in. tmmi.
| -Bj^^P^^^Rf ™; I^J^I ^fm HMJH H^W§
■R« Bik

tMeeati : Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne  In male oglase 40 vta., ta uradne razglase 60 vin„   za  poslano  in  reklame 1 K.  -  Pri naročita
nad 10 objav popust Vprašanjem  glede Inseratov naj  se  priloži znatnlca za odgovor.
CTpravnlifTO „SIot. Naroda«' In „Marofna  Tiskarma«  Eoaltova nlica at. sp pritlićno. — Telefon At »0.
«a^_-_^l    ImmJ^    Va^Al^A    w    ^^a^^bKAa^aftfl    Am   ^ba m^^KM •
ajaja^a^a^P^f^B^BJBJB^jBJ      a^PaBBJ^aV^ai            ^^^^^^^^                  ^a^J^a^a^waja^B^BBl     •s^sj     b^b^b^   ^B^a^aMB pj
¥ Jageaiavfttls                       * liiiiiiiin
celotetao napftj plaćan     .   K 84*—     cefatetno......   K 95 —
pollctno   ....•..„  42-—     poOetno.......    ff 50*—
3 mesetno  .,....„ 21*—     3 mesečno  .   .   .   .   •   •    „ 26*— i                                                     7*—                                                           o-_
_____                    •
Novi ncffoSnikl na]  pošljejo v pcvtč luro&rino   vređao   QV po nalaznici.
Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne morino oziratL
Ifiaitfr— fffttav. nare««10 Basno?« wUoa it I, L aaiaipap|9,
Posanrasna Itevilka valja 40 vlnartav.
manifestacija u praviu io za ramUii Slovencev.
Velika manifestacija za pravično ureditev naših meia se ie vršila včeraj v mestni posvetovalnicL
Navzoči so bili: predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Janko Brejc z vsemi člani deželne vlade; knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeg-iič; zastopniki vseh treh slovenskih političnih strank; zastopniki po Nemcih in Italijanih zasedenih jugoslovanskih pokrajin; zastopniki, oziroma zastopni-ce teh - le kulturnih, gospodarskih ali &trokovnih organizacij v Sloveniji: Ci-ril in Metodove družbe v Ljubljani, Ci-rilskeza društva slovenskih bogoslov-cev v Ljubljani, Delavskega izobraže-valnega društva »Svoboda«, Deželne zveze obrtnih zadrug. Društva »Brani-hor« v Ljubljani, Društva dr. Janez Ev. Krck, Društva državnih nastavi]encev kraljevine SHS za slovensko ozemlje. Društva inženirjev v Ljubljani, Društva jugoslovanskih novinari ev v Ljubljani, Društva ljubiteljev poljskega naroda. Društva slovenskih vpodabljajoč. umet-nikov v Ljubljani, Društva slovenskih živinozdravnikov, Diuštva zasebnih i;radnikov in uradnic na slovenskem ozemlju (šteje 1500 člajujv). Družbe sv. Mohopa v Celovcu, Akad. društva Ju-goslovije v Pragi, JugosL kmet. zveze, Jugoslovanske obrtne zveze, Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani, Katoliškega društva rokodelskih po-uiočnikov v Ljubljani, Katoliškega mlaci eniške^a društva v Ljubljani, KatoL politič. in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, Kluba vpodab-liajocih umetnikov »Save« v Ljubljani, Krekove prosvete v Ljubljani, Leonove družbe v Ljubljani (šteje 1800 članov), Ljudsko - izobraževainega društva Akademije v Ljubljani, Muzejskega društva za Slovenijo, Narodnih svetov za Koroško, Narodno - socijalne zveze, Kotarske zbornice v Ljubljani. Obrt-nega društva za Novo mesto in okolico, Orlovske zveze v Ljubljani, Osrednjega društva kovinarjev nodružnic Ljub-liana. Jesenice, Javornik, Dobrava, Li-tija, Store. Kamnik. Celje, Fala. Št Lovrenc, Rusa in Guštani. Osrednjega društva natakarjev, hotelirskih in ka-varniških uslužbencev za Sloveniio v Ljubljani. Osrednjega društva usnjar-jcv in sorodnih širok za Slovenijo v Ljubljani, Pevske zveze »Ljubljana«. Pevskega društva »Slavec«, Akad. feri-jalnesa društva »Prosveta« v Ljubljani, Slomškove zveze, Slovenske dijaške zveze, Slovenskega kad. društva »Slovenija« na Dunaju, Slov. katol. akadem. starešinstva, Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani, Slovenske krščansko-socijalne zveze v Ljubljani, Slovenske kršćansko - socijalne zveze za Koroško, Slovenske Matice, Slovenske obrtniške-
ga društva v Ljubljani, Slovenskega planinskega društva v Ljubljani, Slovenske socijalne matice v Ljubljani, Slovenske sokolske zveze, Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani. Slovenske ženske zveze v Ljubljani, Sploš-ne^a slovenskega ženskega društva v Ljubljani, Akad. društva »Tabor« v Gradcu, Trgovske - obrtniške zbornice v Ljubljani, Zadružne zveze v Liublja-ni, Zgodovinskega društva za Štajersko, Zveze dramatičnih društev v Sloveniji, Zveze slovenskih zadrug. Zveze služkinj, 2enskega vzgojevalnegu in iz-obraževalnega društva »Mladika« v Ljubljani, Zastopniki slovenskega časo-pisja, Glasbena Matica, Odvetniška zbornica. Društvo »Pravnik«, Slov. akad. fer. društvo -»Adriia« v Gorici, Društvo slov. profesori ev in Cercle fiancais v Ljubljani.
Zbor je otvoril župan dr. Ivan Tav-čar. Pozdravil je v imenu ljubljanskoga mestu zborovalce ter iih pozval naj si izbero svoiega predsednika. Na pred-lo.o: prof. Remca je bil za predsednika med šplosn'im odobravanjem iz\roljen župan dr. Tavčar.
V imenu Korošklh Slovencev
jo nastopil kot prvi govornih poslanec S m o d e i. V svojem govoru je med drugim naglašal: Glavna naša napaka je bila, da smo se zanašali, odkar je razpadla Avstrija, na svojo pravico. Prepričani smo bili. da ie svet pravičan, toda varali smo se. Ramo ob rarni s češkimi brati smo delovali na to, da se je razkroiila avstro - ojsrrska arma-da. Med tem ie došlo do miro\ne kon-ference v Parizu, o kateri smo se nade-jali, da nam prizna naše pravice. Toda motili smo se, zakaj jj^spodjei ki sede ob zeleni mizi v Parizu, nam hočejo razmesariti naše narodno telo. Našega naroda se vsled tejra loteva obup in že se čuiejo glasovi, da je nas prevarila Antanta in da je nam treba iskati rešit-ve v boljševizmu. To mlsel moramo z vsemi sredstvi pobijati. Res je. da se boljševiško gibanje širi v Prekmurju. zlasti pa na Koroškem in to zato, ker se je prav za Koroško najmanje brisala. Delovali smo na to. da bi objektivna antantna komisiia dolocila meje na Koroškem. Prispeli so tiakajl franeoski ča.stniki. katere pa so napadle nemške tolpe in jih pregnale. Antanta se za to ni zmenils. marveč je ukazala, da se Komisija vrne, mesto da bi Nemce ka-znovala. Vsemu svetu je znano kakšna jrrozodejstva uganjajo Nemci na Koroškem. Plenijo in more, kakor svoječas-no Turki in Amavti v Macedoniji. V Parizu gotovo ničesar ne vedo o teh zločinib, da, mogoče je ćelo, da so Nemci poslali v Pariz poročila, s kate-rimi so naprtili vsa ona zlodeistva nam Slovencem. Nimamo drusreea orožia, kakor da v zadnjem trenotku dvieiif"1 svoj glas in da v imenu koroskih Slo-vencev in v imenu družbe Sv. Mohorjar ki šteje okrog 90.000 članov in v imenu
vseh koroskih slovenskih organizacij najodločnejše pred vsem svetom protestiramo proti barbarskemu postopan-ju Nemcev na Kgroškem ter zaklinjamo miro\Tio konferenco, đa nam prizna tište državne mele, ki iih po vsei pravici zahtevamo.
V imenu goričkih Slovencev
je govoril dr. Fornazarič, Rekel je med drugimi: Goriško vprašanje |e v tem trenotku že rešeno in čisto gotovo je, da bo velik del goriškega prebi-valstva pripadel Italiji, takisto gotovo pa je tuđi. da ti kraii. kjer prebiva naj-bolj zavedno slovensko ljudstvo, trajno ne more in ne srne ostati pod jarmom italijanskim. Goriško ljudstvo je med vojno sicer silno trpelo duševno, kakor tuđi teles^a vendar pa ima v sebi še dovoli sile, da se ne bo dalo živo zakopati v grob. Dasi je ostalo sedaj vsled italijanskih nasilstev brez vodstva in se ne more gibati, vendar bo krepko vztrajalo na svojem narodnem stališču in z odloČnostjo branilo svoje svoje narodno prepričanje. Naj mirovna konferenca ukreoa o njega usodi, kakor hoče, končnoveljavno ne more odločiti o bodočnosti tega najkrepkej-Šega dela ju^oslovanskega naroda. Odločbe pariške konference so začasne in minljlve, narod pa je vecen. Ta narod sedaj raolči, prišel pa bo Čas, ko bo glasno spregovoril in si sam nveljavil svoje pravice. Govornik ie končno v imenu gorisTcih Siovencev izjavil, da se ne uklonijo razsodN pariSke mirovne konference, marveč da ostaneio zvesti svoji domovini in da se booo do-sledno borili za to, đa se Čim najprej združiio z Jugoslavija
Kot zzstamdk triaSctb Skifmcif
je govoril urednik Rudolf G o 1 o u h. V svojem govoru je naglaSaL da se slovenski narod, ki ga ni upropastilo tisoč-letno robstvo, tuđi sedaj ne odreče svoji neodvisnosti. Naša preteklost kaže, da hočejao živeti in da imamo do-volj sil za življenje. Italijani so okupirali Trst in Primorje, kakor da bi bile te zemlje njihova last Pravijo, da žive. tam zgolj Italijani. Mi pa pravimo, da žive tam sicer tuđi Italijani, da pa ie pretežna večina prebivalstva slovenska. Ako imajo Italijani pravo, da reklami-rajo Jadransko morie zase, imamo to pravico tuđi Jugoslovani Jugoslovani smo stali vedno na stališču samoodloč-be. Italijani nečeio o načelu samoodloč-be ničesar slišatL ker se zavedajo, da znači ta princip poraz za Italijo. V zadnjem trenutku, ko kroji mirovna konferenca naše meje, apeliramo na pravico-Ijubnost in zahtevamo nepotvorjeno sa-moodločbo. Ako se nam ne bo priznalo naše pravo, se bomo zanj borili, ako bo treba tuđi z orožjem v desnici. Prepričani smo, da je bodočnost Jugoslavije zagotovljena in da bo naša mlada država v doglednem Času postala oltar kulture in napredka.
Kot zastoptiik Istre
je nastopil dr. KrmpotiČ. V svojem govoru je opisoval razmere v Istri. Kljub temu, da Italijani skušajo z vsemi sredstvi, da bi potisnili naš narod ob tla, vendar se to naše sicer bedno ljudstvo v Istri drži junaško in ni se bati, da bi obupalo in klonilo. V imenu tega ljudstva dviga ob 12. uri svoj glas proti krivici, ki jo namerava zadati našemu narodu mirovna ponferenca. Aku ta protest ne bo zalegeL nastane y do-glednem času, o tem je lahko Antanta prepričana, ob Jadranu nov požar, ki bo uničel to, kar se bo krivičneza ukrenilo na pariški konferenci.
V hnenu »Slovenske Matice«
Je govoril odbornik prof. dr. Pavel G r o š e 1 i. V svojem govoru se ie spo-minjal velikih žrtev zlasti srbskega dela našega troimenega naroda za osvoboditev, za tište ideje, ki iih je svoječasno zapisala na svoi prapor Antanta. Toda zdi se, da teh žrtev še ni dovolj. Narod, ki ie bil v tei voini poražen, je začel, predno je popla&l svoj stari dolg, z novimi krivicami in nasil-stvi. Nadejali smo se, da zasije nam Slovencem sedaj, ko je končana vojna, solnee svobode in da se nad nami raz-prše vsi Crni oblaki. Zasinilo nam je za rrenotek in ozarilo naš troimenski narod v bratskem zajrrliam. Toda zopet se razprostira pred nami nova trnjeva pot. Dogodki na. Koroškem nam to izpri-čulejo. Antanta se ne *ane, je pač po-zabila. da nastopa na Koroškem isti ro-nar, ki le preje moril v Franclji !n Flandriji. Zmagovalec ima pra\1co. đa uđej-stvi svoie ideje In zahteve. Tud! na§ narod sr>ada med zmagovalce, sai so zmagale one ideje, za katere se ie boje-val in za katere fe đoorinesel toliko žrtev. Govornik je končal svoja Lzvajanja z vzklikom: Tko se ne osveti, taj se ne prosveti.
Kot zasfopnlfc slo^oiiflUi plsateflev
je govoril Župnik Franc Finžgar rekoč:
Ni obup, ki nam izsiliuje ta kHc !z prs. marveč bolečina je. ki jo občuti naš narod ob misli, da bi mu utegnili krivične politične meje odtrgati — Čemas samo začasno — v tem je žfvo na5e pre-pričanje — skoro tretjino njegove kulturne duše. Ni ga v Čvropi in ni ga na globusu plemena tako majhnega kot ie naše. pa za eno v kulturi tako visoko stoječega. In te naše kulture, ki je pro-žela ves narod, da je skoro ni gorske občine, ki ne bi imela svojeza skromne-ga odra, svoje kakršnekoli prosvetne institucije, in je ni zagorske koče, ki ne bi imela svoje male knjižnice in ne svojega časnika, da v tem ozlru skoro pre-sega kulturne velenarode, te naSe kulture pa nam ni dala nobena vlada, nobena protekeiia v boju za svojo eksistenco.
Politično nasilie nad takim narodom je nasilje nad človeško kulturo in zato je naša bolečina tako velikanska.
ko preti uđarec temu kulturnemu plemenu od tam, odkoder smo sanjali le pravice in le krepke pomoči v najlallni čili razvoj naše prosvete. Krivične meje pa bi dobršen del našega naroda vko-vale v novo kulturno suženlstvo ter na-rekovale naši narodni duši nov boi za rešitev samega sebe.
Ce drugi poudarjajo politične, gospodarske in strategične momente« ki zahtevajo pravično oddelitev mela. po-udarjamo mi v imenu tisočev in tisočev« ki so včlanjeni v naših prosvetnlh dru« štvih, da bi bil naravnost tiranski uda-rec v lice vsemu kulturnemu Človeštvu. katerega vreden ud ie bilo — to smelo trdimo — In bo Se v bodoče naše slovensko pleme, če se tema plemenu, ki mu je vsako lastno dete biser« odtrgajo stotisoči in zarobljo tuji kulturi V tem imenu mi protestiramo zooer krivične meje in v imenu pravic človečanstva zahtevamo od velesiL ki so nositeljice svetovne kulture, da si ne nalože te zgodovinske grehote na svojo vest, marveč puste nedeljeno naSo slovensko dušo, da se vsa in ćela more razviti v krilu edine, resnične svoje matere Jugoslavije.
V Imena sodigmo - dyiwtiađčidU knititiiiHi €fsuilzacil        ___
je nastopil dr. Lemež, poudarjaioč med drugim: Naše stremljenje le, da. resimo ljudstvo teme nekulture. Naj-večji sovražnik kulture ie nasilje. Kdor se bori za kulturo, ta se mora boriti v prvi vrsti proti nasilju. Zato se borimo proti I tali janom, kl hočelo z nasllstvom podjarmiti naš narod. Naša naloga ie, da resimo naš narod tesara itaBJanske vojske in Iz krempUev nemsTceza naci-ionalizma ter ca dovedemo k popotne-mn njedinienlv ta popoml svooodL V, imemi Ideala, đa ima vsak narod pravico do svoje domovine, protestiramo proti italijanskt okupaciji naših zemeU m apeliramo na proletarijat vsega sveta, da nam potnajta, združiti ves naš narod pod en krov, pod eno streho.
Govornik Slor. Hndske straoke.
V Imenu VLS je govoril prof. 6. Remec, ki je zahteval. da se vse ja-goslovanske zemlje neokrnjene njedini-jo. Ne zahtevamo pa samo politlčnega ujedinjenja, marveč tuđi gospodarsko osvoboditev, to ie, dati se nam mora naše morje, brez katerega se ne more-mo svobodno razvijati. Zato zahtevamo Trst in Reko, Istro in Dalmacijo. Ako se nam tega ne da, bo narod posegel po vseh razpoložljivih sredstvih, če treba tuđi po orožju, da uveljavi svoje pravice.
V hnenu Jncosiov. demokratske stranke
je govoril poverjenik za pravosodje dr. Vladimir Ravnlhar   tako - le:
Ob izbruhu sveto \ j vojne smo za-slutili. da ie napoČila ura našejra osvo-bojenja. Naš narod, ki so mu s treh strani gosoodovali sovražni tujci, le z neskaljenim veseljem pozdravil zarjo svobode.    Tako nesebičen,    tako brez
LISTEK.
Lepa Vida.
Ljubljana, 10. maja 1919.
Mrepenenje. ti zvezda na nebu kam, odkod ?
Tisočkrat tisoc let brez miru. brez  doma
boci  se  tvoja pot!
V torek se bo igrala v slovenskem dramskem gledališču Cankarjeva »Lepa Vida«. Insceniranje te »visoke pes-mi« hrepenenja ie problemki ga je prav mojsoče razrešiti !e tedaj, če se prav razumeta oder in ^ledaliŽče, tako da ostane med obema ta čudotvorna bajka kot cvet krasote, ki se g:a uživa samo z občudovanjem. Zato je treba, da se za tak večer obeinstvo ravnotako pri-pra\i, kakor igr alci. * Lepa Vida« je že bila na našem odru. 2e takrat se je ču-lilo na našem odru, »da se neda dobro uprizoriti«, češ, da so to sanje . . . Jn ćelo nejasne, nerazumljive. Takrat je bil naš Cankar še živ in bi bil ffotovo napisal pojasnilo, če bi se mu bilo zde-lo, potrebno. Toda delo *a ni potrebo-vaJo, potrebovalo *a ie obeinstvo. mO-rebiti bomo letos z večio pieteto JJle-dali ta lepi sen pesnikoveea življenja . . Ćela uprizoritev bo imela značaj sanj, bajke. Kdor bo torej imel srce pripravljeno, da uživa lepoto. temu se bo razodela globoka resnica, Id se akn-
va v pesmi o »Lepi Vidi«. Ako prebi-ramo sedaj Cankarjeve spise, ostrml-mo tu in tam nad stavki, ki se nam sele sedaj pokažejo v svoji Čudoviti resničnosti. Manemo si oči in se spra-šujemo: Kako da flsern tega poprej opazil? Tako sedaj boli jasno razume-mo njegovo hrepenenje in vse, kar je izšlo iz njega. »Lepa Vida« je. drama hrepenenja. Naša narodna pesem ori-poveduje o Lepi Vidi, da jo ie odpe-ljal crni zamorec v Spanijo in od tam ie hrepenela nazaj. nazaj ... V Can-karjevi drami vidimo nekaj znanih Cankarjevih junaKov, ki hrepene po Lepi Vidi, po krasoti, umetnosti. Poznamo na pr. Mrvo, ki govori v svoji ptjanosti: Sanje ali resnica! Minilo je —- prav je, da jPminilo. Ljubezen, zdi-hovanie, cmeravost, lepe besede. mili oosledi — kajše? Kar v škrinjo, pa skalo na pokrov. Kadar otrok doraste, zaluči v kot svojo punco iz cunj. Vse, kar smo počeli, je bila neumna ta sme-šna komedija! Vse naše dolgočasno sanjarenje — komedija! Jokavo hrei>e-nenje, fz lenobe porojeno —• komedija! Idealizcm, iz Iakote porofen — komedija! Kaj je resnica? Resnica so te crne, vlažne štetie. resnica je ta jeca* k] nam ni vklenila samo tglesa, temveC tuđi srce in mise!, resnica je naša Čisto živinska lakot po kosu belega kruha, po žarku belega solnea . . . in resnica Je naš strah pred smrtfo in strahopetnost pred samomoTom ...
DiOBls: Kal oataae? Kal staM? j
Mrva: Daj mi Še žganja, Damjan! Nič ne ostane, nič ni storiti.
Tako govori Mrva, ki je že pripra-vil vrv. da se obesi, ker še sam ne ve, če je tisto ljubezen, kar je v njem. »V meni je bolečina, ki srloje, gloje ... da bi kričal. . .« In na koncu drame pravi: »Zdl se mi. da drži pot na vrt, pod cvetoče jablanL Tam bom legel in bom spal in botn sanjal o tistem življenju, ki mi ni bilo dodeljeno.« Toda ko se vrne Vida. se razjasni tuđi njegov obraz: »Sanjalo se mi je namreč, da je v moji izbi visela od stropa dolga vrv, na vrvi pa je bila pnjka ... čudne sanje; pred tisoč leti je bila«
Tuđi Damjan je v srca otrok na zunaj krepak, delaven mož.
»Ura je prišla, — če bi bil ob zidu prfklenjen, ali na križ prikovan — od «ida bi se odtrgal ra s krifa bi stopi če bi me poklicalo od  onkraj morja.«
-------»Kri je kakor smrt — ukaže,
pa je treba  ubogati, Se   oeoldfie ali o
pomoči«.-------»NI sfto, če midem aB
ne prtdem. ČIovek ere, đa irre. In če M prliel . . . kaj? . . . bi se nač vrnJL No-coj me je poklicalo od one strani, tam bi me od te strani voUcalo. Clovek ubogaj, kakor ukazuje ta čvdežna kri!« TucH on se ne vrne na svatbo. »Pred tisoč leti!« pravi ko napija: »Bratje, svatie!«
Toda drugi sodiio drasrače o tem. Tako pravi zdravnik: »Mnogo ljudi mm vldel; saftoH pMmL najbott pla- '
meniti. najbolj člove5ki so tišti, ki ne vedo, kaj je kesanje, kaj so sanje, kaj je hrepenenje, tišti, ki žive lepo In veselo pod božjim solncem, kakor živaj in kakor rastlina . . „ tišti namreč, ki hodijo po kolovozu, kakor si rekel . . . Kaj ti pomaga, če vzdihuješ in sanjaš in gledaš proti nebu? Na kolovozu ostaneš* vendarle! . . . Sedel sem nekoč pred krčmo, prišla sta mimo dva berača, obadva bosa, obadva razeapanju obadva lačna. eden je pet drugi je klel — kdo je bolj zaslužil kozarec vina? Ti-stemu sem za daL kl je pel . .. Sanje so sTcodljive; človek izgubi veselje do vsakđanjega kruha in razum za vsak-danje sladkostl. Vsak trenotek hrepenenja je ukraden življenju, je Izgubljen, zavržen, Kdor pa presania ta ore-koorni vse svoje   življenje, ni žive! ni-
koli-------je kolobaril po   svetu kakor
mesečnik. Takih je mnogo posebno med nami. In Bog si vedi, še domišlja-io si, da so nekaj posebnoga, takorekoč izvolieni. Pa so v resnid le coklja na vozu človeštva.
Dollnar: Ah čemu, prijatelj — Zdravnik: Coklja! Casih po-huišajo kar ves narod, kar vse Člove-štm da ustavi korak in bulii — kam? V nič! ... Olej svet glej življenje! Za-kleoll si se v mrtvašnico, zunaj pa te kličejo vsi zvonovi. Ali bi ne bit greh. če bi izgubil Človek le en sam del te !e-pote?«
Tako   govore oni   ki ne   poznaio hrapeneaja.  Vsakdanjost jim je lepota I
in življenje, zato jim je tuj oni svet. o katerem sanjajo Uudje v oni izbi kjer-kraljuje sanja j Lepi Vidi
Tam se poje pesem hrepenenja. In zadnja caka smrt da poseže po vsem. Poljanec je bolan, toda velika je njegova vera v bodočnost
»Pant ie vi del rožo emfotroraot
v sanjah jo Je videl daljno žarko
vzđramil se je in je Sel na potc poje Student in Poljanec pravi:
»Zdelo se mi je. da govori moje srce samo sebi«.
Poljanec čnti, da se bKža veliki trenotek: »In zdi se mi đa nisi ti sam pri meni, đa vas ni le troje, da vas je tisoč — koliko vas ie, bratje moji trpeči? \z stole ti a v stoletje — dolga procesija, nepregledna. Ne bojte se, ne vzdihujte. Bog vas je videl, videl je vaše hrepenenje in vaše trpljenje. Bliža se ura vstajenja in ooveličanja, blizu je ura, ko se bo nagnila k tem tistnim ro-ža čudotvorna . . .«
Mladost je šla vo svetu, Dionte ie 5el in se vrnil z Lepo Vido. Vse se oživi z njo.
Vida: »Solnee sije — svate pozdravlja«.
D i on Iz: Ne   mudite   se. svatje,
hitimo v pomlad!
Poljanec jih blasoslavlja na pot:
»O bratje, z vedrim ocem. s Čistim srcem na pot! ..« roka božja bo odprla srce ta v srcu bo roža čađotvorm . • • AB đodeUena bo tuđi omi. beadt, **
Stran 3»
JtUJVEmn HAMOO- mm tt. »aja »li.
Ili, itar.
vseh straittkih misli je malokateri narod stopil v svetovni metež, kakor narod jugoslovanski, zlasti pa njega slovenski deL Ničesar rujeva si nismo ho-[teli vzetU nismo nameravali osvajati ne ljudi, ne zemlje, združiti smo le hotefl svoje rastresene ude v eno neločljivo, lepo celoto.
Zato smo ođ prvega početka staH na strani onih, ki so nam govorili o svobodl o pravu človeštva, o načelu narodnosti kot načelu prave demokracije. V velikih narod ih zapadne kulture smo gledali svoje prijatelje in zavezni-ke. Iskreno smo ćelo pozdravili vstop Italie na svetovno pozorisče, saj smo st d ej ali, boriš se za svojo, boriš se i za našo svobodo.
Nastop prosvitljene Amerike je te vojne cilje še idealizira!, zaeno pa nam dal vedeti, da jih hoće rudi uresničiti. Gesla velikega moža preko Atlantskefca oceana smo si osvojili. Enake pravice za velike in male narode, narodi nišo kakor figure na šahovi deski — te in enake njegove izreke smo vsrkavali. kakor pozira žejen popotnik v pekoči puščavi studenčnico. Ta tresla so nam jeklenila pogum. so nam dvigala klone-čega duha, so nam Jcrepila desnico, a nišo pustila, da bi opešale naše četudi Šibke moči. Za nas je bila svetovna vojna, sveta vojnsu križarska vojna.
In danes naj se prebudimo iz pre-Icstnih sanj — prevarani? Danes naj Tias prebudi zavest, da smo trpeUjn kr-vaveli samo za blesteča gesla, da smo izkrvaveli za tule interese, za cilje, za kakršne se je borila Nemči.ia s svojim! zavezniki. Pričakovaii bi da ie Člove-štvo izšlo svobodno okov in verig, kf so je dosihmal oklepale, da ie vr^lo raz sebe spone, ki so vezale nie<roveg:a duha. Pričakovaii bi, da bo človeštvo i?šlo Lzčiščeno, kakor prihaia čista ruda iz žarečega plavža, očisčeno in po-svečeno plemenitim izdelkom Človeške-ga duha. Toda zdi se. da temu ni tako, zdi se, da so še ostale nečiste primesi. Tuđi te bodo odstraniene, ako ne v tako žarečem plavžu, kakor ie bila svetovna vojna, pa na dru 2 kulturen način. Zakaj ideje, ki jih ie vtelesila ta vojna, so veČne, so neumrjoČe. Te ideje ne poznajo zaprek, ne stratesričnih me-ja. Zmagovitc bodo prej ali slej.
V znamenju pravice smo se zbrali. Do pravice ni nič drugega, kakor do pravice, naj gre se apel. Naj doseže ta apel visoke sodnike v Parizu, še preden Izreko razsodbo — v imenu pravice.
K°t zastopnik Jngoslov. soc. demokrat, stranke
Je povdarja! poverjenik za socialnc skrbstvo Albin Prepeluh med drugim: Mir, ki ga krojijo v Parizu, ne bo večen. ker sloni na nemoralnih princi-pih. Tega miru nišo sklenili narodi, marveč posarnezniki. kapitalisti. Jugo-slov. socialisti se tega zavedajo, zato so že poslali v obrambo naših pravic apel na vse socialno-demokratske organizacije sveta. Ta apel ponavljajo se-daj vnoviČ In bodo potom svojih med-narodnih zvez z vsemi silami, delovali na to, da se nam prizna naše pravo in rda svobodo, da lahko odločamo o svoji svobodi.
Za slovensko ženstvo
5e govorila dr. Anđela Piskerniko-va tako-Ie: Klica slov. ženstva po svobodi ne zaduši in zamori nobena sila več. Ćim boU nas sovražijo, čimbolj nas pre.^aniajo, veeje je naše hrepenerije po svobodi in tem vecja naša volja, si to svobodo priboriti. Žena se budi in • r-ganizira. Naše stolctje je priklicalo tuđi njo na plan. ki ie dozdaj nesvobod-na in neupGstevana živela življenje brez vsake pravice in brez vsake odgovo-nosti. Morda je slepo naključje, morda rridka usoda. morda pa vsaj kaj več, da mora iti žena v svoje novo življenje skozi smrt in kri. Gotovo pa je« da so ravno strašni dogodki svetovne vojske, zlasti pa krvavi dogođki zadnjih dni. vrgli v njeno po prostosti kopr-nećo dušo žarek dolžnosti in odgovor-onsti. Sama tloslej teptana. Čuti tembolj krivico, ki jo trpe njene sestre v oku-piranem ozemlju in s srčno iskrenostjo jim prozi roko preko sovražnib armad v znak   neskočne  simpatije.    Žene.  ki
nam vsem, ki smo jo verno iskali in je nismo spoznali. Zaradi trpljenja bo nam dodeljena ob poslednji uri. Kar smo tr-pelu ni izgubljeno. Slabi smo bili in plahi, razjedeni od trepetajočega Ure-penenja. Ali izgubljen ni noben samoten vzdih, tuđi solza slabotnega ni izdubljena. S trpljenjem in smrtio borno no-gnojili to lepo zemljo, da bo vzniklo novo življenje. Ali si še pri meni brat, ali me čuješ? Ali govore moja usta, ah* govori le moje srce?«
Težko je govoriti o tej drami — govorila bo sama in bo razumljiva vsem, ki jo bodo poslušali s Čistim srcem. Poljanec je umri. Ko je stala Le-pa Vida z Dionizom ob njegovi smrtni postelji, je rekla:                       .....
»Dragi, ubogi, od srca ljubljeni! Ozri se na naju«.
On pa ie odgovoril:
»Zahvaljena, zahvaljena! Skloni se nižje, čisto blizu, ne \idim te ... Saj so že slepe moje o& moja roka je od
kamna . - . Roko mi daj-------k ustni-
cam! . . . Zahvaljena!
D i o n i z: »Kam, o brat kam? Kaj nisi hotel z menoj . . . z menoj na lepšo pot? — Vstani, poidi, kakor si!«
Mati (pokrije Poljanca): »Naj-lepšo pot je šel!«
S tem je bila drama končana. Kdaj? Ali ne v decembru lanskega leta? In zdai je maj. Mladina polaea tih spomin na prvič ozeleneli grob. Kaj more nanj položiti lepšega ko njegov lastni sen o hrepenenju, smrti in vsta-
sovražni krutosti nišo mode vbeUi H jih pobesnele tolpe mučija viačflo po zaporih in jih pretepajo. Um. kl non-K> t!_edati. kiko njih sinov* li fl»te
strelisjo in obešsjo, tište im* bsJ vođo« da Je tisoč in »opet rJsoč sre^asM In svobodnih, kl Hm je naja^stelii naloga, resiti jih in njDi lepo Josnuirtno Ispod tojega jarma. V imena vsega ienstva protestiram proti krivični razdefitvi slo-venskega ozemlia. Zastopoiki svelovne kulture naj pomnija da se slovenska zemlja budi in organizira tn da bo strašna njena osveta, če zmaga v Parira im-perializem nad pravico.
Kezotacife.
Nato je prečital okrajni glavar dr. Vodopivec te-le rezolucije, k! so bile sprejete soglasno med viharnim odobravanjem:
Zastopniki vseh političnih strank to vseh več jih moških in ženskih kulturnih, gospodarskih in strokovnih organi2acij v Sloveniji ter zastopniki 00 Nemcih in ItalJjanlh zasedenih iu^oslovanskih po-krajin, zbrani dne 12. maja 1919 y mest-ni posvetovalnici v Ljubljani, so v na-vzročnosti prevzvišenega knezoškofa ljubljanskoga in gosp. predsednika de-želne vlade za Slovgnijo enodu^no sprejeli naslednje  resolucije:
'•                    I
Imenovani zastopniki, zbrani neposredno pred odločitviio o usodi jugoslo-vanskega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v pokrajinah, zasedenih po Italijanih, si usojajo še enkrat ojjozo-riti gospoda predsednika severo-ame-riskih Zedinjenih držav, kojega plemenita načela o samoodlocbi narodov so morahio največ doprinesla h končnemu polomu avstro - ogrske države, ter za-stopnike vseh aliiranili ter njim asocr-iranih držav na vnebovci^očo krivico, ki bi se zgrodila jugoslovanskemu narodu na Goriškem, v Trstu. Istri ter po Italijanih zasedenih delih Kraniske v narodnem, kulturnem in srospodarskem oziru. ako bi se isti, komaj rešeni av-strijske?:a jarma, podvrgli italijanskemu imperijalizmu, ker bi se moral, po dose-danjih izkušnjah sodeč, brezpogoino odreci vsem svojim narodnim pravicam v uradu in soli in spjoh v \'sem iavnem Življenju, in ker bi bile zlasti crne pokrajine, kojih glavni pridelki so Iste vrste, kakor oni Italije, vsled težjih razmer pridobivanja gospodarsko uničene,
predlagajo,
da se pred končno odločitvijo narodu, bivajočemu od pamtiveka v kompaktnih masah na Goriškem, v Trstu in njego-vem teritoriju, v Istri ter v zasedenem ozemlju Kranjske da prilika, po tom plebiscita pod nepristransko kontrolo izraziti svojo voljo, h kateri državi hoče spadati. Pripominjajo. da ie narod na Goriškem že pred italijansko okupacijo na nedvoumen način po svojih ob-činskih zastopih enodušno izjavil, da hoče biti združen s svojimi brati v eai in edini državi SHS;
zahtevajo,
da se mesto Reka, ki je ćelo na svojem najožjem teritoriju le na videz itali-janska in ki sama zase gospodarskega življenja ni zmožna, priklopi svojemu naravnemu zaledju, kojemu je kot ure-jeno pomorsko izhodišče v svet poleg Trsta neobhodno potrebna;
izjavliajo
slednjič, da pripada Dalmacija po svojem prebivalstvu, ki je skozi in skozi jugoslovansko, po plemenitih načetih gospoda predsednika Zedinjenih držav severno - ameriških državi Srbov. Hrvatov in Slovencev.
IL
Imenovani zastopniki obraČajo pozornost mirovne konference na nečuvena barbarstva, katera so nemški Šovinisti pred očmi v Parizu zbranih za-stopnikov človeštva in kakor v zasmeh tam zastopanih načel ČIoveČanstva po 29. aprilu t. I. nadalje zagrešiii nad slovenskim prebivalstvom na Koro-škem, kjer so po starih nemških meto-dah v Srbiji in Bolgariji oplenili domove vseh odličnejših Slovencev, od-gnali nad 2000 civilnih Slovencev brez razlike spola in starosti v ujetništvo, pobili in pobesili več kmetov in duhov-nikov, na bestijalen način razmesarili ujete in ranjene vojake, ki se nišo ustavili pred posvečenimi cerkvenimj vrati in so zlasti kruto postopaH proti žen-skam in otrokom:
izražajo protest celokupnega 8k>-venskega naroda, da se je iz slovenske-ga dela Koroške napravilo ćelo dvojno vprašanje: slovensko - nemško in nem-ško - italijansko ter
zahtevajo, da se čimprej resi vprašanje mej med Jugoslavijo in Nemško Avstriio v naravnem zmislu tako, da se po Siovencih obljudeno ozemlje na Koroškem s Celovcem in Seljakom vred. ki sta sicer narodno mešana, toda ležita na slovenskem ozemlju in sta gospodarska in prometna centra slo-venskega dela dežele, pridruži državi Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Imenovani zastopniki prosija da se dovoli kralj estvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. militarično zasesti one severno od Mure ležeče pokrajine v bivši Ogrsld, v katerih prebiva slovenski narod, da se na ta način ta narod resi tuje narodne nadvlada ter orisoditi te pokrajine državi Srbov* Hrvatov to Slovencev.
Gospod predsed&ik Deželne vjade za Slovenijo se naproša, da te resola-cije takoj brzojavnim potom sporoči gospodom predsedniku Zedinjenih držav severoamcri5k3i    ter    rninistrskim
fUValORf    mk 9&0/99UO99    mt flHMBlntVM I
di»rehofc          ______
Z tttočitai ^imUm •• oIwv«b porivu in tem posUI wttmmcHe aa đolft-čena mealk Od strani vtafe se van sa danaSni* »anifestacilo MMopleje zabvm-Ijujem. S 1» manifestedk> itopa slovan-ski narod poslednjič In ▼ tađnjen tre-notku pred one, ki so »e aami postavili za sodnim celega sveta. Naj torej mo-gočni Oiinp v Parten č«je ta poslednji glas in naj ga uvažaje. Dal Bo£, da v zadnjem trenutka stnagata pamet in pravica!
Nato ie župan dr. Tavcar zaključi! zborovante.__________________________
Razgtas.
Ker se ▼ nekatorih krajih ki so v obmoćju deželne vlade za Slovenijo, zlasti onih, ki moje ob J£oroško, nevarno širijo hudodeletva punta, ropa in javnega naailstva 6 hndobnim po-čkodovanjem tnje lastnine, proglašam dogovorno z gospodom poverjenikom za pravosodje za območje okrajnih gla-varstev v Celju (a politično ekspozituro v Mozirju), v Maribora, v Slovenj-gradcu in Radovljici ter avtonomu ih mest Celje in Maribor preklsod za hudodelstva punta, umora, ropa, za žiga in javnega nasilstva s hudobnun po-škodovanjem tuje lastnine- To razgla-šam s poveljem, da naj se vsakdo vzdr-žuje vsega puntarskega stekanja ▼ trope, umora, ropa in zažiga ter javnega nasilstva s huđobnim poekodovanjem tuje lastnine, vsega ččnv&nja. k temu in vsake dotične udeležbe, ter pokori od oblaetev izdanim nkazom, da se zaduše ta hudodol6tv&» ker hi se gicer v«at, kđor po njih olclicu zakriri to nađodel-stvo, po prekem sodu eođil in kaznoval 0 smrtjo. V Ljubljani, dne 13- maja 1919- G o 1 i a s- 1% poverjenik za notra-nje zadeve.
Đrtano pni i Sbimd.
Dosedanji podpki pričajo, 4a bode Slovenija Bapram državi glede 4% za-kladnic storila svojo dolžnost- Tišti, U so pođpis&li zaupajo^ mlađi driavi bodo ■ zadovoljstvom «ull vest. da bode finaneiii adnistar pri kasaejsem same-njanjv stare krone v m»v# Jpgoslovaa-sko valuto primat boama agodnosti prei papirnim đesarjem- Siesr pa treba enkrat sa vs#lef poredati vsem aatta savodoB, trgovce« in tovarnarje«: Kftor driave se pozna, tega tud i država ne be priznala, Kedar bodo rasa! elementi ■ashitfbn m ugodnosti iskali od države, treba vsakegm vpra-Sati najprej: afi si ssoril doISaost proti drfavi?
PridnnBko tA^ Jsvvno pragvedsil ▼iv sie BaSih savodov in potanenikov, bd so ali H nišo podpisali-
nemao jroMđejJtva
Ljubljanski   dopisni urad   poroča;
Neupogl jivi Koroid- — NemSka soldateska je odgnala iz Koža kaklh 2000 ljudi- Ođvedli so jih s skupnim vlakom čez Vrbo v Celovec, da bi tam ob&nstvu raskazali >koro6ke veleizda-jaloe< in jih ponižali. Kljub trpljenju in nevarnosti, da jih soldateska pobije, so ostali slovenski intemirand neupoglji-vi- Vozec se skozi Vrbo, so navduSeno prepevali domorodne pesmit kakor >Le-pa naša domovinac >Hej Slovani«, >Kje so naše meje< itd- Na postajah so nalašč izstopali in prepevali* Tuđi v Celovcu so nevstrašeno prepevali domorodne peemi in klicali: >Živela Jn-soelavija!« — Uradno hojskanje- — Vladni svetnik Hans Rainer v. Har-b&ch iz Celovca je pred nemgkim napadom imel v Borovljah konferenco, kjer je svoja izvajanja za&el in končal 0 pondarjanjem, da morajo Nemci zasesti Velikovec in slovenske kraje, ker so tam živinorejski zakladi- Ce tiete dobe, ne bo treba drugod rekvirirati iivine-Zavednl gorski občini Sele je odrekel vsako aprovizacijsko podporo ter jo je prepnstil glađu- Oskrbovali so jo Jugo-slovani- — Ropejije v Železni Kapli- — Trgovino Repid t Selezni Kapli so nemške tolpe popolnoma oropale- Zmo-tali so blago na cesto, odkoder je je ođ-neslo nemškutarsko civilno preMval-6tvo- Pri tej akciji se jo odlikoval od naše vlade odsiavljenl naducitelj Rob-leg. Oropali so raznn tega če: 2upni-eoe, stanovanie oočtnskega tajnika Pi-skernika, domažijo župana Piskernika na BeU in pa Koraendo na Reberd, ka-tero so nemški roparji tako popolnoma izprasnili* da so odnesi! oelo dele kuhinjske peči- — Nenške pr^rm za napad- — Dognano je, da je nemška vojaika oblast že pred 25- aprilom t. I-deliU med civilno prebivalstvo puške, munieijo in voJaSko obleko- — ZakaJ so Nemci aretirmH SUvenee? — Nem-6kl vojalđ so v 2elesni Kapli aretirali slovenskega, fanta, ker je bil svojSas nosil kravato v narodnih barvah; rekli J so, da se i njim ▼ Celovca igrali >ki- 1 no<- Aretirali &o ga na cesti, ko je pe- I \ l|ai dHMi Mmm Kqpt 10U ** *&&' I
[**» Ksjpak so mu vseli turičioo in ko-nia- Neki 16Msi nsniki vojak |e vrgrf stofrloatno ▼ kgii pri inpni oerkvi-
MUuMto tai SmuUbo v Pariza.
Kakor je bil na nojcah ves ofldjalni in »eoflcijatni italijanski aparat, da da prii—rnsga in potrebnega noudarka od-hodu svojih delegatov s konference, tako tiho in neopaieno sta se vrnila zo-spoda v Pariz. Nić ništa naznanila, da prideta. kdaj pridetau samo ob oriliki izročitve mirovnih pogojev Nemčije sta bila tuđi ona dva zraven. Če bi bil čio-vek lahkoveren, bi mislil, da nisia mo ffla krotiti poželjcnja, da vidita svoje stare zaveznike. To bi bila seveda samo boli  ali  manj  duhovita  domislica.
Boli verjetno je seveda, da sta pri-Sla izrabit tako ugodni trenotek, ki se jim nudi. Nemci so v Parizu, mirovni pogoji so trdi — ali ne bi Orlando lahko rekel gospodom, da pač ne bo pod-pisal DOfcodbe, če se ne ugodi njegovim zahtevam. Ker briga Ans:Iijo iako malo Koblenško ali kako drugo mostišče ob Reni Ameriko morda še manj, bi bilo Franciji le nekoliko vroče, ko bi vide-la, da je ostala pravzaprav sama. Kaj ti problematična moč zveze narodov bi postala še boli dvomljiva, Če se umak-• ne Italija. Da so tore] delali Francpzi na vse moči in obetali vse mogoče Italiju samo da se vrne, to ie pač gotovo. Tako sta imela Orlando in Sonnino kar naenkrat dva dobra aduta v rokah: obljube Clemenceaujeve, ki mnogo za-ležejo, in zrožnjo. ki v tem slučaju še več Izda.
Ne da se narnreč misliti, da bi se bila drugače vrnila itaiijanska delegacija. Res je sicer rekel Orlando, da gre vprašat za mnenje italijanski narod in italijanski parlament, ali tuđi po teh in-formadjah se ni vrnil, kar bi bil gotovo storil. če bi mu bilo samo na ljudskem mnenju.Da pa bi bil Caka! in razmišlja! ter se na koncu vdal brez vsakih zago-tovitev, zato je Orlando prevelik diplomat in bi bil to tem hujši diplomatski poraz, ker bi odjenjal sedaj, ko ve, da ima ljudstvo za seboj, docira se ni vdal niti preie, ko ni vedeL ali se je vsaj tako delal, če odobravaj0 njegovo politika
Torej ne samo ugodni trenotek, ampak tuđi neke vrste zagotoviia so privabila gg. Orlanda in Sonnina nazaj. To je tuđi razvidno iz pisave franco-skih llstov, kl sicer boli med vrstami to namigavajo, javno pa poudariajo, kako potrebno je bilo, da so se vrnili Italijani in da se morajo izpoiniti zvestim za-veznikotn po možnosti vse želje!
Ce bi bil kdo rekel pred 5 leti Nem-Čijt da bo odločala kaka istrska vas, ali mesto o tem, čim trsi ali milejŠi mirov-11 i pogoji ji bodo naloženi...     J. J-
O Macedoniii.
Narodoostna pomešanost Macedontle In sedanfe politične mete.
Macedonija spada poleg Banata, Besarabije in Dobrudže gotovo med narodnostno najboU pomešane pokrajine osrednjega evropskega pasu. V njej živi danes pet popolnoma različnih etnografskih skupin: Slovani, AlbancU Grki. Turki iu Romani, pri tem pa 2i-dov in Ciganov niti ne štejemo. Dalje pa te narodne sfcnpine niti ne predstavlja-jo na znotraj pravih enot, zakaj Slova-ni se dele na srbsko, bolgarsko. ffrško, tursko in albansko narodnost. Romuni na grrŠko. romansko ali albansko, Albanci na albansko, grško in tursko itd. Narodna razcepljenost se res stopniuje na-ravnost do kaotičnega stanja. Ni čuda, da so Ijndje, ki so hoteli biti narodno pravični in objektivni, postavili načelo, da si Macedonije sploh nobena sosednja država ne more lastiti ter da naj pri-pade vsa pokrajina kot poseben avto-notnen člen balkanski federaciji.
Ta razrešitev po načel ih tište politične struje polpreteklcga časa. ki je v gotovi meri negirala narodnostne spore, ni vsprejcmljiva, enostavno zaradi tesra ne. ker problema sploh ne razre-Šuie, marveč ga le obiđe, se ga ogne. Na pravilno razrešitev nas napelje spo-znarije, da narodnostni kaos v Macedoniii ni tako nerazrešljiv, ako vzamemo Macedonijo ne kot absolutno politično enoto, mar\reč kot politično skupino, sicer zemljopisno enotno. vendar pa de-ljivo, kot skupino, v kateri se stekajo meje štirih srlavnih balkanskih narodov. V Macedonijo sejra s severa srbski, ju-goslovanski narod, od vzhoda bolgar-ski, od. ju^a *rški in od zapada albanski. Ako vpoštevamo pokrajinske dele, v katerih absolutno prevladujejo navedeni etnografski elementi ter po tej osnovi ločimo dosedanjo zemljepisno politično enoto. razpade Macedonija na Stiri ddc katerih posamezni kažejo bistveno večjo etnografsko enotnost. Pač ostaneio v vseh delih še ma niši et-nični drobei Turki in Romani, Židje tn Cigani toda ti bivajo4b sporadično ter kot osnovno prebivaistvo sploh ne pri-dejo v poštev.
Načelo teritorijalne delitve Macedonije je res obveUalo po osvoboditvi leta 1912.—1913. Vendar pa etnografski moment ni bil v polni meri merodajen.
Kar se tiče srbsko - bolgarske meje velja stališče, ki je bilo zadnjič izrečeno na tem mestu. Po njem se ne more govoriti o kaki krivici na eno ali drugo stran, saj se nahaja vsa slovanska masa ide v stanju Đarodnera nastajanja. Za današnjo delitev pa govori rudi zem-ljepisnoprometni moment. Planine ob zapadni strani Strume tvorijo dosti pri-merno naravno mek>, dalje oa ima dolina Morave svoi naraven podališek po dolini Vardarja med Skopljem irj Solu-I jkmUp k4uc tsmd splob čtiu BeasraA-
Sohm najvažneiso nararno prometno žilo balkanskega polotoka. Pri vsem tem pa je treba imeti pred očmi glavni moment: vsa srbsko - bolgarska meja Je etnično prehodno ozemlje, ako ostane današnja mej na crta, bo ista v kratki dobi vsled naravnega ustaljenja razmer zares ločila narodno srbsko-jugoslovan-sko ter bolgarsko ozemlje.
Bolj poljubna je današnja srbsko-grška meja. Zakaj na ćeli crti od Pre-spanskega do Dorjanskega jezera šega kompaktno slovansko prebivalstvo še daleč onstran politične meje, ki je bila !eta 1913. določena med Grčiio in Srbijo. Cvijić, ki je sam prepotoval te kraje ter je ravno tej narodni mejL kakor pravi sam, posvečal posebno pozornost, jo je dognah kakor sledi. (Razpored balkanskih narodov v »Glasniku« srpskog geografskog društva, Ieto II., zvezek 2., Beograd 1913.) V kotlini Korče (Korice) južno od Ohridskega jezera, je le nekaj slovanskih vaši, katenh prebivalstvo govori neko arhaično slovansko narečje. a se nahaja pod popolnim gr-skim M^Hvom, kakor rudi albanski To-ski ter Aromuni, ki ga obdajajo. Kotlina Kosturska je slovanska, mesto Kostur (Kastoria) samo. obdano rudi na jugu od slovanskega prebivaistva, je grško s tursko manjšino in pogrčenimi SlovanL Od tod gre narodnostna meja v blizino Kaj!ara, dalje na južni konec Ostrov-skeea jezera, od tod proti iugovzhodu na Ber (Veiria). Med kraj! Kajlar, Korani, Eeroni ter Ostrovskim jezerom in Bistrico se razprostira velik turski narodni otok; tu torej Slovani ne meje na Grke. V Kampanji, od Bera severo-vzhodiio, sczzl slovansko prebivalstvo skoro do Bistrice, narodnostna meja se nato oddalji od nie pri zadnjem kolenu. preide na dolenji Vardar ter doseže Solunski zaliv z levim bregorn te reke. Od izliva Vardarievega tik do Soluna šega tore] slovanski svet do Egrejskega ali Bdejra morju, kakor se ^lasi zaai slo-vansko ime. Nadaljno meio naznaftmn precej točno s crto, potegnjeno od SoTit-na proti severovzhodu na Serez in dalje na Drama Solun sam pa ima le raaj-hen odstotek .sjovanskega prebivalstva, dasi je napram ozadju nekako v takem razmerju kakor Gdansko do Poljske ter Trst in istrska mesta do nas.
Širok pas današnje severae GrSijc, to !e srednje in južne Macedonije, ima tedaj slovansko prebivalstvo in sicer so to ravno najrodovitnejši deli Macedonije. Jasnejšo sliko pa podajo natančnej-si rodatki: razmerje med Slovani in Grki (ter Turki) je nekako tako kakor med Slovenci in Nemci ob naši several meji. Mesta in mesteca imajo po večini grško in cincarsko ter tursko) prebivalstvo, ki obstoia deloma iz pravih Grkov, de.-loma Da iz poučenih Slovanov. Pa tu<fi med kmetskim prebivalstvom je grški vpliv še velik, mnogo Slovanov »čuti in misli jrršico«, dasi govore slovansko, gršJco pa le za silo ali niti toiflco ne. Vse to ie seveda posledica stoternih zvez z Grki, bodisi vpolitičnem^civiiizacijskem, zlasti pa cerkvenem ozini. Ali slično kakor na naši severni meji, «0 3e začet tuđi na grški mea že proces nadjoname readmilactie: Slovani se narodno ved-no boli os\ešča}a tišti, ta* se izseljniejo v mesto. se več ne heienizirajo ali vsai ne v dosedaaji meri, že napal pogrrčeni se zopet vračajo k narodnim strankam. Vse to je stanje pred izbranom balkanske vojne leta 1912„ ko je nastopala bolgarska ter srbska narodna propaganda z eizarhatotn m četaško agitacijo. Kako bo zanaprei. se bo še!e pokazalo toliko pa je »otovo, da ti gršla Slovani ni' kakor že nišo izmbljeni.
Srbsko - albanska politična meja rt leta 1913. se na jugu vjerna z narodnostno, tako med Prespanskim in Ohridskim jezerom ter dalje na sever proti Debru; dolina Crnega Drima med Ohridskim jezerom in Pebrom ie srbska. Gorata pokrajina med Tetovsko kotlino ter Crnim in Belim Drimom, od Debra do^Pri-zrena, pa ie razmeroma slabo preiska-na. Leta 1913. so jo pridelili Albaniji; nahajajo pa se v nii Srbi, zlasti tndi po-albanjeni ter islamizirani Srbi ter prise-Ijeni Albanci- Kako so se tu tik do balkanske vojne Albanci nasilno priselje-vali ter Srbe pod tursko zascito kratko-malo ali potolkli ali pa izranjali, spada menda k najbolj znanim balkansfciin do-^odkom iz polpretekle dobe.
Sredi kompaktnega osnovnega slo-vanskega prebivaistva pa se nahajajo že številne tuicrodne oaze, pred vsem turske. Turki so bili pred osvoboditviio pred vsem spahije - grašcaki. dalje pa zlasti meščanski element: po vseh me-stih in sploh večjih krajih Macedonije je velik odstotek turškega prebivaistva. Razven tega pa ima Macedonija tndi turske kmetske naselbine, katerih naj-večja se vleče v ozkem pasu po levi strani Vardaria od Ovčega polja nad Velesom do Dojranskega jezera tex se nadaljuje na ffrskem ozemlju tja na Kal-kidiko; manjše turske kmetske naselbi-ne so posejane še po porecju Bregalnice ter Stmmice. Pripomniti je. da so to pravi Turki, ki so se povečini naselili tod že v prvi dobi po osvojitvi Balkanskega polotoka.
Brez dvoina je, da bo število Tnr-kov v osvobojenih pokraiinah hitro padalo. Veleposestniki bodo izxinili vsled asrrante oprostitve. tursko mestno prebivalstvo pa je imelo Že sedaj premalo naraSčaja in se je vzdrževalo le s pri-seUevanjem iz Azije; najdlje se bodo držali pač kmetski turski otoki. Vrh tega so se Turki v polpretekli dobi stalno iz-seljevali iz dežel. y katerih je zavladal kristlan; verietno je. da bodo tuđi iz Mace^oniie silili v M?io Azijo.
Narodne otoke v Macedoniii, tndi v naši, tvoriio Se Aromuni ali Kucovlahi. to je prebivalstvo romanskesra pokole-nja. Deli se na dve rfavni, po pokliču zelo različni skupim; na nomadske pastiri e, ki rede velike črede ovac ter se
111. štev.
i .SLOVENSKI NAJtČĐ*. dne 13. maja »10.
Strm 8#
ki žive le v mestih tcr v večjih kratfh
in se Dcčajo z obrtnostjo, zlasti pa so dobri krčmarii in trsrovcL V turski dobi so bi!i skoro izkliuOni trgovci po Srbiji, kjer so jih imenovali Cincare: po mace-donskin tr^ih prevladujejo se danes. Značilno ie. da stoje Cincari popolroma pod gr.<K:'Ti kulturnim vplivoni ter da nas topa jo vedno skupno z Grki.
Gotovo je, do lv»dr> Aronv.ini bodLsi pastirski nomadi k?kor mestni Cincari, hitro i7.R"iiilli v nap.'-ih drčavali. O tem nam priča Stara Srbija, kier Cincarov ni več. b<^di^i da iih ie izkonkuriral srbski obrtnik in trgovec. ali da so se krnt-komalo posrbili: ^h tecra pa je njih šte-vilo raznieroma majhno.
Cigani, ki so prišli na Balkan ob-enem s Turki, ne pri'iejo toliko v po-Stev. pac pa so le važen element Žiđje, imenovan? pr> njih prejsnji domovini, Španjoli. ki tvori jo nad polovico sohin-skega prehivalstva. preceišen odstotek pa tuđi v Bitolju.
Macedonski narodnostni kaos se tore) bistveno uredi že z ustvaritvijo narodnih držav in z odsrovarjaiočo delit-vijo dežele; popolnoma pa bo izginila pomešanos; po nekaj generacijah. ko bo narodna kristalizacija in asimilacija ab-sorbirala tu.ic drobee.
S stati stiCnimi podatki toćneje pod-preti navedene podatke ie toliko kot ne-mogoče: kar jih imamo, so skrajr>o ne-zanejljjvf. ker so !z turske dobe, nabrani po većini v narodno - politične f-vrhe. Vrh te.cra veliaio za. staro, nede-lieno Macedonijo ter se ne nanašaio na novo razdelitev. Moramo te daj pač po-caka ti novela štetja.
Za natančnejše informacije opozar-jam na številne Cvijićeve studije, ki so pač najobjektivnejše: po Cvijiću v glav-nem ie sestavlien članek dr. Niko Zu-panića: Macedoniia. v Zborniku Slovenske Matice za leto 1904.. ki je za slovensko občinstvo zelo poučen.        A. M.
Spomenica.
Mirovni   konferencl v Parizu o  zahte-
vah kraljestva Srbov, Hrvatov in Slo-
vencev.
Delegatom krali estva Srbov, Hrvatov in Slovencev je čast predložiti v tem aktu zahteve svojega naroda in povdariti soglasje teh zaiitev z načeli, proklamiranim! tekom svet ovne vojne, in ravnotako njih soglasje s pokoji, ki bi edini mogli biti podlasra pravičnomu in trajnemu miru.
Okoliščine, ki so nastale v tej dol-gi vojni, so privedle do izmenjave misli med srbsko vlado In njenimi zavezniki glede njenih nacijonabiih zahtev in ponudeb Srbiji, od strani njenih za-veznikov. Vendar se ni nikoli razprav-Ijalo o skupnih naših gahtevah, ker se ie ta celotna razprava odložila na Čas, ko bo prišla na dnevni red tireditev bod očeša svetovnega miru.
Ta strasna vojna nikakor ni slučajna in nepričakovana prikazen. Ravno nasprotno, bila je le logična posle-dica politike Nemške^a cesarstva in načela, da gre sila pred pravico.
Skozi 43 let se je natihem pripravljala Nemčiia, vedrio zvesta sama sebi. na vojno. Čakala te samo na lisodni trenotek, da preseneti nekega dne ves svet s svojimi hitrimi voinimi uspehi, ki naj bi Vi omogočili trdno zgraditi svojo nadvlado nad celim svetom, ki se je medtem bavil z mi-slijo na pacifizem, z omejitvijo oboro-ževanja, s sklepbm mednarodnih po-godb o razsodišču.
Po oslabitvi Rusije na skrajnem Iztoku, kamor io je potisnila zavratna nemška politika, je prišla zraven pri-klopitev Bosne in Hercegovine zajedno in v zvezi s pro^lasitvijo neodvisne Bolsarije. kar bi bilo kmalu izzvalo evropsko vojno.
Potem se 5e pridružil Agadir, dalje albanska vstaja. ki jo je netila Ay-strija. končno nredlos Avstrije Turčin, naj bi ustanovila Albanijo štirih »vila-jetov«, predio?:, ki naj bi za.srotovil nemško nadvlado na Balkanu in izja-lovil stremljenja balkanskih narodov. Ta korak Avstro - Ojjjske je imel za posledico ustanovitev balkanskesra bloka, ki je s svoje strani povabil Turci jo, naj izvede reforme, določene do berlinski pogodbi: to ie bil vzrok vojne balkanskih narodov proti Turčiji (191^).
2e v početku balkanske vojne si je Avstro - Osrrska »rezervirala« neke posebne pravice na Balkanu, dasi se ie skraja oribala poseči v vojno. Kas:neje ie pokusila izzvati spor v vpraSanjih. ki bi jo bil spra\il v preko nasprotje ed!-nole s Srbijo. Tako na pr. Proliaskova zahteva; zahteva, naj Srbija odpokliče svoje čete iz Albanije, končno ultimatum Srbiji, ki je zahteval, naj zapuste Srbi Skader. Pozneje je vzpodbujala Bokarijo, ko so se določale meje ozemlju. zavojevanem v balkansko-turski vojni, naj vstopi v vojno proti svojim tedanjim zaveznikom, čeravno je bila Bolsarija zavezana do zavezni-§ki pogodbi, sprejeti razsodbo ruske^a
carja.                                            -...■*    x-
Vsa ta sovražna dejania Avstro-Ogrske napram Srbiji so se pričela v cnem času. ko je Srbija zavrnfla avstro - osr*ko ponudbo, U3f vstoDt z njo v stalno carinsko unijo in da W ii bila v zameno zaprotovljena avf?ri]sko-o^rska rjomoč v reševanju balkanskih vprašanj.
Naš? zavezniki Antante poznaio tiHDore, ki jih ie naoravila Avstro-Oerrska naoram Italiji in Romuniji. da določi ti đve sili za nevtrainost v obo-rozenem sponadti med Avstro - Oscrsko iiT-SrH'o. K^r njeni predlo'ri nišo bfTI ugodno spreieti. je Avstro - Osrrska vzela za pretvezo obžalovanja vređni atentat v Sarajetvvm In napovedafe Sr-
biji vojno, s tem da Ji je podala tak ultimatum, da Srbija ni mogla sprejeti vseh točk, Če se ni hotela odreci svoji
neodvisnosti.
Vsi napori, tako   pri nas kakor pri
naših zaveznikilu na5e žrtve, ki so me-ijle že na ponlžanje, da podvržemo resi tev spora haaške.mu razsodišču ali kaki mednarodni konlerenci. so bili *za-stoni, ker se je Nemčiia odločila za vsako ceno sprožiti vojno.
Vse kar smo pravkar priklicali v spomin. je samo naštevanje zjeodovin-skih dejstev iz najnovejje dobe in om en i amo jih le, da pokažemo, da sta bili NemČija in Avstro - Ojrrska odlo-čcni izzvati vojno, Če bi jima Evropa ne dovolila. da utrdita svojo moč na Balkanu in jo raztegrneta do Perzijskega zaliva.
Z ohraninijo Srbije kot neodvisne države pa so bila tesno spojena vpra-šania svetovne važnosti Zlasti je bilo tehtno vedeti, ho - li mogla prodreti Nemčija skozi Srbijo proti Carigradu in Perzijskem zalivu, ali pa bo ustav-Ijena na tem pohodu in primorana odreci se nasilni politiki.
Radi svoje zemljepisne lejre, ki jo postavlja med dva svetova in dve civilizaciji, je dosegla Srbija že pred sto-!etji  mednarodno važnost prvesra reda*
V boju proti Turkom po bitkah ori Cernomenu zraven Odrina leta 1371. in na Kosovem leta 1389. pa do zrnate pri Kumanovem ie imela Srbija proti polumesecu in turski tiraniji dvijfnjeno ^sistavo, kjer ie bilo zapisano sreslo: Za kršćansko in svobodo. Srbija je postala v najnovejši dobi in sicer vedno zastran svoiesra zemlieriisneea položaja pr\rohoriteliica za načela človekoljub-nosti, pravice in prostosti proti tevton-skeinu načelu sirove sile.
Naši zavezniki, katere je poteCTiil v to svetovno vojno avstrijsko - nem-ški napad kljub vsem njih prizadeva-njem, da bi podvT^li spor mednarod-nemu razsodiSču, so pokazali, da tuđi oni želijo mir, da pa zahtevajo koristi celera sveta, naj se v bodoče ščitijo narodi, mali in veliki, proti podobnim brutalnim napadom, naj se krivci kaznu jelo, naj se ustvarijo garancije, da se nikdar vec ne ponove podobni do-jrodki In slednjič. nai se zajrotovi vsa-kemu narodu svoboda in pravica, raz-polagati s samim seboj in svojo usodo.
Nemčija se je zavedala. da so bili ob Marni uničeni njeni nacrti in upanje na hitro zrnato. Slutila je. da se bo z nadalievanjem vojne, ki bo posroltnila milijone člcrvTeških življenj in miljarde gmotnih izffub, vedno DO^osteje in če-dalje silnejše vsak vpraševal, zakaj je Nemčija izzvala to svetovno vojno. Tuđi je razumc3a. da svet ne bo verjeT njenemu zatrdilu, »da so se domenile evropske sile, uničiti jo^, kajti tedaj ne bi bilo razumljivo, zakaj se je bila iz-occnila in preprecila, da se predloži avstrijsko - srbski spor razsodišču y Haasru ali kaki mednarodni konferenci. Nemčija se ie zavedala vse teže svoje odgovornosti. Zato je z namenom, dobiti vojno in izo^niti se tej strašni odgovornosti, uporabila naj boli barbarska sredstva, kar jih je le mogla iznajti moderna tehnika, posluževala se je vseh sredstev, ki so i i bila na razpola-zo, ne prizanašajoč niti življenju, niti imetlu nedolžnih in slabotnih. S takim bojevanjem !e izz\'ala ne samo zgražanje vojujočih se narodov, ampak tuđi nevtralnih dežel. Povzročlla je, da je povzdijrnil veliki ameriški narod svoj mosročni glas proti vandalizmu, proti vojni podmorskih čolnov, ki so torpedirali in potapljali brez vsakesra raz-ločka vse tište, ki so bili prisilieni, po-tovati po morju. Zedinjene države se-verne Amerike so vstopile v vojno v imenu višuh principov Dravičnosti in Človekoljubja, da jih rešijo barbarstva, kakršnesra ni poznalo vesoljstvo Še nikdar in da zajrotove za vselej pravice in svobodo narodom. Tako je vojna dobila drus:o lice in se prelevila v boj narodov proti  nasilju in osvajanju.
Naši zavezniki, ravnotako kakor odlični predsednik Zedinjenih držav severne Amerike, so povedali svojim sodržavljanom, da se bojujejo, ker žele zasrotoviti vsem narodom, malim in velikim, pravico, svobodo, pravi čen in trajen mednaroden mir na podlaci sa-moodločbe vsakeca naroda. Pokazali so želio, zaraditi tako mednarodno organizacijo, ki bo zrnanišala bremena oboroženosti in bo v bodoče onemojfo-čila prelivanje krvi in uničevanje Dri-dobitev celih generacij« kakor se je to zgodilo v tej vojni s strani Nemčije.
Po teh slovesnih iziavah danih v odgovor na vprašanje, k! s:a je stavila Nemčiia o vojnih ciljih Antante in Zedinjenih držav severae Amerike, se je ves svet zavedal, da so se prvotni vojni cilii razširili in bili zavzeli obliko garancije za pravico in svobodo vseh narodov, velikih in malih. Kar se tiče ne-izogibnih žrtev, da se ukroti in zmaga pruski militarizem, so narodi radi pri-volili van je v prepričanju, da bodo te žrtve zasigurale bodočim rodovom njih svobodni in mirni razvoj. In skle-pu narodov, preliti svojo krt za te člo-vekoljubne in vzvišene !deje. gre hvala, da je bil zmagan pruski militarizem-
Srbi. Hrvatje fn Slovenci tvorijo eden in isti narod, ki ima že od davna svojo posebno prosveto in timstveno enoto. In danes je ta narod glede slov-stva in umetnosti na vrhuncu moder-nega napredka. Naš narod, čeprav izmučen vsled dveh balkanskih vojn, ie trdno sklenil tekom sedanie vojne, ki mu ie bila vsilfena, uresni£iti konSno-veljavno svoje narodno ujedinjenje.
Iz te zavesti svojega narodnega edinstva in \z Čiste zavesti o pravičnost! svoje stvari je Črpal moC 4a ie vzdržal ta nov napor.
Kakor se ie s podaUfanjem aovnd^ iiosti vačak> števtto zavuaijfldh držtv pod zastavo svobode jn dvilizadje. tako se ie razvil značaj vojnih «no-trov- v smislu velikih načel o pravičan narodov. Ampak miSljenj* našega naroda je ostalo v začetku Icakor ob koo-cu podobno samo sebi. Tako! v početku bojev se je strinjal ta najod v težnji, da doseže skupni dli z geslom: »Ždruienje v eni državi«.
Po 15 mesecih odpora, pod pritiskom trikrat številnejSega sovražnika, napadene istočasno od nemških in avstro - ogrskih čet na severu in zapadu« od vseh bontarskih sil na vztoku, so se morale srbske Čete med neprestanim! boji umikati s krono in kraljevo vlado najprej proti jugu, potem pa proti zapadu skozi Albanijo. Ko so se te iste Čete reorganizirale na Krtu s pomočjo zaveznikov, so zavzeie pozicijo na južni meji Srbije. Tam so nadaljevale. boj do končne zmage v septembru 1918» po kateri !e bil pregnan sovražnik definitivno s celega narodneoa ozemlja.
Srbski. hrvatski in slovenski dobrovoljci stare Avstro - Ogrske so tek-movali s svojimi brati iz Srbije v po* žrtvovalnosti v tej borbi. Skozi ves Čas vojne so hi teli iz vseh krajev sveta, iz Rusije, Amerike, ćelo iz Avstraliie, da se združilo pod prapori kralja Petra. Dosegli so število skoro 100.000 voja-kov v srbski armadt Iz avstro - ogrskih vjetnikov, pripadajoČOi našemu harodu, se je ustanovil leta 1916. v Rusiji armadni zbor pod povelistvora srbskega generala. Ta armadni zbor je prihitel na pomoč Romuniii, boril se je v Dobrudži in njegovi vojni čini spa-dajo med najslavnejše v tej vojni. Ko je hi rala Rusija v razsulu, je moral zapustiti to nesrečno deželo, deloma po Severnem morju, deloma po Dajjnem vztoku je dospel v Solun, kjer je zopet pričel boj. združen v iugoslovanskj diviziji srbske armade. Zavzetie Kozjaka ie delo te divizije. Tišti izmed njih, ki nišo mogli zapustiti Rusije, se bore Se vedno pod zastavami zaveznikov v Sibiru i in na Murmanu.
Treba je podcrtati to dejstvo, <Ja ni bil namreč duh našega naroda nikdar bolj goreč in bojevit. nego v trenotku, ko ie bila Srbija zasedena po sovraŽnih četah: da ni srbski vojak nikdar boli dokazal neodjenljivega duha, da nišo juj?oslovanski dobrovoljci nikoli priha-jali v tako velikem številu, kakor ravno takrat, ko ie bil položaj najbolj kri-tičen. Takisto je v tej dobi odbila Srbija večkratno nonudbo posebneza mi-/u. ki je prišla z avstro - ogrske strani.
Ta solidarnost Srbov, Hrvatov in Slovencev na bojnem polju je našla v vseh razredih ljudstva odmev, ki se je pokazal y spontanih manifestacijah po vseh naših deželah bivše Avstro - Ogrske in po Crni gori. Postedica je bila ustanovitev skupne vlade Srbov, Hrvatov in Slovencev v skladu s poobla-ščenimi zastopniki celega našega naroda.
Taka je kraljevina Srbov, Hrvatov in -Slovencev izvršeno dejstvo, ki izvi-ra iz ljudske volje. Kraljevina Srbija je slovesno proglasila ujedinjenje vsega našega naroda v enotno narodno državo. Velika narodna skupščina v Pod-gorici je enoglasno glasovala v imenu našega naroda v Crni srori za ujedinjenje s Srbijo in z ostalim našim narodom v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Dejstvo združ&ye. in ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je bilo uradno naznanjeno vladam za-vezniških in nevtralnih  držav.
Dežele, kjer prebiva naš narod obsefajo ozemlje v Južnih Alpah, ki meje na Nemško Avstrijo, na bregovih Soče, Mure, Drave, Save, Donave, Tise, Timoka, Vardarja in Strume in na obrežju Jadranskeea morja. Naš narod se močno zaveda svojega narodnega edinstva. Ozemlja, kjer prebiva, so iz-redno važna z evropskega vidika zaradi svoje zemljepisne lege; vežejo osrednjo Evropo z bližnjim Vzhodom, s Sredozemskim morjem in Malo Azijo. Zadnjih pet stoletij sta skoro neprene-Iioma bojevali krvave vojne za posest teh dežel dve veliki kontinentalni ce-sarstvi, Avstrija in Turci ja; o£e sta izginili.
Tekom teh stoletij se je Srbija vedno udeleževala teh bojev proti turski invaziji. Pred sto let! je začela pod Karagjorgjevići in Milošem odločilni boj za svojo neodvisnost in narodno ujedinjenje. Nadaljevala ga je do danes. Tuđi srbski narod v Crni gori je bil v neprestanih bojih proti Turkom. V tej poslednji vojni je hotela Avstrija streti Srbijo in doseči Solun. Toda ona sama je bila uničena, dočim je izšla Srbija s pomočio svojih velikih zaveznikov iz nie zmagov?ta in se organizirala v enotno državo z jugoslovanskimi deželami nekdanie Avstrije. Bodoči mir brezpogojno zahteva, da se vendar za-gotovijo v tem važnem delu Evrope postoji za redno življenje: to pa je mo-goce le z ustanovitvijo enovite države na podlagi narodnostnih načel. V splo-sno korist je, da se zagotove tei državi vse možnosti pravotnega obstoia. Samo na ta način se bo lafiko ustalila in posvetila vse svoje sile svojemu gosvo-đarskenra in umskemu razvoju. To pa je mogoče samo, če bo naš narod, ki je dosege! svoto neodvisnost v oolni meri resi! problem svojih državnih mel in sicer tako, da obsegajo vse one, ki soadajo plemenu Srbov, ftrvatov in Slovencev.
Narodnostni princip nalaga to raz-rešitev kot izrecni po«roj novega položaja, ki naj sa Ustvari mirovna konfe-renca.
Naša država ima narodnostni te-mdL zato zahteva naš narod, kar nm
gre. Načelo narodnosti in samoodloč-ba tvorita osnovo nali državi.
Potemtakem zahtevama da se prisna naši državi ujedinjenje vseh dežel. ki ji morajo pripasti v smislu   narod- I nostnega načela.                                       i
Naše zahteve so tor ej pravične, nravne in širokodušne: enako so prožete principov, ki so jih zaveznlške in prijateljske države slovesno proglasile: kot pripravne, da tvorijo podlago no-vemu redu v Evropj.
Noben narod v Evropi ni z večjim veseljem pozdravljal načel, v imenu katerih so bojevali naši zavezniki in Zedinjene države severne Amerike to svetovno vojno, nego naš. ki se je ne-prekinjeno skozi stoletja bojeval za ohranitev svojih narodnih svoboščln in svojega obstoja.
Vsled junaštva in samozatajevanja naših mogočnih zaveznikov in Zedinjenih držav Severne Amerike,    je ostala zmaga po izgubah in krutih opustoše- j njih v rokah onih, ki so se vzdismili za \ brambo pravice in človeške omike.       ;
Zastopniki kraljestva Srbov, Hrva- I tov in Slovencev prosilo mirovno kon-ferenco, naj pravično presodi njih za-hteve in jih odobri.
Umna naredi! viafc i L'rtljaiii z die
12. iiceibra 1911 n. 2IU L i seJi-
lik priitoHiiai - ii inlaiaije iste te
irHtaliR nieijajiie oUastt
Iz vseh uradniških krogov prihaia-jo pritožbe, da se uradnikom, ki so bili uradno prestavljeni iz enega kraja v drugi kraj, ne odmeriajo isti sehlni stro-ški kakor jim grejo v smislu zgoraj navedene naredbe, ampak, da se prizna-vajo le pristojbine na podlagi § 6 a ali b c. tu nikakor pa tuđi ne prevozni stroškL to je stroški za prevožnjo pohi-štva v smislu § 7.
VS7c.fl.se izrecno določuje: Nadali ne zaračunljive selihie pristojbine so p r e v o zn i troski, medtem ko § 6 c n. pravi: Kot odškodnino za pohištvo dobi uradnik, ako je samec, plaćo za dva meseca, ako pa ima poleg sebe §e enega ali ve£ družinskih elanov, plačo za 4 mesece.
Iz tega besedila §§ 6 In 7 c. n. pač sledi dovolj jasno, da grejo prestavlje-nomu uradniku prevozni stroški t. j. stroški za prevoz pohištva, kakor tuđi odškodnina za pohištvo. kaj ti dru-gače bi naredba ne govorila v § 6 o odškodnini za pohištvo in v § 7 o pre-voznih stroških.
Da je določbe §§ € in 7 c. n. edino le tolmačiti v zgorai navedenem smislu, se pač da sklepati tuđi iz pogovora med dr. Kukovcem, takrarnim po-verjenikom za finance in uradniško deputacijo iz Maribora, pri katerem se je gosp. dr. Kukovec izrazil dobesedno: Z naredbo o seliinih pristojbinah ste n. uradniki lahko zadovoljni, država plača vse selilne stroske prevoza pojjištva in izven tega pa še dva- oziroma štiri-mesečno plačo. To je menda dovolj jasno! Zakaj zdaj razni računski oddelki določbe §§ 6 in 7 c. n. tolmačijo dru-gače, in sicer na kvar uradništvu, je nerazumljivo. Dajte vendar svojim tova-rišem, kar jim gre po zakonu in ne držite se starega avstrijskega načela, da se vsak predloženi račun mora pretre-savati, kakor bi se pralo zlato!   „
Če bi pa bila o tem oziru deželna vlada dala kakšna navodila, česar pa ne verjamemo, ie s tem naprošena, da izda nemudoma narocilo, da je določbe §§ 6 in 7 c. n. tolmačiti edino le na ta način, kakor je zgoraj navedeno. — Vsaka daljša selitev stane danes od 2500—4000 kron. — Kje naj vzame uradnik denar, da bo plačal več,kakor polovico seliinih stroškov iz svoiega žepa? _________________Dr. Franc Peftler.
Hovlnshl pregled.
*\OVOSTI<f pišejo: Po povratku Llahov v Pariz čujemo, da hoče del franeoske javnosti (Temps) dati Lahom koncesije v vprašanjn Reke- >Temp8< ne razume ali pa noče razumeti, kaj po-meni Refca za nas v narodnem in gospo-đarskem življenja- Kako bi >Tempe« preso jal stvar, ako bi na primer Angli-ja zahtevala od Franeij© Calais ali Le Havre ali Italija Marsiljo? Kako moro delatf našemu narodu tako krivico? Ta list pravi, đa naj se Bakar uredi kot jugoslovanska luka- Dobil je oelo neke-ga klavrnega in ženin a, ki to kar resno zagovarja« Ta inženir niti ne pozna niti bakarskega zaliva, niti okoličan-skega terena- To je jedno, drugo pa je to-Ie: Kaj hoče potem početi Reka, ako bi bil Bakar jugoslovansko pristani-§6e? Ta monstrum se sploh ne more resno raspravljati- Kvarnerski zaliv je jeđnota in ee ne more deliti ne nacijo-nalno ne politično, ne gospodareko-prometno med ve5 goepodarjev. Nacijo-nalno. geografsko in prometno spada nam, svt>jemu zaledju in tuđi mora nam pripasti- Lahi se zaman zanaSajo na popustljivost z naše strani v tem vpra-sanju- Ta borba se bo izvršila v njihovo Škodo, pa naj odloči mirovna konfe-renca tako ali tako*
»PRIMORSKE NOVINE« prinaSa-jo članek > Zašto mora Italija dobiti Istro, naše Primorje i Dalmaciju?« Na to vprašanje ođgovarja prof- cav- In-nozenzo Dali* Otto v Jakinu, ki Je na svojem predavanju izvajal, đa so okoli 1000 pred Kristom navalila plemena trako-ilink* u podonavake   ekrani  m
dalmatiimlro obal, od tam ao aU preho morja do Tibere» Ta plemena so bili >proto Slavi<• Dolžnost je vlade, da es pobriga, da se ne bi dogodilo tako kakor leta 1000 pred Kristom, da hi Sle-vani prodrli v Italijo in ćelo do Rim* Zato mora hiti iueja Italije na slemena alpanskega Krasa, Snežniku, Reka s «a-ledjem in vse dalmatinsko Primorje do Dinarskih planin mora pripasti Italiji* Modor je tr. laski učenjak in v bodoo* nost gleda- E se non riđi • • •
^HUMANITE^ je pisola pred kratkim: To, kar pada posebno v oči, je brezprimerna imperij alistična upornost, katero z jedno strani kazeta Son-niro in Orlando, % drage pa čudno iz-gubo razsodnosti Lloyd Georgo In Cl»> menceau- Laski ministri postavljalo svoje jadransko vprašanje kakor trgovci, ki hocejo, da se jim plača- Oni se ne sklicujeio na pravico, oni samo štejejo svoje žrtve- Oni skuiajo r svoji stvari samo zastrašiti svet s svojimi v©-likimi gestami in svojim krikom- Pa uspevajo- Uspehi so relo v tem, da se je pozabilo njihovo krivično postopa-nje s komaj osvobojenimi Jugoslovani* — Okoli 30.000 Jugoslovanov je deloma v laških zaporih, deloma interniranili, deloma so zbežali* 30O00 Jugoslovanov so pognali kruti Lahi z njihovih domov-
>NOVO DOBA« v Splitu tzvaja glede na položaj na mirovni konferenci in na držanje Italije, da je položaj vedno bolj moten in da tak tuđi ostane, dokler s© Lahi ne odrečejo svojih nepravičnih zahtev- Mi ne moremo niti pomisliti na možnost, da bi Wilson za-pustil svoje stališče, ki je osnovano na istini in pravičnosti (pred očmi ima list Dalmacijo?). Sprejeti laske zahteve bi značilo, pogaziti vsa lepa načela, za katera se je ententa borila in izvršiti težek čin nehvaležnosti napram narodu, ki tega ni zasluži 1- Ne gre le za pravice našega naroda, gre tuđi za ugled vse entente pred zgodovino- — Nam se zdi, da je ententi malo mar za ta ugled pred zgodovino, mogočnikom gre samo za velike dobitve, na hvale ž-nost napram jugoslovanakemu narodu se pa še v sanjah ne sponmijo-
»GAZETTA Dl VENEZIA« izva-ja glede na vabilo in dohod laSke delegacije na mirovno konfereneo, da so Wilson, Lloyd G^rg© in Clemencean uvideli, da je nemogoče skloniti mir brez Italije. Pričell so popusčati in udajati se, ako se nišo že popolnoma ndali- To je naša prva zmaga* Tnno-glavi Wilson je najbrže sprevidel, da se meje Italije ne morejo določiti kar z jedno peresno potezo* Gotovo ie, da se bo varoval dober glas Italije in da se bodo resile vse njene zahteve • • • Najbrže konec ne bo ravno tak, kakor si ga želi beneeanski list-
»JOURNAL DU PUEPIiEk pravi: Wilson govori Labom tako-le: Ya£ tajni dogovor ne more biti moč&ejsi od javnega prava* Jugoslovaoi »ahtevajo Reko, ki jim pripada po pravu- Lahi so pad li na to v ogenj in žugajo, da bodo vse pokvarili, ali pokvarili nm bodo ni-oesar, ako se bode Wilson čvrsto držal. Kakor se vidi, se Wilson Ćvrsto drži
*HATIN« Izvaja. da je nemogoče misliti, da bi se predstavnik! zaveznikov še dolgo časa obotavljali Izreci re-šujočo besedo, ki bi dala Reki Statut, po kateremu bi bila dana Lahom svoboda, da ostanejo Lahi, Jugoslovani pa dobe svoboden izhod na Jadransko morje — >Matin< s© je do nedavnoga Časa se najodločnejše zavzemal za >lasko pravico«« Sedaj je kar naenkrat popustljiv- Menda vendar ne morejo prodreti Lahi že prav z vsemi svojimi do skrai-nosti pretiranimi zahtevami!
»LE TEMPS« priobčuje pogovor s češkim zunanjim ministrom dr- Bene-šem, ki je rekel med drugim: Pustili so nam naše zgodovinsk© meje, kar je češka sprojela z velikim zadovoljstvom in to še toliko bolj, ker nismo nikdar zahtevali v©6 in smo vodili klasično politiko v duhu Francije, to je, zahte-vali smo samo to, da se nam vrnejo ugrabljeni teritoriji. — Cehi torej so dobili, kar jim je bilo ugrabljeno, nam Jugoslovanom se pa hoče ugrabiti naj-bolpe dele jugoslovanske zemlje in ju-goslovanskega naroda, najbolj potrebna za našo bodočnost- Ako se to zgodi, bo to krivica, ki kriči po madosvanju in mora biti mašdevana*
>IL POPOLO D' ITAIiA« piše: Vest, da se naši delegatje vračajo v Pariz, je bila sprejeta z živahnim zadovoljstvom ali 24 ur kasneje je bilo to zadovoljstvo zastrupljeno * vpraia-njem, ali so laški delegatje odpotovali na svojo lastno inicijativo in samo na podlagi razgovorov s zavezniki ali pa so bili pozvani v Pariz na temelju za-dovoljavajooe formule sa sporazum? Samo v poslednjem slučaju se more reci, da so se laSki delegatje vrnili v Pariz, drugače so šli v Kanoso- Ako Je b9 povratak v Rim tako bučen, »akaj Je bii povratek v Pariz tako tih in skriven?
»NOVO VRIJEME« se bavi z delo-vanjem naše vlade in meni, da se vedne bolj kaže nesposobnost naših minl-strov, da bi napravili mir v deieli. Iz-dajajo ukaze kakor v časa najlepdega absolutiima, poudarjajo pa demokrati-md, po đngi *nai fia «gtaM0 ••■»'
Snu 4»
»■ uviTmmo mKppv mm n, —fr mi
ili štcv.
£aanfio poUtfto in wm tirigajo fi*to nlS sa potrebe prebivalstva- Tako piče list kl hode razdirali in Škodo delati državi- List hrani Radića- S tem je rečeno đovolj- Dr- Lorković, načelnik skupine okoli >N- Vr.c, pa je zaveznik z vsakim, ki hoče rušiti, med to da bi •jrađil v korist državi-
Politične vesti.
SLOVENSKEMU NARODU.
V dobri veri in silnim hrepenenju po boljši in svobodni bodočnosti se je po težkih vojnih letih in po trdih pre>-izkušnjah moralne in materijalne bede združil troimeni iugoslovanski narod v eno državo. Narodno enotna in gospodarsko močna domovina je bila in je naš ideal; država, v kateri bi vladal ;duh socijalne pravičnosti, je bila naša 1*ahteva.
Toda od dneva, ko je prvič posijala svoboda na našo domovino, smo doživeli mnogo razočarani. Ogroženi smo na vseh stran eh od sovražnikov, ki hočejo odtrgati kos za kosom od naše zemlje. Ka zapadu nam je vzel Lah najlepše kraje naše domovine, isto hočejo doseći Nemci na severu.
Zadnji čas prihajajo s KoroŠkega Ttaižalosrnejše vesti. Vsled nezadostne obrambe smo izgubili vso Koroško, to nekdanjo zibelko slovenskega naroda. Dan ra dnetn prihaiaio Čez Karavanke begunci, ki so izgubili in pustili doma vse, samo da si rešijo solo življenje.
Domovina, ki sama preživlja vse gone posledic štiriletne vojne, se pa malone ne zmeni za trpljenje svojih bratov.
Narod slovenski, jugoslovanski! V Času težkih preizkušenj ne pozabi, da se v teh odločilnih dneh kuje usoda tvoja za dolgo vrsto let morda. za ćela stoletja. Ne vdajaj se obupu in brez-delju, ampak strni se v mogocno vrsto nepremagliivih borilcev za sveto stvar naše narodne svobode, da si tako sam priboriš tište svoje brate in sestre, ki zdihujejo po naši krivdi pod težkim jarmom tujega nasilja.
Zahtevamo samo to, kar nam pripada po osnovnih zakonih narodnega prava in v tem oziru ne priznavamo nobenega kompromisa. Ne damo si iz-trgati tega, kar je naše, kar nujno rabimo in kar moramo doseći.
Jugoslovanska akademska omladina ni pozabila v najhujšt bedi na skupne ideale, Izjavljamo, da smo pripravljeni dati vse svoje duševne in telesne moči na razpolago za službo Domovini in Pravici.                                                  i
Jug. akad. omladina v Zagrebu.
Na«i kraji so proglašeni za vojno ofceinlj«, kar pomenja toliko, kakor da *o za gotove zločine pristojna vojaška ^odišča* Na to dejstvo opozarjam voja-ske obvezanee in tište zlodejce posvet-nega in duhovskega stanu, ki jih nago-varjajo, da bi se ne odzivali vojažkim vpoklicem- Menda ni samo slučaj, da se vojaškim vpozivom nišo odzvali veoi-noma v krajih, kjer župnikujejo 5u-sieršieevci- V tem oztru prednjačila Blejski kot in Bohinj. kjer pastirujeta znana petolizea izdajnika dr- Ivana šu-steršiea — Piber in Oblak- Vprašamo, zaJkaj se ne napravi energično konec poguhonosnemu delovanju teh dveb šurfteršieevili služabnikov?
KONEC DEBATE.
O ^krivcih« govori in piše sedaj vsakdo, tuđi — krivci sami To pa so vsi oni, ki so mislili, da naj nova naša demokracija nadomesti v nekaj mese-cih, kar se poprej y tolikih letih ni — zabavljalo. Vsi oni gg. dopisniki iz civilnih in vojaških krogov, ki razglab-Ijate koroške    dogođke:    Sedaj ni čas
za to!
Reorganizacija armade. Ta je v prvi vrsti potrebna, in pa zo-petni ugled častniškega zbora, želez-na disciplina.
Štiri dolga leta je vihtel švabski častnik bič nad našim možeiru štiri dolga leta so žrle polne častniske obedni-ce, ko je stradalo na|e ljudstvo. V ljudstvu se je porodilo sovraštvo, ne-smrtna mržnja do vsega, kar je častnik, sovražili so jih, a ker so bili brez moči, je bila jeza nebogljenega otroka. Da-nes je drugače. Še žive častniki, imenujem jih namenoma slovenske častnike. Postali smo dediči švabskih grehov, ali bolje, za njihove grehe se pokorimo mi. Blatijo nas vsepovsodi, na cesti, y lokalih, v časopisih. Saj je poceni, saj se ne bo nihče upiral, vojaška oblast mirno gleda, kako se sramoti njen čast-niSki zbor. civilna oblast pa itak Še nikdar ni ljubila vojaštva, ker gleda v njem !c državnega parasita. Tako žvalimo le vse grehe na rame slovenskega častnika, on je kriv, da je naša armada demoralizirana, da je Koroška izgubljena.
Čutje, bratje, tuđi glas od druge strani, čujte besede njega, ki je iz onih krogov, ki jih blatite, ki je 4. maja ^sramotno pobesnil« s svojimi »cesar-ieviči« iz Podrožce!
Dali ste nam naloga da ustvarimo svojo armado na podlagi demokratiS-nih načel, armado disciplinirano in iz-vežbano. ŠU smo na delo s srcem ta dušo, saj smo prvič opravljali najsve-tejše delo, delo Ijubezni do svoje do-' movine .Namesto da bi nas bili podpl-rall da bi bili podučevaii narod, ste vzs začeli sramotiti, da imamo v sebi $e strup starega režima, hujskali ste zoper nas, kričali ste, da smo Prusi, ako si Je v vojašnici tipal kdo oporeči možu, ki je brez vsakega dovoljenja prelomil svojo prisego in utekel domov, zzneriaii ste na*.   ako ie kdo zahtevaL j
da sa vojak pozdravi ker po vašfli Bt-zorih ie demokrmtlsein to« da ane noi ravnati s častnikom tako kot so vitooM njemu. Mesto da ste prodasiH novembra   mobilizacijo,   ste.   kratkovidne*!. I poslali fante domov,   naj se fantje hu* : jedo klobas«, od nas pa. kl smo vztrm-jali   v vojašnici,   pa ste   zahtevall. da branimo in zasedemo Koroško. Ostalo je nekaj   poštenih   f^ntov. s   temi smo odšli kot prvi   slovenski in sploh wvi i organizirani    oddelek na Koroško , Še \ predno je stopil   kak hrvaSki ali srbski i polk na koroška tla.   Niste nas sprem-i Hali na kolodvor, kot ste s himnom in
■  trumom    spremljali nad   40 avstrijskih : maršbataljonov,    za namiso Šle psov-'. ke: To ste norci!
;         Vztrajali smo. Pričeli so se bofl na i Koroškem, Umaknili smo se pred prodor,   ker   so vse   prošnje po   pomoči ostale brezuspešne.   Podcrtajte   rdeče. ; da takrat ni bil   nihče obvezan služiti | Pet   dni brez   spanja, v   neprestanem dežju, snegu,   sem s svojo četo,   ki je [ Štela   21 mož   vršil službo   pri   osmih . strojnicah, za kar je Avstrija rabila 134 ! mož. Tu sem    videl čudeže    Junaštva, dobre volje, samozatajevanja in vztraj-[ nosti. Ko sem v viharni noči od 8. na 9. ! januarja    nadzoroval straže,   sem   ču!
■  vprasanje: Gospod, ali smo    res v ceD | Jugoslaviji samo mi? Srce mi je zakr-| vavelo, vse,   kar sem imel v duši,   sem
izlil v frazo: ^»Fantje, bo boljše!«
Kaj je bilo ono boliše?   Da   ste v času po onih bojih, popolnoma pozabili i na nas, da ste nas boli kot kdaj obkla-1 dali s parasiti, da ste raztrosiB eovo-j riče, da   samo žremo in   da popjvamo j noč in dan, da se moštvo zgleduje nad | nami in vlada    splošna demoralizacija. Molčali smo, delali smo v postojankah, izobraževali moštvo s   predavanji, naj | omenim le, da je znalo *A. moiega mo-: štva pisari in čitati ćirilico.   Ko ste se , bali boljše\ikov, smo   se mi onostran predora smejali in bili   srečnL ko smo videli fante našega bataljona. Ko ste vi držali    križem    roke,    so KoroŠci    oni | »krofarji«, organizirali na vseh koncih in krajih, tako da so otroci streljali na , naše vojake, ko   smo zasedli   koncem aprila S\\ Jakob. Smejali ste se krofar-jem in jim risali po Kurentu demarkacijsko crto, dokler vas nišo ugnali. ko ! so pokazali, da so nasledniki onih German ov. ki jim je vsako sredstvo dobro, da le doseže svoj cilj.
Ker niste mogli dobiti nikjer krivca, je pač zopet kriv častnik in nazad-nje po njem demoralizirano moštvo. 4 maj je god krivde slovenskih Častnikov za tistega, ki rešujejo domovino v Uni-onski kleti ali pa pred pošto. Kdor pa i je boj \idel, kdor ga je izkusil, ta govori drugače. Povem vam, od vas za-ničevana para, da še nisem videl take-ga boja, kot je bil 4. maja. ker vajeni prejsniih bojev, smo vedeli, da more-mo pričakovati napad samo od spredaj. Danes ni bila vojna kot smo je bili vajeni, hrbet je bil bolj nevaren kot čelo. Ako pa mislite, da se da s par sto mož-mi zavarovati prostor, ki bi ga sicer branila najmanj brigada, tedaj pridite in nas podučite! Kaj mislite, da bi morda zadostovale tablice: »Stoj, Švaba! Tu stoji četa Janezov! Sam sem bi! zraven, ranjen sem bil, ko sem strcljal s strojnico, na katero ie stre-Ijalo troje so\Tažnih strojnic, ki so bile po visini terena nad menoj. a ko sem odstopil jaz, so skočili zraven fantje in streliali naprei. Vztrajali so na mestts. dokler nišo dobili povelja za umik, ta pa ie bil tedaj, ko so nam že v hrbet streliali s strojnicami.
Iz povodnii dopisov prina^amo iz-jemoma ta odlomek dopisa od vojasTce strani. To pa zato, ker nočemo nikomur delati krivice. Vemo in hvaležno priznamo, da so se nekatere formacije držale prav dobro, pri vseh polkih, nekatere pa prav slabo. Nevolja naroda se ne obra ča proti iimakom, ki so se boreC umaknili premoći, ampak proti onim. ki so se r a z b e z* a 1 i in raznesli nego tovost in strah še med druge. Toda tega ie sedaj konec. Da smo pa proti neosnovanim napadom na častnike, zlasti pavšalnim napadom, se razume. Tuđi kritika je zadeva narodne discipline.
JDS-
UDU. Split 12- maja- (DDU-)' Vče-raj je bil tu sestanek v svrho organizacije Jugoslovanske demokratske stranke v Dalmaciji in Splitu- Sestanku je prisostvovalo šlevilno meščanstvo vseh slojev- Posvetovanje je otvoril tajnik stranke za Dalmacijo, dr- Prvislav Gri-sogono, ter je bil na njegov predlog iz-voljen za predsednika gestanku meetni župan dr- Ivo Tartaglia. Govorili so đr» Grisogono, dr- Andjelinović, dr- Tarta* ^11 a in obrtnik Culun- Odposlal se ]^ brzojavni pozdrav regenta Aleksandru, dr- Trumbiću, dr. Smodlaki in ministra Pribičeviću- Predlagana resolucija je bila soglasno sprejeta, nakar se je iz-volil izvrsilni odbor za organizacijo v Splitu v zraislu stranke-
Kako dniffod in kako pri nas. Ko se je pred nedolgim časom selil v Slove-niio premeščeni uradnik Iz >nem§kej?a« Ce!ovca, so nam prijazni Celovčani spet pokazali svojo posebno naklonjenost napram Jagoslovaiiom. Za vsak kozarček kompota ifl vsak kilogram mo-ke potrebno ie bik>' dovoljenje, katere-ga. je bilo iskati pri različnth oblastih. In kako iskati! Na dan prevažanja pohiSt-va bil je ves Čas finančni uradnik na-vzoč, ker si Je imel ojfleđati vsak zaboi-ček in plombirati voz »po predpislh, ve-Ijavnih za inozemstvo. Za ta Čin vljuđ-nosti je mora! premeSčenec plačati fina ne i samo — 80 kron. — In kaj še Ie na niej'i: ta Dreiskava do kože. in kako | stečen je bil tam financar, ko je staknil 1 malo kaseto z nekaj srebrntik^     »DatM
^EBb*  MDCt   lBCHt SftCB  JBBBDBBB»^B^b^     VB
wmMćm V4HUL fm pri ymf Ko so
90 preo iBssoci sem ls ljdbqb00 rcsk* fti olkJrJi, Qj}ve49l •• Mbo| fšt ffBzMhi mmđtjmnUktA tt\'rf in dhmD U*> JEO v nmognitiJBUi abcii^ DuvoMttfc ntoso fpo^p. Inpdtum taposkMradl w* Uhek natin rmilfirt podč9*h*L lm to st sele omdrtki nemPr« in HaM^nsJie narodnosti, kl nlso sotovo skasovaft prU ItfBostl naiema ljudstvu m Časa nib službovanja tu, oiNalajo vsatotimiega žtyeia v obfHci— ćelo voeore <iesk innice. km-etioo joaMo s seM U nest in trfov v Ncmško Avstrifo In HtBla In kake ovire se ta delajo, kdo Mm pre-lskuje raboje, kdo nalaga posebne pri-stojMne za to? Nič ni Čati o Mem, ne o drofem. In kaj mislite, da s* bodo ti livdje s hvaležnostjo spominjali to «21-tih dobrot? Kaj ie! Smetali se bodo — tem vedno dobrim Slovencem! — Ze pred par meseci se Ie moralo prPttevad jnnaStvu, če si Je kdo npal v glavnem mestu Koroške na ulici ali v rostOni slovensko govoriti. Bati se mo je bilo naj-manj — snroveRa zmerianja. Qo$podi£-nama. ki sta na unci slovensko kram-Ualt, Je Se ceio — oficir, ki jih ni pozna!. OGtentativno na glas voSčil »Goten Ta«. meine Damen-, da je vzbudil pozornost prehodnikov. In to pri nas v glavnem mestu slišiš nemščine vsak dan več. Ojačili so se spet in bati se Jim ni ni-kogar. — Mnogim trgovcem, W nem-^kim strankam rajse in boliše postrežeio kot Slovencem, posebno če so ti be*im-cl. naj bi bila v izgled in posnemo kme* tica, kl )e na trga nemsVo gospo sled©-če odpravila: »Was kostet das?« le vprašala Nemka. »Oro5« pravi kmetica. »Was ist das?« Nemka. »Ce ne veš, pa se nauči« odreže se prodajalka v veliko zadovoljnost drugih postuSalk
Kaša današnja neroOUt Im Btagroda in Zagrabe.
NOVE GRUPACIJE.
Btograđ, 12. maja. Kakor se govori v parlamentarnih krogih, se ustanav-Ija nova strankarska grupa, kl naj tvori protiutež proti demokratskemu klnbn. V ta blok nai vstopijo Pašičevi staro-radikalci in Narodni klub. Pogajanja, Id se vrše v to svrho, so dospela baie že precej daleč in se raSona tndi na podporo dr. Koroščeve skupine. Na ta način se naj vstvari blok, ki bo nastopal v socijalnih in gospodarskih vprašanjih radikalno proti nekaterim okrepom De-mokratskega kluba, ki ima danes većino v Narodnem Predstavništvu za seboi. Seveda Je ie veliko vpraSanje, če bodo staroradikald zadovoljni s sodelovanjem dr. Koroščeve grupe. V slučaju, da bi prišlo do zbližanja med hrvatskimi separatisti in Pašičevimi radikalci, grozi narodnemu klubu, ki v zadnjem časa itak ne stoji na posebno trdih nogah, razpad. oziroma da priđe do razkola, ki bi novo grupacijo onemogočfl.
DEMOKRATSKI KLUB ZA ENKRAT-
NI NABAVNI PRISPEVEK DRŽAVNIM
URADNIKOM.
Beograd. 12. maja. Danes so intervenirali zastopniki Demokratskega kluba pri tozadevnih ministrstvih glede iz-plačila enkratnega nabavnega prispev-ka za uradnike. PriČakuJe se, da bodo tuđi druge stranke podvzele slične korake, da se doseže čim hitrejši in boli-si uspeh.
K DEMOKRATSKEGA KLUBA.
Beogred9 12. maja. Danes popoldan je imel Demokratski klub sestanek. na katerem se je med drugim razpravljalo o vprašanjn strankinega tiska. Sestanka so udeležili tndi 4 zastopniki iz Mace-donije, ki so jih ostali živahno pozdravili. Pričakuje se, da bo tuđi ostali del macedonskih poslancev vstopilo * Demokratski klub.
TAJNA SEJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA-
Beograd, 12. maja. Danes popol-dne ob 5. uri se je vršila tajna seja Na-rodnega Predstavništva, na kateri se je razpravljalo tuđi o vprašanju med-strankarske konference in o verifikaciji raandatov, ki do sedaj še nišo bili verificirani. Poleg tega se !e razpravljalo rudi o drugih internih vprašanjih. Raz-vnela se je oštra kontroverza med do-sedanjimi člani bivšega srbskega liberal-nega kluba in se je bivši minister Ri-barac javno odrekel onitn svojim ožiim prijateljem, ki so z Velkovičem na čelu vstopili v Demokratski klub. (Bivši srb-ski liberalni klub ie štel v celem 6 čla-nov, od teh so vstopili v Demokratski klub 4, tako da sta ostala v klubu samo
še 2 člana.)                 ___
ODPOTOVANJB    INTBRPAMiAME!* TAKNE KOBOSUE-
Beograd, 12- maja- Udeleženci interparlamentarne konforence bodo od-potovali Jutri dopoldne s ekspresnim vlakom preko Italije v Francijo iB Bel-gijo- Današnji listi so poročali, da se bodo te komisije ndeleftiU tuđi 3 člani Jvgoslovanskega kluba> kakor se pa svačer isve, člani Jngosloranskega kloba ne bodo odpotorall-
VPRASANJE NA8E VOJNB MORNA-
RICB-
Beugia^ 12. maja« Kakor ]• poro-6ala beogradska >Slobodna Riječc, je določilo finančno ministrstvo 83 mllijo-noT dinarjer kredita ia na&o vojno mornarico- Kakor pa nad poročevaleo isve U zanealjivega vira, to vest ne od-govarja reenici, ker Je treba čakaU na tzkrepe ii Pariza, ali bo mirovna kon-fereuca sploh dovolila kraljestvn SHS, da ima svojo vojno mornarico-DR^AVIiJANSTVa-
Beogrmd, 12- maja. Hči bivšega ruskoga poslanika v B^gradu, Bartviga
js sapTosila sa driavljanfltvo v naU kral)0Tfasi Vlada ja t«j proteji ngodila-anMtA^STVBNO »TANJE MINISTRA
DR- LUKINIČA-
Bsagrait 13> maja- Zdravstveno stanje sjinistra &r- Lukinića se ni do ssda} te libolJBalo. Danes je poslal regent Aleksandar svojega adjutanta v privatno stanovanje ministra, da se informira o njegovem zdravstvenem stanivr
REGENT   ALEK5ANDER   NATANC-
KO INFORMIRAN O DOGODKIH NA
KORO6KEM
Dssa/sd, 12* maja. Danee je sprejel regent Alekstrnder v dališi avdijenci ntatotra dr- A- Kramerja^ ki ga je na-
taneno informira! o dogodkih na Koro ikem in zlasti o zlo&nih Nemcev- Na prestolonasleđnika je napravila slika o dogodkfh na Koroškem zelo globok vtis ln je opetovano izrazil svojo glo-boko žalost in sožalje nad tolikim trpljenjem koroških Slovencev- Izrazil je nado, da je to zadnja izknšnja, ki jo mora pretrpeti naš narod in naglašal, da bo morala država voditi natančne račune, da slovenski mučeniki dobe sroje sadodčenje-
PRORAČUN ZA LETO  1919/20-
Beograd, \% maja. Kakor izvemo, bo vlada koncem prihodnjega tedna in zadnji teden meseca maja predložila Narodnemu predstavništvu proračunsko osnovo za leto 1919/20* Pričetkom meseca junija se bo pričela budgetna debata t Narodnem predstavništvu- Do odobrirve proračuna bo predložen bud-getni provizorij za vsak mesec posebej.
REGULACIJA VALUTE-Beograd, 12- maja- Priprave za regulacijo valute so v polnem teku- Te priprave se vrše na osnutku svojedobnih izjav ministra dr- Ninčića- Kakor izvemo, bodo vživali oni, ki podpišejo državne bone, posebne privilegije, ker bo postavljen za izmeno kron, ki jih bodo vplačali ljuđje v bonih, višji kurz-
NEMCI PRIPRAVLJAJO PROTI MIROVNI    POGODBI    SVOJE    PROTI-
PREDLOGE-
Gensve, 11* maja* Nemški delegati pripravljajo proti osnutku mirovne pogodbe, kakor ga je izdelala Antanta, svoje protipredloge- V krogih Antante se zatrjuje, da bodo nemški protipred-logi kratkomalo zavrnjeni. Govor grofa Brockđorffa na prvi eeji mirovne konference je dosegel na vae prisotne jako neugođen vtis, posebno na TVilsona« V antantinih krogih se priznava, da so pogoji preliminamega mira takšni. da bodo Nemci za vso bodočnost vrženi iz gospodarskih krogov-
BREZ ODSKODNINE?
Beograd, 12. maja- Današnja beogradska >Pravdac priobćuje pod naslovom >Brez oaškođnine« članek, Ceš, da Srbija ne bo dobila nobene odškod-nine od Nemčije- Po naših informacijah ntegne biti vest >Pravde« točna- An-tanta je namreč odločila, da dobi od 20 milijard vojne odskodnine, ki je mora tako] plaćati Nemčija, Belgija 2% milijardi, a na našo kraljevino se mirovna konferenca ne ozira- Italija se trudi, da prizna Antanta vso državno imetje, ki je bilo preje last avstro - ogrske mo-marhije, v naši državi kot nekako garancijo za vojno odškodnino, ki jo mora plaćati Avstrija- Po tem krivičnom principu bi moralo naše kraljestvo. ki je bilo zlasti v svojem srbskem delu pod Nemci, Madžari in Bolgari, plaćati se nekako vojno ođškodnino Italiji- — Vlada mora storiti vse, da se ta krivična namera Italije prepreci-
GONJA  PROTI  POSAMEZNIKOM.
Beograd, 12- maja. Današnja >Pravda< prinaša sledečo domačo vest pod naslovom >Kazbur]enje med trgovci«: Po mestu se širijo alarmantne vesti o tem, da je vsa naša uvozna in izvozna trgovina % Avstrijo v glavnem prepuščena gotovim trgovcem in pro-isvajalcem ter popolnoma odvisna od đunajskih trgovcev- Na5i trgovci bo vsled tega silno ogorčeni ter vale krivdo na nekega višjega uradnik a v tr-govskem ministrstvn, ki je baje že pre-je vse to pripravil na Dunaju- Ministrstvo za trgovino se zato pozivlja, da objavi reenico, ker se t meetu trdi, da je sklonjen nek dogovor z dunajskimi trgovci- Upamo, da so te vesti brez podiage, ker bi tako poetopanje silno škodovalo interesom naših trgovcev. Zato pa tuđi zahtevamo, da Izda ministrstvo kako pojasnilo- — Razven tega toiijo naSi trgovci nad neprijaznostjo in ođurnostjo omenjenega uradnika napram njim, medtem ko je nasproti tujim trgovcem zelo prijazen- (Zdi se, da me-ri pisava >Pravde< na šefa oddelka za uvoi in izvoz dr> Slokarja, ki je Slove« neo- Upamo, da bo uradna izjava ta oci-tanja ovrgla in dokazala, da so vsi ti očitkl brez redne podlage-)
Podpisujte držav. 1 posoiilo!
Kraljevina
SrtOT, Hrvaiov in Slovence«.
Na 1 rontL
Lrjubljanćki dopisni urad poroča: Dne 1S- t- m- dopoldne: Južno Spodnje-ga Dravograda so se danes zjutraj raz-vneli novi boji, pri katerih je sodelo-valo obojestransko topništvo- V sploš-nem položaju neizpremenje«.
Sokolskemu zleta v Čakovcu Je prisostvovalo 70 Sokolov iz Maribora. 40 iz Celja, 20 iz Ljubljane, 60 iz Or-moža in 20 iz Ptuja.
Telefonska zveza Beograd - Pariz* Iz Beograda poročajo, da se dela na ustanovitev telefonske zveze med Beogradom in Parizom za uradno, kakor tuđi za privatno porabo-
»Cillier Zeitung«. Celjska >Dru-tsche WachU naznanja, da jej je oblast nasvetovala, naj spremeni svoje ime-Pravi, da nasvet velja za ukaz in zato se bo list odslej imenoval >Cillier Zei-tung*<
V 2alcu je oblast zadnje dni zaprla jrostilno odpadniku Karlu JaniČu, pro> slulo znanemu junaku iz časa svetovne vojske. Kako je ta mož jrrozil slovenskim Ijudem in kako divje strupeno je povsodi javno zabavlja! med vojsko čez »srbske ušivce«, tega se mu ne more nikdar pozabiti. Mož, za kojega ni ob-stojala nikdar v Avstriji kaka postava, saj je imel denarja dovoli, da je v sili podkunoval razne barone, ki so potem zanj intervenirali. Ima sedaj časa, da premisi i uje sam v svoji srostilni o dne-vih in letih, M so bila. V Žalcu je bilo đosti značajnih ljudij, ki so mu že med vojsko pokazali odkrito zaničevanje, so pa še tuđi danes pri nas taki, ki brez njega ne morejo živeti. Slovenci smo pač ponosen narod, ki nekai da na svojo nacionalno čast.            ^
Ljutomer- Pred kratkim vidim de-lavske bukvice podpisane od tukajšnje-ga občinekega tajnika z prietavkom >Abgemeldet, den • - . Luttenberg am- — Gerent našo občine zaveden naroden mož — je v tem oziru vendar nekoliko premehak- Nima dovolj energije, tega trdovratnoga nemškutarja iz občlnske pisarne po gnat i, kar bi tem lažje storiL, ko ima za to mesto ponudbe od sposobnih zavednih narodnih ljudi- Pripom-nim še, da so bile omenjene delav?ke bukvice ta raeseo podpisane-
\z gornjegrajskega okraja nam poročajo, da je tara še vedno v službi zagrizen nemškutar gozdarski uradnik Alfred Maizenowitsch, krčmar, vinski trgovec, lesni trgovec. poštar, kožar in trafikant. Pri zadnjem Ijudskem šterju se je dal vpisati za Nemca ter je svoje pristno nemštvo tuđi povsod in vsikdar kazal in vsiljeval. Mnenja smo, da v našem čisto slovenskem okraju ne potre-bujemo v državni službi takih ljndij.
neodređena domovina.
Nemško divjanje v Žele«ni KapK.
Poročajo nam: Nemške tolpe, ki so 5* t- m- prodrle v Železno Kaplo, so nas popolnoma oropale- Čeear nišo mogli ti divjaki odpeljati, so pa unicili« Nemci ©o divjali hujše kakor Huni* Sočutj© do bližnjega jim je popolnoma neznano. Ne prizanašajo ne starcem n© ženam-Župnišce so povsem izropali- Česar nišo mogli odnesti, to so uničili, živino poklali, okna pobili, tako da je župni-šče podrtini ©nako* Pri gerentu Miroslavu Drobniću je rudi vse izropano, razbito in podrto, tako da je prišel mahom a ob V3e premoženje. Trgovki Pa-povi in njeni okoli 90 let stari materi so vse odnesli, ostalo jima je le pusto ziđovje- Trgovki Repice vi, ki je pred druhaljo pobegnila, eo vse razmetali, vrgli na ulico, uničili, česar nišo odnesli tako da je ob vse premoženje« Kmetu Jegertu so prodali na javni dražbi njegovo hišo v trgu- Organista Haderlapa, ob5* tajnika Piskernika in orožniško postajo so popolnoma izple-nili« Kme-tom v okolici, tako na Obir-skem, Lobniku, Remšeniku in Reberci so vso živino pobrali, živila odneeli, obleko, perilo, županu iz Bele so stavili hišo na dražbo- Najbolj so prizadeti: Piskernik, Košnik, Prušnik, Stopar, Male, Aupreht. Vrbnik, župnišči na Obirskem in Keberci, Ivanu Vrbniku sta nastavila dva vojaka puški na prsi, ćeš, da ima še več obleke in ako je ne da, ga takoj ustrelita- Prisilila sta ga tako, da jima je pokazal skrito obleko* Ropajo še nadalje in zapirajo Slovence ter jih odvažajo v Celovec* Kmeta Je-gerta, čeprav ima hudo bolno ženo, so odgnali v Celovec, Volfelna so v Kap li zaprli. Skoda je velikanska, neereča gTozna«   Prosimo pomoči-
Iz Pulja so odpeljali v Trst pred kratkim tuđi Sergija Krmpotića. Oče je na Sardiniji. Drugi sin dr. Mario se na-haja v Jugoslaviji. Inženirja D. Kafta-nića so tuđi prijeli in odpeljali menda v Italijo. Sestra Elekta Lastuvska je učila otroke za prvo sv. obhajilo. Neki dan so izvohali karabinjeri i, vzeli knjige in razgnali otroke ter sestro nesramno ozmerjali.
Iz Prekmuria poročajo: Razmere v Prekmurju so neznosne, hujše, kakor so bile kdaj preje. Nobeden Slovence si ni svest življenja. Blizu Munoštra-Sv. Oothard so Madžari ustrelili 10 ne-dolžnih Slovencev. V Bakovcih, Murski Soboti in Adrijancih so ustrelili 3 slovenska dekleta, ker se nišo dale oneča-stitii in Z mladeoi£^ ki sta ilh brada.
111. Mcv.
„aLOVENMO H«OP-*• U. (Mji IM*
Staaft.
Vse trgovine 50 zatvorjene. fcomanisti so vse zapIenilL Konfisciran to tuđi Tes
denar po hranilnicah in posojilnicah. Prebivalstvu so naloŽilT visoke kontri-bucije. Vsak gospodar je moral komunistom predati polovico svojega pre-moženja, torej tuđi polovico svojih ŽK-vil in svoje živine. Pobrali so Ijudera vso zlatnino in srebrnino. Voditelje prekmurskih Slovencev oba župnika Klekl so izgnali, škofa srofa Mikesra so «aprll. Belat. kaplan Lejko se je rešfl smrti, pobe^nivši na Hrvatsko.
Iz Notranjske-
LDU- Sušak, 12- maja- Iz Ilirske Bistrice poročajo: Prebivalstvo je zelo zavedno, toda toliko da ne obupa, ker jo popolnoma prepuščeno samo sebi« Nima nikake zveze z domovino, nobe-nih časopisov, v cerkvi n© čuje več slovenske besede. kar vzbuja veliko potr-tost- Kljub temu je slovensko prebivalstvo polno vere, da •?© mora vmiti dan in si cer km a I u, ko bo sopet zabijala svoboda.. Tuđi v Ilirski Bistrici - Trno-vem in okolici nišo izostale italijanske Hkane- Dosedanjega gerenta - Starca so odpiistili in na njegovo mesto imenovali voJaJkega komisarja- Nedavno so odvedli župnika Dežmana. Zapiranje in druge šikane zelo razburjajo prebivalstvo, ki je pripravljeno na najhujše in ki komaj caka, kako bi se otre3lo novih gospodarjev. modernih barbarov« — Iz Poetojne prihajajo istotako slabe vesti- Javljajo, da so tamošnje oblasti izdale najstrožje in najbrutalnejse odredbe, da bi zatrle vsak jugoslovanski izraz- Hišne preiskave in interniranja so na dnevnem redu- V zadnjem caeu so internirali tvorničarja Jurco in nje-govega sina, hišne preiskavo pa so bile pri Kutini in Ambrožiču- Drugace e« naši Ijndje v Postojni drže zelo dobro in hvalevređno* Nekorektnosti naših ljudi so zelo redke- — Dne 1- maja se je uprla na kolodvoru Bistrica - Trnovo (po italijansko: Besterza - Terrano-va) stotnija italijanskih vojakov. ki so pometali proč orožje ter ga nničili in demonstrirali proti vojni in okupaciji-Upornike so takoj zaprli in kaznovali.
Na mejah-
LDU- Reka, 12- maja- Iz srednje Tstre so poslali italijanske čete proti mejam. Posadke v posameznih krajih so zelo majhne- V mnogih krajih so ostali eamo karabinjeri.
A vita ooltura*
UDU. Sušak, 12- maja- Župnik Jan-ko Dežman iz Harij pri Ilirski Bistrici-Trnovo je bil že meseca febraarja are-tiran in obtožen radi posesti orožja in upora proti italijanski vojski ter stre-Ijanja na italijanske vojake- Obsojen 3 bil na 18 mesecev ječe- Radi amnestije so ga izpuptili- Dne 1- t. m- so ga hoteli zopet internirati« Pozvali so ga na poveljništvo karabinjerjev v Podgrad v zelo >važnem poslu«- Ko je došel k dotienemu častniku, ga je ta proglasil za aretiranega in odredil. da &e mora J kot zelo nevarna oseba odvesti v Itali- : jo- Porabil pa je ugodno priliko in po- ! begnil, preoblečen kot pastir« Župnik j pripoveduje o grozotah, ki jih uganja- j 30 >knlturnic Italijani na našem ljudstvu ter njihovo nepopieno žalostno stanje v tržaških temnicah- V teh jecah je naravnost grozno- V celicah, ki so doiočene za dva Človeka, je natlatenih do 20—30 oseb. Pomešani so med seboj brej razlike na spol, mo=ki in ženske-Dogaja se tuđi. da zapirajo duhovnike in redovnike okupaj z ženskaml- Zgodilo se je tuđi, da so vrgli v temnlco nekega mlađega duhovnika (Ivana D-) fckupaj z žensok najslabšega glasu-
Z bogom!
LDU« Reka, 12- maja- Iz Ičičev, Veprinca, Učke in okolice je odšla ita-lijanska posadka. Občinske in druge urade so izročlli domamim uradnikom, aprovizacijo pa policiji- Tega se prebivalstvo zelo veseli in komaj caka. da bi jih  ?o?vohnditelji< zapustili  za vedno-
Z Reke. Strašno so se razljutili La-honi na Reki, ko so čuli, da so Hrvatje sami poskušali, kako bi se izvršil ple- i biscit in so v dveh   dneh   nabrali   nad j 12.000 podpisov. — Raditega so diviali * in razbijalL — Te dni so napravili zbes- I neli Lahoni ogromno   mrtvaško   glavo j pred čitalnico in pod njo zapisali SHS, zraven pa: Morte   ai   Croati — smrt Hrvatom! Francozi, Angleži in Ameri-cani se ne morejo prečuditi, da so »kulturni« Lahi taki barbari.    Zadnje čaše | so začeli   polaščevati   svoje   hrvatske ; Driimke.  Marašić  je Marassi,  Vitić. je Vitti itd. Skoro se ne bodo več poznali med seboj, ker imajo čisto druge pri-imke kakor pred raesecL
Poroča se, da je bil jugoslovanski plebiscit na Reki zaključen s sij&Jnim uspehom- Nabiralne pol© imajo podpisov 19 781, kar dokazuje, da je Beka po većini jugoslovansko mesto (in koliko* se jih je še balo podpisati!) in šakaj se Lahi protivijo plebiscitu v naiih okuniranih krajih-
R^zsoden Lah iz Gorice je bil filozof Graziadio Aseoll, ki je ob neki priliki leta 1895- vstal proti absnrdno-eti asimilacije mas in pripoznal, da je Julijska pokrajina po večini slovanska* Nasvetoval je, naj se popolnoma opusti aneksijonistična ideja v Interesa La* hov samih, £ajti pokaza] je na dejstvo, da Slovani v Julijeki pokrajini uapre-dujejo navzlic vsem trajnim irtililii
nim poaknaom. Laki pa namufrultj^- —: BamamlovalBi pritiak pod Av*trii* |a bU svoj «as tako hod, da pod Italijo mm bo mogel biti hujii, ako bi rez BMroea hotela, da bi priSH ti kraji pod Italija Irredentiflem bi vatal v tmj ev^ji rili in delal ItaHji velike preclavice. To je pokrajina, ki ne spada k Italiji, ki ni bila nikdar njena poeest in ako bi ai Jo *eđaj prilasula. ategne priti ča*, ko uvidi Italija, kaj ai jo nakopala i njo in jo odstopi rada, kateremu pritiče in kateri hoče ▼ miru iiveti z domaćini la-Skim »oprebiraltvom. Angelo Vivante je- rekel v srojem spisu »II irredentis-mo austriaco< to-le: »Italija ne moro boljJe pospeiševati julijakih Lahov nego s tem, da se končno in lojalno odre-69 vsake teritorijalne zahteve, vsake aneksije na nasprotni jadranski obali-c To je najboljši odgovor na sedanje im-perijalistične revindikacije laske vlade-Radi ipijonafe so etali pred vojno sodnijo v Zadrti dr- Mijovid, dr- Med-ve«, Petretić, novinar iz Splita in Se ne-kateri dru^i- Obsojena sta dr- Aleksa Mijović, sodnik iz Benkovca in Fran Petretić na dosmrtno jefo in eioer Pe-tretić radi špijonaže in Mijović radi pomaganja pri spiionaži, drugi so bili oproščeni obtožbe. Glavni namen laškfh oblasti je, odvesti preko morja jugoslovansko inteligenco- Dr- Medvesa, gori-škega Slovenca, »o preganjnle še pred vojno in med vojno avstrijske oblasti, 3edaj era pregnnia in zapira laska oblast-
Dan na dan so dohajali transporti lačkih «c»t v Dalmarijo. tako da je bilo prizadeto prebivalatvo vedno boij zbe-gano in je bečalo na vse strani. Sedaj pa «0 Lahi ustavili transporte svojih čet v Dalmacijo. Menda žo znlslijo, kako eo bo treba peljati nazaj na oni jadranski breg-
Mlroi/nn lionfcrenctL
Pot t Pariz-
LDTT- Dunaj, 12- maja- (DKU.) NemŠko - avstriiska mirovna delegacija jd nocoj pod vodstvom državne^a kanc-lerja dr- Kfnnerfa odpotovala v Pariz-
Iz Avstrjje, Madjarske, Nemčije, Turske.
Novi Gradec-
LT>U- Gradec, 12 maja. (DKU) Pri volitvah v graški mestni svet so dobili kršćansko - socialna stranka 23, soeialni demokrat je 20. stranka name-ščencev in konzumentov 3 ter nemška zveza 1 mandat- En mandat se ni odlo-čen, ker r^anjkaio glasovi ljudskih brambovcev in članov dija&ke brambe zunaj Gradca- (Novi Gradec za nas ne bo bolji od starega, samo da nam sedaj nič već ne more!)
Ljubljanska sokolska župa priredi v nedeljo, 18- t- m-delni župni celodnevni peš izlet v PoLaov gradec. Od-hod iz Ljlubljane ob 6- zju-traj- Pozivljaino bratska drn-r*va, da se v velikem itevilu udeleže tega izleta. Bratje, ki nimajo kroja, se naj udeleže izleta v civilni obleki* Bralje in sestro drustev Ljubljana in 8p- Žiška se asbirajo ob 3iS- uri 2miraj pred Narodnim domom. Vič se priklopi med potjo, Vrbnika priđe od druge strani- Pozivljamo vsa društva, da naznanijo do petka župne-mu pred.^edstvu število uđeleimikov, da se poskrbi za zadostno število obe-dov«
Vsem sokolskim ^ImiStToni! Ponovno pozivljamo vsa bratska društva, da poma«?ajo kolikor je v njihovi moći uhodim koroškim begnncem- Beda je velika, pomoč nnjna! Pomaljajmo našim bratom, k! so Ftali zvp?to na straži na naši najbolj severni mejl ter se nišo uđali vsemn barbarskemu terorizmu skozi leta in leta- Do?^daj je prevzelo sokolsko društvo t Krskem 40 in ono ▼ Rajhenburpu 60 beguncev v OFkrbo. Bratjc! pomn^ajl« revržom?
Ljnbljanski Sokol- Tzobraževalni odsek Ijubljansekga Sokola pozivlja vse brste in sestre, da se uđeleže se-stanka, ki se vrši v Čelrtek 15- t- m- ob 8- zvečer v Narođnem domu ▼ telovad-nici (galerija)- Predava brat dr- Fux o organizaciji ceškepra Sokolstva-
Dnevne vesti.
Besnacem v Tojaško službovanje ▼pokUcanib letnlkoT. Pri podpisanem posredovalnem uradu za bcjmnce spra-Sujejo begunci z po Italijanih zasedcne-fifa ozemlfa, ali so se letnild, ki so vpo-klicani v vojaško službovanje, dolžni odzvati temu pozivu. Posredovalni urad se je obrnil na poveljstvo dravske divizije in le-to nra |e sporoQk>, da m vsl na teritoriju SHS bivalo« dolžni odzvati se vojaškemu vpoklicu. ražen onih, ki lahko dokažejo, da so raji đrfavijani. Ker goriški, oziroma koro5W Itegund tejra ne morejo dokazati, so dolžni odzvati so vojaškemu vpoklicu. VojaSka oblast bo proti onim beguncem. ki bi se ne odzvali vpoklicn, nmstopila % vso strogostjo, kot proti vsakemu. ki bi se njenemu pozivu ne odzval. Posredovalni urad za begnoce opozarja za to vse
vflBo te vlada mora wmXx*ti m befan-ce tako doli* da m evontoejho en ali drugi kraj ne prtsođi Labom (— za sla-čaj, da so sploii prirodi —) za jugosJo-vao&ke državljane. In So v tem slučaju bi imeli po međnarodneni pravu državljani dotičnega kraja pravico, voliti med lašlrim in iiigoslovansldn državijan-stvotn (opciiska pravica). Zato 90 be-gunci lugoslovanski državljani to pod* vrženi vojaškemu službovanju. — Pa-sredovakd  mnd n  bogMCo SHS  ▼
LfrMJant                     ____*„
Dajto staaovaflla soorocnlai btg— cea! Pišeio nam: Kamor se človek ozre, ne slisi se.druzega, kakor samo zdihovanje in jadikovanje goriških in koroških beguncev in strank vseh sta-novf na pomanjkanju stanovani. Ti ne-srečneži, katere usoda tako kruto pre-ganja in so prišli ob vse premoŽenje in kar je najfflavnejše. nakopali so si kal bolezni, stanujejo kakor slaniki v sodu, natlačeni po raznih objektih, po največ-krat do 12 oseb v eni sobi. To pa ni mislena soba, to vam je, da prav orišem — brlog. Vsi časopisi in razna društva pri-našaio vsak dan apel, v pomoć tem re-srečnežem, sprejmite jih pod svoje kro-ve. Vse lepo, a kai pomaka vse to. če se njih nikdo ne usmili, če jih le tolažijo in pošiljajo z urada v urad. Pozivljamo vas in vas prosimo vse merodajne fak-torje, deželno vlado, poverjeništvo za socijalno oskrb, kakor tuđi mestni magistrat, napravite temu konec, dokler si ti nesrečneži, katerim je za življenje le toliko kakor nič. v zadnjih zdihljajih sami ne poiščejo to. kar jim je potrebno. Pred nekaj dnevi se je čitalo v slovenskih dnevnikih, da je fužinski j^rad pra-zen, da je tovarna za bato s posestvom in poleg tesra vila. last nemškutarja Dro-feniga, tuđi na Fužinah. prazno. Dalje Luckmanovo posestvo na Cernučah popolnoma prazno. Naj gredo merodajni faktorii samo v naibližnjo okolico in na-sli bi še več. Tako je v Savlah pri Ježići vila z velikim krasnim vrtom, last Nemke Tornado, zaprto in prazno- Tik ob prosi kamniške železnice, pri postaji Ježića, je *rradi6 z velikim vrtom, last znane neimke tvrdke Ecker, popolnoma prazen. v njem stanuje samo hišnica in pričakuje te mogočneže. Gospoda, tega mora biti konec! Pomislite, odprite uše-sa, kai vse pripovedujejo koroški besrun-ci, kako ž njimi i5ostopa Nemec. Jani-čarji. v vsej svoji krutosti, se ne moreio primerjati z jjrozodejstvi Nemcev. Kako ravnaio Italijani z našimi vjetniki, inter-niranci in ostalim na51m ljudstvom. Strah in proza spreletava človeka. ko sliŠ!. kaj početija z našim narodom ta podivjana zverjad. In mi redimo gade, da. jrade redimo, in jih še sami vzgaja-ttk>. Vzdrami se Slovenec. r>oskoci v po-moc tem trpinom, da bodo dobili vsaj mesto, kamor nai Dolože jelavo. Vsa prazna mesta nai se takoi odvzamejo m zasedejo. Torei j:ospodjet zganite se, proč z oholim Nemcem, dokler še ne odbtfe ura 24!
Pređrznost. Tuđi .naSim Nemcem je zadnje Čaše znatno zrasel srreben, ne toliko Nemcem, kakor njihovim bolj-šim polovicam. Nekatere teh dam so te dni kar javno zabavljale na Slovence, rekord v tem oziru pa srre neki Sch— tzovi, ki je včeraj na ulici psovala Slovence z »Windische«. Gospodična se sicer prišteva najboljšim tukaišniim nemškim slojem, njen nastot) pa ne kaže, da bi bila posebno fina in olikana. Ako pa nji in njeni rodbini ni všeč tu med Slovenci, je ji na prosto dano, da se odpove jrotovih prejemkov, ki jih se uživa od naše države ter se preseli tja, kjer ne bo več prišla v dotiko s omražen imi ii Slovenci.
Nerazumljiv© i« nam, da uživa razna nemška gospoda še vedno sroto-ve predpravice pri nas. Vsakomur v Ljubljani je znan bivši računski revi-dent in obč. svetnik Ferdinand Stau-dacher kot vsenemški hujskač prve vrste. Zato je bil tuđi eden izmed prvih. ki je bil odpuščen !z službe in ie moral pobrati šila in kopita, da se izseli v NemsTco Avstrljo, A t^ rapž se sedaj vrača neprestano iz Gradca semkai. Prihaia v Ljubljano naimanj vsakih 14 dni. Tndi preko te nedelje je bil v Ljubljani. Čim je prišel semkaj, so lezli k njemu kakor Scurki iz IukenJ vsi tukaj-šnii nemčurii. Vemo, da je minesel sa-bo kopo vtihotaplienih pišem in nem-ških časoplsov, zato se ni čuditi, da *e upliva! na naše Nemce kot majrnet. Ne srre nam v jrlavo, zakai naše oblasti trpe, da opravlja Staudacher posle stalnesra knrirja med Gradcem in tti-ka???Tiiimi Nemcl. Kaj ima sptoh ta mož še i°kati pri nas, čemu se tako poeosto vrača semkai? Čisti posl! to nlso! Zato zahtevamo. da se tuđi «rlede Stauda-cherja uvelfavijo strofe odredbe, ki ve-llajo slede prestopa naših meja za osta-fe fnozemce. Ne srre. da W vsetiemsTri naš znanec Staudacher še sedal nžrval kakšne predpravice!
Potrebnost prekega soda. >Pro5 z vojašcinoc sta se drla ▼ neđeljo dva koledarja na cesti med Ljubljano in Je-žico- Pri tem sta etreljala v znk. Od Mengša do Ježiće so streljali še dragi* Streljali 8O cei© na putrnlfo, Id flh je rasgnala-
I>ogDjmo Jef da bodljo agitatorji ofcrog, ki hujskajo kmete- Kdo so ti? Trezni ljnđje v mestih in na deSeli, pazite in glejtef
V|e* fl& PredvčeraJSnjem ie nek rezervist na DolenJskem kolodvoru 000-zorii častnika. da jra je ravnokar raj Clo-vek vneto nasrovarjal. da !e neumen če gre k vojakom, če se bo Se sedaj boril i. t d. Castnik je s pomočjo službojoče-s:a stražnika dognal osebo huiskača. in sdejte. bil ie to železniškl snrevodnik z Dnnaia. ki je na dopnstn pri nas in po-rablia svoj dopust v takSne namene. Da
is tega, k«r «0 Nmd tvolečasaD *f* slovenske ždezničarie odpravili iz Nem-Ške Avstrije. Na tem slučaju Je torej iznova dokazano, da pribajajo tuii ljudje k nam ščuvat nevedneže. Verjetno Je, da so hnjskači v ta namen tndi plačani od tujcev. Tega prilatelja so seveda are-tiraU tn se nahaja tam, kamor spada. 2eleti bi bila da se kmalo združi na ten primernem kraju z drugimi svoiimi pomagači Občinstvo naj samo povsod pazi in slične hujskače in razširj? bedastih in škodljivih govoric izrocl na mesru varnostnlm organom.
Čišćenje. Zaradi udeležbe pri elad-kornem in drugem veriženjii ▼ >Vo]ni zvezic so bili v zadnjib dneh aretirani Se Rudolf Oroszy, ki je znan hud nem-škutar: Alfred Lininger, ngleden nero-ški trgovec in bivši trgovec Davorin Frančič- Već se bo svoječasno poročalo-
SHš! se, da mislijo invalide iz obrtne Sole premestiti na Grad, ker je treba obrtno solo pripraviti za redni poduk. Toda invalidi naj bi dobili primernejše bivališče v kaksnem drugem bližnjem gradu, kjer bi imeli bolje. Invalidi pač zaslužijo, da se ž njimi drugače ravna. Grad je pa primeren za razne hujskače, če tuđi imajo cilinder ali kolar. Tam naj bi pri zamreženih cknih premišljevali, đa se svoboda ne srne zlorabiti za dek> proti državi.
Brez pardona! Na Štajerskem so jeli energično delati red- Ka postaji Tezno je službo val zagrizen nemškutar Albin Ldschnigg, revident jnžne železnice, ki jo ščuval italijanske carinike, naj se zavzamejo za to, da bi Italija za-sedla vse slovensko ozemlje do Trbo-velj, ?eš, da je to v eminentno italijan-skem interesu, ker bi s tem dobila Italija v roke bogate prtemogovnike, ki jih tako krvavo potrebuje- Z možem, ki je tndi krivično postopal s slovenskim! uslužbenci, bo napravili kratek proces ter ga izgnali ▼ Nemško Avstrijo, kjer bo lahko svobodno nadaljeTal svojo propagando za Italijo- Vratarja na ko-roškem kolodvoru v Mariboru Antona Sauperla so aretirali in izročili okrož-nenro sodiščn, ker 80 ga vojaki ovadili, da j© odgovarjal vojaške obvezane© naj so ne odzovejo vpoklicu na orožne vaje in tuđi drugače ščuval proti naši državi in armadi- Takih tičev je mnogo rudi na Kranjskem- Tuđi te bo treba dati brez pardona pod ključ ter jih izrociti v roko pravici. Iz Maribora so izgnali in poslali v Avstrijo tuđi Ano Eichlerje-vo, ker je skušala vtihotapiti preko me-je vrednostne papirje s pismom, v ka-terem je imenovala Jugoslovane >pe-klensko bagažo«, tatove, ki sicer posto-pajo bolj po nacrtu, skrbe pač za red, ali eo dragač« prav nič no razločujejo od boljševikov- 2enico bi pravzaprav moral* postaviti pred sodi§če, ker pa smo Jugoslovani konciliantni in dobri ljudje, jo je policija samo pognala pre^ ko meje, da bo lahko v Avstriji občudo-vala tamkaj vladajoče >rzorne< rax-mere*
Neređnosti pri »Znckerg^sellschalt Union < t Celju- V Celju so pred tedni prišli na sled, da so izginile pri ondot-ni sladkorni družbi >Union< velike množine slađkorja, ki je bil določen za preskrbo prebivalstvu v okrožju oelj-skega okrajnega glavarstva- Izgiailo je okrog 7 vagonov sladkorja« Za to se ni čuditi, da je več okrajev, zlasti gor-njegradski ostal več me3ecev brez vsa-kega sladkorja- Obsežne preiskave, ki so se uvedle, so dognale, da jo glavni krivec poslovodja nemške sladkorne družbe >Union« v Celju Teodor Wag-ner, kateremu se je posrećilo v družbi nemskutarskih železniških uradnikov Berghofa, Stoparja in Poura se pola-stiti 6 in pol vagona sladkorja ter ga spraviti deloma v Trst, deloma pa v Avstrijo, pri čemer je seveda zasluži 1 ogromne svote. Zločince so zaprli ter jih izročili okrožnemu sodišču v Celju, ki jih je na razpravi dne 8- t- m. obso-dilo in sicer: poslovodjo Teođorja Wagnerja na 6 meseeev zapora in 150-f)00 kron đenarne globe, bivšega postajenačelnika Stoparja na 3 me-seoe zapora in 100-000 kron đenarne fflobe, bivšega po^tajeoacelnika Berg-hofa na 2 teđna aapora in 50-000 kron fflobe in bivšega železniškega urađnika Poura na 1 teđen zapora in 20-000 K denarne ^lobe- Po našem mnenju je to premila kazen za zločince, ki so krivi, da jo bilo na tisoče ljudi na Štajerskom več mesecev brez vsakega sladkorja-
Srednje sole in pritikline. Zadnjega aprila t. 1. je prinesel SI. Narod članek o klasičnih jezikih na srednjih šolah. Povedal je odkrito beseda o velite po trati dela, pa malenkostnih uspehih, ki se dosežejo v tem pouku. O resnično-sti teh trditev Je uverjen slednji absol-vent ginmazije in marsikateri strerfeov-njak. Dasi sem tuđi latinist, moram krepko podcrtati zahtevo po uvedbi modernih jezikov na rovaš mrtvih na-rečij. Se danes mi je neprijetno misliti na bivše svoje učiteJie - mučitelje na dunajskem vseučiliSču. Plesnjivi Bor-mann je porabil n. pr. ćelo leto po pet ur na teden za ugibanje, katere črke 90 ođpadie na odkrušenem »Mobu-mentum Ancvrannum« In stokajoči Hauler! Koliko đragocenega časa si zapravil pri njem, ko je cepidlačil vse mogoče varijante v odlomkovitih Sal-Iustovih historijah. Ako ju primerjam s temperamentnim predavanjem kake-X2l Meyer-Lubteja o semantikt, se mi vzbuia sledeča prispodoba: Antična filologija — dekla. Id puli koreaje; mo-
■■siopoM. Pri kramarskem pabetko-1 vani« StevUnih Hauleriev si moral sam otopeti ter izgubiti mladostno profnost Nasprotno pa je Friedianderjeva zgo-dovina rimske nravnosti prav užitna: Iz podobne književnosti ter uspeiih prevodov si bodo zanamci ustvajiti iirraje sliko o romanskih pradedih ki njih prosvetL
Sicer pa kmahi ne bo nobenega narašcaja v srednje^olskem učiteljstvii. Do sedaj je nesporno prihajalo v ta stan pretežna večina mladeničev z izrazito darovitost jo za svojo stroko, do-čim so se večkrat obraćali poprečni1 dijaki brez osobitih naj?nenj prott prav-ni§tvu in dru?nm pano^am, kjer *) **' lim nudile daleko večje jonotne koristi. Ali naj se ogreva za moje siromaštvo deč^o. ki sem ga vodil skozi dolgotrai-no gimnazijo, Če vidi, da je kljub obe-tanim izboljšanjem njegov učitelji - su-plent dobil 1. maja 1919 jedva dobro tretjino njegovih lastnih praporSčako-vih (zastavnikovih) prejemkov in da nekateri, ki so že ta studij dovrtiM, kar ostavljajo svoj nehvaležni poklič? S konjskim hlapcem se niti ne drznem Primerjati v zaslužku. Kai pa ugled? Gotovi »tiki«. muhe, obremenjajo vsakega človeka, bodisi med juristi ali drugod. Poznajo jih pa samo na pro-fesorju, ki je izpostavljen kritiki mladih oštrih oči. Briđko sem občutil inferi-jomost profesorščtne v poslednji vojni. Bivši sošolec-d u h o v e n je posta! hitro po činu stotnik, tovariša pravni k a so porabili v avditorijatu. kolega zdravnik ie napredoval takisto izborno, geometri idr. so dosegli zlate zvezde. vsi vsled svoje strokovne zmožnosti: A profesor Je mogei postati oficir le na podlagi zreiostnega izpri-čevala torej enakovredno z vojnim maturantom. Za slehern^ vrsto akademikov imam vsaj eden primer. da ie prišel do častništva ćelo brez predpi-sane vojaške Sole, samo homo paeda-gogicus nikoli. 18 mesecev sem bil za telefonista, za tolmača nekdanjih av-strijskih iezikov (ražen madjarSčine), za pisaria, skratka: opravljal sem celo-kupne posle etapnega poveUstva — \z~ vzemsi podpisovanje aktov. Pri vsem tem me ie slednje jutro poklical neupo-rabni nadporočnik — ljudskoSolski učitelj, in se muzal: Ksaver IpsilantU spV tzen Sie mir diese Bleistifte! Se grše se ie godilo vseučiliSkhn profesorjem, ki so prenašali kot prostak* žaganice po Krnu. Vsakomur ie znano, da se je od njega dni v našem zvanju avansira-k) najbolj zanič. Opravičeni pa nismo, kakor kaže, pričakovati v novi drfavi temeljitih izprememb.                 —n—
S poSte- Pri poStnem nrada ▼ Vojniku s© je otrorila dne 3- mala t- h po-stranska telefonska centala % iavno govorilnico priključena b' glavni centrali v Celju, za krajovni in medkra-jevni telefonski promet-
Za koroške becunce se Javtjajo da-rovalci. Vendar je vse to še mnogo premalo. Prosimo hitre ja nujne pomoči! OPosameznih imen ne izkazujemal
Bratske jB^osloranflk» posdrav« pošilja slovensko moStvo od Donavske flotilje \% Segedina, vflem prljatellem, znancem in  čitateljem >Slov. Naxoda<;
Poročil se ie z. Peršl kap. L r. do-
delien adjutanturi komande Dravske div. oblasti v Ljubljani z gospo Karlo vd. Peršl roj. Tekavčič.
Zahvala. Liza Filip, vdova po ie-lezničarju, se zahvaljuje dobrotnikom za podari eno svoto.                _            „
Razpisana je trafika v Ketjem st 55, obč. Trbovlje. Prošnje do 11. junija 1919 na finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru. Invalidi, vdove in sirote padlih vojakov imajo prednost. Na-tančneje v Uradnem listu.
Hotel Mangart na Bledn je prevzel bivši restavrater ljubljanskega Narod-nega doma gospod Milan Keržišnik.
V RogaSki Slatini je otvoril ka-varno g. Ignacii Remic, rin trgovca z vinom Frana Remica ▼ Ljubljani-
Darila- Mestnemu magistratu došla ?o sledeča darila: Neimenoran dobrot-nik v razne dobrodelno nainene 1000 K, S- Josip Seiđl, posestnik v Spodnji Siski, povodom vročitve dekreta o ljub-ljanskem meščanstvu za slovenske invalide 500 K in za mesto© reveže 500 kron; ga- Marija Mencinger, tr-c^ovca sopro^a. za oelepele vojak© 500 kron; g. Albert Zeschko, zasebnih za me^tne reveže 450 K; g- Knšar Franc, posestnik in prevoznik, mestOj venca na krsto Ženke dr- Oražnov© ea mest^e reveže 50 BI«
P. T. občlnstvo uljudno prosimo, da glede nemških filmskih napisov izvoli še nekaj časa potrpeti, dokler nam bode omofcočena v zadostnem Stevllu dobava domačib jugoslovanskih fihnov, ali pa vsai filmov z slovenskim besedi-lom. — Kino »Ideal*.__________
Kultura.
Opozarjamo Da današnjo predčtiivo đijakov v korist Cankarjeveg^ spomenika- Igrali bodo Cankarjevo >Lepo Vido<- Predstava se prične ob 8- in je namenjena predvsem starŠem in drugim, ki za njo sanimajo, dočim se bo vršila za dijake najbrže v soboto po-poldne-
Gledališki svet. Clani gledallSkega sveta se vabijo na sejo, ki bo ▼ sredo 14. maja ob 17- uri v pisaroi >Mattc« Slovenskec*
Ptvsko društvo ^Ljubljanski Znm priredi v petek, dne 16- maja t- I* točno ob 20- uri v veliki   dvorani Narodnega doma koncert- Sođelujejo: godaha kvar-
Stran 6.
„SLOVENSKI NAROD" dne 13. maja 1919.
111. Stcv.
Trost (II- gosH), Mirko Đeioli (viola). Lađo Z i k a (čelo), g- Fran Mohorič, član Narođnega gledališča (tenor), gdč- Nelka Potočnikova (klavir), moški osmeroepev. moški in meeani zbor >Ljubljanskega Zvona«:. Pevovodja br- Zorko Prelovee-iVstopnice od torka dalje v trafiki v Prešernovi niici št- 54-
Koncert Glasben© Matiec- O tena koncertu ne poročamo, ker nismo dobili vstopnice, dasiravno je to sieer običajno-
F- M- Dostojevskij, Besi- Roman ▼ treh delili- Pravkar je izdala Tiskovna zadruga krasen prevod enega največjih svetovnih romancv: Dostojerskega, Besi- BaS t današnjih časih je to delo velike važnosti kajti kdor hoče razu-meti današnjo rusko revolucijo, ta mora čitati Bese- V Besih nam odkriva Dostojevski življenje ruske družbe v sedamdesetih letih- Ta generacija je predhodnica današnje revolucionarne. Bese je proložil Vladimir Lev^dk. Njegov prevod je lepši in popolnejši od marsikaterega prevoda velikih naro-dov- Bese. ki so izšli v dveh zvezkih, slovenski inteligenci najtopleje pripo-ročamo- Prvi zvezek velja 16 K, drugi 14 K, po posti 80 v več- Oba zvezka skupaj se naročata pri Tiskovni zadru-gi t Ljubljani, Sodna ulica 6*
Gospodarstvo.
ODDELEK ZA KiMETIJSTVO DE-ŽELNE VLADE ZA SLOVEMJO.
Od strokovne strani dobimo in pri-občujemo:
Že dalje Časa slišimo pritožbe o tem ;*ddelku, ker pa se ne kaže. da bi se ne-dostatki skoraj popravili, moramo za-ccvo izročiti javnosti.
Oddelek ima svojo pisarno v pis^r-ni Slovenske kmetijske družbe in je za navadnega zemljana sploh nevidljivo, kje se kmetijska družba neha in oddelek za kmetijstvo začne. Skrafno neugodno za kmete se nam zdi. da ie njegova stanovska organizacija se daj tako ozko spojena t vlado. V marsičem bi morala kmetijska družba svoje stališče nasproti vladi zavzeti. kar pa ie rx>d sedaniimi razmerarni popolnoma izključeno. Da bi predsednik kmetijske družbe sam sebt Kor načelnika oddelka za kmetijstvo kritikova!, skoraj ni pričakovatj.
Za vsako panogo kmetijstva bi trebal pod oddelek. za vsak tak pododdelek bi moral biti referent strokovnjak dotične stroke. Za nekatere panoge še ni refe-rentov strokovniakov — za druge pa so strokovnjaki tukaj in ti pa morajo ča-kati vpostavitev oddelkov, za enkrat rešuje zadeve njihove stroke morebiti kak pisarniški uradnik.
Nastavljalo se ljudje za posle, o ka-terih nimajo pojma. Tako n. pr. se ie na-stavil v žrebčarno rezervni nadporoč-nik, trgovec - špecerist, kateri je služil pri infanteriji in se sploh s konji ni nik-dar pečaL Tega gospoda se poSlje po žrebce v Nemško Avstrijo, katere kupuje za nas brez kontrole tamkaj v nemško - avstrijski službi stojeći Častnik. Omenjeni nadporočnik mora tuđi nado-mestiti žlvinozdravnika. akoravno imamo pri oddelku za kmetijstvo veterinar-ie — kateri imajo potem čast žrebce v Ljubljani prevzeti in konstatirati even-tuelno kako kužno bolezen. katera se je pripeljala z žrebcera vred iz Nemske Avstrije.
Radi priznamo, da Se pri oddelku veliko dobre volje, vendar prvo kar fe potreba, je organizacija urada samega, rotem bode pa ob pridnem sodelovanju kmetovalcev samih gotovo se dalo veliko izvršiti. Tako kakor je pa sed?j, pa ne bo moglo več dolgo iti. Naše neure-jene razmere tiraio naše brate v tickđa-liji štaierski. da začenjajo hoditi v marsičem svoja pota. V kratki dobi so si ustanovili živinorejski ođsek, konjerej-ski odsek Slovenske kmetijske družbe, da morejo sploh započeto smotreno delo v ten pano?:ah nadalievati.
Pri nas tukai pa vse spi, v prepri-čsniu menda, da je itak pri nas vse naj-boljše.
Priporočamo deželni vladi, da vza-me to zadevo v pretres — In ukrene kar je potrebno, sicer moralo pa zadevo vzeti y roke na5i članl narođnega predstavništva. VAŽNO  ZA ZAMEN'JAVO KBONE!
Beograd, 13- maja- Finančni mini-=>£er đr- Momčilo Nincić je izjavi!. da bo država nudila posebno priznanje onim, ki so podpisali prvo jugoslovansko državno posolilo in sicer s tem. da iziđe v kratkem naredba, s katero se doloSa, da bodo imetnikom 4% bonov 6b svoje-Časni zamenjavi stare krone v novo ju-groslovpnsko valuto priznane neke posebne ugodnosti. Med drugimi se bo ob zamenjavi irnetnikom teh bonov dala za h% nov© valute več, ko sicer za popir-ni đenar-
Za star© avBtro-ogT«k© krone se je plaćalo v Curihu v Švici 6- t- m- za 100 kron 21*25 švicarskih frankov, za 100 rehoslovaskih kron 38*10 švicarskih frankov-
Licitacija vo^aga plena-LiDU- Beograd, 12. maja- Ravnateljstvo zalog vojnega p leci a ima na dan 20- maja ofertno licitacijo v mvxyph prostorih v Beogradu, Travnička ulica štev- % v svrho prodaje nastopnih" rud: 1600 ton manganove rude, 420 ton ie-lezne rude limonita, 1670 ton piritaJi©20 ton bakrene rude in 315 ton bakreoega mala- Hada je v vlačilnih colnih pri Beograda-    Pogoji sa to licitacijo m:
2* »sako m^cjtiih mA m monto sd*-
iitl  ofertt  posebeg.  lUvnatelJstro pro- I daj a navedene količine brez jamstva za I primanjkljaj, a tuđi    ne bo    sahtevala I doplatila, de bi bilo rude več- Ponudnik more icmeriti rudo na svoje stroftke, pa plada v tem primeru, da    količina   ni polna, toliko manj od izlicitarane oene> Ako pa se najde povišek, placa istotako ravnatelljstvu  na    isti   način    rasliko-Kupljena roba se prodaja v  vlačilnih čolnih, izkrcanje in prevoz rude pa se vrši na stroške kupca- Ako kupee želi, da se prevoz vrši vodnim potem na ka* ko drugo točko kraljestva Srbov, Hrva-tov in Slovenoev, mu ravnateljstvo do-voli, da se posluži vlačilnega čolna, v katerem je blago, bres posebnoga do* plačila, a a pogojem, da odpelje in pri pelje ladjo nazaj na svoje stroške in v stanju, v kakršnetn    je bila,    VlaČilna ladja se mora vrniti tekom meseca dni, v naaprotnem prinieru se bo zahtovala soJnim potem   Ako kupee želi* izvoziti blago v kako zavezniško ali nevtralno državo, se more istotako poslužiti  vla-oilnice, v katerem je blago, a prej mora dobiti izvozno do voljenje od pristoj-nega ministretva* V tein primeru mora \T*niti ladjo najpozneje v 2 mesecih na svoje   troske-   Interesiranoem   do vol ju je ravnateljstvo,   da   emejo   vzeti   iz   ladij potrebne  vzorce  v svrho  analize-  Istotako d&}o ravnateljstvo na ogled analize, izvršene na račun ravnateljstva po >trokovnjakih-    Licitacija je   veljavna, ko jo odobri pristojna oblast, ako najde ponudbe zadovoljive.  Po odobreni  licitaciji mora kup«c odvzeti blago najpo-zneje tekom meseca dni-    Ako tega ne etori, so vrši druga prodaja na njegove stroske  in  je  odgovoren   tuđi   za eventualno razliko v prodajni eeni- V koli-kor ne  zadosruje    vložena kavcija    za pokritje razlike prodajne cane  in stro-skov pri  drugi  prodaji,  jamči kupee s svojim   premoženjem-   Ravnateljstvo   pa nima nikake pravice na  razliko  more-bitne vis je  cene  dosežene  pri   prodaji-Denar za kupljeno blago mora položiti kupee takoj v dinarjih. ko odobri ravnateljstvo prodajo in jo objavi- Pristojna oblast mora v roku 10 dni odobriti ali ovreCi prodajo- Ponndbe 5e na dan licitacije vlagajo najpozneje do 12. do-poldne- Kavcija se polaga v srbskih di-narjih ali francuskih frankih, državnih ali  državno  zavaroranih   papirjili    in sioer: za manganovo mđo 5 dinarje od tone, za železno rudo. pirit iu bakreno rudo  2 dinarja od    ton©,  za baker 100 dinarjev    od tane* Licitanti.    ki w> tuji podaniki.     polagajo    dvojno     kavcijo* Kavcija se mora položiti dan pred licitacijo pri blagajni ravnateljstva in pri oddajji penudbe to izkazari-          ^^
Gremij trgorcev v Ljnbljajii pozivlje vse trgovce in trgovske pomoćnike, ki bi želeli nastaniti se v Bitolju, da mu naznanijo natancen svoj naslov naikasneje do 22- majnika t- 1-
Trgorci in obrtniki, ki bi bo odlo-cili otvoriti v Bitolju trgovine in obrto-vališča, se pozivliajo, da se »glasijo do 2o- maja v pisami tr^rovsk© in obrtni-ške zbornice v Ljubljani, kjer dobe glede etabliranja važne informacije.
»Pravo laško sukno« brnske pro-venijence- »Jugosl* Ek< poroča, da so se zagrebski trgovci, ki dovažajo z Re-ke laško tekstilno robo in sukno, nemalo začudili, ko bo videli, da je 80% ali 90% sukna, ki ga nam posilja Italija za drag denar, pravo pravcato brn-sko blago- Z Italijo je imela bivša av-6troogrska monarhija razne kompenza-cijske posle. Med kompenzacijskim blagom je zavzemalo sukno ^ažno mesto in ogromno število vagonov brnskega sukna je bilo odpeljanih v Italijo ▼ za-meno ra topove in municijo. V Italijo js šio sukno strašno po ceni, municija pa je bila silno draga- In sedaj prodaja nam Italija to brnsko sukno po odem-ških cenah in se sraTen srne ja*
Ogrskim in nemškoavstrijskim za-varovalnicam je prepovedano delovanje v Jugoslaviji.
Nova đenarna jeđnota t ČeŠkoslo-vaslci republiki- Ceškoslovaška repn-blika uvede frank kot denarno jednoto« Eazlog je v glavnem ta, da bo Češko-slovaška največ tržila s Francijo in balkanskimi državami- Jugoslavija dobi kot denarno jednoto dinar, ki bo iste vrednosti kakor frank-
TrgoTskt dogovor meć Labi in Ćehi.
Iz Rima poročajo, da je bil te dni med Italijo in čeho - slovaslco republiko podpisan trjfovski doeovor. do katerem se orzanizirajo specijalni vozovi na že-leznicah. Uradnlki za ta posel bodo pridodani trsrovski zbornici v Milanu In Trstu.
Brzojavna, sveza Prag* - Portogal-Češkoslovaiki poitnobrsoJaTni ministar je podal poStnemu ravnateljatvu ▼ Iiisboni pr#đlog sa ustanovitev brso-javn* xvmu& mmd Portugalom in 'Čeiko-slovaSko.
Državno posojilo nosi 411
RajnovtiSa ponOta.
(Naša tzvirna poročiUu)
ANGLESKE SUTRAGETKE PROTI BOLJŠEVIZMU
London, 11. maja. Mis Pankhurst, znana voditeljica anfleških sufrasetk, je porodom svoje kandidature v angleški kabinet v Central Hali VVestminster go-vorila znamenit £ovor. v katerem je izjavila, da antfeške žene povsem odkla-njaio ideje boljševizma. To gibanje je imenovala produkt opasne med narodne bande, ki nastopa v imenu delavstva, pa pri tem niti ne ve. da io vodijo na vrvi-c\ nemški i« druffi mednarodni mozotcL Oni sami 90 v Rusiji inscenirali boljše-vizem in se pri tem poslužili bolnih ru-skh priKk v nemškem interesu. Anglija ne potrebui© noben« sestavine bo!jševi-škera nezmisla, niti njejfovega tiran-stva. PriŠal ie čas. da izbiramo med željo za razbijanjem in žaljo za koristnim deJom in trdno državno in đružabiio organizacijo. — Ta govor radivalne refor-mance je inamenit, ker kaZe, da je tuđi skrajna levica nasprotp« ^oijševizmu.
NA^E MEJE. — KOROSKO IN REKA V PARIZU. — LASKE SKRBI. — POGODBA ALI DEKRET?
Lucern, 12. maja. Z iugoslovacfekim vprašanjem se peča posebna komisija, kateri predseduje TartMeu. Njeno Komi-sljsko poročifto bi Imelo biti končano 10. t. m., vendar se pa to ni zgodilo. Prvotni predlof fe nameraval potesnlii tnejo med .fugoslavilo In Kemško Avstrijo tako, 4a bi prfpadel Jugoslaviji ves slovenski del Korošfte. docim bi se v me-^aneni dtlu Koroške okrog Celovca napravi! pleblacit. Odbor petorice ie ta prvotni predio* komisije vzel na znanie. Pomeje ga Je pa reasumiral. Verjetno je. da se bo naša meja na Koroškem po. tegnlla v zmislu naših želja, zlasti ker smatrajo takšno ureditev za kompenzacijo za druge naše Izgube okrog Trbiža in v Prtmorim. Potetn. ko Je prvotni ko-misnskl predlos propodel. Je ćelo vpra-^an|e za nekai dni odgođeno, — Wilson je energično đementtral vesti, da bo v vprašanjtt Reke kollčkaj popustil. O nlem se sedai zopet poroča. da misli zapustiti rrancOo 5. iuniia. Do takrr! bo morala Nemčlja že zdavna! podplsati. — Laska zađrega rase. »Corriere dela Sera prav!, da bodo bivSo Avstro - Oj?r-?ko uredi»i tako. da bo Iz tega nastala zvera, v kateri bodo gospodarili Siova-nl v rverf s Frasicozi In kofe ost bo na-perjtena proti Nemcem in Lahom. »Se-colo« piše o roJro nacionattstov in lin-peiflaHstov. Lahl veđno Jasnele vidijo, da se ustvaria enotni blok vseh sl^van-sk!H dr*av, Romuniie, GrSke iti morda tud? Ogrske s sodelovanjem An*!i!ef Amerike tn Franci^e, fiasnro*? dvetna iz-olfranima državama, Nemški in Italiji.
NOV RED.
Lacertt, 12. maja. Nova uređltev madsebojnih razmer in zlasti prometnih in fmančnih med držtvami. nastaliml na teritoriju bivše Avstro - Osrrske. se oo izvršila na pariški konferenci, toda ne v mirovnih porodbah, ampak z dekretom konfereric. v kolikor ta vprašanla ne tvrmio dela mirovne porodbe. (Iz t#k*ta mifT>vne nosrodbe ie namreč razvidno, da se ii!t€maci?onalizirajo reke I.aba in Veltava, Odra, Njemen in Dona-va nižje Ulma z vsemi rx)stranskimi kanali. Donavo bo opravljala mednarodna komisija itd.^
Društvene vesti in prireditve.
Bfese^ni «estanek slov^nskepa zdravnišk^a društva ▼ Setrtek 15- t- m-ob K5' popoldne na internem oddelku deželn© holnie^ Tema: boj proti tuberkulozi*
Or^anisft«ija okrožnih zđravnikov v Sloveniji ima svoj izvanredni občni zbor v ned#ljo, 18- t- m- ob 14. uri v Celju, Narodni dom- K«r so na đnev-n©m redu zelo važn« točke, vabi na obilno uđeložbo odbor«
Obćai zbor pevskega društva »Sla-▼ec« se je vrsil v soboto zvečer v društvenih ppostorih v Narodnem don<u. Otvoril g* ie predsednik j?. Dražil, ki se je v svojem nagovoru spominjal dol-jroletne^a vztrajnega dela društva na pevskem polju in končno prešel na minulo dobo. ko je bilo društvo prisiljeno vsled vojnih razmer ustaviti skoraj vse delovanje. Koncem leta 1918 Je pričeio društvo krepko delovatt in je doseglo tuđi nailepše uspehe, bodisi moralno, bodisi graotno. Spominja se pri tem vseh onih činiteljev, kl so pripomogli k lepemu uspehu. Omenja na to §e pađle člane in se zborovalci v znak so-žalja dvi^nejo s sedežev. — Tajnikovo porodilo poda g- Fratina. Od 1. januarja pa do danes je imel odbor 67 odboro-vih sej, društvo kot tako pa je nastopilo samostojno 39 krat Clanov šteje društvo sedaj 390. Obširno tajnikovo po-ročilo so vzdi zborovalci odobruje na znanje. Iz blmgajniškega poročiU g. Mic-culiniča povzemo Ie toliko, da je imelo druirvo od 1. Januarja 1914 pa do danes 81583 K 83 vin. prometa in si pridobilo znatno premoienje. V zadnjem času ja dftroval ravnatelj banke »Sla-vti* dr. Bole druStvu 500 K, za kar ma jre najtopleffa xahvala. Na pred-iog revizoTjev se da blacainiku abso-Imtorij s pohvalo. Pri Mto sUdečih vo-litvah ie bil izvotfen slede« odbor: predsednik *. Iv. Drmiil podpredsednik ?. Ivan Bocataj, tajnik Lndv. Tratina, blagajnik R. Micculinič, v ostali odbor zg. Kr. Lindtner, Iv. Zamljen, Mat Oblak, Fr. Podržaj in Iv. Erman: za namestni-ke: fr. LJ. Baraira. tv. Janči^aj, Henr. Martefanc; u preglednike n&amrr: nf. Iv. Vehar m Mih. Ro*uic; za namest-
g. Iv. Zamljen. za njegovega namestni-ka pa g. ten Vehar. Za ženski zbor so bile izvoljene za načelnjeo gdč. Clza Verovšek, podnačelnico gdč. Valentina Oeriovlč, za odbornico gdč. Mar. Ora-disar in za namestnico gdč. Anica Je-ztriek. — Nato so se spremenile še nekatere točke pravil ter se je sklenilo podpisati 2000 K državnega posojila. Odboru se je poveril mandat, da pre-skrbi odsek za zgradbo lastnega doma. Bodreč k novemu delti je zaključil nato predsednik  zborovanje.
Društvo finančne straže da Sloven-skem ima svoj redni občni zbor dne 18. i, m- ob 10- v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani- P n- Član i se vabijo, da se tega občnega zbora zanes-Ijivo udeleže-
Društvo davčnih iztcrjevaleev na-snanja, da znaša članarina 3 K za če-trt in 12 K za ćelo leto, ki naj so v na-prej poftilja tovarišu Antonu Grzinčič v Kamniku* Od te članarine plačuje društvo tuđi osrednjemu društvu v Ljubljani po 20 v od člana na meseo* Nujno je potrebno, da pristopijo k društvu vsi tovariši sirom slovenske domovino in da redno plačujejo članarino, kajti Ie z združenim! močmi si bo mogoče pomagati in zagotoviti boljšo bodočnost* Nai ne bo tovariša — trota v tem stanu, ki je bil do sedaj najhuje zapostavljen med državnimi u>lužben-ci! Nikakor se ne moro več mirno tr-peti, da bi 1© nekateri delali za izbolj-šanje, drugi pa bi brez vsakega truda in brez vseh denarnih prispevkov iz-koriščali njih pridobitve! V zadnjem caeu ie imelo društvo mno^ro stroškov s spomenico in z drugimi etanovskimi podjetji- Zato se prosi, da vsak član po možnosti pošlie blagajniku Grzin-čiču Že kak poseben prispevek« Dela se tud; za vpokojence-
Izredni občni zbor Glasbenega društva v Ribnici se vrši 17- maja ob 8* zvečer v drustvenem lokalu-
Po izvedbe.
Izgubila se je. oziroma padla s kolesa v soboto zvečer dne 3. t. m. od šišenske cerk\Te do Tržaške ceste mo-ška kratka temnosiva suknja. V njej je bilo zelo važno zdravniško spričeva-
10  in 2 knjižici. Ker suknjo zelo potre-bujem, kakor   tud! zdrav,   spričevalo, ker imam v družini   bolnika, zelo lepo prosim poštenega najditelja,    da jo iz-roči proti    nagradi v uredništvu »Slov. Naroda« ali pa   naslov, ki se nahaia na zdravniškeir« spriČevalu.
V nedeljo popoldan se je zgubila od kavarne >Union< do Bambergove tiskarne damska boa- Najditelj naj jo odda proti nagradi v hotelu >Union<, portirju-
Kje se nahaja gospod Vlado Sve-tek, absolvirani jurist; letos je bil ja-nu&rja na fronti pri Velikovcn in po-zneje pri Sp- Dravogradu. Naj blagovo-
11  sporočiti naslov na:    Rupnik Joeip, reaični abitnrijent, Žiri - Nova vas 29-
Izgubila se j© dane« v Knafljevi ali Bethovnovi ulici hermelin - boa-Odda naj se nazaj ▼ npravništvu >Slo-venskesra Naroda« proti nagradi-
Kdor bi kal vedel o Janezu Vira n t u. infanteristu c. kr. 27. pešpol-ka. tu, 2. stotnija, vojna pošta 48, ki se pogreša od meseca oktobra 1914, se prosi, da to SDoroči Uršuli Virant vas Kot St. 2, pošta Iz - Studenec pri Ljubljani.                            .             4992
licem Franca Se?niak, železniški strojevodja, prisel 3- aprila iz Trsta. Ako kđo ve. prosim, naj mi sporoči- Naslov: Ana Jeller, Ljubljana, Breg štev« 14-, III- nadstropje pri g- Karlič-
Dotični gospod profesor, ki je za-menjai v soboto svečer v kavarni >TJnion« crn povrsnik, naj se oglasi ne-muđoma v upravnistvu >Slov. Naroda«, kjer larve za naslov*
Zgnhljeno- V soboto popoldno ie izgubil neki dijisJc-begunec 36 listkov za kosilo in večerjo dijažke kuhinje >Domovine<. Ker je za izgubitelja velika izguba, se uljudno naproša najdi-telja. da jili vrne takoj upravništvu >Slov- Naroda««
Davorin Vukšiniž v Metliki lepo prosi, da e© mu blagovoli proti primer-ni nagradi naznaniti, ce kđo kaj ve o praporicaku Tinko VuksiničiL ki se je udeležil zadnje koroške žaloigre pri Velikovcu dne 2- maja 1919-
Kdo ve. če Se kje živi Joko Kosi, upravitelj prejšnje avstrijske državne trtnice Zrnin pri Kanfanari in rudi po-zneje oskrbnik vtnofcrrđov v Pazinu, Istra. V juniju 1. 1918 me je obiskal zadnjikrat. Od tejra Časa mi ni pisal in na moja pisma ni več odarovarjal, tuđi od njegove gospe rojene Marije Ostro-jGrovič v Kanfanari ne dobim nič srlasu. Kdo ve kaj, naj mi blagovoli naznaniti od enega aH od drugeea/stroške povr-nem radevoljno. Ivan Kosi, umirovljeni nadučitelj pri Sv. Lenartu, pošta Velika Nedelja, Spod. Štajersko.
Podpisujte držav. posolilo!
Aprovifaciia.
rf* Amerikanski špeh asa VI- okraj
dobe stranke iz Mtihleisnovega skladi-šča na Dunajski cesti na odrezek št- 1 sladkornih izkaznic za meeec maj po naslednjem redu: V sredo, dne 14- t- m-pridejo na vrsto stranke s sladkornimi izkaznicami št* 70 (Mencinger T«) do-poldne od 8- do 11, Štev. 71 (Legat) popoldne od pol 2* do pol 3*t št* 72 (Stravs) od pol 3. do pol 4-, št- 74 (Če£-novar), št- 95 (Druškovic, Tabor) od pol 4* do 5- Vsaka oseba dobi pol kilograma špeha- Kilogram stane 18 K* Strankam se je točno ravnati predpisa-nega reda.
t Prodajald moke za kuho se vabijo, da se zglase v sredo, dne 14. maja ob 9. dopoldne v mestni posvetovalnici radi nakazila mokg.
f Prodaja moke za kuho, oziroma pecivo. Za tekoci teden se dobi na vsako B - izkaznico po 1 kilogram bele moke za pecivo, ki stane 4 K 66 vin. in pol kilogr. koruzne?:a zdroba, ki stane 2K66. — Strankam se sme odrezati Ie levo polovico B karte, ker so bo prihodnji teden na desno polovico B - karte deiUa. še moka za kuho, oziroma pecivo.
f Krušno moko bodo prodajali v času od 11. do 24. maja na nove izkaz-niče za 13. in 14. teden sledeči proda-jalci, ki se radi nakazila vabijo na 14, maja ob 9. dopoldne v mestno posveto-valnico. V I. ok r a j u: Na izkaznice C št. 1 in 2 pri Šprasrerju. Šolski drevo-red št. 3; na izkaznice C Št. 3 in 4 pri Mehletu, Ambrožev trg 2. — V II. o k r a j u: Na izkazn. C št. 5. 6 in 7 pri Kavčiču, Florijanska ulica 22; na izkaznice C št. 8, 9 in 10 pri JeranČiču, Kar-lovska cesta. V III. o k r a j u: Na iz-nice C št 11, 12 in 13 pri Sokliču, Pred konj usnico, na izkaznice C št 14 in 15 pri Podržaju, Krakovska ulica 27. V IV. okraj u: Na izkaznice C št. 16, 17 in 18 pri Medici, Tržaška cesta* na Izkaznice C št. 19 in 20 pri Jemcu, Tržaška cesta, V V. okraju: Na izkaznice C št. 21, 22 in 23 pri Stanceriu« Dunaiska cesta, na izkaznice C št. 24, 25 in 26 pri Krivicu, Dunajska cesta, V VI. okraju: Na izkaznice št. 27, 28 in 29 pri Druškoviču, Tabor, na izkaznice C št. 30 in 31 pri Cešnovarju, Kolodvorska ulica. V VIII. okraju: Na izkaznice C št 32 in 33 pri Jebačinu, Zgcrnja Šiška, na izkaznice C St. 34 in 35 pri Glavicu, Spodnja Šiška. V VIII. okraju: Na izkaznice C št. 36, 37 In 38 pri Suhadolcu, Udmat 50, na Izkaznice C št. 39. 40 in 41 pri TrohL Udmat 158. V IX. o k r a j u: Na Izkaznice C St. 42 pri Fojkarju, Dolenjska cesta* Jia izkaznice C St. 43 pri MarenSetu, Doleniska cesta. V X. ok raj u: Na izkaznice C št. 44 in 45 pri Skerlu, Vič, na izkaznice C št. 46 pri   Kušanu, Rožna   dolina 191.
Trsove!, ki so prodajali moko Cie-tektih 14 dni, nai tako! naznanijo osta-nek moke.
AprovtzacHa. Civilnim državnim vpo kojencem In njih vdovam ox. sirotam se bode v sredo in Cetrtek t J. 14. oz, 15. t m. popoldne od 3. do 7. ure prodajalo prekaje-no svinjsko meso. Vsaka oseba dobi približno pol kg ntesa. Na vrsto prideio v sredo stranke od A do O, v četrtek ostale. Stranko naj se drže strogo abecednega reda ter mora vsaka stranka imetl s seboi sai za 1 K drobiža. Oddajalo se bode na Vodnikovom trpi 5t 35, I. nadstr.
4- Iz seje mestne^ra aprovizacijske-ga. odseka z dne 7- maja je poročati: Od četrtka naprej se prodaja na mofne izkaznice po 1 kg bele amerikanske muke na osebo- — Prlho&nji teden se raz-deljuje na izkaznic© po pol kilograma koraznega zdroba in J>o en    kilogram bele  amerikanske moke  za    osebo- — Mestna  aprovizacija  kupi  od   sZitnega zavoda« 20 do S0 vagonov bele amerikanske moke- Moko-sa prodaja v \Tojni prodaialni v Gosposki ulici in jo dobi vsakdo. kolikor io bo zahteval* Pri na-kupu so mora nakupovalec   izkazati z izkaznico za moko- Moko se prodaja po 4 K 66 v za kilogram* Razdelilni nacrt se pravočaeno objavi. — Odsek sklene, da morajo odslej tuđi peki, kot so do-9lej trgovci, plafiati  vreće od    prejete moke«    Plaćane zneske za vreče dobo peki pri povračihi vreč nazaj, ko se je odračunala obrabnica* — Kaior ž© po-ročano, je dobila aprovizacija 1 vagon amerikanskega špeha in 1 vagon masti.  Sedaj je  aprovizacija dobila še 2 vagona amerikanskega špeha- Razdeli-tev se izvrši tako, da dobe zaenkrat vsi okraji špeh in se mast, ki lahko dalje časa  caka, razdeli  poznejo    zopet    po okrajih- — Vnovčevalnica za živino je naznanila mestni aprovizaciji, da vsled skrčenja  dispozicijskih  fondov  ni   več v stanu, dajati meso po znižanih cenah A, I- in II- uradnilka skupini- Ravno-tako tuđi mestna aprovizacija ne more svoje B skupine preskrbovati 8 cenej-čim mesom, ker vlada še do danes ni nakazala obljubljenih subvencij,  aprovizacija je pa že veliko prekoračila v to svrho določeni denar- Ubožne akcije se morajo v»led tega, v kolikor se tiče preskrba % mesom po znižani ceni, zaenkrat ustaviti- Ker so s tem ukre-pom težko prisadeti manj situirani slo-ji, sklene odsele, nujno pozvati deželno vlado, da talvoj preekrbi oziroma nakaze sredstva, da se vsaj Se gotovo dobo lahko vzdrži akcija z oddajo cenejžega mesa* Kakor hitro ugodi deželna vlada zahtevi    aprovizacije,    se tako]    zopet prične razdeljevati na izkaznioa «boi-ne akciie, meso go Taiifawii oeol-
Hl. Štev.
.SLOVENSKI 1ROD*, dne 13. maja   1919.
Strm 7.
Kazne stvari,
•  Kako Francozi itedBa. PrancosU listi poročajo, da je bilo od 1. Januari* do konca   aprila vloženo   v franeoske denarne   zavode   okoli 320   milijoacrv
frankov.
•   Poljski židje preplavtjajo Hrvatsko. Preko Madžarske se vale iz Poljske in Male Rusije silne mase poljskih židov. ki   bi se rade   razpasle   po Hrvatski in Slavoniji. Državna policija jim zabranjuje vhod v Zasreb in od premija vsak dan vse polno   ten židov    preko demarkacijske crte, S seboj imajo velike količine   ntfaloruskesa   denaria pa radi kupujeio tujo valuto-
•  Leg-ar se širi  po  Ukrajini, Galiciji in. Madžarski.   Žrtev je obilo-  Zadnji čas se je  bolezen r&z£iril& tn4ii  f*m i'ehoslovaAko-                                       r,.
•  Pek!«nsfc|  stroii za elane ameri-skega  kabineta-  Iz  Washingtona  poro-čajo, da so našli požtni nradniki v 2a-rojih 17 peklenskih strojev. ki so bili naslovljeni na visoke ttradnike in elane ameriškega kabineta-
•  Boljševiški    vođje v Rusiji-   Od kakih 30 ministrov boljševikov in dru-
gih visokih đostojanstveiukov j* pra-vih Rusov samo 6: Lenjla, Buharin, Istrovaki, Cita-in, Lapafiarski In Kri-Ijenko. 2idov jt 18, ki iiaajo sio* rasice priimke, ali poprej so imeli ftiđovako-nemake* Ostali tuđi ni* Rosi, kakor Je fodi Te&na boljSevilkaj v«J«k* ststav-ljena iz Nsrosov*
•  Koae« pvttfajalt*, Tolika-trgevi-n* v Newyorkn Duffy-Powers Compa-ny je npeljala pri   prodajanju svojega blaga nov sistem, stranke se namreć v prodajalni 6ame poetrežejo-   Vse blago ja lepo rasvršćeno v pređalih   na mi-zah z določenimi oenami- Kaf je fie po-močnikov, samo sprejetnajo denar in la-vijajo kupljeno blago etrankam- Trgovina deluje z velikim uspebom
•   Letatefci  prssiet-    Koncem vojne •o imeli    ailiraoci    260400 mostva    In 30-000 žensk in mlajSih moSkih v letal-aki  slufbi.  Let&tekih oficirjev so  imeli 30-000-     GUAe     bodočnoeti     lstalskega prometa pravijo Angleži, da imajo oni seđaj  Jetala,    ki nosijo eeđen mož po-sadke In 30 potnikov, se morejo    dvig-niti t visino    104)00 Sevljev    in    letet! 1200  angleških    nailj    brei    prestanka-
Međ potjo se nf»Jo spustiti na morsko površino is stop** dvi#niti i nj« s ▼ss. svojo vsett. Serijo, da W se ci. viUsafeim svi* najbolje vstMglo, ako bi biH sivi letalski promet dr-iavnl monopol- reba kongresa, U sa bo bavil a Tprinjem Isialstva aa bo-dočaost*
Glssisi   &rw vzajatfms  zavaro*
valoice na življie in ooremo oevjst ravnateljstva nOunaiu ter podružnte v Omdcu In Tw zastupstvo In ▼!>•«-čllnJca premfl trsio StovcolJo, te ns>
haja v LjubljanlStreiifka uHca U. 22, I. nadstr. Ve£ ti Kr. SHS uradai 1UI U. SI od 26. spri 1919.       -,„—„-
Izdalatel] In Igovornl anćaDu
Valesti Kov*m. f ssisAis Is tks>Nsro4s» flsfcamt*.
Zooer tlavohi vzatnemo Fellerlev biacodt^a boleAe tolaJečl ta osve-itiiočft »Clsa • fbi«. V ve5 uezo stotl-soč rarrvalnffi ttmih os*vali<«a i dvainalih ali 2 Socijalni steklenici ve-ljajo samo 19 kro. Izvrstm domači srodstva LekarnsjE. V. feflsr. Sinli-
ca, Clsa trt: %t 238 (Hrvatskoj. Orno* i poštarina se doduše računaju posebno, •H mUltftiiiU«, Sto M vili dmkle na je-duputa naruči, ttn se više prištedi
(vt)
Poslano.*
0đ raznih itranf ss iJriJo popolaoma aefsfslčiis vsstt, da te mola dva sinov« v asmilro - avstrijski armadi proti Jugo«! ti vi Ji bojufeta, kar pa |e •amo hitj*kanje proti moH oscbL.
Rm ie, ds se noja sinova nahajata v Oradcu, starejši Studira farmacijo in ie rtvno te dal saeravi] iipit v kemiji In tnlaj-H iipg kontorUt pri neki premosovn! tvrdkt st tuđ! fraven priučuje raznih )e-cfkov In leti sedaj v splosni bolnlcJ v Praćen na malarlll bolan. DotlCnikom. ka-Url to «m))e In te v«stf rmsSiiiaio. »ahko vsajc £*• dokaf em. da »o njihov« sttrmrf-£«nla Is oar«kovan}a ponolnoma neresntčna.
T r b o ▼ 11 e. dne 10. mala 1910.
»S spoitovajijcm Mr. ph. Frsvio Pehsre. .;                          lekarnar v Trbovljah.
# Za Ttoblno tesra spisa ie urednJ-Wkm slsjsvorao. kolikor določa zakon.
Premier msgaaio  sp6eial *• ganta et de parfnma.
0. Bračko, Ljubljana
PODPfSUJTE DRŽAVNO POSOJlLOt DRŽAVNO POSOJILO NOSI 4%»
Ntstst poflrtho! tnU v Uufcgaai.
Potrt!  gtoboke Žalosti  namanjamo  vsem  soiednikdn, prQs-tcljem in znancem, da je naš ljubljeni sopiog ta oče. gospod
IEDVARD ZELENKA
posestnik
I    mrrno v Gospodu zsspal.
I           Pogreb bo v sredo dne 14. mala 1919 db 1^4» sjl fOSOSBSi
I    12 sanatorija LeoniSče sa pokopaUKe k Sr. Krila.
I          V LJUBLJANI, dne 12. nsja 19ia
taHiloti OM&alL
trgi st kupi ds Misni etri  fltm ■ U*\ lUlU ■
Naslov pove uprav. Slov. Nar.      4973 g\
M-43 v Lfsl»!lanl + v toteret! D11IM trn st kupi ps asismi ctti Naslov pove uprav. Slov. Nar. 4972 Ifflll ilHB, I« a, st adi opu-stitve trgovtoc fs« sra psd tovar-tii9co ecno.                                   4601
H v Llnbiisol  mafhoa  USics,
m At niogoče  z   majfanim   sad<
nisi vttSflL PoosAie sed ,Hi»ka/4St7*
na m*nm. Slsr. Ugoda,________4997
jfshis sIs^smAsis ^ strolcoiako JPICIB llUsVilUjI sprejsjt tako): dr. tafl Stara, sfvetalk. IJiblJjia. Seđtt šlica it 4.                                     5034
401 1 lft]iaR bi   stanovanjeT sobo s kulihijo v blfjhri   obrtn«   Sole.   Po-nudbe pod  JL J.  H/tsH" na uprav Slov. Naroda.________________m
fmniBrtMfn(M,ffle.n,v
ali zona) L|ubl)ane. Pisment ponuđ-be pod MO»i<tliiyiMB" na opr. Slov. Naroda.                                             4965
SaJIa    CMNbBSu   dOSSS   SJK8SSSSSjl   IESj^
SuL pjm. Poattdbe na apravnfStvo Slov. Naroda sod ,IL 1 lf/4W.
101 IMPUP trfovec ssdeWran|a. *oiwd»e pod 'iBd lsje«ec/4Mf m jprav. Slov. Nar.                          4095
?fll aT BMfldai oseins, kdor preskr-/Ul I NSlS bi lep lokal vsMdin! mesta. Poaudbt pod »TsUT »ett»# Itteča, UibUtat._______________4868
RatilaTiU n)nH ^sl^t^^
se sprejme xa kolodv. feftavrad)<» na JesentcalL btottn te •pra|Bjt dsnsfta-lec (SpetsenUager).                       4fi78
iflll 191 1440 komade* proda po 65 vinarjev 1 kosjsd pH eeebaem prevzeroaniu ali plačllo napiej EaL Sst-stai* Bacaact fla* SlsJtflSsa>            3411
■•tnl thifcaaft M »otet popraviti 1901 Nlllllll ma}TrfM Mio, naf se oglasi v Sp. »Mrt 156.                 4999
JPICP SI KOD pd Ufei%e.RMa> Bfta slet it tt,_____________J014
»tejmem tako) v trajno đelo. Jklsft^ ftiiftK, Pred Slame t, IJrtQasa,  «39
7 fnHapta ibhMh grSjS/Jif
Preatrsi. Catotikt c «, Slika, lMIfam
____________*W____________
Mfffft   sfsttm    Remtngto«   ail IllOi Oitver, dobro ofvaaje« st kupi. Posudbe na) se poStjefo na uprtvtttQstv9  Kcodovlb potcttev na Blcdo.                                           5040
UstaniR&ibONL r*ȣ
rabljeoo, dobro obranjeno, kupha. — Ponvđbe na upravnIStvo Slov. Naroda pod •Isma/mt*.
timifki ihmir ** tak°i w&** t« IlPnlr Umi tvrtflef H. Wtett.iT
TffbTfH nftftr al1 pnddefa^te kaker UDfllill Pplir tuđi zidani in delavci dobe takoj d*\o pri Rsbeita 9nfc.lt■* ikem, IHanka ceate t.                         4BSS1
Bfnfi IM n*ib0|ieg s«stava» sasom rBOU SUBJ, nov ili maJo rabljen želimo kupiti. Ponude tvrtci Scaiaiesl tnt> Zifreb, Prcridovićera i.        3347
Pjfgjdtis tsj* ^ ssjšksjsi isopi vsjUhsi fimUK K Mslopia, skupno ali aa razdeijena Vae v dobrem stanju, pit-mema ss vssfco obrt Zglasitl st je pri Itstnlka aosp, Rettiea> Uiaf trg IMtO.                   _________       4946
llfs đvotrtrfen, tvrdkt L. 4 PC 12 Bili, P. S9 zsio dobro oJmuijtt, te za cano K tlOOO— tskoj proda. Nadalje te edda 1 nova* 3 stat* stačĐi-ce 700X» la 2 start zrtčord 82UXt» za skupno ceno K 500*—. Dopisi pod »Latris t Umm*/mf os «pmvnifttvo> Slov. Naroda.                               4Sftl

K« korottam bopKa Je firtrovd aa Totem vrta pri Gultanfa irofe alađo, nadobudno firlfosfe dne 6. usf« 1919 )wuk, gotpođ
fairistf ttaidporoinik 87. poip-a izdajatelj lista f^Jagoslovsnski KoiM>t«nu.
Bfl je med prriml, ki so Hi po fureobntm rdtovmt nai. koroSk© SloTtjnoe, Irabtkegm nseflia, prri, ki je dne 6. novembra asviotaM poiđrarljen vkonkal v Kefiiko dolino tor t Pliberk in usto v Velikovec in g% hrabro in lspeino branil, đokler ni bfl prertavljea ▼ Onštaa|. Č«m¥i» po pokliča jurist, Je bfl ttot Častnik in izrnten organiiator; or^niiiral je tndi nafte doT. korolke mlađeniSe pod narodno ustaro xa obrambo domovine, Bil ye Saitnik, ki je tndi aroj proati <aa žrtvo val narodni in vojaiki naobraibi tvojih vojakov-to varile v in aato naael povaod iakreao ljabeeen in nđav nost Njegova brezprimerna oaebna hrabrost in aentrndljiva delavnoat je potegnila vae aa aeboj. Vojak! in prebivalitvo ao gledali nanj a ponoson. Sedaj je padel janak. ravno ob polletnici avojega prihoda na KoroSko. Vae ilevenako koroško prebivalatvo šalnje in preliva aolae sa svojim j^^^Hr braniteljem. Junak Malgaj ne bo poaabljen med nami nikdar. VeČni spomin mn ostane na Koroftkem. Bralje9 maščnjino njegovo smrt!
Za obSso Prcvaljc: Za narodni avtt in obOno Dobdavaa:
BraiaM in l#>Mki
Za narodni svet Metak* doline in obOao TolsU nh:
steđrtl OmL
Za narodni svet In obOno Pfiberk:
•Hfertok in «n|sj.
Za ob&no trga Onštanf:
ffkmlo Fn«gtt
Sa nsjodvi svet in obOno Viflfconei UH ia Koto*
Prijave n \\ pssojilo u iiiim bone krallesfva SHS.
Spr#J#ssMi Alan sindikata fJtJtiarnlli «awodow
""tzTm* UoDIjaiibbrtimtaitaiUitriaiilioegidn2čBfSiraSanjm.ttiHii Hanttmi "?&%*£*'
Kmetska posojilnlca Uubllanske okolice v Ljubljani.
obrestuie hranilne vioge po flsBh Rezervni zaklad nad K 1100.000.
2%
brez odbitka rentnega davka Ustanovljena 1.1818.
■   Stran 8«
»SLOVENSKI NAROD*. OM . maja I9i$
111. ttev.
Kto li lal Rkaikri! JSL «-
■ji Šiiki 58. pet Hribae.                  5046
Naslov pove uprav. Slov. Nar.      5055
Hupatif1l]aiiDtnlaf;uTor
Fini   MiHlč,   krojmCIca   Stari   trg  8 HL
5052
Proda se pisaloa miia Lpos^i.c.
iteT. 31, pri g. SteUn ot pol 3-3 in otf pol 7 d# 7.                                 5051
Kleparji pozor! 22S£i.inx5
(dvoj. Abkantmaschine in Sikenma schine) Vinko Belec, lepar, Bruj.
4579
Me ali majhin gradit s^sr,^'
kom v lubijanski okolici kupim Ukoj. R N. Ponudbe pod šifro »Gradič 6« na upravništvo naSega lista.          4921
Motorna Wha s separatnim vhodom, ffltSBlUG Sulla električno razsvetljavo ter s hrano te odda s 15 majem. — Ponudbe pod ,Soba/5066" na uprav. Slov. Naroda.                                 5066
ffTftiflilfota ki zna stenografiio in sr-dllBjK|Jl*ld, bohrvaščino, se iSče pod ugodnim! pogoji za Beograd Priglasl na Tajništvo Jogoslovanske demokratske struke f Ljubljani Narodi! dom I. nad. 5G76
(ANimota tft Prot! dobri  plači dva
tf|ii6JulbiQ i" izurjena mizarska po-motnika za delo pri strojih. Hrano in stanovanje imata lahko pri mojstru. Strojno mlzarstro Aodrej Kregar, Vilnarje St Vid.                                            5080
moči proti dobri plači za takoj. Isto« tarn se sprejme učenka poštenih star-Šev. VpiaSa se: Sr. Petra cesta it. S8,X
5061
?mriii Večja partija otrolkih, dekil-lEIljl. Sklh, ženskih in moških, usnja-tih nekftj tuđi suknenih ximskih čev-jev, sa proda skupno v partiji. —. Naslov S€ izve v upr. Slov. Naroda. 4854
Trnmrif ^ ^od. atar, govori ! trfSe ligDldl, hrvatski, »lov., njemački i talijattskf, vjett svim trgovačkim I komptoamlm poslovima trafl putničko Mi koje drugo namještenje. Ponude pod .Jaget!a?ea/4S66" na upr. SL Nar.
(flfl ama aaffnda onemn, kl oekrb 310 CM DalfiOB mirni ttrankl brez otrok stanovanje 2—45 sob v sredini inesta. Stanovanja se najame takoj ali am avguttov termin. Fonudbc na ^Ol «.* aavaraa »Petoa«._________4866
Fa aftdf* izvrstno vpeljane lesne 1d-I Hlll dustrile  tičem druUboika đefeSem vaaj K 20.000, većega mt-sanke etroke  v vefjem obsegu.   Po-irodbe sa opr. Slov. Nar. pod .lem )&*&&*&.                         4905
IIB U TO se k troje odraslih ljudi. Ima pospremati tri sobe, liepo prati i gfeati, te malko zna« kuhati Po* nude a propisima svjedoibl i zahtje-Voa plače na tdvjettfka dra. ft. Sieeea-acadaa, Zagrtk_________________frffO
Proti a vo miodsi ori: Ssjz
Hka poDaitt dvovpretna kodja, kp moče« velik voz brek, velika izborno mo-2aa nova nepremoGJtva vozna plahta 6 krat 5 jn. velikocti ter Izborno lep krt-eea kooj lisjak za vprego in za jelo. Na preknpee *e ne oddaja. Ogled v sktadl-SOb Tomažlč, Marije Terezije ceste 2. Ljubljana.                                        4962
Mm fffe proti dobri nagradi ta? Um HaJ prt| ko mogoee. Naslov pri uprav. Slov. Nareda.                5088
Prtda» ttfo z fiHetm
Aamai« tor trf atev* a._______5080
Bfaia |8* m°&ko kolo, gramofon in rlittfl AC. harmonika. Ktaeastega aL Itev. 3t, priđiejt.                             5062
ŠinjiTff ma upi :ifn~
tuđi hrano. Nacdov pove upiavniStvo Slov. Naroda.                                 5077
IMIlfjl stani 14 let, zmofaa sloven-UCilaO, Sčine. hrvaš^lne. nemSOne in italijanSčinc išče meata kot učenka v trgovino v mestti ali na dežeii. Naslov pove uprav. Slov. Naroda             4W0
Kinu ftnmka 2 oseb "*• ***•
nUlM llldlld ?ia|t evetitvelno prazno sobo alt pa sprejme mest hli-nice za takoj. Naslov pove upr. Stov. Naroda,                     ____________4956
Mohlltffanfl tdlll iB kuhinjo i$Ce mir* ieHIBldUD 3DD na stranka 2 oseb proti dobri plači za takoj. Ponudbe pod .Mirna straatt/5M0a na upravništvo Stov. Naroda,                         5080
TSfSIril kAkoT ^*11 v* ■^••tev at ICmUji sprejneproti dobrema pUđlu v
tavanu Bistar, MaiMjaAa. ***** sova alat« ŠL 13                        4844
BiTHIAl SiS?-St
gozdov. Mesečaa plača 250 K hrana in stanovanje. Pismene pri>av* na .flr?atsaa etktaiflaa laaaa aaaak! tale Zagre%*.                                               5007
IB49 llllfni venije iiće sa tako) ali pozneie izkujenegt in zmotnega knfigovodjo. Obfiroejae pomidbe «aj se pošljejo na nprav. Sot. Naroda pod .C tJtm\_______________5050
fgh tnkaj tujoc 26 let aavf vradntk, Ul, želi zaaaatva z Inteligentno Slo-venko dobregm arcat katera zna čeSkl. Tozadevna pfsma s sliko at oaprpSa pod OUta Fraga/Mli' na upravnfftv« Sloveoskega Naroda.                    5053
Un effElftTH IHUflJa; dt kvfcar-
)a tu blagmjnt&rko za kavarno v Ro-gaSki STatini Predstavit ae pri Fraa ftaOom> Bari Je Terezde omU 1. U. aai. Nastop slulbe 15, maja 1919.       5054
tnŠSm aiiaaaiiak cnl •» 4v«nia nH Sallill]! oaebamm obojega spola do smrti in sicer eno ali dve sobi s kuhinjo. PlaCa po đoejovoro. Ponuđbe pod .!•?# wttt$BW na upravnistro Slov. Naroda.              5048
Rl8 fam toaheltt dat aom*mm*m* UR IfllR tranceifee avee n aM«-stear serievs qnl parie p^faiteaMflt* francaJz. Priere derepondre k: JOea n est conttant dana la vUT/mm w* aanv. Stovcatkega Kareaa,                          488t
Wm a tep* tti i£? \
primemo Solako izobrazbe* ▼ trgovino z mesanhn btafom in fteleznlno v v večjem prometnem trga. Meetov pove Tipravniitvo Slov. Nar.              5094
Koti aJ fttn jJflfcfH Mtl-
il Mol ntmHn lim par
mafn8 ^eake vrate za rm b9m9 motor je JHIIU la avtomobtta. — nadiaiilJL Seleatugava afca 8l____                 4273
TavavmB sa aia>vvaaia> maamjmnm)
Lampret ft Puki
v Soštanjti na Stajcntoem apnjema ?m dela te itroke r točno ta eeoo Uvrfitev. _______________4894_______________
Prn hnrabka tovarna za dektrKM todtsirOo 2agrtb
aa) aa\ ^a^a^Bta^ts^B) ^     aaj^^^^^^^^^^^^^^^^^    K^^k    ^^^^^&^^^H^^^^^^^^^^a^^^^k^^^^^      ^a^K^^^a^^^^a^^^^a^^^^^^^^^^^Aw    ^^^a^m^^^^^h     ^a^aa\
Prevzeroa orejenja elektriealh pogonov. VeUka zaloga etekfrtCnega pet-bora. Zažulje na veliko in malo. 3ped)amo ofje za mazanje elektrlenili strojev. TovarnlSko popravljanje električnih strojev. Temama lapeih
baterij »CROATlAc
U trajno in dobro službo
se sprejmejo mm takojftnji najartapi
2 amizarU xa modale, 4 ietoiMtrafaaiif 1 timtUf/rtM l#ira (Stnmaoher), 1 AistUeo sa Ut«  *•!•■•, 1 tol«s#toftUM.
Ponudbe se imajo poslati na:
„ S M E V",  tvornico stroiev v Bjelovaru.
I lunama u veliki I
IS- Andrija Golubić ?!
I                 Zagreb, JurMMttva uNca M.
I                 PRODAJE:
1   Vino beio in rdeče, staro in novo, moslavinsko, graiavitio.
I   Rum najboljše vrste do 40% jakosti,  fini aroma,   Slivovko
I   lansko   in   dveletno,   enkrat in  dvakrat    žgano,   do  40%
I   jakosti, od modrih bosanskih sliv, najboljšin občc. Vse na
I   vagone in tmnjših količinah, hitro in točno odprcmljanjc!
I   Posredujem za vsakovrstno nabavo živil, gospodarskih pro-
I       izvodov itd. — Zastopmlk u L|«MlMft la tkiUM
I    Ivan KožeU, TrteSka cesta Hir. 97-
PlMMfli na kslttai graičtai ali veleposeetvu. ZmoaM je beh je-ilkov ker je £e tlalit pri taldh Iju-deh. Dopiai na neetov: Ivaa ^eaae. niitaa ceeta at U IjaMJaaa.         4091
laltafMmil veSča •lovenskega In MUHUmiV nemikeeja jezika v govoru in p<eay1t aamostojna mof, am a*r«|aM mmm> Poaadbe z navtdbo »Uče na .aelml ineaeJ 14»  Uetgeae.'
ttrta) :;„r^.
crne, nogavlc ieaekih m aemrth te pocrni proda Tovarnttka aloga Šlvalnlh strojev. Josip PemHnc Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. blizu fran£Ucan*e«ge mejta aa veelo.
fnmflBjIka ^^nke, v ft«reJ§Ui le-fiPPRqlft Uh. ki le vei£a nemKine in f »ožnaetl rudi franeotane, iteeai k đeani 9 let n deklid 7 let Dobra hraaa m etaflovanje v h«( sHč« po 4o-fovmn. Dop*M na VtUm HoSodL Kolo-đvenlcl t estavrater, Čakovec. Med)rarar|e.
delavca
sin)« to. tlrttni.
drv Hi konatrolcd|elrega leaa. Natan-€ae potmdbe aa apiaiBiitem Slmrmn' afaga Naroda po6 Jja^all*>      4391
%#f«»i#Willl     IvJCA
SMhB nthM h orfpadkt svtč
kvpmf • p# Mlatiti teaval aaoU
J- Mopaft, iwfear,
Izvefbetaega ▼ veea ebOaaico ptearsi-ikfli poaUb. Naatop ffnfbe takoT -Plača po dogovora. Invalidi imalo predaost. Pomidbe |e vloziti aa gerea-itye meata tiHaeJ______________5072
- Tif^ub« -
kratkoća«* zfodbe, tptat Bml Peaia Najzabevsejte berflo aa aamske ia pe* roCene! Ceaa a poShlao  It S*»0. fe.
ft* m ▼
RemTOmbVK     emBllflmVmtt
fShl mmmfel Valed pomaaflauja Umm fMMI zneiiaaetali aka* deraVČno laobrađea oradnfk, td Je araft-boval S let izvui »vefe ebrnevine, tem potom sesnan*i *20do 90 ldao» pra-mofao rospodfCno prifetna funanjoali I a dotoega saataja ali aa mlado vde-vo brez otre* ▼ avrbo poznajae ze-altve- CeajMe daplaa, aa katerfa taj* neat aa jamCI aod akadearickao oastjo, naj te bUfOfOli potjat!^ oa apnvai* Stvo Slov« Nar* pod pFeeaa4 m llf^je^
JeT^ Breimpa fJ3
,jy m BtoT
||e laela vponatisa.- Dobi MVpJaa.
immi BaamnB* w ■fsaamjmm« pie>" iernova alka 7. — •trna • aeltnino • **—* ^2?* eeretujelo le proti poanjatvl imaka v wppmj| aH pa po
Ia graJMa* (Bdejiealt) ta Ke
^mm^mmmemmammmmmT              V^aVamamam1 amar mmaaem m*mv
i fotdao akadamlgao izobrazbe. Biti mora Jogeetovao ali vaaj Slepvaa. lia* etop alafte Omprei, drago po dogovora. Prednott večletna prakaa. Poaad-be opremljene a preplet aprUtva! Je Mtlatl pod Jfaiaaram/MCtM aa m>vav. Sov/Naroda.________________   Wl
Izkušeni
iniltlii
jajec
ki morejo  skupiti  vsak  teden ■ 50 ali več originalnih zabojev jajec,   naj  pošljejo   brzojavno in podrobno pismeno ponudbo
firmi
KOvjnnti i Komp.
OeJiak.
JPVINO
Nifn staro in novo vino pojtmernih ceft. Ifa« Offls« laroroa atj LHtaal                                     4B89
„Srna"
je zmeroiaa najcene|5e milo, ker je
naopolnejSe kakuvoatL Tvornica mila
inode lamao Vaem,Braa4- Poskus-
ni zaboji a 4Vt kg v sebi ne. 4980
M Z sfiiHh. nrMl
H BflHT, KBANJ.
RUM
iIHovko, vennot vteo, razna vina v lođili fino beio In Croo, »taro vino za stefcicttlce prodaja po ugodnih cenah mdke Br. ■otafcoildT MaMtau. magija Teieiale aoaaa U, (TtHaip
ass7_______________
■■■■1 fa avmaavai
Ia naše meje.
Pnajefeki Sleveaci eamaaja zvcafl Jage* tUftjL
Vtebafe atjajid goro j>r. Dinko Paea v Nerodecm ppee»tevmanre. Cetta 1 K 30 v. ČJttl dohodek je aameafen aol-
stw v zasedenem oscmljs. Neročvje ee v knjiganil   SdnfeBmefja«
akiaaaalaa zenrtbe radf, traži mlad rHNMH Intelfgentaa gospodin, Hrvat, oedožan rastavljen, tebsiCk) Oaovafk a etalnom državnom aamje-Meajav m lijepom »ntellgeotnom fen-ekom oeobom a dobi od 34 — 30 god aa ugodaim domom. Veito mlraaa po-teljeoo. Udovlec Imahi prednost. Diskrecija pottenjem sa|amcena> Cijenle-ae povode molim slati do četvrdka 13 ov. mj. Ql prftog fotograflte, kofe ae vrača natrag aa največom tajnoičo. Anonimno to ne prima. Dopiao nt uprava Hsta pod Sata aedaCaest>   M78
milo sa pnife
1 mlogmm K 10*- Pri aaročbl 1 ikrtafJco oteti 3 m pol kg K »-franko. Po P^vset)« poWlJa zavod zm ekapovt ■• Jam)ert Zagraa« lsw Petrmj-am at I/R Obenem s oafoflbo Je poslati polovfGo Iznosa.
ti& i iEia?t3f
oslr. zid. akerdaota aa deta v t|nb-tfaai ali Trbovllah. Za brano m ata-aovanjt Je preakrbljeno, Zgtastfl ta Je osebno ali pismeno pri Stavbenl tvrd itea ogna> ijmw|Bee« vreocqefe aa» fcret>m,C__________________5057
IdobrotvobnF
dJehiK   boli   otliale,  oarept)vte oevjoiujet oiMJ^Je ta kot vana. oteirHna. omečlna i čireva Oatad vplrvflk PeUam
Bita fluid
• eVeeerokib rtl 2 epedfalaHi boce 19 krma. Probavu poapjeStija, sto-lica ma4tt)a te kot tVu Sdudač* nlb neprevilnostt aajbrte djeluje Peflerovesabarba-fore
Eka-krogljict
6 nsfljfc K »S0. enmo previ pri le* kantari« EffEfl T. muk      ataMea,   i Eha   trg   at.   SMl Ovoj  ln_ poitartoa   } ee pfiiecaBsvs po* eaket aH aajceaefe kommr vec totej kdo aareo obeaem, več prihrani              IV
r       i
U Milili u BU4! ^1
I             ropet otvorjen!             |
I   Vljodno nazaafljam, da tem   1 I                     prevrei                    I
HMftnprtnlhii
kjer   bodem   poskrbel   cenj.
gostom   2   dobro   pijaco ter
okosnimi mrzli ml in gorki ml
jedili. Za prenoCišča in biva-
I    nje v seziji so na razpolago    I
I    lep« sobe po zmernih cenah.    1
I       Priporočam se za mnoge-   I
1  brojni obisk z vsem spošto-   f
% vanjem                                    m
A                M. Keriltelk.       Mm
IfA           Mi« 4olc«lctel imuiHtr f   M
™              JKm. «•■■• t IJifeUnL      WI
DpaHaji u lipRiu izkazaice, ki se iiiii uiala pfflažtn
Sjedinjeni paromlini 8. 8. u gjdovarn. f -Ji Srbeiico, hraste, lišaje aT_ %
■    odstrani prav naglo dr. Plesch-a izvir. postav, varova no „SKABA-    H
■    VOni"*- ta¥"iP- Pbpolnoma brez duha  in ne maže.  Poskusni    ^m
■             lon£ek K 3*—. veiiki K 5*—, porcija za rodbino K 12*—.            ■
I   ------Dr. & HtsdTs Krantn-Apotheke (6y0r), Raab Ogrsko. =^   ■
M   Zaloga za Ljubijano In okolico: Lekarma ^pH mtotam feienn".    ■
■                                       MvAllesm, MaHlU trg.                      5958   ■
■         mmj- pozor na varstveno znamko 9VSKABAFOKM" "fmaj        ^H
! SUETLH !
tatorilo.  iaralco, elektrotehnlćnl predmeti,  (izdelek svetovne slovanske tvornice) Generalna reprezentanca za en groš v kraljestvu SHS
JANKO POGACAR, ZAGREB,  m2
Začaano Ljubljana,                                             lllraka ullea at. 29/1.
Jamamamamamamamammmammammmammmmmmmaaaa^^a^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Bmm^
aml^^^                                 ----------------^^^^^—i
BaaaaammmmmBBaaammmaBaaaamamamamamamamm ^^^BammmwJama»w*amma«mmmmmm^a^^^^«^™^^^^^^^^"^^^^™                  ^^^^^^^H
I tw.,.. j. DAVID & drug Tr»o»'"a I
I                                  SU«, ivica                                  I
I = Izvoz za Srbijo, Hrvatsko in Slovenijo. = I
I    Čipke, vetenlne, trakovi za čevlje, nogavice, čevljl, robei, gumbi za-    I
■    klopaild. kotoniiM, Čokolada, milo, olje,   Čaj, hrantlne konzerve itd.    ■ I    oo ugodnih cenah. — Brzojtral naslof: ■Difis". — Telefei •&—95. —    ■
■    rataltl, rseUtai ia Jelavai, se ittejo portođi, kjer se tvrdka a! zastopaaa.    1
vmjaaBH^aia^a^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Ba/
Hrvatska eskinilia laika
Podrstnioa w Vinkowoih (Slavonija)
(■Ml V kpeU amVlNl VB>                   MnUa: kQaX PlMtji II Umi.
Baammks ajMrvmjaai X •©!■•©*■•■■—   ajaiar*a K lajaoa^ooo"—-
Opfavlja vse bantea posla najknlantneje, — Posreduje našemu poslovnemu svetu pri nakupe In prodaji vsekovrstoesja blaga kakor v Vinkovcib tako po vaaj Slavoaip. Ne falio daje točne In obšlrne neobvezne |infonnaclje glede
trga m cen.
^■mmma^ammmaaaamamamaaaaammmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmk
■                              Woloiryovlna                              ■
I    Isidora Sthollera sin    I
I                       Zagre»b, Vlasatm mU SI.                      I
■                II..J!   tvol« bogato amtaoSBt: smtrtnakfli tveC, Ive4-                I
■                  JIIIOI   akm vzigallc ftvepla (FkirlatelU dvostroko ran-                ■ I              I ariraae)  amuaen maadljev namlznegs olje, Hmon,  fos&v                 ■
■              I                   popra, kave, eafam sljlv» metel Itd                                ■
mm                         I    P^aaam)   aaammamaVJaaam I                                       ZAaa>ftaM0Almam Amammmmtmaa    ■                        B
Kfa                       m    ajpmmaammr   ammmjrmmi m                                    aiai^ ■^v^rv^aj^^^ ^^^^^^^r^^^^^m     m                      h
Razpis službe ravnatelja
zveze   denarnlh   zavodov.
Pri ItmI iiuiffaiiTi *mwš&w fenllestfM ULS. v la-arjJsfji te ima popolniti mesto vodilncga ravuuMla ta it n»-
n avatelka. Razpit sluibe ]e bil objavljen t lagrebških urad-Inih »Narodnih Novinah* t sređof 7. maja t L Želi »e, da Je vo-đflni ravnatelj juridično iiobraicn, vsekakor pa, da se razume na narodno—gospodarska vpraianja. Ponnđbe ae Imajo poslati .8a> vm w&rtmath mini kralltatra UMM. t Safrelm do It, t mv__________________________________________5075
~^Bmmmiiamam~a^Bmammmmmmmmmmammmmmmmmaa^^a^^a^^a^a^a^aa^ammmmmmmmmmj
\f                     TTTHTT"                   ^l
LEOPOLD FON
I                 MUBUaiw, rrmw tro &                 I
I       priporoča cenj. odjemalcem
I     prlstno aviojako maat po 54 K, slanino po 32 K,
I     kakor tuđi dobro staro in novo vino v sodih in
■     ateklenioah, rasnih vrst likerjev, slivovko, rum I                     ter razno špecerijsko blago
I   ------   po najnižjih cenah.            1
Razpis
sloi Mia secilskega Maika
za prosekturo in mrtvašnico deiclnc bolnice v Ljubljani s sistemi-ziranimi dohodki deželnih služabnikov in draginjsko doklado.
Služba je provizorna. Po dveletnera zadovoljivem službovanjt se bo kompetentni oblasti predlagala stalna namestitev.
V  času provizomega službovanja v prvih  dveh letih velja zt obojestransko odpoved štirinajstdnevni rok.
V  smislu službenih določil za deželne služabnike prosilec ne srne biti manj kakor 25 let in ne več kakor 35 let star.
Prošnje, katerim je priložiti dokazilo telesne sposobnosti, roj stni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo in spričevalo o nrav nosti, nadalje izkaz o dosedanjem službovanju, naj se vlože oseb no pri upraviteljstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani dc 25. maja 1919.
'ta. UM. dabrotlcl&ili zaaod&s vKMm