POŠTNI GLASNIK Stanovsko in strokovno glasilo „Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani“. Rokopise na uredništvo „Poštnega Glasnika“' vLjubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. ■ ---- Rokopisi se ne vračajo ===== Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru ==== Poštnina plačana v gotovini. —= Letnik 18. V Ljubljani, dne 1. septembra 1922. 17. številka. Minister pošte in brzojava S» dr. Žarko Miladinovič v Ljubljani. Povodom: kronskega sveta je prišel v Ljubljano naš gospod minister. Pri tej priliki si je ogledal poštno ravnateljstvo in njega poslovanje. Poštno osobje mu je priredilo v nedeljo 20. avgusta v kazini pozdravni večer, katerega se je udeležil g. minister s svojo gospo soprogo in pomočnik generalnega direktorja g. Jovanovič, ki je spremljal g. ministra. Prvi je povzel besedo direktor pošte in brzojava g. dr. Debelak, ki se je zahvalil gospodu ministru, da se je odzval vabilu osobja in je s tem pokazal svoje demokratično mišljenje. Opozarjal ga je na mizerni položaj uslužbenstva in ga je prosil, naj upošteva vse predloge, ki jih bo stavila direkcija ministrstvu v izboljšanje službenega in materijelnega položaja osobja. Za g. direktorjem je odlične goste, posebno pa g. ministra, v imenu Zveze poštnih organizacij pozdravil predsednik Urbančič. Prosil je g. ministra, da naj se pri vladi, katere član je, zavzame za uslužbenstvo in ga spasi iz naravnost strašnega položaja, v katerem se danes nahaja. Poudarjal je, da smo z dušo in telom udani kralju in državi, v kateri: hočemo vsi srečno živeti in kateri hočemo posvetiti vse svoje moči. Prosil ga je, naj nam bo oče in naj ne pusti, da telesno in duševno propademo. Spomni naj se gorja in trpljenja, ki ga je gospod minister sam za časa vojne okusil, ko so ga Avstrijci kot zavednega Srba vlačili po temnicah. Ker torej pozna trpljenje, naj nam olajša našo bedo. Gospod minister se je obema govornikoma zahvalil za lep sprejem in pozdrav in je rekel, da bo vlada v najkrajšem času povoljno rešila vprašanje državnih nameščencev in da vedno rad upošteva naše prošnje. Pred odhodom je g. minister sprejel deputacijo zastopnikov^ vseh kategorij, ki so mu sporočili najnujnejše naše želje. G. minister je rekel, da naj se z najnujnejšimi prošnjami direktno nanj obračamo. On jih bo gotovo upošteval. Kongres „Saveza ptt. službenika Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca v Beogradu.“ (Dalje). V težkem položaju je pomožno osobje. Male dnevnice so se še maksimirale. Napredovanje je ustavljeno, mnogo uslužbencev ima po 8 do 9 let službe, a ne napreduje. Tudi prevedenje na dinarske plače je zelo slabo, ker so bili baš mlajši pri tem udarjeni. Reduk- cija je kvarno vplivala na službo. Zaradi bednega položaja odhaja najboljše osobje iz stroke. Kam bo to privedlo, ako se razmere skoro ne zboljšajo? Vlada in naše ministrstvo mora skrbeti za naraščaj. Otvori j o naj se strokovne šole. Ravno v Bosni je 40 odstotkov nekvalificiranega osobja. Temu naj se da prilika, da položi izpite ter se kvalificira, kar pa je neporabno, naj se odpusti. Nočnine so skrajno majhne, isto tudi ambulantne dijete ne zadoščajo niti daleko svojemu namenu. Ministrstvo naj takoj izvede napredovanje privremenih poštarjev, bivših oficijantov. Zakoni naj se čimprej izenačijo za vso državo, ker to zahtevajo interesi službe. Soldatič (Split) poroča o delovanju organizacije. Slika silo bedni položaj dalmatinskega poštnega osobja. Dodatki uradnic, katere so poročene z državnimi uradniki, naj se izplačujejo v polnem obsegu, ne na polovico, kot sedaj. Te uradnice vrše isto službo, kot vse druge, mogoče še vestneje. Ako bi jim ne bila sila, bi gotovo ne služile. Dnevnice za eksponiranje se morajo zvišati, ker že dolgo ne zadostujejo; isto je z nočninami. Pri pošti naj se uvede nedeljski počitek, ki je zasiguran z zakonom. Dežurna služba ob nedeljah in praznikih pa naj se posebej nagradi, saj pobira država ob nedeljah za vse brzojavke in telefonske pogovore trojno pristojbino. Del te pristojbine naj se da osobju, katero mora ob nedeljah vršiti službo, ker drugega vzroka pobiranje trojne pristojbine ne more imeti, kot tendenco za nedeljski počitek. (Dalje prihodnjič.) Naša beda. Beda javnih nameščencev presega vse meje. V teku tega meseca se nam mora naš naravnost strašni položaj izboljšati. Pragmatika se nam ta mesec sicer obeta in če bo tudi v resnici postala zakon, vendar nam pa gotovo pred novim letom ne prinese materijelne pomoči, katero najnujneje potrebujemo. Da moremo vzdržati do regulacije naših prejemkov, moramo pri vladi doseči enkratni nabavni prispevek za nabavo najnujnejših življenjskih potrebščin. Naša Zveza je pozvala Osrednjo Zvezo javnih nameščencev in upokojencev, da pozove vse organizacije v kraljevini, da skupno in energično nastopimo za takojšnjo odpomoč. Osrednja Zveza je naš predlog sprejela in je poslala vladi in vsem organizacijam sledečo resolucijo: Predsedstvu finansijskega odbora Narodne skupščine vBeogradu. Bliža se zimska doba in ž njo podvojeno trpljenje za državnega nameščenca. V poletnem času je nemožnost nabave potrebnega perila, obleke in obutvi razmeroma lažje prebolel, ker so mu milostno prizanašale klimatične prilike. Ob nezadostnih, z draginjo v diametralnem nasprotju stoječih službenih prejemkih se je — če tudi sam često gladujoč — za silo vendarle vzdržal na površju, ker mu je zelenjadni trg nudil še dovolj prilike, da je nasitil vsaj skromno svojo rodbino. Nabavljal si je za kuho najpotrebnejše kurivo sproti. Na morebitno zimsko zalogo drv in premoga pa tedaj ni smel računati, ako si je hotel rezervirati neob-hodno potrebna sredstva za kruh. Četudi telesno oslabljen, je vendar dočakal bližajočo se zimo z vsemi njenimi vremenskimi neprilikami, ko bo moral ostati s svojo družino — doma za nezakurjeno pečjo — gladen, razcapan in bos. V mnogih slučajih ga bo trpljenja rešila neozdravljiva bolezen ali obup, ki mu sledi — smrt. Da si bodo torej mogli vsi državni aktivni in vpo-kojeni civilni in vojaški nameščenci za zimo nabaviti potrebno zalogo masti, krompirja, kuriva in tople obleke, vsaj v najskromnejši meri ter s tem zagotoviti nadaljni obstanek, prosimo p. n. predsedstvo, d a j i m izposluje za 1. oktober t. L nekvarno v resoluciji ddo. Zagreb 23. avgusta 1922 zahtevanemu avtomatičnemu zvišanju dra-ginjskih doklad in v zmislu čl. 51 zakona o draginjskih dokladah z dne 28. II. 1922 (Služb. Nov. br. 54 od 10. III. 1922) enkratni nabavni prispevek v iznosu trimesečnih osebnih in rodbinskih draginjskih doklad. Za odbor: Maks Lilleg 1. r. Joža Bekš 1. r. t. č. predsednik. t. č. tajnik. Savezom v Zagrebu, Splitu, Sarajevu in Novem Sadu ter Glavnemu Savezu v Beogradu v vednost s prošnjo, da takoj predlože predsedstvu finansijskega odbora Narodne skupščine slično vlogo. Glavni Savez v Beogradu pa poživljamo, da poleg tega v dosego nabavnega prispevka najenergičneje tudi po svojem predsedniku intervenira pri vseh parlamentarnih klubih, pri predsedstvu Nar. skupščine in min. sveta, pri finančnem ministru in pri predsedniku finansijskega odbora. Glavni Savez prosimo'obenem, da vse pokrajinske zveze o načinu započete akcije takoj obvesti. Za odbor: Maks Lilleg 1. r. Joža Bekš 1. r. t. č. predsednik. t. č. tajnik. Upamo, da je lakota streznila javne nameščence, da bodo opustili vsa brezplodna prerekanja in da bodo vse železničarske, poštne in javnih nameščencev organizacije kot en mož solidarno nastopile za takojšnje izboljšanje našega nevzdržnega položaja. Strokovni del. Mednarodna propaganda. Na mednarodno propagando polagajo vse države veliko važnost, le pri nas jo puščamo popolnoma v nemar. Srečo imamo, da jo včasih vrše posamezniki. Tako je bilo vse 'časopisje na svetu primorano pisati o Jugoslovanu dr. Vidmarju, ki je dobil na mednarodnem šahovskem turnirju v Londonu tretje darilo. Marsikak čitatelj se je takrat vprašal, kje je ta preklicana Jugoslavija, o kateri ni še ničesar čul. Drugi si je rekel: Čital sem dosedaj, da so v tej deželi sami roparji, pa bo menda le nekaj izjem. Vse revije, ki pišejo o športu in gimnastiki, so morale poročati, da je bil najboljši telovadec pri mednarodni tekmi, ki se je vršila povodom vsesokolskega zleta v Ljubljani, Jugoslovan. Zamolčati niso mogle, da je bil najboljši telovadec na vseorlovskem zletu v Brnu zopet jugoslovanski državljan. Taki uspehi so ugledu naše države gotovo koristni in je njena dolžnost, da jih množi, ako pa že tega ne mara, potem jih vsaj ne sme ovirati, kakor je to naredila pri mednarodni tekmi poštnih telegrafistov, ki je bila 18. avgusta v Berolinu. Na tekmo so bile povabljene vse države, oziroma uradniška udruženja. O tem je obširneje poročal tudi naš časopis. Uradniki, ki so se čutili sposobne, so se jeli vežbati v pričakovanju, da bodo povabljeni na predtekmo, kjer se bodo določili najboljši delavci. Imeli smo celo tako navdušene tekmece, da so bili pripravljeni peljati se na lastne stroške na predtekmo in tekmo. Zgodilo pa se je nekaj čisto nepričakovanega. Ministrstvo se je obrnilo na ravnateljstva v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, da naj imenujejo po enega hughista in enega morzista za mednarodno tekmo, ker je hotelo menda dokazati v Berolinu, da živi v naši državi troje plemen in je zaradi tega upravičena označba SHS, namesto da bii poiskalo res najboljše delavce v državi, ki se lahko ugotove le in edino le na tekmah. Ministrstvo je napravilo tako, kakor neki avstrijski narednik, ki je hotel na željo kapetana uvesti pri kompaniji gojitev petja. Kompanija je nastopila in »feld-webel« je komandiral: »Erstes Rottenpaar rechts um. Vi štirje boste peli prvi tenor,« in tako je šlo naglo izpod rok, brez uspeha seveda. Kot hughisti so šli v Berolin tovariši, ki v spretnosti veliko zaostajajo za nekim tovarišem, ki je ostal doma. To se je zgodilo tako: Ministrstvo je dalo ukaz ravnateljstvu in ravnateljstvo poštnemu uradu Ljubljana 1, da imenuje najboljšega hughista. Predstojnik poštnega urada je znan zaradi svoje objektivnosti, a tak nalog objektivno rešiti je več kot težko. Izbirati je imel med dvema najboljšima. Eden je najbolj vesten delavec, ki »daje« skoraj brez napak, drugi je pa najhitrejši delavec. Predstojnik se je odločil za prvega, ker je bil menda prepričan, da pomote ustvarjajo slabo oceno. Kaj pa, če bi se drugi potrudil in bi delal brez napake? Ali, da bi prvi dobil tremo in grabil napačne tipke? Najboljši delavec je včasih za tekmo zaradi nervoznosti nesposoben in srednji delavec prekosi lahko s svojo mirnostjo najboljšega. To vse se lahko ugotovi na predtekmah. Čemu so dobre praktike ljudi, ki vidijo pril vsaki stvari le tri plemena? Kot državni uradniki vidimo v mednarodni tekmi telegrafistov^ le tekmo strokovnjakov posameznih držav. Tudi v očeh inozemstva tekmujejo tam nastavljene! Jugoslavije in ne Srbi, Hrvatje alii Slovenci. Močno smo radovedni, kdo bi šel v Berolin ako bi se vršila preje v Beogradu predtekma vseh onih, ki bi se oglasili. To se da še vedno dognati. V Beogradu naj bo tekma, pri kateri naj veljajo isti pogoji za oceno kakor so veljali v Berolinu. Stroškov ne bo skoraj ni-kakih. Tri ali štiri nagrade naj bi bile tako visoke, da bi bili tekmovalci nagrajeni za trud ter naj bi se zmagovalcem, ki ne bivajo stalno v Beogradu, povrnili potni stroški. O. Gospodarski m stanovski del Uradna povprečnina. Klici uradnih predstojnikov po odpomoči zoper doplačevanje na uradno povprečnino postajajo vedno glasnejši. Menda ni več številke našega lista, v katerem bi se ne oglasil tovariš ter v daljšem ali krajšem članku obrazložil svoje bolečine. Doplačevanje boli predstojnike toliko bolj, odkar imajo iste prejemke kakor njih tovariši, kil niso na vodilnih mestih. Je res krivično, da morajo segati za to, ker so bili bolj am-bicijozni in ker imajo večjo odgovornost, v lastni žep. Vemo, da se bo dalo to vprašanje definitivno rešiti šele tedaj, ko bo urejena naša valuta. Ravnateljstva vstavljajo danes v proračune vedno večje številke, ker računajo s podraženjem utenzilij, a kaj pomaga to v časih, ko nadkriljuje padanje denarne vrednosti pričakovanje najbolj črnogledega pesimista. Vemo tudi, da smo še daleč od vzorne in definitivne rešitve tega vprašanja, ker država sedaj res nima onih velikih sredstev, ki so za to potrebna. Pod vzorno rešitvijo si predstavljamo pravo erariziranje razrednih uradov, ne tako kakršno so ustvarili z uredbo od 1. maja lanskega leta, ko so podržavili ali bolje povedano pragmatizirali uslužbenstvo, inventar in ostalo pa pustili v privatni posesti. Ko bodo prešli lokali v najem in inventar v last države, se bodo lahko premeščali ali nastavljali predstojniki, ne da bi se pri tem moralo ozirati na prom. in poslovno osobje, ker med uradi ne bo razlike. Iz tega vidika je treba presojati našo zahtevo, ki jo stavljamo v resolucije, da naj se namreč pri era-riziranju uradov ne prestavljajo dotedanji predstojniki, ker so zmožni za vodstvo, kar so pač dokazali z veli-koletnim izvrševanjem voditeljske službe. Mimogrede povedano bo ostala ta zahteva v naših resolucijah, kljub temu, da smo zadnjič čitali v tem listu izpod peresa gospoda I. članek, ki je hotel dokazati nekaj drugega. Delno zadovoljivo bi bilo rešeno to vprašanje, ako bi erar plačal stanarino, kurjavo in razsvetljavo. Sploh se naziranja o pravilni rešitvi povprečninskega vprašanja močno križajo in je težko pogoditi pravo pot, ki bi bila v skladu z razpoložljivimi sredstvi države in bi istočasno zadovoljila naše predstojnike. Podpisano društvo si je nadelo nalogo, da se z vso vnemo posveti delu za izboljšanje povprečninskih odškodnin ter se namerava v to svrho obrniti s posebnimi memorandi na vsa merodajna oblastva in na vse politične klube. Da bo delo stvarno in v skladu z željami naših članov, prosimo za navodila in pametne predloge. Člani naj nam; tudi navedejo, koliko doplačujejo sedaj na povprečnino ter naj nam orišejo, kake razmere vladajo v uradu zaradi; nezadostne preskrbe z najpotrebnejšimi utenzilijami. Prosimo le za umirjena poročila, ki naj bodo prosta vseh pretiravanj. Orsanizatorično gibanje. Iz širše odborove seje O. Z. Dne 25. avgusta je bila v posvetovalnici mestnega magistrata seja širšega odbora Osrednje zveze javnih nameščencev in upokojencev, katere potek je bil jako zanimiv in ga zaradi tega podajamo v kratkem izvlečku čitateljem. Predsednik Lilleg je sporočil, da je prijavilo Društvo poštnih poduradnikov svoj pristop in je vprašal, ako ima kdo kak ugovor zoper sprejem. Oglasil se ni nihče in je torej društvo sprejeto. Nato je poročal predsednik, da se je na povabilo predsedništva deželne vlade udeležil znane protidra-ginjske ankete. Po njegovem mnenju so take ankete le škodljive, ker je njih navadna posledica takojšnja podražitev vseh življenjskih potrebščin. Tudi zadnji anketi je sledilo za petami podraženje in je bil uspeh zopet negativen. Zanimivo je, da je na tej anketi trdil zastopnik trgovcev, da še nismo dosegli svetovne paritete v draginji in moramo pričakovati še novih podražitev. Pokrajinski vladi moramo priznati najboljši namen. Nadalje opisuje s kakimi zaprekami' se je boril, da bi dosegel avdijenco pri vladarju v svrho ukinitve maksimiranja draginjskih doklad nižjih nameščencev. Obrnil se je na pobočnika Pogačnika, ličnega sekretarja Petrovič Njeguša ter po deželni vladi na ministra dvora Jankoviča oziroma na dvorni maršalat. Posredovati je poskušal tudi delegat ministrstva financ, Šavnik. Avdijenca ni bila dovoljena, ampak je dobila O. Z. po predsedstvu deželne vlade pismeno obvestilo dvorne pisarne, da naj se deputacija nikar ne trudi na Bled, ker je vladar pripravljen pazljivo prečkati tozadevno pismeno vlogo, ki se je seveda takoj predložila. Avdijenca ni bila dovoljena, ker je bil dvorni maršalat mnenja, da bi moral potem ugodno rešiti tudi še druge prošnje za sprejem pri vladarju, ki jih je bilo okrog 200. Zaradi inicijative O. Z. sta bila ministra Trifkovič in Kumanudi poklicana na Bled, da poročata, kako bi bilo mogoče zadovoljiti državne nameščence. Predsedstvo O. Z. si je izposlovalo avdijenco pri ministru Žerjavu z namenom, da spravi naše vprašanje pred kronski svet, ki se je vršil meseca avgusta v Ljubljani. Ministrski predsednik ni dovolil avdijence, ker je bil z drugimi posli preobložen. Zakon o civilnih državnih nameščencih ima pred-sankcijo vladarja in se bo obravnaval po skrajšanem postopku. Pred skupščino se bo le čital in se bo ali en bloc sprejel ali pravtako odklonil. V detajlu se bo obravnavalo o njem v zakonodajnem odboru. Naše zahteve po ukinjenju maksimiranja, po zvišanju draginjskih doklad, kilometraže itd. bo obravnaval financijski odbor. Izredne važnosti je za nas, da bosta ta dva odbora vedno sklepčna in zaradi tega se je predsedstvo obrnilo na vse klube s prošnjo, da naroče svojim poslancem;, ki so poklicani v te odseke, da se vseh sej udeležujejo ter podpirajo naše zahteve. Zakonodajni odbor se bo sestal 1. ali 4. septembra. Predsednik Lilleg je ugotovil, da našega obupnega položaja nii kriva samo vlada, temveč tudi mi sami, ker nismo dovolj složni. Mislil je na tovariške organizacije. Predsedstvu O. Z. je brzojavil 21. avgusta iz Broda predsednik splitske organizacije, profesor Katunarič, da naj se udeleži po svojih zastopnikih posvetovanj, ki bodo 22. in 23. avgusta v Zagrebu. Temu povabilu se je odzval predsednik ter je takoj odpotoval s tajnikom v Zagreb. Sestanka se je branil predsednik zagrebške organizacije javnih nameščencev Benkovič. Po dolgotrajnem telefoničnem prerekanju se je posrečilo sklicati skupno sejo, kit ji je predsedoval Benkovič. Seja se je vršila 22. in 23. avgusta in so ji prisostvovali Lilleg, Katunarič, ki je zastopal Dalmacijo ter Bosno in Hercegovino, podpredsednik Jerovšek, Bekš in predsednik zagrebške poštne organizacije, Serbedžija, ker hrvaški poštarji niso udruženi v pokrajinskem savezu. Zastopani so bili torej predstavitelji vseh prečanskih organizacij in je bil uspeh posvetovanj zadovoljiv, ker so se združili vsi za skupne zahteve in enak nastop. Sprejeta je bila resolucija, katere glavne točke so: 1. Priznamo vladi resno voljo za rešitev vprašanja naših življenjskih prilik. 2. Maksimiranje naj se ukine. 3. Zahtevamo gibljive doklade, ker nas v to silijo nestalne cene vseh potrebščin. V smislu zakona o dra-ginjskih dokladah zdne 28. februarja reši to vprašanje lahko financijski odbor. 4. Službena pragmatika se naj uveljavi s prvim: dnem, ko bo sklicana narodna skupščina. Zakon o civilnih državnih nameščencih mora torej tvoriti prvo točko dnevnega reda. 5. Odtrgavanje 10% za potrošačke zadruge naj se ukine in to posebno še, ker nimamo nikakega obračuna o onih milijonih, ki smo jih že vplačali. 6. Zvišanje kilometraže. Eventuelnega izgovora finančnega ministra, da nima kritja, ne moremo upoštevati, ker vemo, da se potrebni zneski lahko akontirajo iz ameriškega investicijskega posojila. 7. Ako bi vlada ne hotela ugoditi tem željam, si pri-drže organizacije proste roke za nadaljne korake, ki jih bodo smatrale za potrebne za uresničenje svojih zahtev. Zveza poštnih organizacij je poslala O. Z. dopis, v katerem je nasvetovala med drugim O. Z., da naj poskusi izposlovati pri vladi enkratni nabavni prispevek v izmeri tri mesečnih draginjskih doklad, ker si usluž-benstvo brez tega prispevka ne bi moglo oskrbeti za zimo. O. Z. je ta predlog osvojila ter ga bo skušala s posebno akcijo izpeljati. Razne vesti. Kooperiranje z železničarji. Zastopniki železničarjev, O. Z. in Zveze poštnih organizacij so se dogovorili, da bodo v boju za udejstvitev svojih pravičnih zahtev kooperirali. Lekarna. Mr. Rudolf Ramor je otvoril 1. septembra na Miklošičevi cesti novo lekarno, ki jo najtopleje priporočamo, ker bo dajal vsem onim, ki se izkažejo s člansko izkaznico Zveze, 30% popusta. Odgovorni urednik: Ivan Benčan, Ljubljana. Izdaja „Zveza poštnih organizacij za Slovenijo“ v Ljubljani. Tiska „Zvezna tiskarna“ v Ljubljani. KOLARSTVO •«•••••••••••••• Ustanovljeno 1.1865. Izdeluje vsake vrste vozove. OPIÜJ FRANC ZANOŠKAR fagspr, (4i) LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 17. Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto. Ljubljana 4, Hestni trg štev. 23. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine Lastna protokolirana tovarna ur v Švici Oblim za kilo r. z. z o. z. v Liablani priporoča ogled svoje zaloge manufakture. === Izključno češki izdelki! = Ravnokar prispeva blago od mnogih čeških tovarn. Prispela je tudi izbrana zaloga damskega blaga oS take tvrdke MM s miimil m Glavno skladišče v „KRESIJI“, 1. nadstropje. Poseben vhod iz Lingarjeve ulice štev. 1. Detajlna prodajalna v Stritarjevi ulici št 5. === Podružnica v Somboru. ■ StOBQSBBBaBBBBiaEiaBBBHaBBBEBBa IBBIBflBBBBBBBBB I. JAX & SIN, LJUBLJANA GOSPOSVETSKA CESTA priporoča svojo bogato zalogo Pisalni stroji,Adler' Vozna kolesa Styria Diirkopp Orožno kolo (Waffenrad) Šivalnih strojev ceniki zastonj in franko, za rodbino in obrt. °o0 °o0°o0 °o0°l° °l° °la°l0°laOo° f V' SEMENA na debelo in drobno za polje in vrt priporoča Se\?er&Komp. LJUBLJANA Pišite po cenovni k! f/ V zalogi imamo vedno pravi laneni firnež. VZAJEMNA POMNIEAVIMJANIHnOJ. (2) seda] poles nunske cerkve, 1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“. — Hranilne vloge se obrestujejo po 5 % brez odbitka rentnega in invalidskega davka. — Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 4 Vs %• — Hranilne vloge vezane na dobo četrt leta po 5 V4 % na dobo pol leta po 5 7, °/0. ■— rei. st. 426. stavbeno podjetje &Te| 5t-426- IVAN OGRIN (25) Gruberjevo nabr. 8. se priporoma za vsa stavbena dela. Cene solidne. Točna postrežba. Modna in športna trgovina za damo in gospodo PJagdič, Ljubljana nasproti glavne pošte. (23) Največja izbira damskih oblek, bluz, plaščev in nakitnih predmetov, dalje klobukov za gospode, : perila, kravat in drugega. .........1. : >11 trgovina z železnino ••••••••••••••••••••••M ••••••M■••••«•• Ljubljana, Dunajska cesta 16, 9 priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega orodja za rokodelce in industrijo, okove za stavbe in pohištvo. glU Kuhinjsko opravo. (čg§§ Zmerne cene. * Tožna postrežbo. J]|llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||u I. C. MAYER UUBL3ANA Ustanovljena 1834. EN GROS EN DETAIL ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiirr iBÜÜS v Ljubljani »iffiiiirm ustanovljena 1900. Delniška glavnica in rezervni zakladi ca KIS.OO OOO'— čekovni račun: štev. 10.509. Brzojavni naslov: BANKA, LJUBLJANA Telefon št. 261 in 413 Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja srečke razredne loterije. Podružnice Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. («, ntiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimr äJIIIII!ltllll!:i:i!ntil!!l!!!llllllllllllllllllllllllllilllllllUIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIillllllllllllllI| 1 FRANJO GRABJEC I FOTOGRAFSKI UMETNI ZAVOD I LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEVILKA 6 | (Nasproti betela „UNION")' 61 S ut tu Izdelovanje vsakovrstnih modernih fotografij kakor tudi po- u|||. S «=: rit: večanih slik v prvovrstni umetniški izpeljavi Slika se sr g ailr: ob vsakem vremenu, tudi zvečer pri električni razsvetljavi ai,R =: HJiliililHIlillililitHIliUUIIIiHllllllllilllliiillllllllllllllllllllllllllllllllllllUlltlitllllinillllUIIIIIIUIIIE PRIPOROČA SE (13> zaloga pohištva IVAN ČERNE LJUBLJANA, Dunajska cesta 28. 3E ji—ir 1^1 Ivan Bonač, trgoM 5 papirjem priporoča svoje pisarniške potrebščine. vrdka Josip Peteline ° Ljubljana (16) Sv. Petra nasip št. 7 zaicfga'== šivalnih strojev ^rh?h Zll rijal kot pred vojno. — Igle, olje in mezni deli. — Galanterija, modno blago, nosa-nogavice, srajce, na debelo in drobno. Ugodni plačilni pogoji.. kdor hoče imeti dobro in po času primerni ceni LIČAN in OBLAZINJEN VOZ, naj se obrne na üS lerneja lelovška Ljubljana, Rimska cesta 11. (39) BBBDBElBElBBElBDQHHBBEiaHBBElHQEiaaElSEiaDElBEiBBEQElD a _ o is Tovarna a 1 JOS. REICH § Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podruž. Šelenbursova ul. 4. Q Barva vsakovrstno blago. : : Kemično čisti obleke. :: Svetlolika ovrat-[ nike, zapestnice in srajce. g Podružnice: MARIBOR, (Gosposka ulica 38.), MOVO MESTO g g (Glavni trg). KOČEVJE St. 39. (51) g BBBBBBBBBBBnBBBBBBnBBBBBBBBBBBBBBHHBHBnnBB „MERAkL“ MEDIC, UME & ZDNDL Tovarna Učnih in rudoinshih barv in lobov Ljubliana: TELEFON 64. Brzoiavl: MERAKL Ljubljana: Poštni predal *120.] Emajlni laki. Pravi fimež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Fe-dervais), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko o») spadajoči predmeti. JADRANSKA BANIČA BEOGRAD. Delniška glavnica: Din 60.000.000*-Rezerva: ... Din 30,000.000*— Podružnice: Bled Jesenice Cavtat Korčula Celje Kotor Dubrovnik Kranj Ercegnovi Ljubljana Jelša Maribor Metković. Amerikanski oddelek. Naslov za brzojave: JADRANSkA. Afiiirani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofa-gasta. Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir. Prevalje Sarajevo-. Split Šibenik Tržič Zagreb Delniška glavnica: K 20,000.000*- .Podružnice: Novo mesto, Raheli, Slovenjgradec. Slovenska eskomptno banko LJUBLJANA Šelenburgova ulica št. 1. = Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. = Rezervni zakladi: K 6,500.000 — Telefon št. 146, 458. Brzojavke: ESKOMPTHfl. IBBBBOB!