Listek. Tri dni v Lovrani. (Potopisna črtica.) Lovrana! Kje je neki Lovrana ? Tako te slišim vprašati, dragi moj čitatelj. Ali veš kje je Trsat? Trsat, ono sv. mesto, kamor so bili prinesli angeli leta 1291 sv. hišico iz Nazareta na Galilejskem, od kodar so \o tri leta pozneje prenesli čez morje v Loreto na Laškem, Trsat, kateremu so papež Urban V. leta 1362. darovali podobo Matere Božje, naslikane po sv. Luki, naj bi se ti ložej potolažili zavolijo izgubljene sv. hišice Nazareške. To sv. torišče je še sedaj v veliki časti pri bratih Hrvatih, kakor tudi pri nas Slovencih. Saj smo leta 1891. v gostih truraah romali skozi Reko na Trsat, ko se je tam slovesno obhajala šestoletnica prinešenja sv. hišice. Za Trsat nad Reko ali «Fiume,» kakor Lahi Reko imenujejo, Slovenci dobro vemo. Če s Trsata pogledaš proti zapadu, se pred tvojimi očrai razprostira sinji zaliv reški. Prek tega vidiš Volosko, ki je sedež c. kr. okrajnega glavarstva in sodišča. Pol ure proti jugu je slovita Opatija, ali «Abbazia,» kakor se je svet navadil ta najnovejši raj nazivati po Segi prodirajočih Lahov. Ker se mi vidi, da zmenoj vred nimaš tisočakov, tudi ne stotakov v žepu, zato le urno zapustiva krasno, a dragoceno Opatijo ter se napotiva naprej proti jugu. Po gladkera obmorskem potu prideva v eni ur! v Ičiči, kjer zamorem oddati svoj pozdrav v milo domovino, bodisi po poSti, bodisi po brzojavu. V četrt uri se pride od tam v Iko. Ika je stara vas v znožiu Učke gore. Tu je varna luka, v kateri prenočuje parnik, ki dan za dnevom vozi ljudi iz Ike, Lovrane, «Abbazie» in Voloske v Reko in nazaj. V Stropnikovi kavarni ali v Zahejevi krčmi lahko počakava na parnik. — Za 10 novč. naju bo prepeljal tik krasnega «sanatoriia» (za duhovnike ustanovljenega zdravišča) v Lovrano. Tako sva torej v Lovrani, kateri so že Rimljani rekli: Laurana, t. j. mesto lavorik. Sedaj se tam pulijo Lahi s Hrvati za prvenstvo. Pridiguje se samo hrvatski, a občinski zastop je v laških rokah. Nad vhodom v stari rotovž zapaziva kamenito podobo sv. Jurija na konju, ki se uspenja pred zmajera, katerega je ravnokar prebodel ta krščanski junak. Brleče svetilnice pod podobo sv. Jurija in mestna zaslava na visoki harbuli nama naznanjajo, da se vv Lovrani, (kakor po Kranjskem in Spod. Štajerskem še le 24. dan meseca aprila) obhaja god sv. Jurija, mučenca. Stopiva toraj v bližnjožupno cerkev. Zvonik njeni nama veliko ne obeta. Namesto strehe ima poveznjen kamenit klobuk, podoben onim, v kakoršnih se prodaja sladkor. Ura ima samo eno kazalo, obrnjeno proti rotovžu. Na .tem jedinem kazalu je samo jeden kazalec, ki pa tako nezanesljivo kaže, da se je med ljudstvom vkoreninila prislovica: Lovranska ura in pa Bakerska pravica, (ne jedna ne druga nič ne velja.) Popraviti jo baje zato ne dajo, ker se ne morejo zjediniti o njeni lastnini. Cerkev v Lovrani ima dva vhoda, ker stojita prav za prav dve cerkvi, ena poleg druge. Na glavnem altarju je bilo nastavljenih 30 sveč in nekaj šopkov. Korski stoli so bili vsi pogrnjeni. Štiri sveče pod podobo sv. Jurija, kateremu na čast je glavna cerkev posvečena, so že gorele, ko sva stopila z mojim prijateliem v prazno cerkev. Pol ure je že neprenehoma raali zvon klical ljudi v cerkev, a jih še ni bilo. Poslednjič se prikaže Lovranski cerkvenik z orjaško brado ter prižge še 6 debelejših sveč, ostalih dvajset se pa ne dotakne. Med tem se je bila mala eerkev polagoma napolnila. Pred obhajilno mizo so prišli sami fantje in možje, ženske ostale so vse bolj odzadaj. Željno pričakujerao začetka napovedane slovesne božje službe. Naposl^." se odpro vrata iz žagrada. Štirje iantitf% cerkveni obleki prisvetijo z debelimi svečami, za niimi prinese eden fant kadilnico s kadilom, drugi pa dvojne mašne bukve, latinske in hrvatske. Sedaj prideta čč. gg. župnik in kapelan, oba opravljena za slovesno sv. maSo. Ker ni bilo drugega levita, zato je bil pa belo pregrrijem naslonjač (pult) postavljen pod izvenredno lepim nebom na evangeljski strani altarja. Sv. maša se je služila v latinskem jeziku. V tem jeziku so tudi pevci in pevke še precej dobro popevali na koru. Berilo in sveti evangelij, oboje je č. g. kapelan pel v hrvatskem jeziku. Po sv. evangeliju je on odložil precej lozno dalmatiko ter se je podal na prižnico. S kratkim hrvatskim nagovorom je dobro proslavil svetega Jurija, mučenca in krščanskega junaka, zaščitnika Lovranske župnije, mesta in cerkve. Po pridigi je oznanil g. kapelan, da drugi dan, na Markovo, bo že ob polu šestih Markova procesija, ob osmih pa pridejo prevzviSeni Skof Andrej Marija Šterk iz Trsta otroke «bermat». Ker ostanejo prevzviSeni tudi še v torek tukaj, naj se birmanci razdelijo po okolicah, ki so se jim potem natančno določili. Gospod župnik so vse to pred altarjem sede poslušali. Po pridigi si je kapelan zopet oblekel svojo dalraatiko in sv. maSa se je nadaljevala do konca. Ker je pa bil ta dan praznik sv. Jurija, farnega patrona, se je po sv. maši podelil tudi sv. blagoslov s presv. Rešnjem Telesom, ki doslej še ni bilo izpostavljeno. V ta namen se je prižgalo doslej še temnih 20 sveč in se je zapela posebna molitev na čast presv. R. T. Po dokončani službi Božji je vsak hitel ali na svoj dom aii pa v krčmo, kakorSnih tudi v Lovrani ne manjka. Za popoldne ob pol treh so bile oznanjene slovesne večernice. Po teh se je zopet ¦slovesno podelil sv. blagoslov s presv. R. T. Mladina je pa že komaj <5akala konca popoldanske službe božje, ker potem se je še le z-ičela prava «Sagra.» Veš kaj je «Sagra?» To je hrvatsko proščenje ali pa naš shod. Lovrančani pa s to besedo zaznamenujejo ples, ki se vrši ta praznik pod »vaško lipo.» Seveda v Lovrani mora tudi «lipa» imeti drugo lice. Podobna je najbolj našemu oskoržu (Zurbel) in se laski imenuje: lodogno. Sence še to leto ni mnogo dajala, pa te tudi ni bilo treba, ker se je vreme ves dan prav čmerno držalo. Reklo se mi pa je, da ga ni deža, ki bi mogel mladini braniti, da bi na «Sagri» ne plesala pod milim nebom. Kako da so plesali, ti pač ne morem povedati, ker okoli plesalcev in plesalk je stalo vse polno gledalcev, kmečkega pa tudi meščanskega stanu. Ako si od daleč gledal na plesišče, si videl samo temena vrtečih se parov, ki pa so ostajali vsak na svojem torišču. Poleg plesišča so imeli sod vina, da so si mogli žejo gasiti. Ker na -Sagri pod lodanjo* plešejo le kmečki fantje in pomorščaki, trški in meščanski si pa morajo poiskati v mestu svoje plesišče, zato se navadno vsako leto prigodi, da se kmečki fantje potem, ko jim stariSi odvedejo plesalke domu, sprimejo z meščanskimi ter si malo na glavah puščaio. Kam da gredo godci, nisem mogel zvedeti. Po njihovi godbi soditi, gredo medvedom na ples piskat. (Dalje prihodnjič.) Smešnice. Štabni zdravnik (vpraša okrevajočega vojaka v bolnici): «Ste li zadovoljen z jedjo ?» — Vojak: «Sem!> — Zdravnik: <Imate li tudi dosti jedi? Ali ne dobi na pr. eden večje porcije, drugi pa manjše?» —Vojak: »Velike porcije ne dobi nobeden*. Pijanec prišedši domov govori sam pri sebi: «No tega Se sanjal nisem, da me najodličneji gospodi tako jako spoStujejo. Vsaki se mi je danas lepo izognil in ljubeznivo nasraehljal*.