznanje, ki je je našlo v inozemstvu delo- Del. Vukovio se je obrnil proti opazki vanje avstro-cgrske uprave v Bosni m Her-ministra za unanje stvari, da politični odno- cegovin,. Izrazil je zeljo, da opusti bosanska šaii Hrvatske ne spadajo pod kompetenco uprava pohtiko, s katero se zapira nasproti delegacij. Govornik je rekel, da mora mini- Dalmaciji ter naj strem! za tem da ojaci v ster ščititi lojaiitetna stremljenja za dinastijo Bosni m Hercegovim katoliško-hrv at ski e e-ter proučevati prizadevanja pojedinih narodov ment m ga sistemahcno pritegne na sodelo v monarhiji, in tudi hrvatskega, ki se ga vanje pri uprav?. proglaša kakor protudinastičnega, ter da bi Del. Baernre.ther je naglasal, da nismo moral o tem poročati na najvišem mestu. Ni kakor mandatarji opravičeni da si pnsvoj.mo vseeno za monarhijo, ako so Hrvatska, Sla-, zasedeni pokrajini. Govornik ie zagovarjal vonra in Dalmacija nezadovoljne. Govornik načrt,, naj s3 najprej razvije samouprava občia je obžaloval, da niso naši kulturelni in trgov- okrajev ali ckrož.i m potem dežele, kateri ski interesi v Albaniji dovolj zavarovani, tako naj se nato najprej da zastopstvo s posve-da nas je Italija od tam kar iztisnila. Alban- tujočim in patem z odločujočim glasom.^ ske luke ne smejo priti v last države, ki bi' Del. Kramar je zato da se da prebival-ovirala svobodni promet na Jadranskem stvu Bosno m Hercegovine ljudsko zastopstvo, morju. Kar se tiče trozveze, so razun Po i Sicer treba uravnati politiko tako, da se Ijakov tudi drugi prepričani, da Avstro Ogrska bodo zamogli enako razvrati vsi elementi daja, a da zato ničesar ne dobiva, od iro- m,hamedanci Hrvatje m Srbi. Gov°rmk 1e zveze. Vzlic temu so Hrvatje za trajen in ponovil svojo bojazen glede šandšatske zelez-miren sporazum z Italijo, s tem pogojem, da niče ter zagovarjal zelezmco od Spica v M5icih tr0OVC6V. nistra, da se napravi narodni in verski mir v I/C&9AIJ deželi, apeliral je nanj, da sam poprime; Predvčerajšnji shod v „Trg. za to inicijativo. Na novo se mora finan-. i*obraŽ«V. društvu4*. ass^sas ^P- i V ^„ji ^va« sm? s^^^o«, stvoin da se v upravi nabavi reč domačih'niii, da seje tM ta prezan.miv ehod; poro-e eme 'tov Govornik se je ohiirno bavil 2 Sila nam ni b,lo mogoče podata ker se ,e agrarnimi razmerami in z odredbami Za pov- shod zaključil pozno v noč. PrmaSamo tore, zdigo kmetskega stan, ; zahteva! je ojačanje ■ danes v kolikor tokko nafnčno P<«Mo. to kreditne organizacije, hitreji način, da po- pa tem raje, ker kaie, da se naša s.rSa jav-stane o kmetje lastniki zemljišč, nreditev to- nost začenja re» /.an>maU z vprašanjem ^-bačneea odkupa snovanio gospodarskih za- šfga trgovstva, dobro vedoč, da je u- stau drag 8z neomejenim poroštvom ter omejitev j vogalai steber našega narodnega obstanka in izseljevanja. na lju j ""^ksednik „Trgovskega izobraževalnega liberalnih Lstitaci,? ie smatrati tiskovni zakon, društva«, g. Dlčakar je otvor.1 bogato ob,-vendar bi se bilo moralo istočasno urediti1 skani shod s pozdravom na slovenske jestvm-tadf društveno in zborno pravo. Poleg disci- čarje za njih neustrašn, toj za svoje narodne plinarnih predpisov za uradnike bi bilo treba pravice, ki ga bgejo proti laškemu nađv adiu uvesti tudi službeno pragmatike in napraviti, v konsorciju ,cstv,nčar,ev Ta ^ u3ta- zakon o neodvisnosti sodnikov. Govornik je novljen izključno le radi tega, da bi ^»venske povdarjal tudi pomen bosanskega zakona o jestvinčarje potisnili v hrib. Sam ustanovitelj oderuštvu in o obrestih, ter je obširno opisal; konsorcjja je govorniku to priznal m to do-neznosni položaj glede gozdnih in pašniških kazuje tudi dejstvo, da so izklinčih iz kon- PODLISTEK. KAZAKI. Kavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. m. (Jim bolj se je oddaljeval Olenin od središča Rusije, t€m bolj oddaljeni so se ma zdeli njegovi spomini, in čim bliže je prihajal Kavkazu, tem veselejše mu je postajalo pri srcu. Za vedno oditi in se nikdar več ne vrniti, ta želja ga je obšla včasih. „In ti ljudje, ki jih vidim tukaj, — to niso ljudje; nihče njih me ne pozna in nihče nikoli ne more občevati v Moskvi v družbi, kjer sem živel jaz, in zvedeti kaj o moji preteklosti. In nihče iz one družbe ne bo zvedel, kaj sem delal, ko sem živel med temi ljudmi." In zanj popolnoma novo čuvstvo svo-bodnosti vsega prošlega ga je navdajalo sredi med temi surovimi bitji, ki jih je srečaval na poti in ki jih ni priznaval za ljudi, enake z njegovimi moskovskimi znanci. Čim surovejše je bilo ljudstvo, tem svobodnejšega se je čutil. Stavropol, skoz katerega se je moral peljati, ga je ozlovoljil. Napisi na prodajalnah, cel6 francoski napisi, dame v ekvi-pažah, fljakarji, stoječi po trgih, bulvar in gospod v plašču in klobuku, ki se je iz-prehajal po bulvaru in radovedno gledal popotnike: vse to je napravljalo nanj zoprn vtisk. „Morda poznajo ti ljudje koga mojih znancev In zopet mu je prišel na mar klub, krojač, karte, družba ... Zato pa mu je od Stavropola naprej že vse jako ugajalo: bilo je divje in vrhu tega lepo in bojevito. In Oleninovo srce je postajalo vedno veselejše. Vsi ti kazaki, jemščiki in poštarji so se mu zdeli preprosti ljudje, s katerimi se je mogel neprisiljeno šaliti in pomenkovati, ne da bi moral še-le premišljati, h kakemu družabnemu sloju pripada kdo. Vsi so pripadali človeškemu rodu, katerega je Olenin nezavedno ljubil vsega, Ln vsi so občevali z njim prijazno. Še v deželi donskih kazakov so zamenjali sani z vozom in za Stavropolom je že postajalo tako gorko, da se je vozil Olenin brez kožuha. Bila je že pomlad, nepričakovana vesela pomlad za Olenina. Ponoči ga že niso pustili več iz stanic1) i in zvečer so mu pravili, da je nevarno. Vanjuša se je pričel bati, in nabita puška je ležala na poštnem vozu. Olenin je postajal še veselejši. Na neki postaji je pripovedoval poštar o strašnem umoru, ki se je bil dogodil nedavno na cesti: Srečavali so često oborožene ljudi. „Tukaj se torej pričenja !** si je rekel Olenin in pričakoval vsaki hip, da zagleda snežnike, o katerih so mu toliko pravili. Nekega dne proti večeru je pokazal postiljon, Nogajec, z bičem najgore, ki so gledale izza temnih oblakov. Zeljno je zrl Olenin tja: a bilo je motno, in oblaki so zastirali gore do polovice. Videl je samo nekaj sivega, belega, rogljatega, in kakor se je trudil, vendar ni mogel najti nič lepega v pogledu na gore, o katerih je toliko čital in slišal. Mislil je, da izgledajo gore in oblaki popolnoma enako, in da je posebna lepota snežnikov, katero so mu opisali, ravnotaka fantazija kakor Bahova glasba in „ljubezen" do ženske, na katero ni verjel, — in ni bil več tako nestrpen na gore. (Dalje.) ') Stanica = kazadka vas. sorcija zgornji del okolice, uverjeni, da ost do ! slovensko trgovatvo tem l?žje ugonobijo. Boj ! jestvinčarjev zaslužuje poz jrno .t širših sloven-skih krogov ; ne gre se zi osebe, amp.tk m stvar, za na4 narodni obstanek. Predsednik je na to podelil besedo div. poslancu dr. Rybdru k poročilu: Kajnaui je storiti proti ž u g a n j u bojkota naših jestvinčarje v. Podajamo tu v ! glavnem govor dr. Ryb&fa Dogodki februarja, na občnem /.boru zadruge jeatvinčarjev, so vzbudili v laški javnosti precej veliko zanimanje in dogodki so za-i res tako važni, da za-ilužiiiejo izla3ti od naše I strani posebnega uvaževanja. Kajti ne gre za kak nov prepir, marveč za korak, s katerim so se naši trgovci pokazali poklicanim faktorjem v našem narodnem življen.u. Nj i h nastop je etapa v narodnem razvoju tržaškega Slovenstva. Kdor pride v Trst in bi sodil po zunanjih vtisih, bi moral priti do prepričanja, da v Tr3tu živi le ena narodnost ; kajti povsodi se nam kaže laško lice, v javnem življenju vlada laški jezik in napisi na trgovinah so laški. Mislil bi torej, daje Trst čisto laško mesto. Njega pa bi gotovo iznenadili dogo lki 4. februarja. In vendar, kdor pozna razmere, ta se ne bo čudil, ako mu povemo, ( da so ti dogodki le korak v vrsti onih kora-rakov, ki smo jih mi dosedaj storili za na$o narodno emancipacijo. Okolica in mesto sta bili prej narodno ločeni, tu Lahi, tam Slovenci. To so daje razlagati ne le zgodovinsko, ampak tudi kul-turelno ; kajti laško meato je tedaj popolnoma absorbiralo slovenske prebivalce. Zato so v istem vladali Italijani. Ko je pa prišla konstitucija, prisiljeni so bili Slovenci stopiti v javni boj in zares so okoličani nastopali za svojo narodnost za časa volitev, a po volitvah je stvar zaspala, ker je manjkalo inteligencije, ljudij, ki bi jih vodili. Pod režimom kapitalizma je incstoi apidoo raslo — znani pojav pritoka iz dežele v mesto — in razmerje med mestom in okolico se je znatno spremenilo. Dočim je prej okolica tvorila polovico vsega prebivalstva, je prišlo do tega, da italijansko prebivalstvo — mesto — ie za mnogo prekoračilo slovensko prebivalstvo — okolico. Vendar so se sčasoma, kakor se razvijajo drugi narodi, začeli tudi Slovenci razvijati. Stopali so v srednje in višje šole. posvečali so se trgovini. In dočim je prej Slovenec, ki 9e je naselil v okvirju mesta, izgubljal svojo narodnost (če ne on sam, pa saj njegovi otroci), se Bedaj vsled kulturelnega razvoja asimilacija ni vršila več tako lahko. Tudi mestni Slovenci so začeli skrbeti za svojo narodnost ; boja, ki so ga dotlej vodili le oko-ličanski kmetje za svojo narodnost, lotili so se tudi mestni sloji, v prvi vrsti industrijalni delate*. Ampak, če bi ostalo le pri teb, najbrže ne bi napredovali. Potrebno je bilo za slovenski narod, da pridobimo tudi srednje in višje sloje; počasi se je tudi te pridobilo. Mirno in neopaženo se je vršil razvoj narodnega organizma ; Italijani niso tega pojmih, miilili so, da gre le za posamičnike. A danes smo prišli do tega, da se nam ni več bati procesa asimilacije. Isti razvoj se je pojavil tudi pri trgovskem stanu, in to je prišlo do izbruha na shodu jestvinčarjev dne 4. lebruarja. Ta korak ni torej nič čudnega, ampak le naraven pojav našega razvoja. Ravno v konsorciju jestviečarjev je moralo priti do izbruha, ker ima ta izrecni namen uničiti slovensko trgovstvo. Znano je, da je prišlo do ustanovljema tega konsorcij a ia vsled prizadevanja nekoliko vročekrvnih Italijanov. Terorizem in naklonjenost obrtne oblasti prve instance, tedaj magistrata, sta pripomogla do ustanovitve. Zadruga obsega le rue3to in spodnjo okolico ; dotične slovenske trgovce so nameravali torej s pomočjo zadruge oslabiti in uničiti. . t - Namen je jasen ; g. Ulčakar je omemi klasičen dokaz. Ali to izvira tudi iz pravi!, katera pričajo o stremljenju, da bi spravili pomočnike popolnoma pod moč konsoretja. Hoteli so torej skrbeti za naraščaj, oziroma preprečiti naraščaj slovenskega trgovstva. Tako bi torej slovenski trgovci počasi izumrli. Glede važnosti konsorcijev se daje sploh mnogo govoriti; gotovo pa je, da ta konsorcij je nam le jako škodljiv. Radi tega ni čuda, ako so slovenski trgovci proti takemu konsorciju. Treba to oaglašati. ker se v vladnih krogih in tudi pri socijalnih demokratih hoče kriviti slovenske t r g o v c e. Naj vidijo torej, da naši trgovci niso trmasti, da se ne borijo iz objestnosti, ampak IV. veliki Ciril-Metodijev PLES jutri dne 15. februarija 1908. Film* II »EDINOBT« 5t. 45. V Trstu, dno 14. ebriivarja 190* da gre za njihov obstanek, izlazi pa za razvoj slovenskega trgov-kega naraščaja. Storilo se je korake, da bi se razmere spremenile ; šlo se je na namestništvo. Ali kakor so sedaj pravila napravljena, ni možno pričakovati kaj od vlade. Odločnega koraka noče ista napraviti, ker se boji zamere; hotela bi le pripraviti Italijane do kake male koncesije nasproti Slovencem, in potem mirna Bosna! Ali gre tu za več. Slovenski trgovci se borijo za to, da se italijanskim trgo-cem odvzame nad-vladje. Če tudi smo mlajši narod, imamo vendar pravico do enakopravnosti, in zahtevamo od vlade, da za nas popravi, kar je toliko časa zagrešila. Istemu listu poročajo iz P a r i z a : „Tu- sredo v Brigthon, da biva tamkaj nekoliko ka-šuii politični krogi stojijo ob boku Rusije]dni. Ob njegovem prihodu so mu socijalisti v vprašanju železnice v Sandžakatu, čemur se priredili d monstraeijo. Eden socijalistov je ni čuditi ozirom na pisavo skoraj vseh francoskih časopisov. Nepričakovana in neslutjena izjava bar. Aehrenthala glede projekta želez niče skozi Makedonijo na Egejsko morje je vzbudila na Ruskem veliko vznemirjenje in Francija kakor zavezniea mora to vpoštevati. Ruska vlada se boji, da ta njen poraz v vna-nji politiki bi napravil popolnoma nevzdržlji vim položaj kabineta Stolipinovrga in cjačiti reakcijo, ki teži po vladi." Francija pa da tega ne sme trpeti ; zato baje Izvol^ki izstopi in bo nadomeščen po Čarikovu. Aehrenthalova politika žali tudi interese Francije, ki ima po- ] " h r va aniih ie govornik nre- 8eone interese v Oriienfu. Je neki v proti-f o ten sp os j j g • p slovju z francoskimi interesi, da se zgradi v ki bi bila v šel k pranemu svojemu predmetu : k Lih trgovcev dr. Rybafa nemu bojkotu slovenskih trgovcev. Ta veie del Oriientu nova prometna zveza, priobčimo kc'rist jTe nf^ški trgovini. zanimivi aei govora uj..«- Nemfiia bo ie usedla v Mali 4?iii ? ha^r-jutri. Tu pa priobčujemo še po dr. Rybaru , , , i - 80 P® _u*edl® ' Ma'! f™?* b*'f 3 ____ • _____________i__:___dadsko železnico m železnica v Solun bi bua jako ugodna za nemško trgovino. Utemeljeni predlagano in soglasno vsprejeto resolucijo : Slovenski trgovci zbrani dne 12. febru-varja 1908 1, na shodu v „Trg, izobr. društvu izjavljajo, da želijo sicer živeti v miru s someščani laške narodnosti, da pa vsekakor zahtevajo spoštovanja svoje narodnosti in enakopravnosti sloven=kega jezika ; odobrujejo zato postopanje slovenskih jestvinčaijev na občnem zboru Zadrugo Italija. ' Tudi ob' tem jestvinčarjer, obdržanem dne 4. tek. mes., iu jih pozivajo, naj vstraiajo v pravičnem boju za priznanje pravic slovenske narodnosti ; razlogi govorijo za to, da ie Avštro-Ogrsko pred vsem ubogalo vplivom Nemčije, kar se tiče vprašavnih železniških projektov." Kakor simptomatičen moment v tem avitriisko-riiskein konti ktu bi bilo naglasiti. : da sta na strani Avstro Ogrske le Nemčija in , Turčija, proti njej pa Francija, Anglija, sporu vidimo, kake vreduosti je trozveza, čim nastopajo resni momenti; vidimo namreč avstrijsko „zavez-; nico" Italijo v bratskem objemu z velevlastmi, Eden bil tucii aretovan. Bivši portugalski diktator F r a n c o, ki potuje pod imenom Fereira, ;e dospel v Genovo, kjer se je nastanil v nekem hotelu. Ne vspre;ema nobenega človeka. — Prodaja francoskega cerkvenega imetka v Italiji. „Corresp. Romana" javlja, da namerama francoska vlada prodati cerken' imetek v Italiji, bi pripada francoski cerkvi. Med temi nepremičninami se nahaia mej drugimi francoska narodna cerkev San Luigi d-fi Franc- si in krasna cerkev na Monte Pincio, Trinita dei Monti. nasproti hujskanju laškega časopisja ki rja3protujejo avstrijski balkanski politiki, na bojkot proti slovenskim trgovcem Kaj nam korjstj torej vse „debelo" priiatelj- n a g 1 a š a j o potrebo solidarnosti vsega stv0 med Aehrenthalom in Tittonijem ? !! sloveuskega oz. slovanskega prebivalstva v j - Trstu in v sosednih slovanskih deželah in iz- Italijanska pravim fakulteta. rekajo prepričanje, da bode isto v slučaju, da j Dnevne vesti. K jutrišnjemu velikemu plesu. — Raj in peklo. Sokolska in giedahščna dvorana sta se spremenili te dni v pravcate delavnice. Slikarji slikajo dekoracije, improvizirani stavbeniki gradilo razne koče in kijoske; doni vstop in izstop popotnikov. Prometni časi brzovlakov št. 101 in 102 za postajo Weyer so sledeči: Vlak št. 101, odhod WVyer 12 li pač lahko videli, kaj znajo bi se od laške strani res hotelo vprizoriti boj- Kakor javljajo z Dunaja se je posl. kot, znalo s primernimi sredstvi m priskočit v pomoč slovenski trgovini v Trstu. koraki glede italijanske pravne fakultete i da je končna rešitev odvisna od skupnega _______. posvetovanja vseh italijanskih poslancev. — - .. . . . . Menil je. da bi vlada lahko ustregla želji AVStriJSkO-rilSkl konflikt. Italijanov ter ustanovila fakulteto v Trstu. Pozicija barona Aehrenthala omajena ?! S6d«Ui *ladni ,načrt se ,lthko izvrši brez novega zakona, ker se gre le za premestitev Oz'ovoijenje, « ki je nastalo v Rusiji,! inomostske fakultete na Dunai. Ta ukren bi I rauciji, Angliji m tudi Italiji vsled ekspo-, bil le pro*izoričen, kajti s časoma bi se fakul- z jest ki ho v zgornjik prostorih restavracije „Balkan* z edino točko dnevnega reda : Zadružne zad ve. Tovariši ! Morda še nikdar ni bil tako j potreben skupni nastop slovenskih trgovcev, ..... j . i - t> x i • • /o - *! kakor bo pri prihodnjem občnem zboru, ki napraviti ti dantov3kt Potemkini (Bog nai mi , r ..J _ , ; ta reh od usti!) : se bo vršil v najkrajšem času. Da bo vencauo ® o 1 i - t5 i - ii tj j i- i delo, kateremu smo na zadnjem občnem zboru Spodai bo torej pekel. Podzemeljsko se-1 , , , ,, T ,, j - t i - J j i- ji* j zadruge tako odločno odkuzali smer, so rao-veda, saj pekel ie pod zemljo: dolgi podze-, . , ■ i t> Vi. •. i • j • j • i • 4 - i ramo še bolje organizirati! Pridite v=i ! meiiski predori vedeio k nitma. A v niem ob n . , . ° • . • , , ,. , , , , vabljeni so tudi trgovci iz zgorme okolice, rudeči peklenski svetlobi bo kar mrgolelo vse o j p. n. peklenske gospode: hudičev — brez \ Iz svobodne luke. Prejeli smo: SIu- stare matere, pač pa polno punic, ki b -do vse od ; čaji o strahovladi v svobodni luki, ki so jik hudiča — škratov, grešnikov in grešnic, ki opisali govorniki na zadnjem javnem shod« so obsojeni na plesanje, in kar je še takih j „Narodne delavske organizacije", kričijo •!<% peklenskih stvari. !neba. Tu se besni brez nikacega usmiljenja Sicer hudič ni tako grd. kakor nam g* i proti lastnemu sodelavcu in so ga uničuje. Iu ze;:a barona Aehrenthala, ne le da se ni poleglo. ampak postaja od dne do dne veče in je smatrati položaj veleresnim. Merodajni ruski list rNo?oje Vremja", katerega avtoriteta v stvareh vnanje politike je poznana, se poslužuje zelo ojstrih besed. Ta list pravi, da Rusija absolutno ne more dovoliti Avstriji železnice v sandžakatu ter straši celo z vojno. Rusija — tako piše rečeni list — kakor starodavni Rim ne potrebuje miru po porazu.. Ona mora varovati pred vsem svoj ugled, j Evropske velevlasti da so se po Portsmouth- ! skem miru preveč navadile na prepotentnost i proti R.isiji. V omenjenem članku, ki i : a napis „Orkan se približuje", pravi rečeni list, da je pozicija Izvoiskega, ruskega ministra za vnaoje stvari, nevzdržna. Francoski listi krepko sekundirajo ruskemu časopisju. Bero-linski korespondent pariškega lista „Echo de Pariš* zatrja, da je situacija veleresna. Na ! Dunaju da se mnogi boje, da se je Aehren- j th-ii preveč udal vplivom Berolina, ter da je i avstrijske interese podredil! nemškim, čemur se je čuditi tembolj, da j je bil Aehrenthal, bivši poslanik v Petro-! grada, eden najbolj osvedočenih pristašev avstro-ogrskega-ruskega sporazumljenja. Cesar Fran Josip da jako obžaluje nezadovoljnost Rusije ter da je verojetno, da na mesto Aehrenthala v kratkem stopi markiz Pallavi-rini? avstro ogrski poslanik v Carigradu. teta premestila na italijanska tla in spopoluila v celo vseučilišče. Posi. Pittom je izjavil, da se bo z vprašanjem pravne fakultete bavil odsek šestorice italijanskih poslancev. O ustanovitvi italijanske pravne fakultete na Dunaju se bo v kratkem posveto v a?a tudi dvanajsto-rica nemških poslancev. Večina parlamentarnih strank je za ustanovitev italijanske "taborijo Dalmatinci Spravne fakultete na Dunaju pod pogojem, da : bo povsem ločena od vseučilišča. Spopolnjeuje min!sterstev. slikajo, in v pekla se daja prav lepo živeti. Ne verjamete ? No, potem na svidenje v soboto ! Zgoraj bo raj. Uie ! To bodo same zvezdice, beli oblački, sinje nebo. Angeljčki te očarajo s svojo milobo ; kerubini in serafini se bodo sukali ob zvekih rajskih melodij. Svetnikov in svetnic ne bo ravno preveč ; no pa nič ne de. Zraven tega bo še raznih drugih zanimivih stvari iz drugega sveta. V peklu in v raju bodo v slikovitih nošah vile, ki bodo ponujale nektarja in ambrozije. Pred ra;em da postrežejo raju in peklu s svojim vinom. V raju bodo — ruski automati, iz katerih zleti ven na povelje vse, kar si sicer kdo zaželi Čarovnice bodo ra- dovednežem prorokovale bodočnost itd. itd. Z Dunaja poročajo, da se v ministerstvu I"^^ ne ^emo tu zbrbljatil! za notranje stvari o nuje poseben oddelek za stvari, ki se tiče;o naseljevanja in izseljevanja. — Na čelo sooijaliio-političnega urada, ki ?e priključi ministerst-u za trgovino, stopi baje sekcijski načelnik Mf.taja, ki je imel tudi dosedaj v rokah sociialno-politične agende. Ogrska. Preganjanje narodnosti na Ogrskem. Iz Budimpešte javljajo : V krogih členov narodnostnega kluba vlada velika razburjenost. „Tribuna" pripominja, kam da bi do-vedla nesrečna ideja ogrske jednotne države. Požunsko porotno sodišče ]e obsodilo župnika v Verboczu, Edvarda Sandoiffy-ja O srečolovu vam nisem še povedal ? Kaj niste čitali v „Edinosti", kako božjo rob3 noš l ajo razni dobrotniki v dar za Cir. Met. ples ? Gotovo so se Vam skomine napravile po njib. No, vidite, vse te krasne stvari dobite na srečolovu, ki bo ob 11. uri v Čitalnici. — Da ne pozabim tekmovanja : 3 darove za naiveč razprodanih srečk in 5 darov za največ razprodanih narodnih kolekov. Ste že videli darove? Pojdite vendar pogledat v izlož- in zapušča službo. Niti zato se ne menijo, bo g. Gorenjca, v Slovansko knjigarno. Če ste 'da-li ni dotičuik morda prišel iz via Tigor ali ljudem, ki imajo na jeziku lo žalitev :n preklinjanje, je podrejen naš delavec na milost in nemilost, Človek, ki ima v sebi čuta o svoji človeški dostojanstvenosti iu čuta spoštovanja do samega sebe — tak človek mora zatajevati samega sebe, ako noče priti ob kruh. Koliko mora'no bol mora trpeti tak človek ! Tu so slavne cooperstive pod pairo-nanco uprave javnih skladišč, ki vrše to moralno in dejansko nasilje ! In te kooperativ« so meso od mesa socijalno-dt-mukratič»a stranke. Njihovo postopanje je tako sr.mo-vlastno in avtokr^tsko, da se jih v strahu izogiblje tudi marsikateri nadzornik javnik skladišč. Zadnji Čas bi bil, da bi se te nepristojnosti odpravile, da bi se napravil red. Ali ne samo pri cooperativali, ampak tudi glede privatnih uslužbencev pri tebtnicak in onih, ki so na vratih pri vsprejematiju blaga s parnikov v hangarje, bi se moral«, odpraviti krisiea, ki se jim godi od straai vodstva c. k. javnih skladišč. Služba je važaa in uslužbenec mora nositi dovcij odgovornosti. Postopanje od strani skladišč pa je zelo površno. Ob vsprejemu v tako službe niti ne vprašujejo dotičnika, ali je telesno sposobea za to delo. Potem pa ga mučijo tako, da slednjič revež sam spozna, da ne more dalja pridni, jih morda dobite. Sedaj pa oprostite, imam drugega dela. Na svidenje pa v soboto ! ! Kdor ima srečke za C. M. ples naj drevi ob 8. uri prinese bloke v Narodni dom ! iz Kopra — da je le dovolj človeškega materijala ! Med tem pa stradajo mnogi poštemi delavci. Krivica je tudi v tem, da so ljud;o po več let v službi, ne da bi vedeli, kdaj p >sta-j nejo stalni! Starejšim v službi »e godi kri- Gospoda odborniki za Ciril-Metodi-jvica tudi 8 tem> i* ?V;a Je*en ^prejealjs jev ples in mladina sploh so naprošeni, da1 Preveč novincev. Posledici temu je, da na dva meseca ječe, ker je v nekem slovaš-Kakor znak resnosti navstalega spora je ; kem listu pisal simpatično o Jurigi. tudi rezkost, s katero avstrijski nemški listi | Židje na Ogrskem. na čelu jim „Neue Freie Presse", ki Predstojniki židovskih verskih občin so zastopa Aebrenthalovo politiko z vso vnemo j bili pri ministru Apponj ju ter ga prosili, naj — napadajo francoske m ruske liste. Vendar : poskrbi, da dobijo tudi židje avtonomijo v j dela, ki se mora razdeliti, da bo dvorana pa jth je tudi med večimi nemškimi listi — svojih verskih stvareh. Apponyi je rekel, da!lepo odičena. Mala peščica pridnih delavcev pr. Die Zeit" —, ki ne soglašajo z' opaža med Židi struje s katerimi ni vlada !>e v dvorani od jutra da desete zvečer. Po* I nikakor zadovoljna, ali vendar hoče delati na 'kažite, da tudi z delom podpirate radi svojo 7atl ^stentie P" hangarjih. V resnici pa so ! to, da se na Ogrskem napravi verski mir. stvar! ' ilTT^ ^ b,lllu ' " * tnh D himnah d i />n i taLri L-i en nn t ui kil. pridejo od danes naprej na sestanke v veliki dvorani „Narodnega domau. Do^ti je namreč n. Aebrenthalovo poli riko, F. Pres3e" komentira predvčerajšnje izjave barona Aehrenthala v delegacijah in pravi k istim : „Minister za zunanje stvari ni utajil obstoječega konflikta med njim in ru- j ;ai kabinetom. Narobe, njegove včerajšnje! izjave zdele so se, bolj nego naslovljene na' dJegate, kuior izjava, napravliena le na ruskega minis: a za zunanje stvari, da mu pove, da Avstrija s svojimi železniškimi načrti na Balkanu ni prekršila ali izdala sporazuma z Ruiijo. Avstrija je zahtevala od sultana gospodarske koristi, in zato, po ruskih obdolžit-vaii, bi ne bila več pripravljena podpirati Rusko v vresničevanju sodnijskih reform v Makedoniji. Ali Aehrenthal je dal na to ob-doižitev odgovor, ki je osupni!; napravil -^je namreč z nekim irouičnim tonom jako važno izjavo: rekel je, da glede sodnijskih reform niti ni bilo nikakega sporazuma med Avstrijo in Rusijo." List protestira nadalje, da bi Av-stro-Ogrsko s projekti balkanskih železnic spremenilo „status quo4*, glede katerega obstoji sporazum z Rusijo. Ti projekti da niso politične, marveč zgolj ekonomične naravi. Železniško vprašanje briga le nas, Turčijo in nikogar druzega. Avstrija mora dokazati, da živi in hoče živeti. Potem se ne bodo po svetu več tako začudili, ako Avstrija pokaže, da je nekoliko podjetna. LUt zaključuje s to ž« nimi besedami bar, Aehrenthala: „Ni vedno lahko, pilotirati ladjo miru po vseh grebenih. Silna vznemirjenja prenehajo. Ententa, ki jo Ru ^ija mora le želeti v svojem sedanjem položaju, ne izgine taka zlahka. Ali senca pada na znanji polržaj ter prostodušno it in brez-skrbnoht zadn;ih desetih let sta pri kraju." te morajo — ko je mnnje dela — oni, ki so že po 3 aii več let v .lužbi vrstiti z mla šimi in da imajo jednako pravico s tistimi, ni ko morda se le 14 dni v službi. Iz teh dveh kategorij se imajo liiieno- Hrvatska. Srbski radikale! in uradni aparat. Zopet izgled, kam se stekajo dobički, !skupl|eni večinoma iz vrst naših trpinov. Pred mnogimi leti je prišel v Trst bosonog Žid Moric Lustig, napravil si tu prodajalno nMagyarorszagu' por. čaju iz Zagreba, usnja jn čevljarskih potrebščin ter e »čada se morejo srbski radikalci nadejati na soma 2abogatel. Njegovi sinovi so po rijpgovi predstoječih saborskih volitvah velikih vspe- smrti nadaljevali to trgovino, ki se je poslu-hov, ker jih bo podpiral ves uradni aparat. 'žujejo čevliarji, ki so pa večinoma Sioveuci. Teroriziranje, i Tudi odjemalci na debolo so sami Slovani, Iz Zagreba poročajo: Baron Raueh je ker ta tvrdka dela z Dalmacijo, Bosno in premestil sedem srbskih učiteljev iz slunj- Hercegovino. Sin Karol, ki je bil po očetovi skega volilnega okraia, kjer kandidira kandi- Bmrti glava tej trgovini, in ki so ga pred-dat opozicije dr. Širne Mazzura. je po Drobne politične vesti. Šibenik ne bo trdnjava. Graška „Tagespost* javlja iz Pule, da vojno ministerstvo opustilo misel, da se načrtu bivšega načelnika generalnega štaba grofa Bečka, Šibenik utrdi kakor boina luka. Reforme v Bosni. »Srb. Rieč" poroča : Čujemo, da je došel novi zakon o tem, kako naj se postopa a političnimi krivci in Časnikarji, ki so obsojeni v z;!por. Ž njima je treba vse drugače postopati, nego z navadnimi ______ zločinci in prestopniki od katerih _ . ... bodo povsem oddeljeni. Imeli bodo tudi draga Pn teh. poslednph , včerajšnjim tu pokopali, je bil v vodstvu i italijanske beneficence, si je kupil vitežtvo v Italiji in bil hud nasprotnik naše narodnosti. V svoji oporoki je zapustil K 3000. „Legi nazionale". To je kričeč vzgled našim ljudem, v kake namene gre denar, ki ga znašajo k drugorodnim tvrdkam in podjetjem. Sprememba maturitetnih izpitov. Naučno ministerstvo hoče baje že pred Ve-likonočjo iz3 a ti odredbo, po kateri se že letos olajša pismena matura. Odpravijo se pismene naloge, razun prevodov iz latinščine in grščine, in stilističnih nalog v materinskem - ..... bodo maturanti olajšanja, to je, da bedo nosili svojo obleko, da se bodo branih, od koder jih bo volja, da bodo smeli svobodno prejemati pisma, časnike in knjige, da bodo smeli pisati, da bodo samo po noči zaprti ▼ sobi itd. Demonstracija proti angleškemu kralju. Kralj Edvard je prišel je volili med tremi predmeti, enem iz zgodovine, drugem iz prirodopisa ali prirodoslovja in in tretjem o splošni kulturi. C. kr. avstrijske državne železnice. Od 1. februvana 1908 naprej se bosta brzo-vlaka št. 102 in 101 vstavljala na postaji W^yer (proga Klein-Reifling-Amstetten) za teh službah, ali cel j taki, ki sploh r iso kili šo v kaki službi v javnih skladiščih (H:iager št. 14 !) S tem se jemlje prostor drugemu. i a om. oddelkov, ki že leta in leta čaka »a to službo. Kar se tiče tehnične izobrazbo delavcev, ne obstoje nikako težave, ker delavec, če je količkaj razumem, umeje v par dneh vso manipulacijo. O teh težavah kriče le oni, ki ji« gre le za svojo korist, ki se boje, da na bodo mogli več služiti 10—20 K dnevno pri akordih, dočirn .Irugi delavec vjame le po par dni v teduu. , Ivakor rečeno : čas Li bil, da se ozdra vijo te razmere v javnih skladiščih. Delavec. Občni zbor društva .Narodni do*". Večkratuo vabljenje Da to zborovanje in sebao opozorjenje, da se društvo „Narodni domu razpusti imelo je ta vspeh, da se ja 24. m, m. meseca zbralo lepo število členov. Po nagovoru predsednika g. dra. Slavika ia prečitanju kratkega tajnikovega poročila, ki pa to pot ni vedelo heležiti nikakih posebiik no »osti, vzbudili so zanimanje prisotnih podatki blagajnika, ki so pokazali, da te nor« gmotno stanje smatrati razmeroma precej povoljnim. Dočira se je dotedaj splošno nagla-Šalo potrebo razpuščenje društva, radi n e-dostanja namena in nezanimanja, izkazalo se je, da se je vkljub temu društvena glavnica venda-le povečala. A ko je bil predsednik po imenskem pozivu konstatiral, da ni prisotnih popolnih - tretjin vseh členov, kakor to določajo pravila, za slučaj razpcsče- V Trstu, dne 14. februarja 1908 »EDINOST« št. 45. Stran III nia in bi se moral sklicati zopet drugi občni zbor. vstal je g. drž. posl. dr. Rybar in pojasni , da ni nikakor opravičeno, niti koristno razpuščati to društvo, kajti njega cilj je le navideznno dosežen. V resnici je sedanji tržaški „Narodni dom" Ie dom „Trž. posojilnice in hranilnice", ki je bil koj začetkoma premajhen in pretesen, ker se n; moglo vseh naših društev vsprejeti pod isto btrcho. Od leta do leta se pa veča števili naših društev, in celo „Indipendente" se čudi. kje da ima 120 naših društev prostora v eni sami hiši ? S^j „Dramatično društvo" procvita najkrasneje in bo v dogledni bodočnosti potrebovalo veče prostore, „Trž. podp. in bralno društvo" sploh ni našlo še narodne strehe in mora drugod plačevati drago najemnino in vsestransko napredovanje in naraščanje „Nar. del. org.M zahteva tudi svojih primernih prostorov. Po mestu so raztreseni še drugi važni i a potrebni zavodi, kukurna in gospodarska podjetja, ki zasluiujeio, da se oziramo na njih potrebe, a prihodnjost nam bo nalagala novih zahtev v tem obziru in še večjih dolžnosti za ohranjenje in utrjenje našega 3 e z i k a. Ne daje se torej opravičiti namen razpuščenja tega društva, ampak nasprotno : potrebno je le večje zanimanie za društvo „Narodni domu in njega okrepljanje, da do seže svoj prvotni namen in postavi v do-glednem č; =,u Slovenstvu potrebno zavetišče. Gosp. dr. Kjbđr je opozoril še na nekatere druge prilike in vire. e katerimi bi se glavnica dala povečati in ie zaključil vznešenim pozivom, da društvo „Narodni dom" nadaljuj delo, da se svetu pokaže, da nam je velika strtha sedanjega „Narodnega doma" vendar Ie premajhna. Ta govor je žel splošno odobravanje in koj je bilo pripravljenih nekaj prediogov, ki so pričali, da društvo nima niti najmanje volje več za razpuščenje, ampak upa in želi ie napredovati in bližati se svojemu širokemu a daljnemu cilju. Na predlog g. P^nikvarja izvohl oziroma dopolnil ee je odbor, ki se je na I. svoji seji sledeče konstituiral : Predsednik g. dr. Siavik, podpredsednik g. J. Kokalj, blagajni« VI. Trnovec, cajnik dr. J. P^rtot, odborniki: gg. dr. Gregorin, dr. Rvfcaf-, J. Rože, J. Pintar in H. Čok. Rodoljubom pa bodi najtopleje priporočeno društvo „Nar. dom", da mu pristopijo kot členi, nakupijo si deležev in pomagajo zidati „D o m" vsem našim društvom in podjetjem, ki ga krvavo potrebujejo. Cesarjev jubilej. Prejeli smo : Pred nekoliko tedni w je poslal g. notar dr. Oskar Czibuika v Stercingu (Tirolska) oklic na vse nekdanje encletne dobrovoljce s prošnjo, da bi ob vladarjevi 60 Ittnici, oziraje se na njegove blage namene, potom enkrut-i;ega samc-obdačenja, pripomogli k ustanovitvi Splošnega jubilejnega sklada nekdanjih enoletnih d jbrovoljccv za podporo svojcem drugih neaktivnih vojaških obvez,incev". Sledeč temu pozivu vršil se je te dni poj predsedstvom kiparja profesorja Rudolfa Weyr-a pogovor nekdanjih enoletnih dobrovoljca, na katerem se je sklenilo, da se ustanovi centrala za u=tano*itev r,men;enega sklada. Za blagajnika je bil določen računsk, svemik Ludovik pl. Lorang (Dunaj, HI okraji ■Tacijuinganse 15), ki tudi vsprejema prispevke za sklad. Na Štajerskem, Češkem, Moravskem v Galiciji in Dalmaciji že obstoje teinelu za ustanovitev deželnih komitejev, na Tirolskem. Koroškem, v Trstu, na Primorskem in Hr vašieiu pa že poslujejo. To podjetje ne bo brez smotra vsled dotične vladne predloge, ker je zagotovljena pomoč samo tedaj in toliko, v kolikor no zadostuje državna podpora ali pa bi prišla prekasno. Nekdanji enoletni dobrovoljci, ki hočejo sodelovati v komireiu zi deželo Kranjsko, sr= na košeni, nai se blagovolijo pismeno oglasiti pri centrali jubilejnega sklada neklaniih enoletnih dobrovoljce v. na Dunaju II1/3 Jacqain-gas.-ie žt. 15 ali pri imenovan-mu c. kr. notarju, odkoder dobe potem nadaljua obvestil;*. -- Pr i izkaz darov izide v raznih dnevnikih •ležele začeTkom meseca sušea t. I. 1 Križmančič čaše, dr. Stegu steklenico finega mpraškina; g ca I. Strekeli dve cvetlični vazi, g.a Ponikvar ] steklenico najfinejšega maraškina in škatlo angleškega papirja ; g. Bartelj, dve moderni književni deli, g. Orel 3 steklenice penečega refoška, g. Maovac Marko 1 vazo, tisk. ..Ed-nost" 2 knjigi. Za Ciril iMetodov ples so nadalje darovali damskemu odboru : g.a D.irinka Br g-danovič 2 steklenici šiben škega šampanjca, Etna Bartel fino držalo za pisma. Mar\ Antič-Bonetič 10 K in g. Dr. Josip Wilfan 5 kron. Nadalnje darove sprejema za damski odbor gospa Roža dr. Gregorinova (Narodni dom, ulica Giorgio Galatti II. nadstr.) „Pevski klub*4 učiteljskega društva za Trst in okolico je nabial smoči po svo i I. pevski vaji za mladir sko knjižuico. katero; oskibuje omenjeno društvo, 14 K 14 st. v v y(l Na predlog gospe Rosine Daneu vršila se bo pri c. kr. Okrajnem Sodišču v Škofjiloki dne 24. t. m. dopoludne ob IO. uri Prostovoljna dražba. njenega posestva LORENZO BRUNA TRST, ulica S. Anastasio 9. Telefon at 14-32 Skladišče drv za ogenj, lesa za polje, oglje iz drvi iri COKE Hidravlični cenili anffležke opefce. katerih ne pokvari ogenj in druge vr?te materijal* za zsrra dbe, kak ;r tenko opeke, gaženo apno itvirjev se priporoča slav občinstvu — ANDREJ PEČAR, ulica Dante Alighieri štev. 3 II nadst. Trst. 61 v: ^ v J w K-K X M M X M M M X Sipe, postavljene v delo ! po smernih cenah. ulica Rapicio št. 4 (vogal Giulia št. 17) PRODAJALN1CA stekloaih Sip v veliki izberi. — Porozan, Ion če vine, kuhinj cke potrebščine iz žefesa ■ la pločevine itd. —-—— tt v: cas y ^ -res x ^ x ■><■ x v\\x\\\w xxxv xx x x: UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. ]. Čermak m C. Juscher TRST ulica delta Caserma štev 13, II. nadst. Foulards, race, purani, štajerske kokoši. R&cja mast. Slanine, maslo, konzerve. Dnevni dohodi. Cene jake zmerne. — Postrežba na dom. Trst, ulica Campanile št. 15. Pohištvo od navadne 3o najfineje vrste po naj nižj ih cenah v novi slovenski trgovini Društvene vesti. AkademiČno društvo „Tabor" v vjrr.idcu priredi dne 20. februvarja ob 8. uri zvieer pustno veselico v dvorani Kaufinanns-haus (Neutorgasse). Na vsporedu bo med drugim pred pustna opera domaČega kora Vojaški veteranski podporni oddelek za Trst in okolico priredi jutri v dvorani c. kr, uradnikov v uliji S. Francesco št. 7. varete-predstavo šaljivo igi'o in plesni ve Cek. Zadetek ob 8 in pol uri zvečer. Darovi. O priliki poroke svoje nečakinje Rezi Malt v daruje g. Anton Kužička 10 kron za moško podruž. sv. Cir. in Met. Denar hrani uprava. Za srečolov na Ciril Metodijevem pl-su smo dobili nadalje sledeče darove : G. Petru ve c : črnilnik, gospa J. P. dva krožnika za nakit, ono dragoceno jabolko, M. Engel-m»un: posodico za sladkor, vazo za cvetlice, g.ca Delkin, posodo sadje, dva vžigaliS-nika : tobakerna Lavrenčič : 3 škatle papirja, okvir, aranžma cigar in tobaka ; g. Mance : §ah. 2 žkat?i 7a tabak, kravat no iglo ; Eiena Gospodarstvo. Tržaška posojilnica in hranilnica je znižala obrestno mero od hranilnih vlog in posojil in sicer : za vloge z dnem 16. februvarja na 4 od sto ; za posojila s prihodnjim zapadom obresti. Posojila da a po dogovoru ; na menjice navadno po 6 od sto, na hipoteke po 5 in pol od sto, na zastavo po 5 in pol od sto. Glede letošnje žetve v Argentiniji so desle zelo neugodne vesti v Evropo, češ, da je vreme v času žetve, ki se tamkaj vrši sedaj, zelo neugodno. Slaba letina v Argentinci uplivala bi nepovoljno tudi na evropske žitne cene, ker se iz Argentije uvaža v Evropo mnogo žita. Vesti iz Goriške. Klub „Tolstoj" v Nabrežini priredi v nedeljo 16. februvarja ples z maskarado in kotiljonem v cvetličnem labirintu dvorane g. Fr. Grudna. Odlikovani boste dve najlepli iraški z zlato in srebrno kolajno. Od 7. ure zvečer do naslednje zore bo sviral pod vodstvom g. Majcen-a domači orkestt r. Gospodie plačajo na plesišče in gaierijo 2 K vstopnine. Dame proste. NB. Samo dostojnim maskam je dovoljen vstop. x Cesta Zagraj-Doberdob. — Občini Zagraj »n Doberdob fcta predložili deželnemu zboru načrt za zgradbo naravne zvezna ceste z obema občin&mn s proin^o za podporo iz dtžcls-ili sredstev. To prošnjo deželni zbor odstopil deželnemu odboru z n-ri»čilom, du pregleda načrt in stavi v prihoda; m zasedanju pnmerne predloge za more^tro podelitev prispevka iz deželneg i zaloga. 1> žoini odbor je poslal peticijo, načrt in prt račun okrajnemu glavarstvu v Gradiški s prošnjo, da poda ta oblast svoje mnenje o projektirani ce3ti in zajedno naznani, ali in koliko bi vlada prispevala k prevdarjenemu trošku. Proračun je izkazoval potrebščino 60,000 kron. Okrajno glavarstvo je opazilo, da načrt odgovarja toliko, kar se tiče smeri, kolikor tudi strmosti. Nadalje je priznalo, da bi imela nižina po tej cesti ugodno zvezo s planoto in bi na ta način ne bilo treba delati dolgega ovinka čez Ronke. Trošek bi se po mnenju okrajnega glavarstva gradišČanskega zvišal na 75.000 kron iz razloga, ker bi se moral vsprejeti v proračun tudi znesek za zidovje in grušč. Okrajno glavarstvo je pripravljeno predlagati osrednji vladi, naj dovoli za zgradbo te potrebne ceste 50°/9 prispevek s pogojem, da Be zajamči pokritje ostale polovice. Sedaj se vrše pogajanja z interesovanimi krogi v svrho nokritja vre potrebščine in nadeiati se je, da reši to stvar novo izvoljeni deželni zbor v svojem prvem zasedanju. Najboljša reklama za trgovce cbrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so „MALI OGLASI'4 v „Edinosti" Trst,Yia Tinceuzo Bellini 13 vogal ulice sv. Katarine Rodoljubi! Širite „Edinost"! Prilika! r Milimi HovM MM ii MiM M. FARCHI, Trst ul. Giacinto Gallina Št. 8 (Prej 7 nI. dellc Legna) i prodaja oblek, površnikov, palefof in hlač P-" Najfiuej e blago. Cene Snu ovito nizke ! Pozor na :: naslov! Skladišče izptovlienih oblet in izdelanih lesov za ženske olMe A. Fonda, Trst ulica Barriera vecchia — 31 31 UJ SLOVENCI ne zamudite obiskati skladišče, kjer najdete blago r««- po ja|(0 nizkih cenah. Parobrodna družba ?!BWNf\V\ X > : I Severno-nemški Lloyd-Bremen (NORDDEUTSCHER IiliOVD — BREMEN) :: Redne parobrodne črte Iz Bremenav Nov-York, Baltimore, O&lveston, Buenos Alres, kakor tudi po pristaniščih juine Azije. _ Avetralije itd. itd.___ Parobrodi nemškega severnega Lloyda : 178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s 15 000 ton.; 11 velikih parobrodov z * prevažanje bla^a ; 2 velika painika za vež ;•, banje; 37 velikih parnikov za vožnje po | > i evropskih moijih ; 11 velikih najmodernegih J;parnikov v delu; 201 manjših parobrodov. Vsega skupaj 440 parnikov, od katerih 17i brzih, opremljeni z modernim komfortom. ki preplovejo ocean v 5-6 dneh 470 agencij v prvih avetovnihist praniščih. Cene nizke, hrana dobra. Za informacije in pojasnila obrniti se na M zastopnik u Trsta Piazza Giuseppina I. F. STUMPE TELEFON Ste v. 2 O-6 8 JUL M Stran IV »EDINOST« štev. 45. V Trstu dno. 14, februvarja 190 s x Preložitev ceste Trnovo Srpenica. Koroška državna cesta od Kobarida proti Bovcu ]e jako s 11 ma in provzroča vsled tega voznikom vf-like teža1 e, vsled česar se je vla-la od ločila, preložiti cestno črto od Kobarida skozi Trnovo na Srpenico in naprej. Cesta, ki vodi sedaj skozi Trnovo, bi se namreč opustila, namesto nje pa bi se zgradila kakih 200 metrov nad va^jo nova cesta. Trnovski ob čani, katerim dajajo vozniki in potniki precej ?aslužkH. bi bili po zgradbi nove ceste na škod, in sicer toliko kar se tiče cestne zvezej koiikor tudi kar se ti^e zaslužka. Iz te^a razloga so se obrnili lansko leto na deželni zbor h prošnjo, naj bi vplival na mero-dajne činitelje, da bi se projektirala nova •esta skozi va9 Trnovo ; ob edaem so predložili naličen načrt tudi name^tništvu. Deželri zbor je odstopil prošnjo deželnemu odbo u, kat ri je pojasnil namestništvu, da bi imela •bčina Trnovo veliko gospodarsko škodo, ako bi se ne zgradila nova cesta skozi vas, ker bi potem bila oddaljena od cestne mreže, po kateri se vrši trgovinski promet s gorenj o Soško dolino, s Koroško, Bohinjsko ieleznico in dalje z Gorico. Namestništvo je obvestilo deželni odbor, da se je prvotno določila cestna črta n^d vasjo Trnovo iz razloga, ker bi se s tem odstranila prevelika strmost in bi se razmere, bi vladajo na sedanji cesti, fentveno ne izboljšale, ako bi se zgradila nova cesta skozi vas. Mimsterstvo notranjih stvari je naročilo svojemu btavbenemu organu, naj ■a licu mesta prouči razmere na podlagi vladnega načrta in načrta, ki ga je dala izdelati občina; potem odloči samo minister-■tvo, katera cestna črta se bo gradila. Iz Renč. Žs 4 krat v 14 dueh se je dogodilo, da df.haja „Edinost" še le po 2 ali 3 dneh sem. Pa ne samo „Edinost1*, temveč tudi drugi listi iz Trsta. Najprej gredo v Ri-kemberg, odkoder jih imamo v Renč«h za 2 dni. Temu more biti kriv edino-le kak poštni vradnik, ki menda misli, da so Renče po aemški : Rihemberg. Takega uradovanja, kakor je v poštnem ambulančnem vozu, menda i« v Turčiji ni; tako se na sploh misli. Saj je rabilo pismo iz Vidma v Trst 3 dui (Se-»oHč). Južna železrica je opravljala pošto vse dr«gače. — Poštno ravnateljstvo naj poskrbi za redno dostavljanje ! Dva tička. Dva mlada tujca sta prišla v torek zvečerna postajo južne železnice v Gorici. Ker sta zamudila vlak, sta vprašala ondotnega vratarja, kjer bi dobila prenočišče ? Vratar jima je rekel, da dobita najbrž v bližnjem restavrantu Jeras, kamor sta se napotila. Tam ita povečerjala in se pogostila, potem pa sta »e spravila spat. V sredo zjutraj ^u je zbudila gospa Jeras in povprašala, kdaj poj deta proč ia ako želita kaj ? Ona dva pa sta povedala, da ne gresta še preč. Na to sta kmalu vstala, pokradla odeje, en čevelj gospe Jeras in — kicikel Jerasov ter sta odkurila prvim vlakom proč, najbrž proti Trstu. Gospod Jeras je šel za njima s popoldanskim vlakom dozdaj brez uspeha f _ Vesti iz Istre. Društvo „Zvezda" v Kopru priredi v ■edeljo dne 16. t. m. v Boljuncu veselico s petjem, šaljivo igro, tamburanjem in plesom T dvorani g. A. P. Sancma. Petje bo proizvajalo društvo „Prešeren* iz Boljunca. Zate te k ob 4. uri popoludne. Gojimo nado, da bo to društvo s časoma res prava zvezda na loperščini, ki bo kazala pot vsem drugim flbmštvom ! Kdor ima tedaj v nedeljo kaj svo-hodnega časa, naj krene v Boljunec. Vesti iz Kranjske. „Gospodarska stranka" kandidira v Ljubljani za deželnozboril o volitve dra. Vinka •regoriča, primarija v deželni bolnišnici v Ljubljani in dr. Vladimirja Ravniharja, odvet-lika istotara. Vlak je povozil med Borovnic) in Logatcem pomožnega čuvaja Antonu Zavrla, ▼zrok nesreče se ni znan. Pravico javnosti je dobil III. razred knezoškofijske gimnazije v Št. Vidu na Ljubljano. — Narodno napredna stranka postavi kakor kandidata za deželuozborske volitve v I4ubljani dr. Ivana Tavčarja in dr. Karola Triller-ja, oba odvetnika v Ljubljani. Vesti iz Štajerske. Pri Laškem trgu pod Humom so našli delavci na neki njivi starinski 1 ncc, napolnjen s pepelom in prstjo. V njem je bila tudi bronasta zapestnica in kos iz bronastih krog-Ijie sestavljene zaponke za roko. Tamkaj so naili baje več takih loncev, a ljudje so jih zavrgli. Najdene lonce so shranili v muzeju v Laškem trgu. V Ljutomeru ustanove javno ljudsko knjižnico. Odpreti nameravajo tudi slovenski otroški vrtec. Novi rektor na graškem vseučilišču Akademični senat je mesto odstopivšega dr. Haaauseka izvolil rektorjem ;dr. Hildebranda profesorja na pravni fakulteti. Hddebraod je bil že rektor I. 1902. Poučni tečaj za peke priredi letos v fcradcu štajerski zavod za povspeševanje obrti. Tečaj bo trajal 14 dni. Predavalo Be bo o žito, moki, mleku, raznih dišavah, o priprav-; ljanju testf, o peki, strojih itd. — Isti zavod priredi tekom t<-ga leta tudi po en obrtni knjigovodski tečaj za ključavničarje, mizar;e, krojače in čevljarje. Vesti iz Koroške, Suša. Na Gorenjem Koroškem ni dože-vnlo že več tednov, tako, da že v mnogih krajih pomanjkuje vode. W MALI OGLASI. V no m se eniPor*i kostumov in matk lldjfem ter domino Ul. 8. Lazzaro 7. <215 U|Xn se daje uife 1 „S ovenfca 177' poštnoležeče Ljubljana. 201 0 0 : : Meliaiiifna ilelalnica : : avtorizovane za napeljavo vode in plina ; GUIĐO SAMBO Zas:opniK odliicoTJie tovarne sramolonor T.o^or PieMsr & GRAMOFONI od 50 K naprej 2 dobrim glatom £ Ppprfjiin G P molke obleke na obroke, pla-i E UUCjU „-C TS»aki teden ali na mes^o Via Ca*erms 12. I. nad. 122 IqPP qq sobo s hrano za eno o-ebo v bliž ni lOlsO o*/ velike vojaSnire. Ponndbe na Upravo lista pod „SLOVAN". Dve spalni sobi, £ i* r v e t J a druga mua, se proda*ta po prilični ceni. PIETRO CUCIT, ulica Fontana 9. omara za obleko, poattlja, nočna n! žica in še drugo pohištvo. Via del Kivo št. 44, 111. nad, vrata 15. 207 Proda se ižf'lV/Pf* *ttir ^ ?oslih'itar na dtželi, po UUUVClr, st-zuHuiti z uduvo ali z necmožeue od 50 let naprej, katera ima nekaj premoženja. Ponudbe je po-dati ped: A. B. 1908 — Trst, glavna j pošta — poat restanie do 15. t. m. 202 Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitičr.e in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od IS .do 1. In o-l 5. In pol do 6. In pol pop in specijalna plošče na izbero Q Skladisčo gramofonov, s- ftilk, aparatov za Aut-rjevo luč, mrožio in oevi. □ Popravljanje kolrs. gramofonov, luolorov na plin ali en ^ zin, električnih t.\oace? iu ailiu u:t'baui£uo <1 I Trst piazza San francesca 5'^ssisi 8 OO OO^fflO^BOOOC 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ■ 1 1 1 I i 1 1 1 1 1 t 1 1 1 1 1 1 1 1 lili iir:. Kraški teran 48, pošta Dutovlje. od litrov naprej piodaja Jakob Valentič, (iodnje št. 12 Andrej duiič Trst, ulica Fanieto stev. Vi vogal ulice Golši Skladišče pohištva in lapetorij lastnega izdelka. SPECIJALITETA: Popolne sobe svetle al temne, posamezni komadi vsake vrste z zalogo Denarna posojila sJ3^ ^ ^olic'obešal in divanov v3akevrsteinveiikosti ^--------- ^ —^ —- Preskrbi ss popolno opravo za prenočišč;] po jako zmercih eennh iu s skrbno rožnjt. naznr-nja tem potom slav. občinBivu, da je pre-elil iosip bregorič svojo prodajalnico iz ulics Barriera žt. 4 v ulico O 1 m o št. 1. Pii tej priliki priporoča tudi svojo podružnico v ulici Giulia St. 7. V nadi, da ga bjde . slavno ol činttvo poča?čfclo s»e v uaptej toplo zahvaljuje. 73" ttvu, zamornjo dobiti osebe vsakega sloja to Hko na osebni kolikor na hipotekami kredit pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amor tizaciji. Obrniti se Je na JOSIPA ZID ARI v ulica della C&serma št. 14, I. nadat •d 9.—12. predpol. in od 3.—6. popotudns ^ ^ft i"u : V : Tvrdka z lesom EMILIO v Trstu HHI>llllll«l1ll>llllltlll>llllt-tllltl>llll.<;y Podpisani naznanja slavnemu občinstv Trsta in okolice, da je prevzel na s\ me dobro znano trgovino kolonijainaga blaga ■ in jestvin v ulici Giulia štev. 29 ter se toplo priporoča udani HUGO CZUKDA je odprla sledeče podružnice: R>va Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) in Ulica Scorzeria štev. 14 (vogal ulice Parini) kjer ee dobi bogata hbera j črevljarnlca —— koroškega lesa po konkurenčnih cenah. ■K ip i i r1 i!" Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi Avtorizovana delalnica za električne napeljave TRST, Largo Santorio Santorio št. 5 v začetku ulice Farneto Itapellavo elekfr. zuonceuf brzolouou, telefonov in strelovodov. Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetrila. — Postavlane svdtllk itd. Aparati baterije in potrebščine za električno zdravljenje. Delo se Izvršuje hitro in natančno. — CENE ZMERNE. — CENIKI ZASTONJ. au Baldinelli ■ Eleganca, trpežnost, ekonomija. Sprejema se naročila po meri ter se izvršuje v 24. urah. Sprejme se nuroulla za nepremo^ljive postole. i -pravljanja po zmernih ceuith. Prodaja najboljših voščil za čevlje. Trst, ulice, Grosada štev.Jo, Trst (Vogal ulice Punta del Forno^. 11 fl^O L L A s & & (9 & & (S V pekarni s prodajo sladeie in likerjev M. St o p par. Trst priznan kakor najbolja 1« nci-r^kosljl-ra rrstA vseh jiutnijeTih hlgijenićn h pmlmetov in liSjih tae! urjer 0VELETMA GARAMCUA —- M. Gal — £rst, Corso 4. Poliljatre jo gU- 4. •• Delalnica patov, kilnlh pi«o», »Jaatic-nih noflovlc. ob^e2. ravnodržajev. t»er-elj In bidei Irigatorjl od 81-'"20 oolomeri za vroč'oo K 2. K ~*50 l B ulica S. Giacomo štev. 7 (Korzo) s podružnico v ulici Giuseppe Caprin št. 9 (ex ulica Erta) najde se veliko izbero sladčic in vsak dan svežih | hlgljenlčnih bBkotov. W prepečentl (biikoti) za ladije, f jS kakor tudi sveži kruh 4-krat na dan. Sj ^ Velika zaloga tu- inozemskih vin In likerje. — telefon h64 ^ Jrgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZIN pok. Frana - Trst, Barriera vecchia št. II VELIKA IZBERA iz barvanega fuštanja za srajce in obleke, pletenine, kravate ' moderci in razr.e potrebščine; srajce za moške b&le, barvane in fuštanjaste. Ovratniki ovratnice zimske maje za ženske in moške In konfekcijonirano bladgo za delavce. (BENEŠKA PEKARNA) TRST — ulica Conti štev. 2 izdeluje pravi higiieničcn Kruh po beneškem zistemu kakor tudi sladke biikotine In prepečence za uporaba na ladijah. Postrežba na dom. Hočete se prepričati? rbiS*Ite Telika sbladi&a !arif@ vdove Salarini Veliko zoloso volnenih posrinjal Prešitih pogrinjal lastnega izdelka Pokrivala, perilo, trliž, plete- Specijaliteta volne in zine za' žimnice. Vse to se dobi pri ,^ — nme. zavese m pre- Josipu Wollenigh9 TRST, ulioa Maloanton štev. 12. ooooooo »ente d«!!a Fabra 2 5S> ul. Posta Nuava • (TOfal Torrtote). |> nAlla Citti di L«adr»* V«lik iibor i^goto-rljenih oblek za molke, deffr« loii^iiTai za otrok?. PoTrJniki, mota« jope. kožuhi i* rftssih pairtotoT. Obleke dom in delo. ehitie. Tirol«ti lotlan. NepremoCIjiri pl&ići (prtaa* »Bgieiki). 5peo!Jal!teta: blago ta- ia iaoiemokif oT*rn. Izgotovljcjo se obleke po meri po □ajaoT?)!* •nedi. t( ćno, Folidae in elegantne pe Diskih ctcu t # solidno in elegantno po zmernih cer ah l^onidivo Rafaele Italia TR8T — VJa Maloanton 7 Namizna vina ISTRSKI TERAN . . stotink 72 PRISTNI viŠKi 0P0L0 80 Vis facon burgundec, specijaliteta tvrdke po atol. 90 liter v steklenicah od 30 litrov naprej. Kefosk (Izola) steklenie;i K 2 Abti ^pumante F.lli Cora 4. Velika izbera španskih vin. Skladišče ulna. Trst ul. SS. Mri 11 TELEFON štev. 1471 Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene smerna. Poč kaj & Kogl. Hotel Balkan