66
Potovanje iz otročjih let v starost. *)
Sin revnega kajžarja na Gorenskem nastopim svoje potovanje leta 1810. Kakor hitro sem nekoliko k pameti prišel, so me moji starši v domačo šolo poslali. Imeli smo domačega in starega učenika. Ne vem, ali je ta šola od višin kaj pomoči imela ali ne, to pa vem, da sem vsak mesec srebrno dvajsetico nesel za Ion učeniku in tudi drugi tako. Imeli smo precej velik abecednik, bil je nemški na eni strani in slovenski na drugi; učili pa smo se najpred nemško stran, čez dolgo še le slovensko; tudi pisati smo se učili, pa le samo nemško; pred šolo in po šoli smo po nemško molili. Bilo nam je trdo zažugano tihim biti, in če je kteri kaj prositi imel, je mogel po nemško prositi. Kaznovani smo bili pri tem učeniku le po otročje; če je kdo kaj pregrešil, je mogel iti klečat ali pa je „pocoa dobil z linirjem čez odlan, da je zapeklo. Domii grede pa so se mu drugi smejali: woho, ti si pa danes poco dobili Med drugimi sem jez prišel med tiste, ktere so se najniže učili. Imeli pa so nekteri tudi doma učenike, da so jih učili brati; jez pa nikogar nisem imel; zato so tudi v šoli več znali. Učili smo se tudi male povesti in katekizem; oh! kako težko je bilo. Katekizma nemško stran se iz glave učiti, pa nobene besede ne zastapiti, to je bila huda — tlaka; al pokorni smo mogli biti iu prazno slamo mlatiti. Slovenska stran ni bila tako huda; p »vestnice vsakdanjega življenja so nas veselile; nemško pa je bila po „pocahu primorana tlaka in silen zadržek za potrebno zastopne nauke. Tudi precej visoke rajtenge smo se učili izdelavati, pa revež nisem zatopil, kaj dekm; tudi pisali smo majhne nemške pisma,••:;» ko sem se enega privadil, sem dobil drugo; se ve, da je to dolgo dolgo trpelo. Le škoda, da smo starega učenika prehitro zgubili; zapustili so nas.
Cez nekoliko časa smo dobili druzega mladega uče-nika, pa vse drugače je bilo. Se sem hodil v šolo, in koj od začetka sem bil pri teh, kteri so največ znali. Pa kaj pomaga? Abecednik sem se zopet mogel učiti, da ni bilo ne konca ne kraja, potem pa male povesti in katekizem in sopet smo IVemcom prazno slamo mlatili, veliko reči se še učili nič nismo, kar smo že popred nekoliko znali, posebno rajtenge in pisma; popred sem pisal male pisma, pri drugem pa „orštriha in ^šotenštrih", kar nisem mogel nikoli dovelj znati, tako, da ko sem drugega učenika zapustil, sem že precej manj znal kakor pred. Še dobro pomnim, ko enkrat sam od sebe poskušam v šoli eno, prvo pisemce pisati, sem bil posvarjen; zgolj štrihe, štrihe, — to je bilo dobro. V starosti zdaj večkrat neumnost te šole premišljujem; vselej pa me jeza obide čez mojo šolo, posebno pa v zdanjem času, ko pridejo do mene prav majhni otroci iz zdanje šole, in vidim, da znajo že po domače, slovensko, zastopno pisati. Mene je sram, da me otroci prekose in da imajo „Novicea z mojo pisavo dosti opraviti, da popravijo. Al kdo je kriv, da nisem najdel pravega dobrega zernja? Nemška šola me je silila prazno slamo mlatiti; zakaj nemškega si nismo nič več ohranili kakor kanarček na or-geljce, slovenskega pa tudi komaj toliko dobrega zernja, da smo silno pomanjkljivo in kumrno življenje oteli. Zdaj slišimo tolikrat v „Novicah", da „čas je duar", — oj koliko zlatega časa smo takrat zgubili! Ko bi se bili takrat po domače učili brati in pisati dobro, enmaio zemljo in svet poznati, kako se to in uno prideluje, to in uno zdeluje, kje je to in uno mesto,   ta in una fabrika,   ta   in una kupčija,
*) Radi smo sprejeli te micne črtice iz lastnega življenjopisa poštenega moža, gorenskega kmeta, ki je že veliko let obče ob-rajtau posestnik in kramar na Jesenicah.                        Vred.
kako so živeli naši stari očetje, kaj se je tu in tam pa svetu godilo itd., koliko kapitala bi si bili naložili na dobro, tako smo pa bob v steno metali in namesto domačih otrok smo bili le nemški kanarčki! Kaznovanje je bilo pa pri drugem učeniku tudi vse drugačno. Marsikdo, ko se je pregrešil, je mogel se tako na pod uleči , da je dobil z debelo šibo po soldaško z batino , m mnogoter, ki ni znal svoje naloge, je mogel v šoli zaprt ostati brez jedi večkrat blizo 60 večera. Mnogi, ki so se bali, da bodo zaprti, so kruha saboj prinesli, pa jim je bil vzet do časa, da so bili izpuščeni.
Nobeden pa naj ne misli, da jez kaj več grozim; dobro sem si zapomnil vso to neumnost, vendar pa sem bil jez tako srečen pri zadnjem učeniku, da sem enkrat pri šolskem spraševanji slovenske masne bukve dobil; to je bilo moje edino veselje od vse moje šole.
In zdaj je bil konec moje šole. Moji stariši so iskali pripomočka, da bi me bili še dalje v šolo pošiljali, pa ga ni bilo. Bili smo revni. Koliko sem vsega skupaj v šolo hodil, tega ue vem, to pa dobro vem, da v 11. letu sem že na kmetih živino pasel.
3 ali 4 leta sem poletni čas na kmetih živino pasel, in vso svojo šolsko učenost sem za živino po grmovji raz-tresel, tako, da mi ni druzega ostalo, kakor le samo tor da sem mogel enmaio prav slabo masne bukvice brati.
Oče in mati moja sta bila zlo revna; hišo so si oče v svoji mladosti kupili za 1000 gold., dobrega dnarja pa 800 gold., bilo je toliko laže (ažio); v hudih letih so prišli neusmiljenemu dolžniku v pest, kteri se je od začetka delal dobrega očetu. Bilo mu je dolga blizo 200 gold. in je tožil. Ker pa niso mogli dnarja vgnati, jih dene na kant, in bila je hiša v kratkem po eni sami Iicitirengi v pesteh njegovih; so prišli nekteri, da bi bili licitirali, pa ko so vidili, da ni prav, so pa pustili. Ura je pretekla, dolžnik da besedo, da vzame hišo za svoj dolg, in bilo je privoljeno; za ta mali dnar je bila hiša preč, in nobeden ni očetu ne krajcarja doplačal; bilo je še nekoliko dolga, ki so ga oče mogli potlej poplačati, ko so že hišo zgubili. Tako je bilo tadanji čas, ko se je marsikaj po kotih izdelalo. Kdor bi tega ne verjel, ga moram z očetovimi pismi prepričati. Mojim staršem je iz tega velika žalost pa huda in dolga bolezen in še — še, pa kaj hočem to nadalje popisovati, saj tudi ni bilo sreče pri novem gospodarju; krnali je bil v dolge zakopan.
Oče in mati gredo z nami v drugo faro, ker bilo nas je več otrok; jez sem bil takrat čisto slabe nature, za kmeta še preslab, kaj hočejo z mano zdaj začeti?
(Dalje prihodnjič.)
Potovanje iz otročjih let v starost.
(Dalje.)
Starši moji me izroče mojstru šivarju; bil je mojster dober pa le za kmete; al ko sem se privadil, sem vsaki dan šivanko gladil, imel sem zadosti jesti, pa Iona dolgo nič; še doplačali so za mano. Zdaj pride za me sopet zlati čas, o praznikih se kaj učiti dosti časa;pa kaj se hočem učiti? Šole ni bilo tukaj takrat nobene. Ce sem hotel kaj zapisati, je bilo treba abecednik v roke vzeti, da sem prave črke dobil in pod čudne nemške krače sem besede kranjske zakoračil. Rad bi bil prebiral bukve, pa kje jih hočem zdaj dobiti? saj še vedil nisem, kaj da je na svetu, in ko sem zvedil za ktere bukve, jih prosim na posodo, se vadim in študiram, in kmali sopet druge išem. Med drugimi dobim tudi slovensko pisane. Oh kaj pa to! To bi bilo dobro meni znati — si mislim — in zdaj išem skupaj priprave za pisanje; skušam prepisavati; vsako črko večkrat pogledam, preden jo zakredam; počasi se pa vendar toliko privadim, da za silo pišem.
Več let sem na kmetih šival, pa prav malo Iona sem dobival, k večemu 9 krajcarjev in pa jesti na dan; saj še mojster šivar ni čez 12 kr. zaslužil na dan v štiri; bila je pa takrat turšica po 40 do 48 kr. mernik; tudi vem dobro, da takrat je ravno ta mojster šivar kravo s teletom vred kupil za 12 gold. Ljudje so se čudili, kako je bilo vse dober kup.
Bil sem prav kratke pameti, pa vendar potrebe sem začel spoznavati; ali hočem s temi malimi krajcarji svojim starišem pomagati, saj še za me zadosti ne bo. Začnem zdaj duhtati, česa naj bi se polastil. Najbolj mi kupčija po glavi blodi. Imel sem od kupčije čudne domišlije. Prav nič denarja ali druzega premoženja, kako bom kupčevati zdaj začel? vsak krajcar, kterega sem zaslužil, sem očetu dal za njih potrebe. Prosim tedaj očeta: pustite mi nekoliko grošev, bom kupil cvirna, Žide in knofov; pri šivanju mi tega zmiraj manjka, in tako sem kupčijo začel iz zaloga ne-kterih grošev. Zraven šivanja zdaj kupčujem; prigodilo se je včasih nekteri dan, da si zaslužim tudi pri kupčii 4 ali 5 kraje; bil je zaslužek moj veči kot pa mojstrov, in prosim še očeta, pustite mi še nektere groše, da poskusim še na smenj. Prvič grem na smenj in kupim lig in rožičev za 30 grošev; vse prodam in denar preštevam; bilo je sopet le samo 30 grošev; mislim si, ko se navadim, bo že kaj, in res večkrat sem še kupil in prodal in tudi zaslužil kteri groš. Pa potreba nas je trla. Bilo je zmiraj treba, ves zaslužek očetu dati, da smo mogli vsi skupaj živeti. Premoženje moje se je včasih povzdignilo na 2 do 3 gold. Kupim robe za smenj, in sopet ene groše pridobim. Večkrat pa sem mislil, ko bi jez tako srečen bil, za 10 gold. blaga imeti! 100 gold. kdaj imeti, to pa ni mogoče; bi že prebogat kramar bil; tega ni misliti!
Dobim ga pa prijatla, da mi ponudi rekoč: tako po malo ti kupuješ; vzemi od mene ene cente sladke robe. Ko mu rečem, da nimam denarja, mi reče: bom počakal, da prodaš. In res kmali prodam in plačam, in sopet mi ponudi trikrat več.
Do sedaj sem kupČeval z 2 ali 3 gld. skoraj 4 leta in zdaj, ko dobim pervič na kredit, prodajam in ponujam, da bi pred plačati mogel. Od sedaj nisem prišel več na prazno ; se trudim in trudim, da bi kaj pridobil in plačati mogel. Bila je moja velika skrb, da bi kredita  ne zgubil.
Zdaj pa me nova skrb začne plašiti: kramarske pravice bo treba iskati. Kako hočem to dobiti. Poprašujem in zvem, da nekoliko moram kapitala imeti, če hočem kramarske pravice dobiti. Zaloga moja je bila na kredit, kapital moj še ni bil 5 gold. vreden, in če bi tudi moje prtene hlače zraven djal; oh, koliko še manjka, kaj bo! Al prijatel mi obljubi porok biti, in da mi spisano poroštvo. Hitim tedaj napravljati  prošnjo   do  gosposke,   in   lejte!   komaj   sem bil
24 let star, sem že imel svoje kramarske pravice. Porok moj je dobro vedil za našo revšino, pa vendar je storil, da mi je pomagal.   Bog mu plati!
Po malem začnem kupovati blaga po bližnih štacunah, in več časa tako poskušam, pa previdim, da drugi kramarji gotovo boljši kup kupujejo, jez pa prav malo dobička najdem; veliko blaga sem zastonj okoli nosil, pa nisem nič zaslužil pri njem. Ljudje mi svetovajo: pojdi v Kranj; tam je bogat „zmeden kramar" in res poskusim, ter grem 8 ur hoda ^zmedenega kramarja" iskat. Vzel sem prvič 15 gold. sabo, ko sem šel v Kranj po blaga. Kmalo dobim „zme-denega kramarja". Bil je dober, priljuden mož kmetišk; mu povem, kaj bi rad, in kmalo sem nabral zadosti za svojo šumo.   Večkrat sem ga šel obiskat.                (Kon. prih.)
74
92
Potovanje iz otročjih let v starost.
(Konec.)
Kmali me je mikalo po Ljubljani, češ, tam si dobiš kaj več na zbero. Pa kje stoji Ljubljana, nisem vedil. Prosim tedaj svojo mater: pojte z mano, da mi pokažete, kje da je Ljubljana. Prvič nesem sabo kakih 60 gold. — za me to veliko — ogledujem na vse strani, pa pridem do neke štacune, reklo se ji je „pri zlati štirniu; tam poskusim prvo srečo; dobil sem notri priletnega pa dobrega gospoda Segerja. Povedal sem mu, da sem nov kramar in da prvič tukaj sreče iščem. Kmalo naberem mnoge robe, kar je denarja bilo, in vesela greva z materjo domu, še bolj veselo pa ponujam blago. Pa nisem bil čez trikrat „pri zlati štirui", že sem bil za nekoliko v bukvah začrkan. Zdaj sem bil privezan, pa še bolj veselo letam; bilo mi je za kredit več kakor pa za denarni blesk. Kakor hitro spravim skupaj, nesem dolg izbrisat iz bukev. Ene leta barantava s tem gospodom Segerjam, ko pa se na Dunaj preselijo, skušam drugam, in najdel sem za me še več štacun odprtih, v kterih sem bil po domače sprejet in se jih držim. Stiske moje so bile mnogokrat zlo velike, zato sem hvaležen za pomoč svojim pomočnikom. Nevošljivci me zavidajo; al kdo izmed vas je vidil moje stiske? Mnogim se zdaj ljubi, kar pri meni vidijo, pa toliko grenkih dni, po kterih sem jez do sem prišel, komu se ljubi?
Kmalo od začetka sem si naredil vago, na ktero sem pokladal stroške in dohodke; al brez denarja, le s kreditom so bili od začetka silno majhni dohodki. Da nisem več potrosil kakor sem zaslužil, je bilo treba veliko delati in veliko šparati in stradati. Po otročje sem kupčevati začel, in preden sem se kaj naučil, sem veliko prazne tlake skusil, nisem nič zastonj dobil; učenost le-ta me je zadosti ko-štala. Pridno sem sledil, da bi kupil, iz kterega bi se kaj učiti mogel, pa le malo sem dobil. Mnogokrat sem vidil, da v nemških knjigah se veliko več od tega najde pa bilo je pod nemško besedo skrito. Pa še to, kar sem dobil slovenskega, se nisem znal polastiti, ker preveč mi je manjkalo šolskega nauka. Previdim pa v starosti, ako bi bil v svoji otročji šoli slovensko klasje mlatil, gotovo bi bil več in kmali dobrega zrnja užil; ne bi bil toliko glada po učenosti čutil ; Slovenec če hoče od Nemca kruha dobiti, mora mu veliko let zastonj mlatiti; to pa le bolj redko kdo doseže. Nabera se po tej potivSlovencom silno prazne — tlake, zgube časa in denarja. Ce tudi zdaj že nekoliko se odpravlja ta nespametna naprava, pa bode se poznalo se mnogo let in let. Zato vi visoki gospodje dajte vsakemu narodu, kar ga hitro pripelje k temu, da kaj zna — in to je, da se mu dajejo nauki v maternem jeziku! To se pravi pri nas: nikar s cerkvijo okoli križa hoditi!
Kar je mene v kupčii zlo zadrževalo, je bilo tudi to, da sem bil zmiraj le gostač od začetka skoz več let. Zavoljo tega kupim zapuščeno podrtijo. Zdaj novo hišo naredim, al stroški so začeli moje moči presegati. Zdaj imam prostora zadosti, pa blaga premalo, in sopet prosim blaga in potrpljenja. Drugi pa to viditi sklepe delajo, rekoč: ima dnarjev kot cepin, hišo dela kakor bogatin. Materijal kupujem, delavce plačujem; al domačim ljudem so bile rane moje skrite, ker le po daljnih krajih so bili moji pomočniki. Pogosto so hudi računi in velike skrbi moje moči presegale; v mrzlem zidovji mi je vroče prihajalo. Ljudje pa so rekli: o kaj tebi je pa lahko, imaš zadosti!
Večkrat sem slišal od neke črne šole, da jo študirali nekteri učenci v preteklih časih; lejte! ali nisem tudi jez študiral črne šole, ko sem se boril sam s sabo in iskal
učenosti zgolj po samotnih kotih brez učenikov? Meni ni bila ta sreča dana, da bi se bil na očitnih šolah za potrebo kaj naučit; zato me je v pozniših časih potreba gnala v črno šolo.
Tudi sem slišal pripovedke, da so nekteri učenci hodili v ris, namreč da kdo je okoli sebe zarisal mejo, ktere ni smel prestopiti; če jo je pa prestopil, gorje mu! In lejte I vse to sem obilno tudi jez poskusil; bil je okoli mene s peresom postave ris ali meja postavljena, češ: do tukaj, pa nič dalje! Me l temi mejniki sem boril se z mnogimi sovražniki; le-ti se me skušali in oči mi zakrivali, pa mejnike še deleč preč kazali, če tudi ni bilo nobene stopnje več do njih, in kolikorkrat ^em čez ris mejnika omahnil, sem vselej več ali manj škode trpe', — to me je največ učilo in krotilo, da bi  risa  —  pravih potov ne prestopil.
To so v kratkem črtice mojega potovanja iz otročjih let v starost. \i^eni jih spisal zato, da bi se s kakošno rečjo bahal, ampak le posebno zato, da je v živem izgledu vitli, kako težavna je za človeka taka pot skozi življenje, kjer so šole toliko zamudila storile. Hvala Bogu, da sem še toliko zmagal.
Na Jesenicah 7. svečana 1862.             Anton Pasler.