Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica Letne konference SZDL končane f V decembru so bile končane letne konference krajevnih | 1 organizacij SZt)L. Njihova vsebina se je bistveno razliko- I j vala od vseh prejšnjih konferenc. Obravnavale so največ I f en ali dva najbistvenejša problema tistega kraja. Tako so | 1 kmetijski predeli obravnavali nadaljno rast kmetijske pro- | I izvodnje, vlogo kmetijskih zadrug, odnos zadruge in kmeta, f { podružabljanje gozdne proizvodnje ter problem starih one- | j moglih ljudi, ki niso več sposobni za delo. V industrijsko \ j razvitejših krajih pa so obravnavali krajevno skupnost kot 1 j najbližji organ krajevne samouprave. Na konferencah so | j predvsem v diskusiji razpravljali tudi o drobnih komu- 1 | nalnih problemih, katerih je še precej-po naših naseljih, S mm | vendar se iz leta v leto stanje zboljšuje. Veliko vlogo od- | | igravajo pri tem • krajevni odbori skupno z organizacijami | | SZDL. Mnogo prispevajo tudi državljani sami. Kot eno | | osrednjih vprašanj v diskusiji na vseh konferencah je bilo | | vprašanje predosnutka nove ustave. Državljani so se zani- | | mali za vsa tista vprašanja, ki se neposredno tičejo njih \ | samih, to je njihove vloge, dolžnosti in pravice. Udeležba | | na konferencah se je gibala med 30—40 %, kar ni najboljše, j | vendar je bila boljša od prejšnjih let. Ob tej priliki so izvo- | | lili nova vodstva, v katera je vključenih precejšnje število f | mlajših ljudi. Izvolili so tudi delegate za občinsko konfe- | | 4 renco SZDL, ki bo v januarju 1963. leta. Vse organizacije | | so napravile perspektivni program dela, iz katerega je raz- | | vidno, da bodo vsestransko utrdili organizacijo ter iskali | | oblike, kako poživiti delo krajevnih organizacij SZDL. | f TaF | telesno V nedeljo, 25. novembra je bila konferenca ljudske mladine Cerk¬ niške občine. Delu konference so prisostvovali Rajko Šugman, član CK LMS, Jure Gartner, član OK LMS, Janez Logarorg, sekretar občinskega komiteja ZKS in Franc Tavželj, sekretar občinskega od¬ bora SZDL. Konferenco je začel lanski pred¬ sednik mladine cerkniške občine Ivo Gorjanc, ki je v svojem refe¬ ratu podal izčrpno poročilo o dveh važnejših problemih in s tem na¬ kazal smer diskusije — kultura in telesna kultura. O sedanjem delu mladine je v organizacijskem poročilu govorila tov. Marija Hoz- nar. Ugotovila je, da so mladin¬ ski aktivi na šolah dokaj dobro delali, medtem ko so aktivi v go¬ spodarskih organizacijah premalo posvečali pozornosti delavskemu samoupravljanju in organizaciji proizvodnih konferenc. Delo čla¬ nov ZK v LMS nikakor ni bilo zadovoljivo, ker so bili le redki od njih nosilci idej v svojih or¬ ganizacijah. Diskutanti so se pred¬ vsem omejili na kulturno in športno dejavnost. Zaradi slabega dela kulturno prosvetnih društev, predvsem Svobod, je mladina predlagala, da se ustanovi kultur¬ na tribuna občanov, ki naj pove¬ zuje posamezna društva in uskla¬ juje njihovo delo. Mrtvilo v šport¬ ni dejavnosti, zlasti v društvih Partizan, bi poživili na ta način, da zagotove strokovni kader, ki je glavna pomanjkljivost pri delu društev, nikakor pa ne nezainte¬ resiranost mladine. Strokovni ka¬ der bi dobili pri šolskih šport¬ nih društvih, ki bi morala začeti intenzivneje delati. Od tod bi čr¬ pali usposobljen kader v ostala društva. Celotna razprava je po¬ kazala vrsto problemov, ki jih sa¬ ma mladina ne bo mogla rešiti. Potrebna je tesna povezava z vse¬ mi družbeno-političnimi organiza¬ cijami in sodelovanje najširših množic občanov. Za predsednika občinskega ko¬ miteja LMS je ponovno izvoljen Ivo Gorjanc, za sekretarja pa Kraševec Lojze. MaD Stečna v Cetu 1963 želi vsem bcalcem ucedništva © GLAS NOTRANJSKE Letos kaže, da plug ne bo ostal brez dela v Prizadeti vaščani v Zerovnici Vaščani Žerovnice so si žc zdav¬ naj želeli, da bi dobili pitno vodo v vsako hišo. Te njihove želje bo¬ do kmalu uresničene. Dolgotrajne razprave so začeli realizirati, ko je bil v letu 1961 imenovan poseb¬ ni vodovodni odbor, ki je takoj pričel delati. Pri delu sta mu po¬ magala še krajevni odbor in od¬ bor SZDL. Tako so v preteklem letu zbrali 400 m 3 hlodovine, ka¬ tero so prispevali vaščani sami. Vrednost te hlodovine (preraču¬ nane v deske) znaša 5,140.000 din. Poleg tega so zbrali tudi 120.000 dinarjev v gotovini. Celotna in¬ vesticija za dokončno ureditev vodovoda znaša 12,961.265 din. Za gradnjo vodovoda v Žerovnici je prispevala 5 milijonovo tudi vod¬ na skupnost Ljubljanica — Sava. Razliko pa bo kril občinski ljud¬ ski odbor. Do sedaj je narejenih že polovico vseh del. Potrebno je položiti le še cevi po vasi na obeh straneh ceste in napraviti v Gra¬ hovem priključek in zajetje. Tako bodo v kratkem dobili vaščani Že¬ rovnice dobro, pitno vodo in jim ne bo treba več vode prevažati v tradicionalnih sodih iz potoka, v katerega se stekajo najrazličnejše odplake. Akcija, ki so jo sprožili vaščani Žerovnice, je vredna po¬ hvale in naj bo vzor tudi ostalim krajem v naši občini, da bodo za¬ čeli tam, kjer še ni pitne vode, ne samo razpravljati, ampak tudi delati za nov vodovod. TaF Gradbeniki zopet prizadeti Lanska zima, ki je občutno se¬ gla v letošnjo pomlad in je tudi letos prišla mnogo prezgodaj, je močno prizadela gradbenike. Le¬ tošnja gradbena sezona je trajala samo slabih sedem mesecev, ves ostali čas pa je bil neugoden za Zidanje. Samoupravni organi na SGP »Gradišču« si močno priza¬ devajo najti izhod iz kritičnega stanja. Najti hočejo način, kako preživeti zgodaj začeto zimo. Na zadnji seji delavskega sveta so člani sklenili, da zaradi objektiv¬ nih težav zmanjšajo kolektiv. Ukinjena bo pleskarska dejavnost. Uredili bodo svojo prostore Pred kratkim je bil imenovan gradbeni odbor, ki bo skrbel, da se zgradi oziroma adaptira stav¬ ba, v kateri bo dobila svoje pro¬ store ljudska tehnika. V teh pro¬ storih je bila do sedaj poslovalni¬ ca trgovskega podjetja »Škocjan«. Za adaptacijo stavbe bodo uredili dvorano, dve pisarni fn delavnice za razne tehnične krožke. Kletne prostore pa bodo preuredili v ga¬ ražo za shranjevanje vozil avto- mofo društva. Dvorana bo služila raznim tečajem, sestankom, pre¬ davanjem in konferencam drugih organizacij in društev. Z dogra¬ ditvijo doma ljudske tehnike v Cerknici bomo dobili nove prosto¬ re in tako poživili delo ljudske tehnike. TaF Pleskarski delavci bodo prešli k obrtnemu centru v Cerknici,- elek¬ tričarji pa gredo izvajati instala¬ cije za naše področje k Elektro Ljubljana okolica. Prav tako so tudi vsi sezonski delavci že odšli na svoje domove. Zima nas je tako iznenadila, da nismo zaprli niti en objekt od tistih, ki so v gradnji, tako, da bd delali pod streho. Rešitev naj bi bila grad¬ nja poštnega poslopja v Cerknici, kjer je precej zemeljskih del, ki jih lahko opravljajo delno tudi v zimskem času. Te težave so moč¬ no vplivale na realizacijo plana podjetja. Člani kolektiva se zave¬ dajo, v kakšnem položaju so, zato bodo skušali zmanjšati stroške na minimum in delati v kakršnihkoli pogojih. MaD Občni zbor ribiške družine Cerknica V decembru je bil redni letni občni zbor ribiške družine Cerk¬ nica. Iz dosedanjega dela druži¬ ne je razvidno, da je v zadnjih letih zelo napredovala, Predvsem se je organizacijsko utrdila in šte¬ vilčno povečala. Na občnem zbo¬ ru so kritizirali nekatere člane, ki se niso držali sklepov in pra¬ vil družine in se niso udeleževali delovnih akcij pri gradnji, jezov in reševanju ribjega zaroda v ča¬ su presihanja jezera. Kljub temu pa je družina v preteklem letu napravila tri jezove, ki bodo za¬ drževali vodo v poletnih mesecih, ko- je suša in se bodo na ta način ohranile ribe in druge vodne ži¬ vali. Ob presihanju jezera je bilo rešenih cca 10.000 ščuk mladic, poleg teh pa še okrog 3.000 drugih vrst rib. Na ta način smo ohranili ribe, ki bi sicer v nekaj letih izumrle ali pa bi bile zelo redke. Člani ribiške družine Cerknica so napravili okrog 700 delovnih ur. Pri tem delu je sodelovala le po¬ lovica članstva, kar vsekakor ni pohvalno. Na občnem zboru je bi¬ lo v družino sprejetih 13 novih članov, predvsem mlajših. Izvo¬ ljeno je bilo tudi novo vodstvo, ki bo skrbelo, da -se razmere v družini izboljšajo. Če bodo vsi člani aktivno sodelovali pri reše¬ vanju mladic ob presihanju, po¬ tem bo družina sposobna dajati na trg zelo znano in okusno ščuko iz Cerkniškega jezera. - TaF PIONIJI, PIONIRKE, MLADINCI, MLADINKE VSEH ŠOL OBČINE CERKNICA SE TOPLO ZAHVALJUJEJO VSEM TISTIM GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM IN USTANO¬ VAM, KI SO NAS OBDAROVALE OB NAŠEM PRAZNO¬ VANJU NOVOLETNE JELKE. OBLJUBLJAMO, DA SE BO¬ MO, V BODOČE PRIDNO UČILI, DA BOMO, KO ODRA¬ STEMO, S ČIM VEČJIM ZNANJEM IN SVOJIM DELOM DOKAZALI, DA SO BILA PODARJENA SREDSTVA PRA¬ VILNO NALOŽENA. ZAVEDAMO SE, DA SO BILA TA SREDSTVA LAST DELAVCEV — PROIZVAJALCEV, KI SO JIH S SVOJIM DELOM USTVARILI IN DAROVALI NAM. PRAV ZARADI TEGA SE BOMO ŠE BOLJ TRUDILI, DA BOMO DOSEGLI ČIM BOLJŠE USPEHE. OBENEM ŽE¬ LIMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ŠE VELIKO DE¬ LOVNIH ZMAG IN USPEHOV V NOVEM LETU 1963. V mesecu novembru in decembru je bilo skoraj v vseh gospodar¬ skih oragnizacijah v občini cepljenje proti gripi. Cepljenih je bilo nad 2000 zaposlenih. Slika kaže dr. Emila Trudna pri cepljenju v podjetju Kovinoplastika Lož Tihe prošnje gostinskim gostom Leto je za nami. Na dnev¬ nem redu so računi in načrti, ali pa tudi samo želje, da bi bilo v prihodnjem letu bolje. Glede tebe, dragi gost, so sa¬ mo želje. Skromne in tihe že¬ lje. Mnogokrat kritiziraš, do¬ stikrat tudi upravičeno. Ven¬ dar. ali si se kdaj vprašal, če si ti tako vljuden, natančen, vzoren, kakor to zahtevaš od postrežbe? Kaj si tedaj mislil, ko si po¬ lil prt s črnim vinom in z na¬ smehom dejal družbi: »Naj le perejo!« Ali si res tako neskončno re¬ ven, da si moral pobrati toa¬ letni papir iz stranišča? Če si, potem ti celoten kolektiv želi, da bi z njim obogatel. In cigaretni ogorki. Ali ti jih je res treba metati na tla? Kadar si pijan, se najbrž piti ne zavedaš, kako s-i smešen. Onemoglo sediš za mizo lin preklinjaš natakarico, ki ti postreže. Ura je že 23. Ti tdga nočeš vedeti. Ti sploh ničesar nočeš vedeti. Ti samo zahtevaš. Tak glas kot ga imaš ti tedaj, jo morda imel Cezar, ko je ukazal prekoračiti Rubikon. Ves, tisto, kar tedaj govoriš o natakaricah, ne dela časti. Osmešiš sebe, ne natakarico. Ob 23. uri si vedno najbolj žejen. Glej, cel dan sl imel na razpolago, pa te je žeja zagra¬ bila šele tedaj, ko je že pre¬ pozno. Niso povedane vse želje. Sa¬ mo nekatere, najbolj boleče. V imenu našega gostinstva, v imenu kulturne postrežbe, te prosim, preberi jih, morda boš pa le spoznal, da je doba su¬ ženjstva že mirno. Da lokal m tvoj in da natakarice niso tvoji sužnji. MaD GLAS NOTRANJSKE ! * * * * * } * * * * * t \ l \ \ \ i \ * ! t Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Cerknica Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZB NOV Občinski komite LMS Občinski odbor ZVVI Občinski odbor RK Občinska gasilska zveza Občinski odbor ZROP ter druge organizacije in društva občine Cerknica tacno lh us poko o pod no nooo doto 1963 * Ocena »Nevihte« v Loški dolini V decembru je uprizorila dram¬ ska skupina pri DPD Svoboda Lo¬ ška dolina svoje prvo delo v le¬ tošnji sezoni in sicer dramo v pe¬ tih dejanjih ruskega pisatelja Ostrovskega »Nevihta«. Predstava je bila zelo dobro obiskana. Gle¬ dalci so res z zanimanjem sledili igri in igralce nagradili s ploska¬ njem, želeč si še takih iger. Mar¬ sikomu, tudi »močnejšemu« spo¬ lu, so se lesketale solze v očeh, posebno v zadnjem dejanju. Ne morem pa mimo nekaterih gle¬ dalcev, ki so s svojim nedostoj¬ nim obnašanjem in opazkami v najbolj 'kritičnih trenutkih motili tako igralce, kakor tudi gledalce. Vsem tem v pouk: Igralec ne pri¬ kazuje sebe na odru temveč osebo v igri. Kdor tega ne razume, naj v bodoče raje ostane doma. Sedaj pa še besedo o igri in igralcih. Najbolj nehvaležen opra¬ vek je pisati kritiko, pa naj bo dobra ali slaba, o igralcih, če si to sam. »Nevihta« je za amater¬ ske odre težka, skoro pretežka. Opisuje življenje pred 100 leti v malem ruskem mestu, tedanje razmere in običajne, različne zna¬ čaje, zaverovanost v vse, kar je staro, borbo za boljšim življe¬ njem in težak položaj žene v te¬ danji družbi. Pred gledalcem se zvrsti vsa gniloba, le sem ter tja pa svetli žarki tedanjega časa. V svoji kritiki bom skušal biti ob¬ jektiven. Najprej moram pohvaliti Fani¬ ko Trudnovo za igro Katarine. Bila je dovršena v najbolj tragič¬ nih trenutkih in bo ostala vsem nepozabna. Prikazala je res lik žene — mučenice v dobi mrač¬ njaštva in predsodkov. Njenega moža Tihona Ivaniča-Kabanova je igral Janez Kandare. Njegova vloga, v kateri prikazuje navidez¬ no slepo pokorščino materi, ne¬ gotovost v ljubezni do žene, vda¬ nost pijači, v kateri išče utehe, ni bila lahka. Odigral jo je, če¬ prav skoro novinec, prav dobro. Mater Marfo Ignjatevno-Kabano- vo, žensko starega kova, prepoje¬ no do dna s starimi običaji, je prav dobro odigrala Mira Krsti- čeva. Sestro, oziroma hčerko Bar- gah. Vaškega modrijana Kuligina je Marko Žnidaršič prikazal res v pravem pomenu besede. Dana Mlakarjeva, v vlogi potovke — klepetulje Fekluše, je bila kot igralka dobra, vendar ni mogla popolnoma obvladati glasu, ki je iz starega prehajal v mladega in • * • 9 % 9 • Skupina igralcev na odru Zimska idila pri Pudobu v Loški dolini baro, je predstavila Marija Koče¬ varjeva. Ponekod je bila prav do¬ bra in bo s trdno voljo postala odlična igralka. Šraj Jernej, Ka¬ tarinin ljubimec Boris Grigorjevič, je bil posebno v zadnjem dejanju dober. Motila pa me je njegova ob¬ leka, ki ni bila v skladu s teda¬ njim časom. Njegovega strica. Slavka Prakoljeviča-Dikoja, sta¬ rega in razvpitega vaškega oderu¬ ha, je prikazal Zgonc Jože. Njego¬ vi izbruhi jeze so včasih mejili na komičnost, vendar je takoj zo¬ pet zadel v pravo mero. Barba¬ rinega ljubimca, vaškega frajerja Vanja Kudrijaša, je igral Stane Mlakar. Odigral je sicer vlogo prav dobro, vendar smo ga bili vajeni gledati že v boljših vlo- obratno. Naj omenim še služkinjo Glašo — Danjo Debeljakovo, ki je odigrala prvič na odru svojo vlo¬ go dobro. To naj bo kratek obris igre, ki jo je režiral Jože Stanič s pra¬ vim režiserskim občutkom. Sce¬ narij za naš skromni oder sta prav lepo napravila Tone Koče¬ var in France Ravšelj. Ta mesec pa je dramska skupina gostovala tudi v Novi vasi, v Begunjah in na Rakeku. Ko boste v Glasu Notranjske brali te vrstice, boste gledalci lahko pritrdili moji kri¬ tiki ker ima vsak obraz svojega »malarja«. Nekaj pa res drži: Ta¬ kih in podobnih prireditev si še želimo. F. R. Urejeni notranji odnosi v podjetju so pogoj za uspešno Podjetje Brest se je razvijalo z veliko dinamiko. Sedaj je le še malo tistih delavcev, ki so bili zaposleni od začetka v naši to¬ varni, ker je podjetje vsako leto sprejemalo novo delovno silo. Mnogo je ljudi, ki ne poznajo prilik, v kakršnih se je razvijalo podjetje. Nekateri šele sedaj spo¬ znavajo, da so delavci. Da pa bi vsi člani kolektiva spoznali raz¬ voj podjetja, zlasti pa kvaliteten napredek pri delavskem samo¬ upravljanju in decentralizaciji podjetja, naj preberejo ta članek. Organizacijska izpeljava decentra¬ lizacije samoupravljanja v našem podjetju Nase podjetje je bilo ustanov¬ ljeno 1947. leta. Takrat je bilo za¬ poslenih 450 delavcev, proizvajali pa so: žagan les, zaboje, barake. Iz tega vidimo, da je bila pro¬ izvodnja enostavna. Z razvojem lesne industrije pa so se iz leta v leto povečevale kapacitete fi¬ nalne industrijske proizvodn je .po¬ hištva. Vzporedno s tem se je povečalo tudi število zaposlenih tako, da je sedaj v našem pod¬ jetju 1360 ljudi. Enostavna pro¬ izvodnja je dovoljevala centralno vodenje v tehnični, planski, ra¬ čunski, kadrovski kakor tudi v ostali dejavnosti. Glede na raz¬ nolikost tehnologije, ki je nasta¬ jala ob razvoju posameznih po¬ slovnih enot, pa smo bili prisilje¬ ni, da iščemo nove organizacijske oblike. V našem primeru je bila to decentralizacija služb. Najprej je bila decentralizirana tehnolo¬ ška. kontrolna in planska služba, v zadnjih dveh letih pa so bile na poslovne enote prenesene vse ostale službe. Decentralizaciji po¬ sameznih služb se je prilagajala tudi decentralizacija delavskega upravljanja. V letu 1956 so bili ustanovljeni obratni delavski sve¬ ti. V začetku so obratni delavski sveti sprejemali predvsem predlo¬ ge za centralni delavski svet in skrbeli za izvrševanje sklepov centralnega delavskega sveta. Z razvojem materialnih odnosov, posebno s popolno ekonomsko samostojnostjo posl ovni h enot, pa so delavskim svetom poslovnih enot dane vse osnove za uspešno delo. Da bi zainteresirali pri uprav¬ ljanju neposrednega proizvajalca, je bilo potrebno najti primerne organizacijske oblike in sicer ta¬ ke, da bi neposredni proizvajalec sam prevzel funkcije upravljanja direktno, ne pa samo po svojih predstavnikih v delavskem svetu poslovne enote. V ta namen so se v okviru posameznih poslovnih enot v lanskem letu formirale ekonomske enote. Te enote niso bile postavljene administrativno, temveč na podlagi daljših razprav proizvajalcev, ki so poleg orga¬ nizacijskih oblik razpravljali tu¬ di o pravicah in dolžnostih čla¬ nov kolektiva, zbora ekonomske enote, delavskega sveta. Pri teh razpravah so bile atkivne politič¬ ne, posebno sindikalne organiza¬ cije, ki so usmerjale razprave. Pripravile so, da so ekonomske enote, ko so bile organizirane, za¬ čele reševati probleme s svojega področ j a. Nedvomno je, da je sistem ne¬ posrednega samoupravljanja po¬ magal pri izboljševanju ekonom¬ skih rezultatov ter da so pravza¬ prav to merila decentralizacije. Ako primerjamo dosežene rezul¬ tate letošnjega leta z lanskimi, ugotovimo, da se je proizvodnja povečala za 25 %, izvoz za 28 % pri istem številu zaposlenih. To¬ rej je proizvodnost porasla ( za 25 %, seveda različno po posa¬ meznih poslovnih enotah. Ugotav¬ ljamo, da so bili uspehi boljši ravno v tistih poslovnih enotah, kjer so neposredni proizvajalci odigrali svojo vlogo v delavskem upravljanju. Obenem z rastjo pro¬ izvodnje se je povečala tudi ren¬ tabilnost vloženih sredstev in si¬ cer za 19 % v primerjavi z lan¬ skim letom. Vsi ti uspehi pa so se odrazili tudi v povečanem do¬ hodku ter osebnem dohodku, kljub nekaterim objektivnim ovi¬ ram, ki trenutno negativno vpli¬ vajo na stimulacijo n. pr. pove¬ čan izvoz v države konvertabilnih valut. Ko ugotavljamo uspehe decen¬ tralizacije samoupravljanja na ekonomske enote, moramo opozo¬ riti na nekatere pomanjkljivosti, ki so bile značilne za prehodno obdobje uveljavljanja sistema ekonomske enote. Čeprav smo šli v sistem ekonomske enote pri¬ pravljeni, so se v začetku pojavi¬ le nekatere nejasnosti. To bi lah¬ ko rekli tudi za nekatere strokov¬ ne službe, ki so čakale, da bodo konkretne strokovne probleme re¬ ševali organi upravljanja. Politične organizacije, predvsem sindikat, so sproti analizirale te probleme in usmerjale tako orga¬ ne upravljanja kot strokovne služ¬ be na tista področja, za katera sc odgovorne. Z neposrednim upravljanjem se je povečal interes proizvajalcev. Sedaj si ne moremo zamisliti, da se ekonomska enota ne bi sesta¬ jala vsaj vsakih deset dni in ob¬ ravnavala svoje probleme ter o njih sklepala. Ker sestavljajo zbor ekonomske enote vsi člani ekonomske enote, dejansko sode¬ lujejo pri upravljanju vsi člani kolektiva. Seveda ne moremo go¬ voriti, da vsi aktivno sodelujejo, vendar je interes neposrednih proizvajalcev mnogo večji. Se vedno pa imamo nekatere, ki se niso aktivno vključili v upravlja¬ nje. To so predvsem delavci, ki jim je delo v podjetju postran¬ skega pomena, ker imajo še dru¬ ge vire dohodkov .in pa tisti ta- kozvani prehodni delavci, ki pri¬ dejo v podjetje samo za nekaj mesecev. Odnosi med ekonomskimi enota¬ mi in v ekonomskih enotah Pri formiranju ekonom, enot je prav, da pojasnimo, da se sreču¬ jemo v našem upravljanju s poj¬ mom poslovne enote. Te so usta¬ novljene za poslovanje s predme¬ ti, ki predstavljajo zaključeno proizvodnjo in gospodarsko ce¬ loto. Torej je poslovna enota skupnost z določenim enotnim predmetom poslovanja. V okviru poslovnih enot vsaka poslovna enota formira ekonomske enote. V našem podjetju nimajo/ eko¬ nomske enote glede mehanizacije in tehnološkega postopka/enakih pogojev za uspešno uveljavljanje pri upravljanju. Prav zaradi raz¬ lične stopnje tehnične opremlje¬ nosti, mehanizacije procesa pro¬ izvodnje in zaključnosti tehnolo¬ škega postopka pride do težav. Ekonomska enota žaga je zaklju¬ čena celota tudi v tehnološkem smislu. Zato delavci te enote laže vplivajo na gospodarjenje kot v ekonomski enoti strojne obdela¬ ve pohištva. Ta ekonomska enota je le sestavni del tehnološkega procesa in zato tudi v večji meri odvisna od ostalih enot. V eko¬ nomskih enotah z enostavnejšo proizvodnjo pride lahko do izraza neposredno upravljanje v celoti. Koncepti ekonomskih enot, ki so sestavni del celotnega tehnološke¬ ga procesa, pa so manjši. Te eko¬ nomske enote se morajo podrejati mehanizaciji proizvodnje. To pa pri obsežnem asortimentu zahteva premeščanje delavcev z ene eko¬ nomske enote v drugo. Poslovne enote ugotavljajo do¬ hodek pri prodaji izdelkov kup¬ cem ali drugim poslovnim enotam po vnaprej določeni ali dogovor¬ jeni ceni. Cena med poslovnimi enotami se formira na podlagi tržnih prilik. Poslovne enote delijo dohodek na podlagi pravilnika o delitvi čistega dohodka poslovne enote, ki je vsklajen s pravilnikom o načelih delitve čistega dohodka podjetja. Iz dohodka poleg obvez¬ nosti do družbe odvajajo obvez¬ nosti do skupnih skladov pod¬ jetja in sredstva osebnih dohod¬ kov skupnih služb; Cisti dohodek poslovne enote deli poslovna eno¬ ta v skladu s pravilnikom o delit¬ vi čistega dohodka in na podlagi gospodarskega načrta. Vse elemente delitve celotnega dohodka ugotavlja poslovna eno¬ ta sama, ker ji to omogoča knji¬ govodstvo, ki zajema vse vrste stroškov: proizvodnje, zalog, re¬ alizacije in neto dohodkov. Po¬ slovna enota sama sestavlja pe¬ riodične obračune in zaključni račun. Vsaka poslovna enota ima organizirano zasledovanje stro¬ škov po ekonomskih enotah ter po stroškovnih nosilcih (nalogih). Ekonomičnost proizvodnje se ugotavlja po ekonomskih enotah z lastno ceno. Razlika med plani¬ rano in doseženo lastno ceno predstavlja ekonomičnost poslo¬ vanja ekonomske enote. Delež sredstev, ki pripadajo ekonom¬ skim enotam, je določen s pra¬ vilnikom o delitvi čistega dohod¬ ka poslovne enote. Dohodke eko¬ nomske enote delijo: del za oseb¬ ne dohodke ekonomske enote, del za rezervni sklad osebnih dohod¬ kov poslovne enote, del za sklade poslovne enote. Glede na različnost obsega in vrednost materiala, s katerim go¬ spodari ekonomska enota, so ure¬ jeni tudi instrumenti participaci¬ je osebnih dohodkov, ki so od¬ visni od znižanja stroškov poslo¬ vanja in sicer tako, da imajo eko¬ nomske enote, kjer je možen ve¬ lik prihranek, manjše odstotke udeležbe, oziroma obratno. Sred¬ stva za osebne dohodke ekonom¬ skih enot so odvisna od kakovo¬ sti in obsega proizvodnje po ce¬ niku del za enoto proizvoda. De-ta je ugotovljen na podlagi norma- (Nadaljevanje na 5. strani) Izdelek tovarne GLAS NOTRANJSKE (Nadaljevanje s 4. strani) tiva časa in ocene delovnih mest za potrebno delo. 25 % osebnih dohodkov je odvisno od razmerja med prodajo in proizvodnjo. Tako ugotovljeni osebni dohodek se razdeli na člane ekonomske enote na podlagi ocen delovnih mest in glede na prizadevnost vsakega po¬ sameznika. Za vsako fazo dela je predviden cenik. Osebni dohodek skupnih služb je odvisen od uspeha proizvodnih ekonomskih enot, od povprečne vrednosti točk po enoti proizvoda v vseh proizvodnih ekonomskih enotah. Ta vrednost točke pa se korigira v celoti z razmerami v proizvodnji. Delavci pomožnih služb so od¬ visni od proizvodnih ekonomskih enot. Na ta način nagrajujejo po¬ sameznike ne glede na rezultat dela. Pravilniki so v zadnjem ča¬ su dopolnjeni tako, da delovni zbor ekonomske enote ugotavlja, kako so posamezni člani opravili predpisano delo in kako so upra¬ vičeni pri udeležbi osebnih do¬ hodkov. Ugotavljamo, da bo treba določiti objektivna merila, da bi se izognili subjektivnim faktor¬ jem pri delitvi osebnega dohod¬ ka pomožnih služb in se pribli¬ žali stimulaciji po vloženem delu tudi v teh službah, ne samo v proizvodnji. Ekonomska enota prodaja svoje izdelke naslednji enoti po planirani lastni ceni, po¬ slovna enota pa ugotavlja celot¬ ni dohodek na podlagi tržne pro¬ dajne cene in dogovorjene pro¬ dajne cene za realizacijo med po¬ slovnimi enotami. Poslovne enote same formirajo vse sklade in jih uporabljajo v skladu s svojimi pravilniki in gospodarskimi načrti. Ekonomske enote ne formirajo skladov. Mi¬ slimo, da bo v bodoče potrebno formirati sklade ekonomske enote, ki izvirajo iz znižanja stroškov. Vsi ostali skladi pa naj se formi¬ rajo pri poslovnih enotah. Skupni skladi so namenjeni v glavnem za plačevanje obveznosti, ki jih ima podjetje iz dosedanjega po¬ slovanja. Različna stopnja aku- mulativnosti poslovnih enot nuj¬ no zahteva, da se v okviru pod¬ jetja formirajo pravilni stimula¬ cijski odnosi glede na prizadeva¬ nje poslovnih enot. To je potreb¬ no zato, da ne poglabljajo razlik med posameznimi poslovnimi eno- tarni. Zato se z letnim gospodar¬ skim načrtom določajo osnovni proporci, ki urejajo te razlike. Stopnjo prispevka poslovne eno¬ te v skupni sklad podjetja so v letošnjem letu določili tako, da so imele vse poslovne enote enako startno osnovo na zaposlenega. Od gospodarjenja v poslovnih enotah so odvisni skladi poslovnih enot. Predpisana stopnja presežene vrednosti, namenjene za skupni sklad, pomeni stalni znesek, ki ga mora poslovna enota plačati v skupni sklad, ostali zneski do¬ hodka poslovne enote pa so varia¬ bilni in so odvisni od gospodarje¬ nja poslovne enote. Glede na večje naloge in obvez¬ nosti do izvoza predvsem finalne proizvodnje v države konvertabil- nih valut in stalne tendence pada¬ nja cen, zlasti v teh državah, se je odnos med poslovnimi enotami v okviru podjetja spremenil tako, da so tiste poslovne enote, na katere so vplivali ti tržni mo¬ menti, bile neposredno prizadete. Zmanjšal se je dohodek v poslov¬ nih enotah, ki proizvajajo visoko kvalitetno finalno pohištvo. Istočasno pa ugotavljamo, da v poslovnih enotah s primarno pro¬ izvodnjo ni prišlo do bistvenih sprememb v predvidenem načrtu. Objektivne spremembe nasta¬ jajo le zaradi zunanjih vplivov: tržišča, instrumentov, ki lahko spremenijo obveznosti posamezne poslovne enote do skupnih skla¬ dov podjetja. Mnenja smo, da ta¬ ko spreminjanje med letom ne bi pozitivno vplivalo na prizadeva¬ nje poslovne enote za dosego boljših gospodarskih rezultatov. V ekonomskih enotah z večjo mehanizacijo in povezanim teh¬ nološkim procesom je v doseda¬ njem načinu nagrajevanja priha¬ jalo do tehnoloških sprememb v tem smislu, da se proizvodne eko¬ nomske enote niso držale spreje¬ tih proizvodnih nalog glede na termin in količino. To pa je ne¬ gativno vplivalo na druge eko¬ nomske enote in rezultat poslov¬ ne enote, ker so zaradi tega ostala sredstva v nedovršeni proizvod¬ nji. Tako je bila ekonomska eno¬ ta stimulirana po izvršeni količini izdelkov ne glede na planirani artikel. Če je prišlo do zastoja v posameznih enotah zaradi tega, je morala poslovna enota to reše¬ vati v breme svojih sredstev. V bodoče bo treba spremeniti sistem stimulacije za obseg in kakovost proizvodnje tako, da bo ekonom¬ ska enota: 1. temeljiteje sodelovala pri sprejemanju kratkoročnih plan¬ skih nalog npr. za deset dni, Predsednik društva, tov. Rutar Stane, je odprl občni zbor, po¬ zdravil vse navzoče člane, direk¬ torja tovarne — tov. Bahuna, za¬ stopnika direkcije podjetja — to¬ variša Turka in poveljnika ob¬ činske gasilske zveze — tovariša Franca Petana ter predlagal 6 točk dnevnega reda. Navzoči so se strinjali s predlogom. Najprej so izvolili delovnega predsedni¬ ka. zaoisnikarja in overovatelja zanisnika. Predsednik je poročal, da ugo¬ tavlja vztrajnost, odločnost čla¬ nov, ki so utrdili gosilsko samo¬ zavest. člani društva se zaveda¬ jo, kako velika naloga jih čaka ob izbruhu požara v lesnoindu¬ strijskem podjetju, saj ima tako podjetje zelo velike zaloge raz¬ nega lesa, nitrolakov, bencina, barv in podobno. Vse te tekočine spadajo med najbolj vnetljive. Ce jih hočemo uspešno in pravilno pogasiti, moramo to znati. Z ne¬ pravilnim gašenjem bi lahko po¬ žar še povečali. Člani so dolžni vaditi se gašenja praktično in te¬ oretično. Dolžnost vsakega držav¬ ljana, oziroma delavca v tovarni je, da zna požar takoi pogasiti z malim gasilskim orodjem, ki ie razmeščeno po vseh oddelkih to¬ varne. Gasilci morajo vsakega novega delavca ali delavko spoznati z nevarnostmi v tovarni. Znati mo- 2. da bo stimulirana le glede na sprejeto plansko količino dela, asortimenta, kvalitete in termina. Tak sistem bo omogočil nepo¬ srednim proizvajalcem, da aktiv¬ no sodelujejo pri sprejemanju plana. Plan ni več mesečen in je odmaknjen od neposrednega pro¬ izvajalca. Plan je tako konkretna naloga, o kateri delavci laže raz¬ pravljajo. Istočasno pa je omogočeno, da sproti analizirajo, zakaj ne dela¬ jo po planu in s pozitivnimi pred¬ logi vplivajo na boljše dosežke svoje ekonomske enote, kar se ne¬ posredno odraža v večjih osebnih prejemkih posameznika. Pri dosedanjem sistemu nagra¬ jevanja inštruktorjev je bila po¬ manjkljivost v tem, da je bil ta stimuliran glede na obseg proiz¬ vodnje v ekonomski enoti, oziro¬ ma od vrednosti točke, ki jo je dosegla ekonomska enota v dolo¬ čeni poslovni enoti. Tak način je pasiviziral inštruktorje, da bi so¬ delovali s strokovnimi službami, predvsem s tehnično, pri izpopol¬ njevanju tehnologije, normativov in organizacije v ekonomski enoti. Pri sedanjem sistemu se doga¬ ja, da nekateri inštruktorji ne skrbijo dovolj, da bi maksimalno izkoristili kapacitete, temveč vča¬ sih težijo za tem, da bi zmanjšali število zaposlenih in na ta način dosegli večjo povprečno vrednost točke. To jih odteguje od odgo¬ vornosti za izvršitev plana. rajo delati z gasilskim aparatom tako, da bi ga ob požaru znali uporabiti. Vedno znova se dobro še spo¬ minjamo dveh velikih požarov v juniju leta 1954 v tovarni Marti¬ njak in v avgustu leta 1959 v to- V prihodnjem letu bomo stimu¬ lirali inštruktorje z ozirom: 1. na pravočasno in v določenih terminih opravljeno delo. Vred¬ nost kalkulativne točke se pove¬ ča, če so bili vsi delovni pogoji izvršeni in predani naslednji eko¬ nomski enoti v postavljenih rokih. Če zamude, se vrednost točke zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor znaša razmerje med vred¬ nostjo nepravočasno izvršene pro¬ izvodnje in roka izvršene proiz¬ vodnje, 2. na razmerje pri povečanju celotnega dohodka na enega za¬ poslenega, 3. na napake v kvaliteti, večji ali nižji procent izmečka, 4. na odklon od predvidene last¬ ne cene. V odnosu poslovnih enot do skupnih skladov smo opisali ne¬ katere probleme, ki izvirajo iz večje prodaje za izvoz. Posebej moramo še poudariti, da naše podjetje izvaža nad 80 % v države konvertabilnih valut ter da bo le¬ tos predv. izvozilo za 1,800.000 do¬ larjev. Pogoj za vključevanje v med¬ narodno delitev dela je, da nam ustvarjajo take materialne pogoje v cenah in kvaliteti raznih uslug, reprodukcijskega materiala in sredstev za delo, kot z njimi raz¬ polaga naša konkurenca v indu¬ strijsko razvitejših državah kon- vertabilnega področja. Gotovo pa je, da je vprašanje notranjih rezerv v produktivnosti velik pro¬ blem, ki ga bomo morali reševati. varni pohištva v Cerknici. Požar je uničil v zelo kratkem času obe tovarni. Delavci so ostali brez delovnih mest. Ker jih podjetje takrat ni moglo zaposliti, so se sami odločili, da takoj začno po¬ magati pri gradnji nove moderne tovarne. Delali so z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo vsa gradbe¬ na dela dan in noč, samo da so tovarni čimprej dogradili. Danes pa že lahko v zelo dobrih pogo¬ jih delajo in izpolnjujejo svoje mesečne plane. Zavedajo se, ko¬ liko škode je požar povzročil družbi in delavstvu. Družba je (Nadaljevanje na 6. strani) . v- Tovarna v Cerknici, opustošena po požaru leta 1959 Obračun gasilskega dela v letu 1962 I Člani gasilskega društva lesnoindustrijskega kombinata j »BREST« Cerknica, tovarna pohištva Martinjak, so imeli I občni zbor dne 16. decembra 1962 kot prvi v občinski gasil- | ski zvezi Cerknica. Navedenega dne so se člani društva zbrali v lepo okrašeni dvorani restavracije v Martinjaku, da podajo obračun gasilskega dela za leto 1962. ' - . _ _ GLAS NOTRANJSKE Juan Jletuč ■ ■ a m « • a m «■ w aa a • m • • • a « m m a» m «aaa a «a a» mm «■ a» m wa a» a» • lovec, ribič, gostilničar in ... Videti Cerkniško jezero in ne obiskati gostilne pri Vragu na Gornjem Jezeru pomeni prezreti znamenitosti, ki je ne boš nikoli več srečal. Tam , kjer jezero one¬ moglo steguje roko v položni breg, ob vijugasti cesti, stoji hiša, ki jo pomnijo še tisti, katerim je bila vprega najsodobnejše pre¬ vozno sredstvo. Vaška monotonost kdaj pa kdaj pretrgana s krikom s hiš¬ nega praga, mrmranje javorni- ških gozdov ne pride čez vodo — ničesar ni, kar bi povzročilo asa- nacijo na mistično pošast, še manj pa sem lastnik gostilne s tako nenavadnim psevdonimom. Nasmejan in prijazen, brez vsa¬ ke zadrege, je ustregel moji ra¬ dovednosti. Ivana Petriča 78-let- nega (kaže jih precej manj) ri¬ biča in lovca ne bo lahko pred¬ staviti. Z mladostnim veseljem mi je stresal drobce svojega živ¬ ljenja. Če bi hotel biti filozof, bi rekel, da je človek, ki je znal ujeti srečo in jo zadržati pri sebi. Srečo, ki jo vsi iščemo, do¬ stikrat tudi najdemo, pa se ne zavedamo. Ivan Petrič se zaveda tega. Pravi, da sedaj živi najlep¬ še... samo, da bi bil mlajši (sre¬ ča ni nikoli popolna). Pogovor je najprej stekel o Ivan Petrič-Vrag lovu. Ivan Petrič je bil že v zi¬ belki namenjen za lovca. Pri dva¬ najstih letih je prinesel domov pvro trofejo — srnjaka. Leto prej pa je skupaj s še dvema vrstnikoma potegnil iz jezera 11 kilogramov težko ščuko. Do se¬ daj je ubil že dvanajst jelenov in košut, rac pa že nad tisoč. Za najboljšega lovca pa Ivan Petrič priznava poleg sebe Kržiščarja z Otoka. »Ustrelil sem tudi že raco,« je pravil, »ki je imela obroček. Raz¬ bral sem, da je iz Budimpešte. Tja sem potem tudi pisal.« »S katerim lovskim tovarišem ste pa najraje lovili?« sem se pozanimal. Ivan Petrič v razgovoru s sodelavcem lista »Moj naj zanimivejši gost je bil Ivan Levar, pokojni igralec. V eni noči sva ujela 80 polhov. Lo¬ vil sem pa tudi že s Ferdom Ko¬ zakom, Josipom Vidmarjem, Ja¬ nezom Vipotnikom in z mnogimi tujci, zlasti Nemci in Francozi.« Ko sem že bil v pogovoru o lovcih si nisem mogel kaj, da ga ne bi vprašal, kakšen mora biti po njegovem pravi lovec. »Hja, pravi lovec mora lagat, pit, ljubit in kaj — ubit...« Pg teh besedah sem zadovoljen ugo¬ tovil, da imamo pri nas nekaj pravih lovcev. Kot vsakega je tudi mene za¬ nimalo, od kod njegovi gostilni tako čudno ime? Morda kakeaa vraževernega gosta tudi odbija? Ivan Petrič meni, da so v tej hiši nekoč živeli hudobni ljudje. V svoji mladosti je Petrič videl mnogo sveta. Lahko se ponaša, da je videl oba svetovna bloka. Od 1906 do 1908 je drvaril v go¬ zdovih Amerike, valovi prve sve¬ tovne vojne pa so ga naplavili v Rusiji. Najgloblji vtis iz tistih krajev? »V Rusiji nisem videl nobene lepe ženske.« No, tako smo prišli na pogo¬ vor, ki se v moški družbi redkdo- kdaj hitro konča. Moj gostitelj še vedno rad pleše. Kljub svojim letom (ali pa prav zato) postav¬ lja pogoj, da mora biti plesalka lepa. V žumrovo klet je vedno rad zahajal, ne samo zaradi do¬ brih pijač, ampak tudi zaradi le¬ pih deklet. Z žalostjo v glasu je pristavil: »škoda, da so jo podrli.« Po vsem povedanem bi skoraj sklepal, da Ivan Petrič ni poro¬ čen. Vendar temu ni tako. Sam pravi, da je eden tistih, ki mu zakon ne dela težav. (Namesto zakon lahko rečem tudi žena). Je imel pač srečo. »V svojo ženo sem bil zaljub¬ ljen, toda še vedno trdim, da sem jo vzel iz usmiljenja.« Zopet sem pomislil, da je člo¬ vek lahko srečen, če ima tako ženo, da lahko kaj takega trdi. Opazil sem, da na prstancu ni¬ ma žlahtne kovine, pa sem, ga vprašal, kako to. Petrič je imel odgovor takoj pripravljen: »Pr¬ stan se je ,znucaV!« Med vojno so se partizani več¬ krat ustavljali pri njem. Drugače pa pravi, da so bila tista leta težka. Sedaj pa si noče preveč otežiti življenja. Mnogo raje gre na lov kot v hlev, ker v hlevu ni zajcev, žena trdi, da bi takoj j ušla, če bi ga pred 40 leti tako lomil. Še in še sem ga spraševal. In še marsikaj drugega mi je pove¬ dal. Ko sem se poslavljal, sem ra¬ zumel, zakaj ima Vrag vedno do¬ volj gostov. Ob novem letu bi mu rad že- \ lel še mnogo let ob lovski puški. Vsi tisti, ici jih bo kdaj pot za¬ nesla v bližino Cerkniškega jeze¬ ra, naj ne pozabijo obiskati Vraga na Gornjem Jezeru. Dane Mazi f : l Obračun gasilskega dela v letu 1962 (Nadaljevanje s 5. strani) morala prispevati težke milijone za gradnjo novih tovarn. Poveljnik je poročal, da šteje društvo 26 članov in da sta 2 odšla v vojsko. Nadomestili so ju z novimi. Na občnem zboru so sprejeli 6 članov mladincev, , vključili pa bodo še 4 člane, tako da bo mladinska desetina. Imeli so 5 mokrih vaj, 4 suhe in mokro nočno vajo. Majhen požar je iz¬ bruhnil v silosu tovarne, katere¬ ga pa so takoj pogasili, člani so v poletnem času velikokrat morali z vodo ohlajevati strehe tovarne. Na podstrešju tovarne so oči¬ stili saje in prah, ki se v velikih količinah nabere po tovarni in je zelo nevaren za povzročitev prašne eksplozije. Pomagali so tudi pri izkopa¬ vanju zemlje za položitev hi- drantnega vodnega omrežja okoli tovarne. Napravili so 1244 pro¬ stovoljnih ur. Poveljnik je omenil tudi ne¬ delavnost člana tov. Marolta, ki je obiskoval gasilsko podčastni¬ ško šolo v Medvodah, sedaj pa društvu popolnoma nič ne po¬ maga in ni zaveden gasilec. Zah¬ tevali bodo, da bo v bodoče po¬ magal društvu, če pa ne bo hotel, bo moral podjetju povrniti vse stroške za šolanje v Medvodah. Po poročilih se je razvila raz¬ prava. Prvi se je oglasil občinski poveljnik, ki je v imenu občinske gasilske zveze pozdravil občni zbor in zaželel še naprej: obilo uspeha na področju gasilsiva. Omenil je, da je bilo iz/poročil razvidno, kako je bilo to/društvo delavno in je vključilo 7 v svoje vrste mladino, kar je zelo po¬ hvalno. • ' Pripomnil je, da bo treba v tovarni organizirati še žensko ga¬ silsko desetino. Zavedati se mo¬ ramo tega, da člani in članice niso dolžni samo boriti se proti našemu sovražniku ognju, tem¬ več nas čakajo še druge težke naloge 1 . Pomagati moramo pri težkih prometnih nesrečah, pri zemeljskih in snežnih plazovih, pri poplavah, pri reševanju utop¬ ljenca itd. če hočejo vse to zna¬ ti, so jim potrebne pogoste vaje, ki jih mora vodilni kader dobro pripraviti. Po izvršeni vaji mo¬ rajo takoj razpravljati o pravil¬ nostih in nepravilnostih vaj. Po¬ udaril je, da so naše ženske de¬ setine že zelo močne in delavne in so že danes kos samostojno nastopiti proti požaru. Kritiziral je društva, da se niso udeležila medgasilskih tekmovanj v ob¬ činskem, okrajnem in republi¬ škem merilu, člani obeh društev BRESTA se niso udeležili nobe¬ nega tekmovanja razen večje ga¬ silske vaje, ki je bila v tednu požarne varnosti. Organizirala jo je občinska gasilska zveza z dru¬ gimi društvi ter so člani gasil¬ skega društva BRESTA prikazali, kako gasiti in reševati. Tov. Jože Zadnik je dejal, da je že bila sestavljena 3-članska gasilska komisija, ki bo hodila po tovarni med prostim časom in delavce izpraševala o načinu uporabe ročnih gasilskih apara¬ tov. Direktor tovarne tov. Bahun je pripomnil, da je treba v vsa¬ kem oddelku in v vsaki izmeni usposobiti nekaj gasilcev, ki bi znali požar pogasiti ali ga vsaj lokalizirati. Predlagal je, da naj v letu 1963 organizirajo vaje po posameznih oddelkih. P- F , GLAS NOTRANJSKE ©l I0PUIIIKI ©I 111,11 . . ..""""' ..n..... tudi vprašanje električne energi¬ je, PTT uslug in kanalizacije. Vse to bodo postopoma in vzporedno reševali. Novo tovarno bodo po predlogu gradili na parcelah tov. Stanka Zabukovca, ki je priprav¬ ljen odstopiti svoja zemljišča za razširitev industrije. Pokazal je vso naklonjenost napredku in boljšemu življenju mlajših gene¬ racij. Predlokacijski ogled za novo tovarno Že v prejšnji številki našega lista smo opisali »krožne škarje«, kate¬ re so bile izdelane v podjetju. Danes posredujemo fotografijo, iz katere je razvidno, kako poteka razrez pločevine na razne dimenzije 15—20 prijav, ne bo mogoče usta¬ noviti otroškega vrtca kljub dobri volji in razumevanju podjetja. Matere pa se v bodoče ne bi smele pritoževati. @ Po sklepu upravnega odbo¬ ra podjetja bo Kovinoplastika Lož kupila v letu 1962 za 10.000 din knjig zavoda BOREC, katere bo izročila mladinski knjižnici osem¬ letke v Starem trgu. Za leto 1963 pa bo podjetje prevzelo patronat nad osemletko tako, da bo pla¬ čalo vse knjige, ki jih bo zavod BOREC izdal v prihodnjem letu. Na ta način bodo dijaki lahko brali knjige iz NOB. • Ta mesec je podjetje štipen¬ diralo dva študenta, ki študirata na TSŠ v Ljubljani in v Vidmu- Krškem. Milan Hiti iz Kozarišč študira na TSŠ 4. letnik strojnega oddelka na šoli v Videm-Krškem in je do 1. 1. 1963 bil štipendist ObLO Cerknica. Janez Marolt z Bloške police pa je prosil štipen¬ dijo na lastno željo in študira v 1. letniku TSŠ strojni oddelek v Ljubljani. @ Te dni razpravljajo člani ko¬ lektiva o planu podjetja za leto 1963. Plan je predviden za 1.306,954.500 din in je razbit na: — gradb. okovje 302,099.000 din — pohišt. okovje 397,572.000 din — ostalo okovje 105,058.500 din — eleklro-material 202,780.000 din — plastiko 299,445.000 din © Obratni delavski sveti: okov¬ ja Lož, livarne Markovec in mon¬ tažnega obrata Babno polje raz¬ pravljalo o možnosti združitve z obratnim delavskim svetom okov¬ ja Lož. Ti obrati so namreč teh¬ nološko popolnoma odvisni od obrata okovja Lož. Poleg obratnih delavskih svetov bodo zadnjo, be¬ sedo izrekli še člani kolektivov prizadetih obratov, na kar bo raz¬ pravljal centralni delavski svet podjetja. Še ne veste... — da morajo Babnopolci dati »tringelt« ali pa za kak literček tistemu, ki p luži cesto od Buko¬ vice do Babnega polja. Če tega ne store kljub temu, da je cesta občinska, morajo otroci in va¬ ščani gaziti visoki sneg, — da zadružni dom v Babnem polju uporablja več strank in podjetij, pa so stranišča skrajno zanemarjena in nehigienska ter grozi nevarnost, da se bodo vsak čas podrla, — da ljudje v Loški dolini tež¬ ko pričakujejo tisti dan, ko se bo¬ do vrata knjižnice DPD Svoboda v Starem trgu redno odpirala in jim ne bo treba več čakati za¬ stonj v mrazu, — da je vodnjak, iz katerega pijejo ljudje v Babnem polju, ta¬ ko strokovno napravljen, da teče voda in z njo blato nazaj. Pri tem sodeluje tudi živina, — da šolski otroci, ki se vozijo iz Babnega polja v Stari trg, več¬ krat zamudijo pouk ali pa sploh ne pridejo, ker vozniki ne spo¬ štujejo dogovora, da bo avtobus pozimi vozil samo iz Prezida in ne od Gerovega kot sedaj, — da je italijanski lovec ustre¬ lil nh Mašunu 223 kg težkega čr¬ nega medveda, kar je izredni lov¬ ski uspeh, — da javna razsvetljava v Bab¬ nem polju že dalj časa »štrajka«. Vzrok za to je baje v strokovnem delu. — da bi bilo potrebno urediti v Babnem polju delikatesno trgo¬ vino ali pa izboljšati gostinski lo¬ kal, kjer bi zlasti delavci Kovino¬ plastike lahko dobili tudi topla in mrzla jedila, — da kvari ugled stranišča pri trgovini »Železnina« v Starem trgu, ki je zelo nehigiensko ure¬ jeno že nekaj let in bi bilo dobro, da bi tja vtaknila svoje prste tu¬ di sanitarna inšpekcija. Te dni je bil v Ložu predloka¬ cijski ogled za novo tovarno, ki jo nameravajo graditi v letu 1963. Udeležili so se ga vsi prizadeti predstavniki, ki odločajo pri po¬ stavitvi novih gospodarskih ob¬ jektov v republiškem, okrajnem in občinskem merilu. Lahko trdi¬ mo. da je to zgodovinski dan, s katerim je postavljena osnova za novo obdobje gospodarstva in raz¬ voja moderne industrije v Loški dolini, saj je bil ta do sedaj pre¬ cej zaostal. Namen sestanka je bil, da udeleženi strokovnjaki pro¬ učijo najboljšo možnost lokacije tovarne z ozirom na komunalne naprave, ki so potrebne tako veli¬ kemu gospodarskemu objektu. Za gradnjo tovarne, ki bo za¬ vzemala cca 1 ha zazidalne povr¬ šine, so dani vsi pogoji v Ložu, ker bi jo tu lahko še naprej ši¬ rili. Tako so bili strokovnjaki mnenja, da naj se Lož v perspek¬ tivi razvija v industrijsko sredi¬ šče Loške doline. Z gradnjo nove tovarne v Ložu, ki je odločilnega pomena .za nadaljni razvoj celot¬ ne Loške doline, se bo začela po¬ stopoma plansko (izvajati po ur¬ banističnih načrtih tudi stano¬ vanjska izgradnja tako, da dobi¬ jo naselja izgled planskega usmer¬ janja gradenj. Eno glavnih vprašanj, ki so ga obravnavali tudi strokovnjaki, je vodovod. Potreben je industriji in ljudem v Loški dolini. O vodovo¬ du že dolgo sanja prebivalstvo Loške doline. Sanje se bodo de¬ loma uresničile vzporedno z grad¬ njo nove tovarne. Idejni načrt za celotno vodovodno omrežje je go¬ tov. Predlagali so, da z deli naj¬ prej začnejo v Ložu in Starem trgu, ker sta kraja najbolj pri¬ zadeta. Ob tej priliki so obravnavali # V prvem polletju 1962. leta je bilo' v- podjetju -35 nesreč,' v drugem polletju do 15. decembra pa le 9 nesreč. To se pravi, da se je v II. polletju do 15. decembra število nesreč zmanjšalo kar za 26. Glavni vzrok za zmanjšanje števila nesreč je predvsem stalno seznanjanje in opozarjanje članov kolektiva, poostreni ukrepi, več zanimanja organov upravljanja in sicer: komisije HTV, obratnih de¬ lavskih svetov, centralnega delav¬ skega sveta, kakor tudi nastop službe varnostnega tehnika v II. polletju. Poleg tega pa so člani kolektiva pri strojih bolj paz¬ ljivi. ® Od 7. I. do 12. I. 1963 bo v podjetju seminar za organe uprav¬ ljanja. Seminar bo trajal 5 ur dnevno in bo prirejen našemu po¬ djetju. Seminar bo obiskovalo o kok 40 članov kolektiva, ki de- injo že sedaj v organih upravlja¬ nja ali organizacijah ter člani ko¬ lektiva, za katere mislijo, da bi jih v bodoče vključili v delo teh organov. Seminar bo organizirala delavska univerza Boris Kidrič iz Ljubljane in bo v klubskih pro- crgsmizacija priredila sprejem za delavce, ki so v letu 1962 odšli v pokoj. Sprejema so se udeležili: Alojzij Mulec, Marija Žnidaršič, Janez Lekan in Jože Kočevar. Vodja kadrovsko socialnega od¬ delka Slavko Brglez se je zahvalil delavcem za vestno in požrtvo¬ valno delo v podjetju in želel, da bi naše podjetje imeli kar v naj- lepšem spominu. Poleg majhne zakuske, knjižnega darila, skrom¬ nih denarnih nagrad, se je raz¬ vila živahna razprava. Tovariši so obujali spomine na življenje v ko¬ lektivu ter na NOB. @ Ker je v Ložu precej star¬ šev zaposlenih, je bilo potrebno ustanoviti otroški vrtec. Z,ato je upravni odbor sindikalne podruž¬ nice imenoval komisijo, ki naj zbere prijave, napravi analizo stroškov prispevkov ter ugotovi, kakšna popravila bi bilo treba izvršiti v. predvidenih prostorih. V otroški vrtec bi lahko vozili tudi o-trcke iz sosednjih vasi, zla¬ sti starši, ki so zaposleni v Ložu. Računamo, da bi otroški vrtec od¬ prli 8. marca v počastitev 20. ob¬ ~ ^ w • Oddelkovodja Mohar Ivan pregleduje, ali stroj pravilno seka ščipalke za karnise štorih pod kinodvorano v Starem trgu. Te dni dela pri inventuri 25 komisij, v katere je vključenih 82 članov kolektiva. 6 Pred kratkim je sindikalna letnice AFŽ. Iz dosedanjih prijav oa vidimo, da se starši ne zani¬ majo dovolj za vrtec ali pa nima¬ jo zaupanja vanj, saj se je do se¬ daj ''prijavilo le 12 staršev. Če komisija ne bo izbrala vsaj od Drobne vesti iz kolektiva © 6LAS NOTRANJSKE Obračun TVD Partizana v Starem trgu Te dni je bil v telovadnici TVD Partizan v Starem trgu redni let¬ ni bočni zbor društva. Poleg mla¬ dine, članov odbora in vaditeljev so se občnega zbora udeležili tudi nekateri bivši člani. Pogrešali pa smo zastopnike podjetij, organiza¬ cij in še posebno zastopnike ob- čirske zveze za telesno vzgojo, kar je vredno graje. Poročilo pred¬ sednika društva Emila Mercina je kritično prikazalo delo društva v minulem obdobju. Delo društva ni bilo načrtno, od časa do časa kampanjsko, kar je vzrok, da je celotno delo slonelo na nekaj lju¬ deh, manjkalo je vaditeljev. Po¬ leg tega ni društvo prejelo za vzdrževanje nobenih sredstev že SINDIKAT PROSVETNIH DELAVCEV OBČINE CERKNICA 2ELI VSEM SVO¬ JIM ČLANOM, DELOVNIM KOLEK¬ TIVOM, POLITIČNIM TER UPRAVNIM ORGANOM IN VSEM OBČANOM V NOVEM LETU MNOGO DELOVNIH USPEHOV! dve leti. Od bivše občine Loška dolina je društvo dobilo 950.000 dinarjev. Denar so letos porabili za renoviranje telovadnice. Boli pa jih dolg 700.000 din. Dolžni so Gradišču Cerknica in ne vedo, ka¬ ko ga bodo plačali, ker je blagaj¬ na prazna. Za vzdrževanje hišni¬ ka, elektriko, zavarovalnino, re¬ vije itd. pa potrebujejo letno cca 350.000 din. Poleg tega bi bilo treba popraviti telovadno orodje, prepleskati okna, popraviti stre¬ ho itd. Iz lastnih sredstev, ki jih ustvarjamo s prireditvami, to ni mogoče. V društvu vadi okrog 100 čla¬ nov in so letos v počastitev dne¬ va mladosti priredili telovadno akademijo na prostem, ki je kljub temu, da je bila hitro pripravlje¬ na, dobro uspela. Poleg tega so tekmovali v odbojki dn rokome¬ tu s pripadniki JLA Velike Blo¬ ke itd. Društvo je delalo, toda ne načrtno in sistematično. Zato upravičeno pričakujemo, da bodo bodoče delo izboljšali, ker čakajo na pomoč nekaterih mlajših pro¬ Kako dolgo še? • KDOR KOLI OBIŠČE LOŠKO DOLINO, UGOTAVLJA, DA SE & JE ŽIVLJENJE V MARSIČEM SPREMENILO. PREBIVAL¬ CI STVU DOLINE NI TREBA VEC ISKATI KRUHA V DRUGIH • KRAJIH, ŠE MANJ PA V TUJINI. ZA VSAKEGA JE DOVOLJ • DELA, ZA KAR SKRBE POLEG KOVINOPLASTIKE, GBRA • IN MORAFA ŠE OSTALA PODJETJA, KI JIH NE BOM NA- • ŠTEV AL, KER TO NI NAMEN TEGA SKROMNEGA ČLANKA. Redno prebiram naš list, v njem zasledim vse mogoče uspehe po¬ sameznih gospodarskih organiza¬ cij. Vsak piše samo tisto, za kar misli, da ne bo vzdignilo prahu pri nekaterih osebnostih, ki so dolžne in odgovorne, da delovne¬ mu človeku preskrbe in zagotove tisto, kar je za življenje nujno potrebno. Uvodoma sem napisal, da na¬ šim ljudem ni treba več iskati »kruha« drugje, oprostite to pri nas ne drži. Živimo v času, ko se vsi borimo za čim večje dosežke na vseh področjih, da bi tako de¬ lovnemu človeku, kar najbolj olajšali delo. Pri nas pa se doga¬ jajo stvari, ki so možne samo tam, kjer kritika ljudstva naleti na gluha ušesa, odgovornim pa je mnenje ljudi deveta briga. Vsi vemo, da brez kruha ne moremo živeti. Večkrat pa se je že zgodilo, da smo ostali brez njega. Za to malomarnost ne ve¬ lja noben izgovor tistih, ki bi bili dolžni, da to urede. Za vzroke na¬ vajajo, da ni vode, da ni elektri¬ ke, delovno nezmožnost itd., ven¬ dar vse to ne more biti opravičilo. Sprašujemo se, kaj bi bilo, če ne¬ kaj dni ne bi bilo elektrike. Ne¬ kateri bi to enostavno rešili, osta¬ li bi brez kruha. Delavci pa, ki se hranijo po menzah in nimajo možnosti, da si pečejo kruh do¬ ma, naj bodo zadovoljni s tolaž¬ bo, da je vjšja sila tista, proti kateri zemljani ne moremo na¬ stopati, saj vemo, da so včasih pekli tudi brez elektrike. Ker pa . sem že pri višji sili, naj omenim, da tudi ona ne uživa zavidljivega ugleda pri našem prebivalstvu, ker ji vsak blisk brez groma ško¬ duje. Pa kaj hočemo, višja sila je res nepremagljiva. Kot mi je znano, kruh tudi »iz¬ važamo-« iz naše doline. Taki pe¬ riodični zastoji pri kruhu res ne puščajo lepega vtisa o kolektivu, ki v naši prehrani igra važno in odgovorno vlogo. Kakšni so med¬ sebojni odnosi, ne vem, vanje se tudi ne spuščam. Mislim pa, da niso najboljši. Ali ni žalostno, da si je morala pekarna zaradi po¬ kvarjene črpalke izposoditi jo pri gasilskem društvu Unec, ker baje v Loški dolini niso naleteli na pravega, ki bi jo posodil. Naj bo že kakorkoli, zadnji čas je, da se predramite in ne dopustite, da bi delovni ljudje posegli po sred¬ stvih, ki bi nekoga prisilila in mu dokazala, da tako ravnanje ni humano. Čudno se mi zdi, da z občine ne pokličejo krivce na odgovornost, v kolikor jih, pa iz- gleda, da i}e uporabi pravega je¬ zika, da bi se te neopravičljive pomanjkljivosti odstranile. Oglejmo si še - mesnici! Dve mesnici v Loški dolini skrbita, da ne jemo samega kruha. Dva prsta na roki nista enaka, zakaj bi bili potem mesnici. Gospodinje, (ki kupujejo v eni ali drugi, več¬ krat godrnjajo, ker jim mesar za¬ vije lep kos na pogled, doma pa ugotove, da ni drugega kot žile in kost. Težko prislužend denar je vložen v nekaj, kar ni vreano in prepir med možem in ženo je ne¬ izbežen. Ta kritika velja za mes¬ nico v Starem trgu, kjer ne vise vsi kosi na obešalniku, ampak nekje drugje. Tudi vsi niso po¬ streženi enako. Mesar v Pudobu daje po želji, zato ni čudno, da vidiš precej ljudii nabavljati meso v oddaljenejšem Pudobu, kjer so zadovoljni s postrežbo' in kvali¬ teto. Pa naj bo dovolj. Upamo vsi, da bodo te besede šle komu do srca in pomagale, da se bo tudi v tem oziru življenje v Loški do¬ lini spremenilo. Bralec -GLAS NOTRANJSKE« izhaja mesečno — izdaja ga Obč. odbor SZDL Cerknica — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Danilo Mlinar — Člani uredništva: Slavko Brzglez, Franc Tavželj, Dane Mazi in Milan Strle - Tehn. urednik: Janko Novak — Korek¬ tor: Sonja Vrebec — Tisk CZP »Kočev¬ ski tisk« Kočevje — Letna naročnina 240 dinarjev - Rokopisov in risb n« vračamo svetnih delavcev, ki so letos prišli na osemletko. Program društva, katerega je prebral načelnik Tone. Šepec, predvideva: kar najbolj or¬ ganizacijsko utrditi vodilni zbor. Ta naj bi razporedil telovadbo od¬ delkov ter se mesečno sestajal. Letni telovadni nastop naj bi bil v mesecu juniju 1963 z osemletko Stari trg in pripadniki JLA Veli¬ ke Bloke. Smučarske tekme pa v februarju 1963. K sodelovanju bi povabili tudi sosednja društva. Izvedli bodo tekmovanja društva v lokalnem merilu. Poleg tega pa nameravajo poleti organizirati plavalne tekme v Pudobu. Obširni program dela bodo prav gotovo uresničili ob podpori in sodelova¬ nju vseh članov društva. Na občnem zboru so izvolili tu¬ di 15-članski upravni in 3-članski nadzorni odbor S. B. % * m l , v V « V ' t • l * • J i« v . A l v kA % < • A _ M * k ~ --^ V V' Mladinci TVD »Partizan« v Starem trgu med začetnimi vajami na bradlji Telovadci TVD »Partizan« Stari trg pred telovadno akademijo v počastitev Dneva mladosti v juniju III Afl mim KINO CERKNICA: 1. januarja ob 11. in 19.30 uri nemški film »ROŽE ZA DRŽAVNEGA TO¬ ŽILCA«, 2. januarja ob 16. in 19.30 uri ter 3. januarja ob 19.30 uri slovenski film »MINUTA ZA UMOR«, 5. januarja ob 19.30 uri in 6. januarja ob 10. uri sovjetski barvni film »MAŠČE¬ VALEC KIOR OGLI«, 6. jan. ob 15., 17.30 in 20. uri ameriški CS film »TONKA«, 10. jan. ob 19.30 uri angleški film »V SO¬ BOTO ZVEČER V NEDELJO ZJUTRAJ«, 12. jan. ob 19.30 uri in 13. januarja ob 10. uri sov¬ jetski barvni film »HAJDUSKA KRI«, 13. januarja ob 15., 17.30 in 20. uri nemški barvni film »MED ČASOM IN VEČNOST¬ JO«, 17. januarja ob 19.30 uri nemški film »ZALJUBLJENI DETEKTIVI«, 19. januarja ob 19.30 in 20. januarja ob 10. in 17.30 uri italijanski bdrvni film »ZVEZDE NOČI«, 20. januarja ob 15. in 20. uri mehiški barvni film »PESEM UPORNIKOV«, 24. januarja ob 19.30 uri jugo¬ slovanski film »OGRADA«, 26. januarja ob 19.30 in 27. januar¬ ja ob 10. uri sovjetski barvni film »KAMENITI CVET«, 27. januarja bo 15., 17.30 in 20. uri ameriški barv. C S film »DVOR¬ NI NOREC«, 31. januarja ob 19.30 uri italijanski film »CIO- ' CIARA«. KINO »SVOBODA« STARI TRG: 1.—2 jan. ameriški barvni CS film »ALEKSANDER VELIKI«, 5.-6. januarja amer. barvni CS film »KRALJ IN JAZ«, 9. jan. italijanski film »PREKLETA SLEPARIJA«, 12.—13. jan. ital. CS film »VELIKA VOJNA«, 16. jan. jugoslovan. CS film »X25 JAVLJA«, 19.—20. angleški CS film »KLJUČ«, 23. jan. sloven¬ ski film »DRUŽINSKI DNEV¬ NIK«, 26.-27. amer. barvni CS film »ARRIVEDERCI ROMA«, 30. jan. madžarski film »LJU¬ BEZEN NA RAZPOTJU«. Predstave: v sredo in soboto ob 19. uri; v nedeljo ob 15. in 19. uri. Srečno in uspeha polno novo leto 1963 želi vsem svojim zadružnikom in poslovnim prijateljem i’ Kolektiv JitneUjske zadcuae V , CERKNICA Vsem delovnim ljudem občine Cerknica želi mnogo delovnih zmag v letu 1963 kolektiv Valjčni mlin CERKNICA KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA LAKA STARI TRG se toplo priporoča za obiske v novem letu. Vsem odjemalcem želimo srečno 1963 -Q.o-ntLn.sko- fLfrdftljt Cetfmica žabi o tam. gostom In sddalaocam stično nooo bato 1p6$. Qopbo ta ptipotočamo za obiska Gostinsko podjetje LOŠKA DOLINA želji svojim cenjenim gostom srečno novo leto 1963 Priporočamo se za o6isfte Srečno novo leto 1963 želi vsem svojim sodelavcem in odjemalcem KOLEKTIV Kovinoservis Rakek Veliko sreče in de¬ lovnih uspehov v letu 1963 želi vsem obča¬ nom kolektiv podjetja Elektrožage NOVA VAS Veliko sreče in delovnih zmag v novem letu 1963 želi vsem občano v v GRADIŠČE CERKNICA Kolektiv podjetja BEGUNJE želi vsem občanom in sodelavcem srečno in uspeka polno novo leto 1963 Uspešno novo leto 1963 ieli vsem delovnim ljudem in sodelavcem kolektiv -.MII IIIIMAII i vlitimi IIUIIIIII mini mn Vsem prebivalcem občine Cerknica želimo veselo praznovanje in srečno novo leto 1963 Turistično društvo Cerknica Uelifto uspefiov in prijet¬ nega razvedrila V LETU 1963 želi vsem občanom J.uKi&tična dtuštua Loška dolina Kmetijske zadruge tmMin M MM II STARI TRG čestita vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem srečno noro leto Mnogo sreče in poslovnih uspehov v Kolektiv mizarskega podjetja Trgovsko se priporoča za svoje izdelke in zeli vsem odjemalcem ler poslovnim prijateljem veliko uspeliov v letu se priporoča za cenjene obiske. Nudi vam solidno X ‘ ■' > ! > C postrežbo Lil I I v'j«* in kvalitetno izbiro. Vsem občanom želi srečno novo leto