Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju.
Dr. Pajnič Edvard.
Kanec.
V r O č b e." Paziti je treba na to, da se vsaka vročitev odločbe, glede katere teče rok za pravno sredstvo ali za ugovor zoper obtožnico od trenutka vročitve, vroči obdol« žencu, zasebnemu ali subsidiarnemu tožilcu, zasebnemu udeležencu osebno ali pa pravtako njegovemu zastopnic ku, ki ga je odredil (§ 82., odst. II. in III. k. p.). Rabiti je treba v takih primerih vsikdar modre povratnice (§ 81. k. p.), kar se v poslovanju cesto opusti, dasi večinoma radi ne? pravilnosti vročb ne nastanejo kvarne posledice za prizadete osebe.
Po povratnici je čas vročitve posvedočen in stvar sodne pisarnice je, da ima odslej iztek roka v razvidnosti.^"
V rok se ne računa ona ura ali oni dan, od katere ali od katerega bi se moral rok začeti; kot prva ura ali prvi dan se mogoče računa šele sledeča ura ali sledeči dan (kakor je pač rok določen po urah™ ali po dnevih) (§ 87. k. p.). Dejanje je v kazenski pravdi (priglasitev pravnega sredstva ali po priglasitvi vložitev posebne obrazložitve) izvršeno pravo= časno, če je podvzeto pred iztekom roka. Ni treba, da bi pred iztekom roka tudi že dospela dotična priglasitev ali obrazložitev sodišču prve stopnje, ki je izdalo pobijano od^ ločbo. kakor že povedano, zadošča (§ 86., orlst. IT. k. p.), da se izroči za nrejem upravičeni sodni osebi (tudi izven urad^ nih ur — § 100. ur. o. n. r. z. k. s.) ali pa preda p o š t i in sicer priporočeno.  Ugotovitev  predaje na pošto  je torei
Prim. §§ 98 in 90 zak.     kr. red. sodišč.
Glej §§ 26 in nasl. ur. o. p. r. z. k. s. in § 60 ur. o. p. r. z. drž. tož. (Koledar — »ročišnik« — »Krč«). ™ Glej opazko št. 25 zgoraj.
254 Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju.
zelo važna, vodilec kaz. vpisnika naj napravi na vlogi sami beležko o tem dejstvu. Zato naj se, ko aojde dotična vloga na sodišče, shrani in priloži spisu o m o t s postnimi žigi o izročitvi in o oddaji postne pošiljke, to potrebi (omot je n. pr. nečitljiv) se mora po sodišču, ki je izdalo pobijano odločbo, ugotoviti s povprašanjem pristojnega poštnega oblastva dan predaje priporočene pošiljke na pošto, lako je treba postopati še preden se predlože spisi višjemu sodišču (§ 30. ur. o. p. r. z. k. s). Ce je poslednji dan roka nedelja ali državni praznik ali dan, ko sodišče ne uraduje,"' izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika (§ 87., odst. III. k. p.)
Postavitev v prejšnji stan zoper zamudo roka za priziv ali za revizijo. Ce zamudi pritožilec rok za priglasitev pravnega sredstva, mu to le v izjemnih primerih ne more škodovati. Postavitev v prejšnji stan je po § 326., odst. II. k. p. mogoča zgolj pri zamudi roka za priglasitev priziva ali revizije po obdolžencu. Mora pa obdolženec zaprositi zato v treh dneh, ko so od* pravljene zapreke, zamude, o katerih mora verjetno izka« zati,''^ da so bile zanj in za njegovega branilca nepremagljive. Vrh tega mora zaeno priglasiti ter obrazložiti pravno sred« stvo priziva ali revizije. Vložiti mora obdolženec svojo prošnjo te vrste pri sodišču, čigar sodba se pobija in jo to sodišče s pravnim sredstvom vred vroči tožilcu, da morda poda izjavo in nasprotne razloge v roku osmih dni. Po do« hodu izjave ali nasprotnih razlogov ali po izteku osem« dnevnega roka se predloži prošnja z vsemi spisi onemu višjemu sodišču, ki je za odločitev o dotičnem zamujenem pravnem sredstvu pristojno.
Višje sodišče odloči najprej o prošnji za postavitev v prejšnji stan, nato pa še meritorno o pravnem sredstvu samem." Omenili smo že zgoraj, da taka prošnja nima na
=^ Glej zakon o praznikih v smislu sodnega postopnika in ostalih zakonskih predpisov izvzemši menični zakon in zakon o čeku z dne 27. sept. 1929., SIuž. Nov. 5. okt. 1929., št. 233/XCVI z uredbo, izdano na osnovi § 6 zakona o praznikih z dne 4. febr. 1930., Siluž. Nov. 7. febr. 1930., št. 29/X. Sicer uradovanje na sodiščih nikdar povsem ne prestane. Po §§ 2 in nasl. uredbe o praznikih se izvrše dela, ki ne trpe odlaganja, tudi v nedeljo in o praznikih. Posebno je v § 3 ur. o praznikih opozorjeno na vse tiskovne kazenske stvari. Prim. tudi § 92 zak. o ured. rednih sodišč.
3- Pogoji za postavitev v prejšnji stan radi izostanka pri razpravi, po kateri je bila izročena sodba, morajo biti točno dokazani — § 391 k. p. —. Prav to velja za obnovo po § 361, odst. II. k. p. Stroškovni izrek — § 312, odst. II. k. p.
Preizkus sodnih odlciob v kaizenskem postopanju. 255
17*
sebi zadržne moči (§ 326., odst. V. k. p.). O prošnji za postavitevv prejšnji stan radi izteka roka za priglasitev pravnih sredstev priziva in revizije govorimo že na tem mestu, ker treba poudarjati, da je ta prošnja omejena le na zamudo rokov za pravkar imenovane vrste pravnih sredstev zoper sodbe.
Pri sodbah sodnika poedinca, izrečenih v obdolženčevi odsotnosti, pride v poštev le zamuda roka glede tu vzporedno dopuščenega priziva 391. k. p.), ne pa tudi zamuaa roka glede tukaj mogoče prošnje (povsem drugega značaja) za postavitev v prejšnji stan. Za to prošnjo nikakor niso upra« vičene obdolžencu blizu stoječe osebe, imenovane v § 324., odst. IV. k. p. Končno pod nobenim pogojem ugodnost prošnje po § 326., odst. II. k. p. ne gre tožilcu, ki je tu že po občnih načelih našega kazenskega postopnika obdolžencu vidno zapostavljen."^ Odveč bi bila v zakonu posebna do* ločba (§ 326., odst. IV. k. p.), da ni dopustno nadaljnje prav* no sredstvo zoper ugoditev prošnji za postavitev v prejšnji stan, kajti višje sodišče kot zadnja stopnja takoj nato preide v meritorno rešitev pravnega sredstva (priziva aH revizije) samega.
Oblika priglasitve in obrazložitve pravnega sredstva ni za uspeh merodavna, odločuje vsebina in zlasti ne škoduje, če je pravno sredstvo pogrešno nazvano (§ 325, odst. II. k. p.). Seveda mora biti vsaj razvidno, katera odločba in koliko se pobija. Potrebno je, da so pri določ* nih pravnih sredstvih navedene točke sodbe, ki iih hoče pritožilec pobijati (§§ 332, odst. I. in 333, odst. IV., 334 k. p.). Pri pobijanju sodbe je potrebno, da so navedene kršitve zakona jasno in ločeno ter činjenice, ki vsebujejo pomanj* kljivosti postopanja (§§ 340, 341 toč. 2. k. p.) ali poleg po« bijanih točk sodbe morda tudi še kršitve zakona (§§ 392, 398, odst. I. k. p.). Sicer se sme vsako pravno sredstvo pri« glasiti aH vložiti ustno na zapisnik ali pa pismeno. Le za pismeno revizijo, ki jo ni priglasil državni tožilec, je po« treben podpis upravičenega branilca (§§ 325, odst. II., 341, toč. 3 k. p.), torej pravnega zastopnika s kvaHfikacijo po § 58 k. p. Po naravi dejanskih razmer včasih priglasitev pravnega sredstva — tako ugovora zaprtega obdolženca zoper obtožnico — ni drugače mogoča kakor na zapisnik. V več primerih je treba ločiti med priglasitvijo in obraz«
" Prim §§ 364 in 462 st. k. p. r., po katerem je bila prošnja za po= stavitev v prejšnji stan zoper iztek rokov za priglašenje pra^'^^ih sred« stev glede sodbe dopuščena objektivno v širšem obsegu.
256 Preizkus sodnili odločb v kazenskem postopanju.
iožbo pravnega sredstva. To velja glede pravkar omenjene priglasitve ugovora zoper obtožnico, ki jej utegne slediti njegova obrazložba (§ 204, odst. III. k. p.). Priglasitev in obrazložba zaeno sta potrebna pri pritožbah (§ 330, odst. I. k. p.). Tudi pri prizivih in revizijah mora biti tu in tam po dejanskih in procesnih razmerah dotične pravde nujno zve« zana s priglasitvijo že obrazložitev.'^
Sodišča v kazenskem postopanju o pravnih sredstvih ter sorodnih primerih.
Poslovanje o priglašenem pravnem sredstvu pri s o« d.iš ču prve stopnje (§§ 325 odst. I., 330 odst. I., 339 odst. I. k. p. r.) je po kakovosti pravnega sredstva različno. O tem bo še pozneje podrobneje razpravljano. Vobče je reči, da mora to sodišče pri vseh pravnih sredstvih, ki so bila pri niem priglašena, ugotoviti uradoma. aH je bila Pobija-"a odločba pravilno priobčena (z razglasitvijo) ali vročena. Pri pismenih revizijah je gledati tudi še na gori omenjeno obli« kovno pravilnost (§§ 325 odst. I., 341 toč. 3 k. p.). Okrožno sodišče odredi po priglašenem prizivu (§ 332 k. p.) in po pravočasno priglašeni reviziji redoma, da se vroči prepis pobijane sodbe (§§ 333 odst. L, 339 odst. I. k. p.) pritožilcu. Prav to se zgodi, ko je priglašen priziv zoper sodbe, izrečene po sodniku poedincu sreskega ali okrožnega sodišča, če je bil tak prepis zahtevan (§ 394 odst. IV. k. p.). Če je morda došla pravočasna obrazložitev pravnega sredstva (revizije — priziva), jo je treba priobčiti nasprotni stranki, da morda poda zoper obrazložitev protirazloge. Po podanih protiraz« logih aH po brezuspešnem izteku roka za njih izročitev, pošlje sodišče prve stopnje vse spise (seveda s pobijano odločbo — sodbo — in dotičnim pravnim sredstvom) sodišču, pristojnemu za odločbo o pravnem sredstvu. (§§ 333 odst. V., 343 odst. III., 396 odst. I. k. p.). Le pri reviziji (§ 341 št. 1—3 k. p.) in pri prizivu zoper sodbe sodnikov poedincev (§ 395 odst. III. k. p.) sme že sodišče prve stopnje zavrniti pravno sredstvo iz razlogov, navedenih v cit. zak. določbah. V vseh drugih primerih, zlasti pri pritožbah (§§ 330 odst. II., 331 odst. III. 2. stav. k. p.) ter prizivih zoper sodbe okrožnega kot zbornega sodišča (§§ 333 odst. V. in 334 odst. I. k. p.) predloži spise sodišče prve stopnje neposredno višjemu sodi« šču, najsi je tudi povsem jasno, da treba dotično pravno sred« stvo, n. pr. ker je zakasnelo, zavrniti.
Ko premotrujemo poslovanje sodišč, ki naj o d 1 o« čujejo o pravnih sredstvih v kazenskem pošto«
" §§ 326 odst. II. toč. 3, 391 odst. IV., 394 odst. II., 409 k. p.
Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju. 257
§ 238 k. p.: rešitev pritožbe zoper kaznitev priče ali izvedenca .radi neopravičenega izostanka od glavne razprave.
§§ 11 teč. 1 in 331 odst. I. k. p. pritožbe zoper odločbe in odredbe preiskovalnega sodnika ter siceršen preiskus njegovih odredb (§ 14 odst. II ur. o. p. r. 7. k. s.).
§ 391 k. p. rešitev obdolženčeve prošnje za postavitev v prejšnji stan v opravičbo izostanka pri razpravi, pri kateri se je izrekla zamudna •sodba.
§§ 359—371, 411 k. p.: obnova kazenskega postopanja. § 360 k. p. ima v mislih primere, v katerih utegne sresko sodišče svojo, že pravomočno sodbo predrugačiti. " § 19 Zak. o ured. red. sod.
§  197 Ur----:  »Kv* — rešitve senata glede naredb in rešitev
preiskovalnega sodnika. — § 198 Ur---- »Kž« — pritožbe zoper rešitve
"m naredbe sreskih sodišč. — § 199 I'r.)5Kpr« — prizivi zoper sodbe
Ttanju, zbode v oči, da so po kazenskem postopniku, od 1. januarja 1930 veljavnem, zelo pomnoženi primeri, ko o poda« nem pravnem sredstvu odloča ali preizkusi lastno odločbo brez uporabljenega pravnega sredstva isto sodišče, ki je storilo pobijano ali sploh prejšnjo odločbo. Včasi posluje isto sodišče na tak način v drugačni sestavi (prvič kot sodnik poedinec, drugič v senatu), drugikrat pa prav tako obliko« vano (§ 29 k. p.) kakor pri prejšnji odločbi, ki jo je preiz« kusiti. Poznani so tudi v kazenskem postopanju primeri, da more v danih pogojih ugoditi pritožbi isti sodnik, zoper čigar naredbo se pritožba obrača (§ 330 odst. II. k. p.) Smatra se pritožba tu kot nekakšna opozoritev ali bolje rečeno kot prošnja ali predlog. Na opisani način je prepuščena odlo« čitev s preizkusom prejšnje odločbe vprav istemu sodišču slasti v primerih §§ 11 toč. L, 238, 331 odst. I., 391, 359 do 371, 411 k. p.^''
Okrožna kot zborna sodišča odločajo kot sodi« sča druge stopnje (§ 11 toč. 3. k. p.) o prizivih zoper sodbe ter o pritožbah zoper naredbe in rešitve sreskih sodišč. Tu odločajo okrožna kot zborna sodišča končno (§§ 410 odst. I. in 12 toč. 1. in 3. k. p.). Zanimivo je, da utegnejo' v teku prizivnega postopanja nastopati okrožna sodišča (morda po dopolnitvi senata) kot zborna sodišča prve stopnje (§§ 4^7 odst. II. in 410 odst. IV. k. p.). Okrožna kot zborna sodišča druge stopnje tvorijo stalne senate'' za odločbe o pri« tožbah in prizivih za mlajše maloletnike (§ 447 odst. II. k. p.). Glede poslovanja o pravnih sredstvih, ki jih rešuje okrožno kot zborno sodišče, vsebuje uredba o poslovnem redu za kaiz. sodišča v §§ 197 do 200 ur. o p. r. z. k. s. podrobne predpise, zlasti kar se tiče vpisnikov.^*
258 Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju.
Apelacijska sodišča odločajo v kazenskih stva« reh (§ 12 št. L—4. k. p.) v pretežni meri kot sodišča druge in torej tudi zadnje stopnje, če že gre za rešitev pritožb zoper naredbe in rešitve okrožnih sodišč (§§ 331 odst. II., 328 odst. III. k. p.) ali za odločitev o prizivih glede sodb okrožnih sodišč (§§ 333 odst. V., 334 odst. VI., 396 odst. II. in 410 odst. I. k. p.). Prav to velja glede pravnih sredstev zoper odločbe prve stopnje po določbah zakona o tisku. Ape* lacijsko sodišče odločuje nadalje o ugovorih zoper ob« tožnice, vložene pri okrožnih sodiščih^" in deluje tudi kot nadzorovalno oblastvo (§ 12 toč. 4. k. p.), o čemer govorimo še obširneje. Apelacijskemu sodišču je poverjena razen tega odločitev v nekaterih posebno važnih primerih, kjer pa ne gre za pravna sredstva in le tu in tam za posredni preizkus odločb okrožnih sodišč.''" O načinu pisarniškega poslovanja pri apelacijskih sodiščih v gorenjih kazenskih stvareh vse« bujejo predpise §§ 202 do 207 ur. o p. r. z. k. s."
Kasacijsko sodišč e^^ nastopa po § 13 k. p. kot druga in zadnja stopnja glede revizij zoper sodbe okrož« nega kot zbornega sodišča, a tudi glede prizivov zoper vprav navedene sodbe, kolikor so združeni z revizijami (§§ 332 in 353 k. p.). V nekaterih primerih pa rešuje kasacijsko sodišče tudi pritožbe. Tu je treba omeniti najprej pritožbo zoper rešitev okrožnega sodišča, s katero je bila revizija zavrnjena po § 341 k. p. Pridržani sta kasacijskemu sodišču v rešitev pritožba zoper dovolitev delegacije (§ 23 odst. III. k. p.) po apelacijskem sodišču in pritožba zoper odločbo okrožnega sodišča, s katero je bil zavrnjen predlog na rehabilitacijo z razveljavo izrečene sodbe (§ 481 odst. IV. k. p.). Kasacijsko sodišče je v posredni zvezi s pravnim sredstvom revizije upravičeno k tako zvani izredni obnovi kazenskega pošto« panja (§§ 355 nasl. k. p.) in odloča o zahtevku vrhovnega državnega tožilca za zaščito zakona (§§ 41 odst. II., 357, 410 odst. II. k. p.). Tudi kasacijskemu sodišču je prepuščena po našem kazenskem postopniku (§ 13 toč. 3. k. p.) odločitev
sreskih sodišč. K tem vpisnikom je treba v svrho pregleda voditi še potrebne imenike (§ 200' ur. o p. r. z. k. s.).
Glede območja Bosne in Hercegovine prim. čl. 14. uvod. zak. h k. p. in k. z.
" §§ 23 odst. L, 34 odst. I. — IV., 129 odst. ni., 213 odst. II., 418, 430 odst. HI., 431, 433, 496 odst. I. k. p.
" Vpisniki »Kža« (pritožbe), »Kopa« (ugovori zoper obtožnico), »Kpna* (prizivi zoper sodbe okrožnih kot zbornih sodišč), »Kppa« (prizivi zoper sodbe sodnika poedinca pri okrožnih sodiščih).
" Prim. čl. 12 in 13 uvod. zak. h. k. z. in k. p.
Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju. 259
V nekaterih posebej izrečenih primerih, ki imajo kolikor toliko sličnosti s postopanjem ob priliki uporabljenih prav« nih sredstev.*' Poslovno delovanje kasacijskega sodišča v kazenskih stvareh je urejeno po predpisih §§ 209 do 213 ur. o p. r. z. k. s."
Pravosodnim upravnim oblastem ne gre vobče pravica, da preizkusijo odločbe kazenskih sodišč, a vendar imajo stranke v kazenskih pravdah in še bolj po njih zaključenju v stanju izvršitve kazenskih sodb izdaten interes na zakonitem poslovanju višjih pravosodnih oblasti.
V posameznih primerih pa imajo po zakonu dani odločilen vpliv te pravosodne oblasti — predvsem ministrstvo prav« de — celo na sodne odločbe in njih izvršitev. V §§ 49, 50 k. p. n. pr. je razmotrivana izključitev in odklonitev državnih tožilcev, predvidena je pritožba zoper državno tožilstvo na višje državno tožilstvo, zoper slednje pa na ministra pravde. Mišljeno je dalje (§ 46 k. p.) na spore o pristojnosti med državnimi tožilci.
Kot vrhovno službeno oblastvo državnih tožilstev odloči ministrstvo pravde morda tudi o tem, če naj vrhovni državni tožilec stavi zahtevek po § 41 k. p. Ministrstvo pravde utegne vplivati v nekaterih primerih, tikajočih se postopanja, celo na poslovanje sodišč s tem, da daje navodila ob nastalih dvomih.'° Kazenski postopnik prepušča v važnih, le deloma sodnoupravnih vprašanjih odločitev ministru pravde, dočim ima ta pri drugih odločitvah vsaj merodajen vpliv." Mini« stru pravde poročajo sodišča o važnih svojih naredbah, tako po zakonu o izvršitvi kazni na prostosti o vsaki prekinit« vi kazni na prostosti in prav tako o vsaki prekinitvi izrečenih in izvršenih o č u v a 1 n i h odredb." Sedaj ima edinole minister pravde po §§ 3. in 6. zak. o izv. kaz. na pro« stosti pravico, da dovoli premembo kraja za izvršitev kazni." Glede na določbo o centralnem fondu (§ 42. odst. II. k. z.) je ukazano sodiščem (§ 164. ur. o p. r. z. k. s.), da poročajo' vsak
'¦^ §§ 19, 216 odft. III., 27, 34 odst. III., 283, .356 odst. 111. (§ 126 ur. o p. r. z. k. s.), 469 nasl., 489 odst. II. in 498 odst. I. k. p.
" Vpisniki »Kžk« (pritožbe), »Kre« (revizije), »tKod<c (zahtevki po § 469 nasl. k. p.).
« §§ 24, 488 odst. \^. k. p.
" §§ 462, 469, 491 odst. II., 493 odst. 11. in 496 k. p.: § 432 k. p.
*' Glej §§ 6, 15, 46, 70, 80 zakona o izvršitvi kazni na prostosti. Prim. §§ 21 — 24 ur. o izvr. kazni na prostosti. Prim. tudi §§ 21 — 24 ur. o izvrš. očuv. odredb od 13. jan. 1930 SI. Nov. 23. jan. 1930 št. 3265.
'* Prim. § 406 st. k. p. r. (velja le še glede zapornih kazni pri pre» krških Ostupih).
260 Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju.
mesec ministru pravde o odpremi vplačanih denarnih kazni. O nadzorovalni oblasti ministra pravde še govorimo.'"
Postopanje ob preizkusu sodnih odločb pri sodiščih, pristojnih za odločitev.
Že zgoraj smo omenili vpisnike, ki jih vodijo sodne pisarne raznih stopenj. Vodilci vpisnikov so pod pretnjo odpustitve iz službe obvezani (§ 99. odst. II. ur. o p. r. z. k. s.), da nobeni stranki"' brez pooblastila sodišča (predsed* nika senata) ne dovoljujejo pregledovanja spisov in vpisni* kov. Zelo važne in tajne spise naj hrani pod ključem celo predsednik sam.
Le v izjemnih primerih bolj predhodnega značaja — § 76 k. p. (§§ 344. odst. L in 397. odst. II. k. p.) — je rešitev (naredba) odvisna od enega sodnika (poročevalca) in pred* sednika, ki odobri rešitev. Sicer pa odločajo sodišča o prav* nih sredstvih in njim sorodnih primerih v sejah, ki niso javne, redko kdaj po ustnih razpravah.
Važne naloge sodnika poročevalca v senatih vobče opi* suje § 106. ur. o p. r. z. k. s. Za končno odločitev — naj se li izvrši le v sejah ali po razpravi — je merodavno posveto* vanje in glasovanje v senatu (§ 75. k. p.). Senati^' so sestavljeni iz določnega števila sodnikov, od katerih posluje eden (pri sejah ali razpravah) kot poročevalec in eden kot predsednik. Število sodnikov v senatih je različno po kako* vosti pristojnega sodišča, ki odločuje o pravnem sredstvu ali tudi na sličen način brez pravnega sredstva. Pri okrožnih in apelacijskih sodiščih je sestavljen senat pri takih odločbah iz treh sodnikov,*" pri kasacijskih sodiščih redoma iz petih sodnikov. V določenih primerih (§ 75. toč. 3. k. p.) je senat ka* sacijskega sodišča sestavljen iz enajstih sodnikov (plenar* na seja)."' Potrebno pa je zakonito, po § 75. k. p. določeno število sodnikov tudi pri odločbah o pravnih sredstvih, dasi
" Prim. §§ 97 nasl. zak. o ured. r. sod.
Pač pa sodnikom in državnemu tožilcu — § 99 odst. I. ur. o p. r. z. k. s.
^1 Gtej § 6 ur. o posl. r. z. k. s. m § 19 zak. o ur. r. s.
§§ 36, 37, 47 zak. o ur. r. s. Prizivni senat pri okrožnem sodišču (trojica) utegne pod pogoji § 407 odst. II. k. p. poslovati tudi kot sodišče prve stopnje. Ne sme se pa v to svrho dopolniti v senat petorice (§ 278 k. p.).
a) Ce gre za zahtevek v zaščito zakona (§ 41 k. p.) zoper odločbo kasacijskega sodišča, ne smejo v plenarni seji enajstih sodnikov sode» lovati oni, ki so bili udeleženi pri prejšnji odločbi (§ 75 toč. 3 z. stav. k. p.), b) Glej čl. 13 uvod. zak. h k. p. in k. z.
Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju. 261
§§ 75, 3.36 št. 2, 338 odst. IM., 410 odst. 11., 41 odst. 11. k. p.
tu ni vselej neposredne sankcije radi ceste neizpodbojnosti izišlih odločb."*
Paziti je treba na to, da je i z k 1 j u č en vsak sodnik pri višjih sodiščih, ki je v isti stvari pri nižjem sodišču sodeloval kot sodnik, tožilec ali branilec (§ 29. odst. II. k. p.). Tudi glede preiskovalnega sodnika veli § 98. odst. V. k. p., da sme pač se udeležiti posvetovanja, ne pa glasovanja (izrekanja rešitve), kadar odloča senat okrožnega sodišča na pobudo preiskovalnega sodnika o naredbah, tikajočih se preiskave.
Pri sejah je poleg predsednika najvažnejši sodnik p o* ročevalec. Ta si sestavi poročilo po potrebi tako, da njegovo prečitanje popolno pojasni stvar, pri enostavnih stvareh poroča ustno. Iz spisov se čitajo le oni deli, katerih točno besedilo utegne postati za odločitev važno. Sodniki glasovalci s predsednikom imajo seveda pravico in dolžnost, da vpHvajo na popolnitev stvarnih pojasnil, ki jih kaže po* ročilo, celo odgoditi se sme seja v svrho premotrivanja spisov po posameznih članih senata. Predsednik sme odrediti glede na poročilo in takoj nato po poročevalcu izraženo mnenje pred izvršenim glasovanjem, da se odgodi aH ponovi glasovanje, če se po njegovem naziranju niso upoštevale določne činjenice.
O načinu glasovanja govore §§ 76. — 78. k. p. Kakor že omenjeno, glasuje najprej poročevalec, za njim izjavi svoje mnenje državni tožilec (višji državni tožilec, vrhovni držav« ni tožilec) in nato glasujejo sodniki mlajši po činu pred starejšimi (kar seveda ne pride v poštev v senatih trojice). Slednjič zaključi s svojim glasom predsednik glasovanje. Pri odločitvah v sejah pokaže način glasovanja (razmerje glasov) sejna klavzula z imeni vseh sodnikov. Iz načrta pismene rešitve naj bodo razvidna tudi obrazložena nasprotna mne« nja glasovalcev. V enostavnejših in nujnih stvareh se sme glasovati tudi brez seje. Tedaj podpišejo glasovalci poro« čevalcev izdelek z beležko, če soglašajo z rešitvijo ali ne. — Podrobno predpisujejo §§ 77., 78. k. p., kako je treba po« stopati pri glasovanju v stvari sami in kako' je upoštevati oddane glasove, zlasti tamkaj, kjer se takoj ne pokaže abso« lutna večina, da se pride do končne odločitve. O tem več pozneje v posebnem delu te razprave. O glavnem poteku rednih in izrednih sej, v katerih se posvetuje in glasuje o več predmetih, je treba sestavljati posebne zapisnike, ki se potem hranijo kot sejni zapisniki časovno urejeni. Glede poslovanja o pravnih sredstvih in tem podobnih predmetih
262 Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju.
V sejah vsebujejo §§ 107. do 116. ur. o p. r. z. k. s. podrobne predpise, ki dopolnjujejo one kazenskega postopnika (§§ 45. do 78. k. p.).
Glede ustnih razprav pred višjimi sodišči veljajo vobče pravila kakor za glavne razprave na prvi stopnji. Tudi tukaj je treba opozoriti na predpise §§ 117. do 120. ur. o p. r. z. k. s. O tej točki govorimo še pozneje pri razgovoru o poedinih primerih pravnih sredstev.
Sodišča odločujejo v kazenskem postopanju o pravnih sredstvih ali sploh ob preizkusu že izdanih sodnih odločb s tem, da izdajajo naredbe aH rešitve ali pa v stvari sami izrekajo sodbe. Glede rešitev je treba opomniti, da: se vobče nanašajo bolj na formalno stran prvosodnih odločb, dočim se tičejo sodbe o kazenskih pravnih sredstvih — pri* živih in revizijah — meritorne strani z odločitvijo v stvari sami.^^ Za obliko sodnih odločb višjih sodišč veljajo smisel* no predpisi, merodavni za rešitve in sodbe nižjih sodišč. Paziti se mora zlasti na jasnost izreka — dispozitivnega dela — drugoinstančne sodbe v razmerju s pobijanim izrekom. Ako se pojavijo po odločbi dvomi o tolmačenju izreka, zla* sti o tem, kateri del prvosodnega izreka še velja in kateri je razveljavljen ali predrugačen, odloči o tem ono sodišče, ki je preiskusilo prvosodno odločbo (§ 412. odst. IV. k. p.). Tudi odločbe višjih sodišč morajo biti pismeno obrazložene, zlasti če pra\'Tio sredstvo nima uspeha ali je predlog za* vrnjen, še bolj pa, če je zoper odločbo, s katero je bil izvršen preiskus sodne odločbe, mogoče še nadaljnje pravno sred* stvo (§ 74. k. p.). Pri sodbenih izrekih ni pozabiti, da se nalože še ne položene takse, ki jih pritožilci v mnogih pri* merih plačajo o priliki uporabe pravnih sredstev, šele po-izidu odločbe druge stopnje.'*
Vročitev odločb višjih sodišč in pa njih izvršitev se prepušča vobče sodiščem, ki so izrekla pobijano odločbo. Zgodi pa se, da bi bilo vprav glede na sodbo druge stopnje (oprostitev ali zmanjšanje kazni) obtoženca (obsojenca) izpustiti iz zapora še pred domnevnim dohodom spisov s sodbo druge stopnje. Tedaj je treba brzojavno sporočiti tako sodbo prvemu sodišču (§ 420. k. p. —^ § 103. ur. o p. r. z. k. s.).
''^ O zahtevku vrhovnega državnega tožilca za zaščito zakona odloča kasacijsko sodišče vselej s sodbo, če je z zadevno pobijano rešitvijo,, naredbo, s postopanjem ali tudi z izrečeno sodbo kršen zakon ali pa ne.
V slednjem primeru se zahtevek vrhovnega državnega tožilca zavrne kot neosnovan. Le izjemoma — kadar je pobijana odločba res sodba — utegner biti gorenji izrek spojen z razsojo v stvari sami (§ 357 k. p.).
Prim. tar. post. št. 82, 83, 196 zak. o taksah.
Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju. 263
" Izvzet je seveda državni tožilec.
Važno in cesto zelo težavno je pri odločitvi o pravnih sredstvih vprašanje o stroških kazenskega posto= panja. Tu velja predvsem splošno načelo (§ 309. k. p.), da je v vsaki sodbi, kakor tudi v rešitvi, s katero se ustavlja kazensko postopanje, potreben izrek o tem, katera izmed strank, omenjenih v §§ 310., 311. št. 1 — 3 in 312. k. p. mora plačati stroške kazenskega postopanja. Po § 310. k. p. je glede obtoženca (obdolženca) ali tudi več njih za izrek, s katerim se mu nalaga povračilo stroškov kazenskega po« stopanja, merodaven prvosodni izrek o krivdi. Pri opro« stilnem sodbinem ali drugačnem izreku, s katerim se k o n č a kazensko postopanje, kjer se torej obtoženec n e proglasi za krivega, je morda naložiti plačilo stroškov kazenskega postopanja eni ali več osebam, ki so navedene v § 314. toč« kah 1. — 4. (posebno pod toč. 2.). Višje sodišče odloči (§ 312. odst. V. k. p.) v teh primerih o dolžnosti plačati aH povrniti stroške kazenskega postopanja, ki nastanejo pri višjem sodišču. Odveč je pa izrek glede oproščenega obto« ženca, da se oprosti plačila stroškov kazenskega pošto« panja, nastalih na višji stopnji. Ob le delnem uspehu rednega pravnega sredstva zoper sodbo se smejo stroški porazdeliti. Prav tako se smejo stroški sorazmerno deliti, če je več obtožencev spoznanih za krive, a ni glede na različno stop« njo krivde ali različna kaznjiva dejanja podlage za solidarno obsodbo na povračilo stroškov. V § 312. odst. II. k. p. je poudarjeno, da trpi stroške postopanja, ki so v zvezi z rednim pravnim sredstvom zoper s o d b o ali z zahtevkom za obnovo postopanja, tista oseba, ki je uporabila to pravno sredstvo, če je to bilo brezuspehaalije zahtevek na obnovo bil z a v r n j e n." Potem takem se torej n. pr. zasebnemu tožilcu naloži povračilo stroškov kazenskega postopanja, če je n. pr. bil zavrnjen njegov zahtevek na obnovo po § 361. odst. II. k. p. ali pa ni imel uspeha njegov priziv v pogledu kazni ali stroškov, naperjen zoper obtožen« ca. V nekako nasprotnem primeru pa, ko zasebni tožilec sicer ni nastopil kot pritožilec zoper sodbo, a je kot na« sprotnik obtoženca kot pritožilca v postopanju zaradi priziva o kazni aH stroških nastopil s protiizjavo, nato pa je bilo obtoženčevemu prizivu ugodeno, ni naložiti stroškov v po« vračilo zasebnemu tožilcu. Za tak izrek v zakonu (§ 312. odst. II. k. p.) ni podlage. Zadnji stavek § 312. odst. II. k. p. torej ni umeti tako, kakor da bi bilO' n. pr. o stvari zasebne obtožbe priznati obtožencu — pritožitelju, ki je s prizivom zoper izrek sodbe glede višine (§ 309. odst. II. k. p.) stro«
'264 Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju.
Ali zasebnemu udeležencu kot tožilcu. °° Glej o tem vprašanju glede stroškov kaz. postopanja pri odloč« bah drugih stopenj:  Amschl, Anvvendung   des Strafverfahrens   II. del str. 87 nasl. in Lahsing, Svstem ... str. 588 nasl.
škov uspel zoper zasebnega tožilca, tudi dotične potrebne prizivne stroške. Sicer se bo pa višini njemu naloženih, a zasebnemu tožilcu pripadajočih stroškov kazenskega po* stopanja obtoženec večinoma (§§ 321., 323. k. p.) upiral s pritožbo. Ce bo pritožbi obtoženca ugodeno z znižanjem stroškov, mu vendar na stroških pritožbe ne bo priznati ničesar. V nasprotnem primeru, ob pritožbi zasebnega obtožitelja zoper prenizko odmerjene in obtožencu v povračilo naložene stroške kazenskega postopanja pa gredo pač zasebnemu tožilcu kot uspešnemu pritožilcu primerni pritožni stroški kot nadaljnji stroški kazenskega postopanja. Za tak izrek je dana podlag.a v določbah §§ 309. odst. I. in 310. k. p., kajti za odločitev o stroških stroškovne pritožbe je v slednjem primeru merodaven izrek o krivdi v glavni stvari in s tem spojeni temeljni izrek o stroških kazenskega postopanja. Po podobnih načelih bo odločati glede stroškov pritožb (§§ 309., 311., 321. k. p.), kjer so bili stroški kazen* skega postopanja naloženi zasebnemu tožilcu''* radi oprosti* tve ali radi ustavitve postopanja s temeljnim izrekom. Glede stroškov kazenskega postopanja, zvezanih s prošnjo na po* stavitev v prejšnji stan zaradi zamude roka za priglasitev priziva ali revizije (§ 326. k. p.), ki jih redoma nosi pro* silec ali njegov branilec, je rečeno v § 312. odst. III. k. p. izjemno, da stroškov, povzročenih z neutemeljenimi protirazloigi nasprotnika ni treba prosilcu ali njegovemu branilcu povrniti, ker jih mora nositi do-tični nasprotnik sam.
Rešitev, s katero se taki prošnji po § 326. k. p. ustreže ali taka prošnja zavrne, mora torej vsebovati poseben izrek o stroških, ki so le v tem delu kaz. postopanja nastali. V primeru § 312. odst. IV. k. p. pa je potreben izrek o stroških dotičnega postopanja le tedaj, ko se prošnja za postavitev v prejšnji stan radi zamude ustne razprave (»kontumačna« sodba) zavrne. V vseh drugih primerih ko se odloča o prav* nih sredstvih (pritožbah) zoper rešitve, storjene pred sodbo ali pred ustavitvijo postopanja na prvi stopnji, pa ni po« trebno in tudi ni možno, da bi z rešitvijo pritožbe na drugi stopnji bil spojen izrek o stroških kazenskega postopanja. Če je bilo pri tem kaj stroškov, se govori takorekoč le o nekakšnih »vmesnih« stroških kazenskega postopanja, kojih usoda se šele odloči s končno odločbo v stvari.™ Ni moči.
Preizkus sodnih odločb y kazenskem postopanju. 265^
Dr. Markovid Božo: Udžbenik 1929 str. 552. " §§ .B2, 334 L, ML; 341, 349' odst. I., 350 odst. L, 352 odst. L; 395 odst. I. in III., 398, 408 odst. I. k. p.
«- §§ 334 odst. IV.; 346 toč. 3, 350 toč. 5; .399 odst. III. in 408 odst. II. k. p.
§§ 354, 355, 40», 404 odst. III. k. p.
da bi upoštevali izčrpno sleherno kazuistiko za rešitev o stroških kazenskega postopanja ob odločevanju o pravnih sredstvih. Glavno pravilo je, da pazimo na osnovna načela zakona pod §§ 310. odst. L, 311. toč. 2., 3.: 312 odst. II. k. p., a si držimo pred očmi, da pomenijo predpisi §§ 311. toč. 1. in 4., 312. odst. III. k. p. le izjeme.
Načelne smernice v postopanju radi preizkusa sodnih
odločb.
Ni mogoče trditi, da bi veljala glede uporabe pravnih sredstev ter odločitve o njih izključno dispozitivna maksi« ma.™ Kazenski postopnik pozna namreč primere, da je treba odločiti tudi brez pravnega sredstva uradoma o naredbi, izdani zoper obdolženca, če ta opusti, da bi se poprijel pri« tožbe (§§ 117. odst. II. in 119. odst. V. k. p.) Prav tako sme uporabiti državni tožilec pravno sredstvo v korist obdolžen« ca in ob kakršnemkoli pravnem sredstvu tožilčevem je moči odločujočemu sodišču razveljaviti ali predrugačiti sodno odločbo tudi v obdolženčevo korist (§ 324. odst. II. k. p.). Predpisi § 363. k. p. obširno naročajo, kako je uradoma skrbeti za to, da se ob danih pogojih obnovi v obsojenčevo korist postopanje, končano s pravnomočno sodbo, če sam obdolženec noče ali ne utegne pobrigati se v tem pravcu. Seveda zakon sam na mnogih mestih" poudarja, da naj bo za odločbo o pravnem sredstvu redoma in v prvi vrsti me» rodavna volja pritožilca, ki se razodeva v vsebini pravnega sredstva in v obsegu pobijanja prvosodne odločbe. Na drugi strani pa se višjemu sodišču niti ni treba vselej ozirati na obrazloženo vsebino uporabljenega pravnega sredstva (n. pr. pri ugovoru zoper obtožnico). Odločuje prilično višje sodišče v prid obdolžencu v smeri, katere se on ni niti poprijel ter celo v prid obdolžencem, ki sploh niso uporabljali dotičnega pravnega sredstva."" Celo v postopanju radi revizije se utegne kasacijsko sodišče uradoma ozirati tudi na pravilno dejstve« no podlago prvosodne razsoje, a v postopanju radi polnega priziva zoper sodbe sodnika poedinca je sklicevanje na nove dokaze in činjenice neomejeno dovoljeno ter je tudi uradni dejstveni preizkus pobijane sodbe za to postopanje zna« čiien."'
266 Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju.
Reformatio in peius. V kazenskem postopanju se cesto zgodi, da se prvosodna sodba razveljavi, da pride na to ali na sodišču prve stopnje do nove razprave in razsoje o istem dejanju, ali pa da razsodi kar višje sodišče v stvari na podlagi že ugotovljenih ali tudi na drugi stopnji popol* njenih činjenic. Tu se vpraša pri obsodbi in morda pri iz« rekanju kazni, če se sme izreči drugič strožja sodba glede označbe kaznivega dejanja ali pa glede kazni kakor je bila izrečena tedaj, ko se je v isti stvari prvikrat sodilo,. Zato, da se vsaka reformatio in peius prepove, govori vse zlasti tedaj, kadar pride do razveljavljen j a sodbe in do nove sodbe ali do predrugačenja sodbe radi pravnega sredstva, ki ga je obdolženec uporabil v s v o j p r i d. To načelo izreka za postopanje o pravnih sredstvih, uporabljenih zgolj v ob* dolženčevo korist, naš kazenski postopnik v tem smislu, da se pobijana odločba ne sme spremeniti v njegovo škodo, niti kohkor se tiče sodbe, izreči zoper njega strožja kazen kakor je bila izrečena v pobijanj sodbi (§ 327 k. p.). Na to načelo se kazenski postopnik še posebej sklicuje, ko govori o odlo* čitvah (sodbah) na prizive in revizije zoper sodbe okrožnih kot zbornih sodišč (§§ 334. odst. III., 353. odst. II. ter 350. toč. 5. k. p.). Prav to velja glede sodb, ki jih izrekajo v obdolženčevo korist okrožna in apelacijska kot prizivna sodišča na prizive zoper sodbe sodnikov poedincev (§§ 399, odst. L, 408. k. p.). A pravtako se morajo držati istega načela sodišča prve stopnje, ki sodijo vnovič v isti stvari po raz* veljavi sodbe na revizijo aH priziv, uporabljenih le v obdol* ženčevo korist (§§ 358. odst. II. in 399. odst. II. k. p.) aH tudi po obnovi kazenskega postopanja, dovoljeni le v korist obso* jenemu (§§ 371. odst. III., 355. odst. II. k. p.). Poudarjati je treba še posebej, da pri tem ni toHko odločilno, če je bilo dotično pravno sredstvo uporabljeno v obdolženčevo korist, marveč je merodavno dejstvo, da je višje sodišče odločilo res le v korist obdolžencu, čeprav se je pri* živa aH revizije poprijel tudi tožilec. Zabrana reformacije in peius se razteza nele na izrek nove morda strožje kazni, marveč se tudi kaznivo dejanje samo zase ne sme strožje >ravno kvalificirati. Ali velja ta zabrana reformacije in peius e rebus sic stantibus? Vse eno je, v kaki luči se pokaže po novi razpravi dotično kaznivo dejanje po dejanskih okol* nostih, ki vsebine aH obsega dejanja obdolžencu v kvar ne izpreminjajo. Drugače pa je, če se izpremeni (morda celo po razveljavi prejšnje sodbe v obdolženčevo korist) kaznivo dejanje samo in morda celo tako, da je postala stvarna pristojnost drugačna. Tu je prilika, da omenimo dozdevno izjemo glede načela zabrane reformacije in peius, izrečenega:
Delo desetega mednarodnega kongresa v Pragi (1950). 267
na splošno v § 327. k. p. Najsi je tudi priziv zoper sodbo sodnika poedinca uporabljen zgolj v obdolženčevo korist, a pride apelacijsko ali okrožno sodišče do spoznanja, da prvi sodnik ni bil stvarno pristojen, osobito da je sodil o zločin« stvu, ki zanj po zakonu ni bil pristojen, razveljavi prvosodno sodbo, a le na predlog višjega tožilca ali držav« nega tožilca in odredi vse potrebno, da se pokrene za* koniti kazenski postopek ali se stvar odstopi pristojnemu sodišču (§ 406. odst. II. k. p.). Državno tožilstvo ima torej tu vpliv na odločitev o prizivu, ki ga je uporabil sicer zgolj obdolženec v svojo korist ali je vendar končno odločeno v njegovo škodo. Vzemimo pa, da pride do nove razprave in sodbe pred drugim stvarno pristojnim sodiščem, kjer se pa izkaže, da drže končno vendar le dejstva, ugotovljena že o priliki izreka, poslej po § 406. odst. II. k. p. razveljavljene sodbe. Tedaj je treba kaznivo dejanje kvalificirati prav tako, kakor v prejšnji sodbi, ki je bila svojčas predmet priziva, uporabljenega le v obdolženčevo korist. Ni sicer nikjer povedano, da velja reformacija in peius tudi za ta primer, a vendar se bo tu držati v § 327. k. p. izrečenega načela.
Druga izjema od načela po § 327. k. p. pa je izražena v določbi § 391. odst. I. zadnji stavek k. p. (§ 409. odst. I. k. p.). Ko se pri sodbi, izrečeni zoner obdolženca radi nje« govega izostanka, ugodi prošnji obdolženca za postavitev v prejšnji stan, pride do nove razprave, a pri tej ne velja za sodbeni izrek načelo § 327. k. p.
Prekoračenje prepovedi po § 327. k. p. zoper izrecne predpise kazenskega postopnika pomeni kršitev material« nega zakona po § 337. toč. 3. k. p.