MAJ 1976 ŠTAFETA MLADOSTI Te dni prihaja k nam štafetna palica, ki z več tisoč kilometrov dolge poti nosi pozdrave predsedniku republike - Josipu Brozu Titu. Mladi jo že skoraj dva meseca nosimo iz kraja v kraj, vsepovsod dodajamo nove želje in čestite predsedniku ob njegovem rojstnem dnevu. Ponesli jo bomo skozi mnoge kraje, kjer zadnja leta ni »tekla«, obiskali z njo vrstnike in jo vsepovsod sprejeli s kulturnimi, športnimi in drugimi mladinskimi prireditvami. Tako, kot že dolgo vrsto let nazaj. Le da bomo letos temu slavju, praznovanju meseca mladosti, ki bo v Sloveniji potekalo od konca aprila pa vse do konca junija, dodali še eno pomembno sporočilo sedanjega mladega rodu starejšim generacijam. Proslavili bomo obletnico mladinskih delovnih akcij, 30-letnico mladinskih delovnih brigad na progi Brčko — B ano viči, obletnico mladinskega udarniškega dela. Brigadirji lanskih zveznih akcij in veterani s prvih zveznih delovnih akcij in mnogi mladinski aktivisti so 1. aprila, na dan mladinskih delovnih brigad, pospremili zvezno štafeto mladosti, ki je krenila na pot iz brigadirskega Brčkega. Prav tako bo štafeta letos posebej obiskala vsa delovišča zveznih mladinskih delovnih akcij, v Sloveniji pa tudi nekaterih republiških. In kako gre v Hrastniku štafeta mladosti? Štafeta mladosti prispe v revir- je v torek, 11. 5. 76. Hrastniški mladinci jo sprejmejo od mladih Trboveljčanov pri TET in jo nato odnesemo skozi proizvodne obrate steklarne Hrastnik. Zvezno štafeto mladosti bomo ponesli skozi steklarno okrog pol dvanajstih, nato jo bomo oddali mladim iz TKI, ki jo bodo prav tako nesli skozi svojo tovarno. Štafeta mladosti bo nato krenila do Doma družbenopolitičnih organizacij, kjer bo tudi centralna proslava ob priliki sprejema. Štafeto bomo nato zopet odnesli do TET in jo predali trboveljskim mladincem, da bo nadaljevala svojo pot po Sloveniji. In katere so ostale okvirne aktivnosti v okviru meseca mladosti? 30. 4. 1976 ob 20.00. Na vseh u-staljenih mestih kresovanja s kulturnimi programi v počastitev tega praznika. 5. 5. 76 sprejem kurirčkove pošte ob 12.00 pri OŠ Borisa Pusta na Dolu. Ob 16.00 pri OŠ F. Kozarja na Rudniku. 8. 5. 76 Revirsko srečanje brigadirjev ob 30-letnici MDB srečanje ob 17.00 na rokometnem stadionu, prižiganje kresov ob 20.00 na določenih mestih. 11. 5, 76 sprejem štafete mladosti ob 11.10 pri domu družbenopolitičnih organizacij pri križišču. 15. 5. 1976 tekmovanja med OO ZSMS v namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, šahu (turnir). 22. 5. 1976 manifestativni prikaz športne dejavnosti, manife-NIK 76« na stadionu na Rudniku, stativni shod mladine »HRAST-30. 5. 1976 pohod »Po mejnikih revolucije« Poleg tega se mladi iz steklarne Hrastnik v okviru aktivnosti v mesecu mladosti 22. 5 odpravljamo na srečanje mladih slovenskih steklarjev, ki ga organizira mia- NEKAJ BESED Predsedstvo KS ZSM Steklarna je na svoji zadnji seji, ki je bila sklicana v torek 20. aprila 1976 obravnavalo predloženo gradivo, ki se je nanašalo na organizacijo plesnega venčka in s tem zadolžilo posamezne mladince, da to prireditev najbolje pripravijo, zavedajoč se, da je plesni venček v zadnjem obdobju postal poslastica zabave željnih Hrastničanov in zato ne smemo izneveriti njihovega zaupanja. Pod drugo točko dnevnega reda sm,o obravnavali plan praznovanja meseca mladosti. Iz razprave je bilo razvidno, da bo letošnje praznovanje posvečeno obletnici mladinskih delovnih brigad in zato KS predlaga, da vse mladinske organizacije v tovarni organizirajo lokalne delovne akcije s poudarkom »očistimo svoje okolje«. In pa seveda primerno okrasijo svoje delovne prostore tako za 1. maj kakor tudi ostale dni v mesecu mladosti. Zelo razveseljivo pa je vseka- dina iz steklarne Boris Kidrič v Rogaški Slatini. Na tem srečanju se bomo mladi iz slovenskih steklarn srečali v nekaterih šport-' nih panogah, hkrati pa bo organiziran tudi razgovor z mladimi udeleženci tega srečanja. O tem srečanju bodo mladi v našem kolektivu še naknadno in pravočasno obveščeni. ab. D ZADNJI SEJI kor tudi to, da bomo prav v mesecu mladosti priča prvemu srečanju steklarske mladine Slovenije, ki bo v soboto, dne 22. maja v Rogaški Slatini. Organizator tega srečanja je mladina iz Steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini! Vsem je prav dobro znano, da so področja kot je šport, kultura, zabava, področja, kjer mladi najhitreje najdejo skupno besedo. V ta namen je pripravljalni odbor pripravil pester program, tako da upamo in želimo hkrati, da bo tisti dan v mestu mineralne vode res zavrelo. Zamašek na to steklenico pa bo dal ansambel mladih brusilcev iz Kozjega, ki bo vse udeležence zabaval v pozne ure. Za zaključek tega poročila naj kot sekretar KS ZSM Steklarna Hrastnik zaželim vsem mladim v Steklarni čim lepši mesec mladosti in da bi ga vsi delovni ljudje najprijetneje zaključili. Boris Volaj Na svečani tribuni 1. MAJ Besedi, ki sta se mi globoko prirastli v zavest, toda malo kdaj se vprašam, kaj 1. maj v resnici je, da je do tega praznika v resnici prišlo. Nekoč, in tega ni še tako dolgo, je bilo to praznovanje namenjeno delavcem, imelo je konkretne cilje in premike v delavčevem življenju, ki tisti čas ni bilo lahko, danes je več ali manj stvar spomina ali opomin na mednarodno delavsko solidarnost. V zgodovini velja 1. maj za mednarodni praznik dela, za dan solidarnosti proletariata. Zgodovinsko je praznovanje vezano na štrajk proletariata v Ameriki, ki se je močno razmahnilo in v o-semdesetih letih prejšnjega stoletja prav na 1. maj leta 1886 doseglo svoj vrhunec, ko je v Chicagu štrajkalo štiridesettisoč delavcev. Na mitingu so delavski voditelji razložili program in zahteve gibanja, ki so se v kasnejšem obdobju v zgodovini preimenovale kot zahteve »po treh osmicah« osem ur dela, osem ur počitka in osem ur kulturnega izobraževanja. Stavka se ni srečno končala, namreč prišlo je do krvavega spopada, v katerem je bilo več ljudi ubitih in veliko število ranjenih. Pet voditeljev so nato na najbolj nesodni obravnavi, kar jih pomnijo ZDA, obsodili na smrt, tri na dolgo ječo. Na I. kongresu Druge internacionale leta 1889 so se predstavniki delavskih organizacij in gibanj širom sveta odločili, da ta krvati dan, a vendar tako pomemben za delavsko gibanje, proslavijo v svetovnem merilu. Ta dan je bil dan mednarodne delavske solidarnosti, ta dan so delavski predstavniki pisali svojim vladam in zahtevali svoje pravice. V tem smislu se prvi maj slavi vse od leta 1890 dalje tudi kot dan svetovne proletarske solidarnosti. In ko mi po glavi rojijo vsi ti dogodki, mi nehote stopi pred oči Prežihova črtica 1. maj. Prav ta spis mi približa praznovanje kot nekaj velikega, pomembnega in predvsem pogumnega za tiste čase, kot dogodek, v katerem so ljudje pozabili na vsakodnevne brige, težave in z zavestjo odhajali v bližnji letoviški kraj, z vsem nečloveškim ravnanjem prepovedano, da z veseljem v srcu praznujejo 1. maj. Tako je bilo tudi tiste sončne^ nedelje, ko jemladi Voranc pasel ovce in ko mu je prišla naproti mlada delavska deklica in mu poklonila rdeč nagelj. V njem se je nekaj premaknilo, obdala ga je zavest o dnevu, ki nekaj velikega pomeni, v njem je zrastlo spoštovanje do delavcev v dolini. Pri nas so 1. maj proslavljali že leta 1890, se pravi takoj po zasedanju II. internacionale. Proslavljali so ga predvsem Slovenski in Hrvaški delavci. Počasi, a vendar vztrajno, so te proslave prebujale srca vseh zatiranih, katerih zavest se je premikala od zahtev »po treh osmicah«, po specifičnih zahtevah, to je zahtev splošne, družbene in socialne pomembnosti. Čeprav je vsako praznovanje X. maja pomenilo hud spopad z oblastjo, streljanje, zatiranje, tudi zapor, so se mitingi, povorke, vsako leto stopnjevali. Iz leta v leto je bilo vse več rdečih zastav, delavci so vse bolj pogumno dvigovali glavo, svoj glas in se bodrili s petjem revolucionarnih pesmi in godbo. Pri vsem tem pa ne smemo po- Na sejah predsedstva so bili mladi seznanjeni o dosedanjem delu predsedstva in o nadaljnjih akcijah, ki jih naj bi čimbolj e izvedli. Prisotni so bili seznanjeni, če so bili sklepi s prejšnjih sestankov v celoti ali le deloma izvedeni ali pa sploh niso bili u-poštevani. In sedaj naj se vprašamo ali je bilo dosedanje delo mladine Steklarne Hrastnik oz. mladinske organizacije koristno in plodno, ali je bilo le brezplodno in brezciljno. Da, lahko rečemo, da je bilo dosedanje delo u-spešno. Mogoče bi bilo lahko še bolje, vendar opažamo, da je zainteresiranost mladih za delo premajhna, kajti udeležba na raznih sestankih je premajhna. Na njih vedno srečujemo iste, maloštevilne obraze. Kaj je vzrok temu, ni povsem jasno!! Upamo, da v bodoče naši mladinci ne bodo ostali le egalni, brezbrižni, ampak da bodo začeli bolj sodelovati pri delu. Nikar naj vas ne skrbi, kajti ta prispevek oz. to poročilo se ne bo končalo kot kritika glede u-deležbe na različnih sejah in sestankih. Naj vas seznanimo vsaj preko časopisa, kaj se dogaja v naši mladinski organizaciji, čeprav je bilo že vse bolj ali manj obširno napisano v našem glasilu. Torej na kratko! Kot prvo naj omenim »odlično« izpeljano programsko konferenco, ki je bila sklicana 31. 1. 1976 ob 16. uri. Še enkrat je treba o-meniti, da je bilo na konferenci ugotovljeno, da so le nekatere OO držale obljube in da vestno izpolnjujejo svoje naloge medtem so druge kljub opozorilom in svojim obljubam še vedno ostale pri tistem pri čemer so začele. Na konferenci je bila pohvaljena tudi uspešno organizirana in izpeljana delovna akcija očiščevanja okolja steklarne in novih skladiščnih prostorov v Podkraju. Akcija je res uspela in upamo, da bo odziv mladih v nadaljnjih podobnih akcijah večji. Poleg te akcije sta bila organizirana tudi dva plesna tečaja in za zaključek plesni venček, ki je navdušil staro in mlado. Mladi so imeli tudi priliko se odpeljati na enodnevni izlet v Bohinj, ki ga je prav tako organizirala mladinska organizacija. Skozi vse obdobje pa je tekla akcija evidentiranja članov ZSMS po OO v OZD Steklarne Hrastnik. Še in še bi lahko naštevali, to obdobje je že za nami! Kaj pa smo storili v teh nekaj mesecih novega leta? 21. februarja je bil posvet mladih steklarjev iz vseh slovenskih steklarn v steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini. Pogovor je predvsem temeljil še na večjem sodelovanju mladinskih organizacijah, ki delujejo v steklarnah. zabiti na veliko vlogo KP, ki je s svojim zanosom odigrala organizacijsko, vezno in pa tudi vodilno preobrazbo delavskega razreda, pa čeprav je ustvarjala v ilegali. To so zelo občutili takratni industrialci, izkoriščevalci našega človeka. Kajti delavska e-notnost, tako so se povezovale množice v borbi za svoje pravice, so si dovolili vzeti njihove. pra- Sodelovali naj bi na športnem, zabavnem in kulturnem področju. Tudi naša delegacija se je odpravila na ta posvet. Koordinacijski svet ZSMS Steklarne Hrastnik je takoj začel pripravljati ponovno srečanje mladih iz steklarn širom Slovenije. Tudi na tem posvetu so govorili o še večjem in tesnejšem povezovanju. Dogovorili so se celo o tem, da bodo organizirali kviz, katerega tema bo samoupravlj anj e. 22. maja pa bo ponovno srečanje v Rogaški Slatini. Takrat se bodo ekipe iz posameznih steklarn pomerile v nekaterih športnih disciplinah. Tudi letos smo že v začetku, leta organizirali plesne vaje pod vodstvom tov. Gornika in kot vedno smo za konec pripravili plesni valček^. ki je v celoti uspel. V soboto, 24. 4. 76 dopoldne se je v Ljubljani sestal na svoji redni 8. seji Center za mladinske delovne akcije. Na tej pomembni seji so bila sprejeta pravila MDA v SR Sloveniji, dogovorili so se o udeležbi dveh slovenskih brigad na zveznih akcijah v SR Makedoniji in o osrednjem republiškem srečanju brigadirjev, ki bo v Kočevju 5. 6. ob priliki otvoritve MDA Suha krajina 76. Pregledali so tudi potek priprav na letošnje akcije in se dogovorili o sklicu skupščin akcij. Posredovali so informacijo o podpisu družbenega dogovora o MDA ter sporazuma za leto 76 in sporazumov v občinah ter dali precejšen poudarek brigadam, ki se bodo udeležile akcij v drugih republikah. Podan je bil tudi predlog za vodstvo akcij, o katerem bo razpravljalo predsedstvo republiške konfrenče ZSMS na svoji naslednji seji. Za vodstva akcij so predlagani tudi naslednji mladinci iz revirjev: Beber Ivan iz Trbovelj kot namestnik za delovišče na eni izmed akcij, Skobe Matej iz vice in tako organizirani nastopili v pogumen in korenit spopad s fašizmom in nacizmom. V današnji socialistični federativni Jugoslaviji praznujemo 1. maj kot državni praznik, praznik vseh delovnih ljudi. Zavedam pa se še tudi tega, da po vsem svetu ta dan ne praznujejo kakor mi, am-pak z bojaznijo in strahom pred zatiranjem. BORIS VOLAJ Omeniti moram tudi veliko akcijo, ki se je začela pred dvema mesecema, in sicer zavzeli smo se, da ustanovimo foto sekcijo ZSMS Steklarne Hrastnik. Teoretični tečaj je že mimo in zainteresirani smo bili seznanjeni vsaj malo s fotografijo in umetnostjo nastajanja same fotografije. Zaenkrat še nimamo ustreznega prostora, zato s praktičnim delom še ne moremo pričeti. Naša foto sekcija Steklarne Hrastnik naj bi delovala v okviru foto-kino -kluba-Hrastnik. Upamo, da bomo lahko kmalu začeli z nadaljnjim delom. Na kratko sem orisala akcije in naloge, ki jih izvaja ali pa jih bo še izvedlo predsedstvo naše mladinske o rganizacije. Mici Hrastnika je predlagan kot namestnik za naselje na MDA Kož-bana 76, Tone Bezgovšek iz Hrastnika (sicer tudi eden izmed najaktivnejših mladincev v steklarni Hrastnik) pa je predlagan kot namestnik za delovišče na MDA Slovenske gorice 76. ab. PRIZNANJA MLADIM DRUŽBENIM DELAVCEM IN MENTORJEM Ob dnevu mladosti podeli predsedstvo občinske konference ZSMS Hrastnik 12 priznanj mladim družbenim delavcem. Namenjena so mladim družbenim delavcem, ki delajo na različnih področjih dejavnosti in ustvarjalnosti mladih v ZSMS, samoupravnih organih, organih družbenopolitičnih skupnosti, v splošnem ljudskem odporu in v vseh organizacijah in društvih, ki vključujejo mlade. Prav tako podeli predsedstvo občinske konference ZSMS Hrastnik ob tej svečani priliki 6 priznanj najprizadevnejšim strokovnim in družbenopolitičnim delavcem, ki kot mentorji delajo z mladino na različnih področjih njenega delovanja. Priznanja so namenjena tovarišem in tovarišicam, ki so z večletnim mentorstvom dosegli izredne uspehe pri oblikovanju socialistične osebnosti mladega človeka. Prispele predloge za podelitev priznanj bo na svoji seji obravnavalo predsedstvo OK ZSMS Hrastnik, priznanja pa bodo podeljena na centralni proslavi ob dnevu mladosti. 0 DELU PREDSEDSTVA KS ZSMS STEKLARNE ab SE NEKAJ O MLADINSKI DELOVNI BRIGADI Verjetno ste pred časom -že o-pazili po Hrastniku kakor tudi v tovarni plakate, ki vas vabijo, da se udeležite mladinskih delovnih akcij. O njih smo pisali tudi v prejšnjih številkah našega glasila. Vendar so nastale nekatere manjše spremembe oz. dopolnila v zvezi z akcijami. No, pa poglejmo dopolnjen razrez udeležbe mladih iz revirjev na letošnjih mladinskih delovnih akcijah. c) Zvezna akcija Plačkovica 76: sodelujemo v prvi izmeni v času od 13. 6. do 11. 7. Brigado na tej akciji bodo sestavljali brigadirji iz vse Slovenije. d) Republiška akcija KOŽBA-NA 76 (Goriška brda), na akciji sodelujemo v brigadi RDEČI REVIRJI, ki jo sestavljajo brigadirji iz treh revirskih občin, sodelujemo pa v IV. izmeni od 8. do 29. 8. V brigadirskem naselju a) Zvezna akcija KOZJANSKO 76: sodelujemo v 1. izmeni od 6. do 27. 6. Na akciji sodeluje BRIGADA BRATSKIH‘MEST, ki jo bodo sestavljali brigadirji iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika ter brigadirji iz pobratenih mest A-leksinca, Lazarevca in Raške. b) Zvezna akcija DERDAP 76: sodelujemo v III. izmeni v mesecu avgustu. Na akciji sodelujemo v brigadi z pobratenim mestom Raško. e) Republiška akcija SLOVENSKE GORICE 76: Na akciji sodelujemo v III. izmeni od 18. 8. do 8. 9. v brigadi RDEČI REVIRJI, ki jo sestavljajo brigadirji iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Mladinci, mladinke! Še je čas, da se pri predsednikih vaših OO ZSMS prijavite za sodelovanje v kateri izmed naštetih brigad. Pohitite s prijavami! Pomen mladinskega kluba Izgubljali bi čas in besede brez potrebe, če bi se v uvodu tega sestavka lotili dokazovanja, kako je mladinski klub enakopraven dejavnik v celotni organiziranosti ZSM, in kako je klub sestavni del sil, ki uresničuje in omogoča izvajanje programa ZSM. Namreč, jaz menim, da je to prvobitna stvar vseh zdravih družbenih prizadevanj in pa seveda, koliko se družba sama po sebi zaveda in kolikor svobodnejša ta družba je. Zato je bil iniciativni odbor na vse te dejavnike do dobra pripravljen, saj je bilo glavno načelo teh ljudi, da je klub v naši občini zelo pogrešan. Že v samem začetku smo naleteli na oviro. Prostori v katerih naj bi klub deloval so bili zelo slabo vzdrževani, kar je bilo delo nekaterih posameznikov, ki so bili zadolženi iz strani ÖK, da te prostore držijo v zadovoljivem stanju. Iniciativni odbor je k delu pristopil z dokaj veliko mero optimizma, saj smo delo končali v ca. 14 dneh. Osnovna materialna sredstva nam je nudila OK tako, da v tej smeri ni bilo ovir. Danes po dveh mesecih od kar je klub 67 zopet odprt pa lahko ugotovimo sledeče : Mladinski klub se vse bolj u-veljavlja kot način dela, kjer mladi iz OO uveljavljajo svoje stvaritve kakor tudi udejstvovanje vseh kolektivnih članov ZSM. Glede na to, da se mladinski klub, po svoji funkciji in strukturi razlikuje od ostalih oblik, kjer se mladi združujejo. Zato strmimo, da bi bil naš program zasnovan na taki osnovi, da bi ugodili tako potrebam posameznikov kakor tudi družbenim interesom. Namreč Mladinski klub za razliko od ostalih oblik združevanja mladih nima v naprej postavljeno organizacijsko shemo. Prav zato terjamo od vsakega obiskovalca veliko mero aktivnega sodelovanja. Kajti generacije, ki so vodile klub nekaj let nazaj (1971) niso postavljale predvsem dejstvo, da preveč načrtujejo le klub in ne dejavnost v njem, da ne poznamo želja in resničnih potreb sovrstnikov, ker ustvarjamo ali merimo samo želje, ki jih izpostavljajo. Zato smo se na volilni in programski seji dogovorili o dejavnostih, ki naj bi omogočile, da bo klubsko življenje postalo zanimivo za vse mlade ljudi v naši občini. Seznam, ki bo naveden hi razdeljen na področja in to namenoma, saj je večina teh oblik po svoji uporabnosti sprjemljiva za vsa področja. Področja prosta dogajanja v klubu. V tem so zajeta vsa dogajanja in oblike razvedrila s katerimi se mlad človek neposredno srečuje pri obiskovanju kluba. Aktualni dogodki seznanjajo mladega človeka o trenutnih zunanjepolitičnih premikih, razgovori, ki zajemajo področje televizije, filma, dogodki iz športnih terenov itd. Pogovori z znanimi osebnostmi. Organizirani skupni izleti ali ogledi razstav, proslav, likovnih razstav, sejmov in podobno. Uprizoritev javnih oddaj, v katerih sodelujejo mladi in se na ta način predstavijo širšemu občinstvu in nazadnje tudi razna interna praznovanja, kot so sprejem v ZK, diplome, mature. To je bilo nanešeno nekaj akcij, s katerimi se je vodstvo kluba strinjalo in jih želi v svojem u-spešnem delu tudi uresničiti. NAŠA BESEDA 76 Po nekaj letih je bila v naši občini zopet organizirana akcija kulturnega značaja »Naša beseda 76«, ki jo je organizirala Občinska konferenca ZSMS ob sodelovanju občinske ZKPO in Kulturne skupnosti Hrastnik. Celotna akcija je republiškega značaja, saj potekajo podobne prireditve v skoraj vseh slovenskih občinah. Na osnovi števila prijav je bil organiziran kulturni teden »Naša beseda 76«, s katerim smo se neposredno vključili v proslavljanje 100-letnice rojstva velikega slovenskega pisatelja in dramatika Ivana Cankarja. Akcija NAŠA BESEDA 76 ni bilo klasično tekmovanje prijavljenih ekip oz. skupin, temveč pomeni pregled in oceno uprizoritvenih in kulturnovzgojnih dosežkov mladinskih in pionirskih gledaliških skupin, klubov, recitatorskih, literarnih krožkov, dosežkov plesno-baletnih skupin, ki so seveda amaterskega značaja. Osnovni namen akcije pa je bil predvsem v naslednjem: — poglabljanje zanimanja med mladino in širšim krogom občanov za slovensko besedo, gledališko in plesno-baletno ustvarjalnost; — izboljšanje in angažiranost repertoarne politike in uprizoritvenih ravni mladinskih in pionirskih skupin ter skupin, ki realizirajo kulturnovzgojne prireditve; — poživljanje in vsebinsko u-smerjanje dejavnosti na področju gledališke, plesno-baletne in o-stale kulturne vzgoje mladega rodu; — bogatenje dela recitatorskih in literarnih krožkov; — vzpodbujanje mladinskih gledaliških skupin in klubov, da bi v svoje programe vnesli kulturnovzgojne in angažirane prire-. ditve ; — predstavljanje slovenski javnosti najboljših uprizoritvenih dosežkov in seveda podeljevanje simboličnih priznanj za najboljše stvaritve. Pogoje za sodelovanje v tej akciji so izpolnjevale vse tiste skupine, v katerih deluje večina mladih, ki niso starejši od 27 let. Število prijavljenih skupin pa pogojuje dejstvo, da na celotnem kulturnem področju ni v večji' meri čutiti prisotnost mladega človeka in da bomo morali v prihodnje posvetiti veliko več pozornosti prav na tem področju, saj vemo, da nas kultura kot takšna spremlja iz dneva v dan v takšni ali drugačni obliki. Pa poglejmo, kdo se nam je predstavil v kulturnem tednu NAŠA BESEDA 76, ki je potekal od 2. 4. do 9. 4. 76. Petek, prvi dan kulturnega tedna je bil neposredno posvečen našemu velikemu pisatelju in dramatiku Ivanu Cankarju. V prvem delu so sodelovali člani KD Mladost iz OŠ B. Pusta Dol, potem je bil nastop baletnega oddelka glasbene šole Hrastnik, v drugem delu pa so se predstavili člani KD Mladost iz OŠ F. Kozarja Hrastnik. V drugem dnevu kulturnega tedna, to je bilo v ponedeljek, 6. 4. ob 16.00 so se člani mladinskega oddelka dramske skupine Svoboda I. Hrastnik predstavili občinstvu z delom Marjane Beline — Užaljeni medvedek. V torek, 6. 4. so člani OO ZSMS in Prosvetnega društva Prapretno nastopili v komediji Poročil sem se s svojo ženo. Zadnji dan kulturnega tedna NAŠA BESEDA 76, to je v petek, 9. 4. se je predstavila dramska skupina Svobode I. Zaigrali so reprizo komedije Toneta Partljiča — Tolmun in kamen. Ob zaključku prireditve je strokovna komisija, ki je bila imenovana s strani organizatorjev in si je ogledala vse predstave objavila rezultate te akcije. Na področno tekmovanje se je uvrstila dramska skupina Svobode I. ab. Brigadirji, brigadirke ! Z Ob 30-letnici mladinskih delovnih brigad v Jugoslaviji t je izšla velika plošča s petnajstimi brigadirskimi pesmimi. ♦ Plošča stane 44,10 din, naročite pa jo lahko na naslov: { Produkcija gramofonskih plošč RTB $ Makedonska 21/1, prodajni sektor ♦ 11000 BEOGRAD t »gramofonska plošča LP 2435« f »da nam živi, živi rad« INFORMACIJA O GLASBENI MLADINI Glasbena mladina Slovenije, kolektivni član ZSMS v okviru SZDL, je član Muzičke omladine Jugoslavije in obenem član Mednarodne organizacije Glasbene mladine (FIJM). Glasbena mladina je družbeno in vzgojnoizobra-ževalna organizacija, ki s svojo dejavnostjo prispeva k skupnemu razvoju kulture in socialističnih odnosov ter vpliva na estetsko in kulturno vzgojo mladih samo-upravljalcev. Naloge Glasbene mladine so razvijati kulturno in še posebno glasbeno življenje in ustvarjalnost mladih, ostriti moralno in umetniško presojo glasbenih in drugih del in se zavzemati za uresničevanje kulturnih želja in potreb svojih članov in okolja, v katerem živi-jo in delajo. Glasbena mladina organizira kulturne in umetniške dejavnosti — animirane koncerte, srečanja, tekmovanja, festivale in podobne manifestacije, snuje klube, aktive, društva in ansamble. Poleg tega podpira izmenjavo izkušenj svojih članov v republiškem, medrepubliškem in mednarodnem okviru. V tem smislu organizira sodelovanje svojih članov v mednarodnem kampu v istrskem Grožnjanu in v inozemskih glasbenih kampih. Glasbena mladina Slovenije ima lastno izdajateljsko dejavnost, v katere okvir sodi časopis GLASBENA MLADINA, ki izhaja že šesto leto in si je v tem času pridobil krog bralcev, ki presega številko 14.000. To glasilo, ki izide šestkrat na leto, poroča o delu in uspehih organizacije Glasbene mladine, obvešča o dogodkih iz glasbenega življenja, zasleduje vidnejše zanimi-vsti glasbe pri nas in na tujem, prinaša podatke o glasbenih u-stvarjalcih in poustvarjalcih, o-cenjuje nove plošče in glasbene publikacije ter v obliki poročil, kritik in razmišljanj skuša mladim bralcem pomagati k širši glasbeni razgledanosti in jih u-smeriti h kritičnemu odnosu do glasbe. DELOVANJE KONFERENCE MLADIH DELAVCEV V Hrastniku deluje pri OK ZSMS tudi konferenca mladih delavcev. Glavni namen KMD je reševanje vprašanj glede družbenoekonomskega položaja in politične vloge mladih delavcev, kakor tudi sodelovanje v Zvezi sindikatov Slovenije, za kar se mora posebej zavzeti ZSMS kot . celota. Naloga konference mladih delavcev je akcija, v kateri se bodo. mladi samoupravi] alci borili . za dosledno odstranjevanje vzrokov nestabilnosti gospodarstva. Potrebna je tudi akcija v zvezi s stanovanjsko problematiko, ki . je zelo pereč problem mladih delavcev in mladih družin v občini Hrastnik. Vendar pa, da ne bi ostali pro- IZRAŽANJE PO ■ Povsod, na cestah, ulicah, javnih mestih, srečujemo ljudi, ki se ponašajo z velikim »besednim zakladom« in nemalokrat tudi z obnašanjem, ki je takšnemu govorjenju tudi primerno. Verjetno se prav vsi zavedamo, da je prav naše Zasavje eno izmed legel teh »domiselnih« izrazov, po katerih »slovi« ne samo v bližnji okolici, ampak tudi v širšem obsegu v naši ožji domovini. Večkrat srečamo na cesti ali podobnemu kraju na videz uglajeno osebo, vendar brž, ko ta odpre usta, že vemo, na kakšni kulturni stopnji je. Ali pa srečamo dekle s privzdignjeno glavo, ki si domišlja kaj da je, toda brž ko pride do kontaktiranja z njo, se iz njenih ust vsuje ploha kletvic iz njenega »bogatega« besednega zaklada na tem področju. Ko govorimo o takšnih osebah, gre tu prav tako za starejše kot za mlajše. Vendar pa se dogajajo stvari, H se zadevajo v večini prav mladih. Malo je sestankov, ki jih vodijo in se jih udeležujejo mladi, grami OO ZSMS le na papirju smo pričeli s tremi akcijami, ki naj bi poživile delo OO ZSMS, in to so: 1. Akcija za najboljšo OO ZSM. 2. Akcija za najboljšega mladega samoupravljalca. 3. Akcija za najboljšega mladega inovatorja. Pomen teh akcij , je, da se pokaže delovanje osnovnih organizacij tudi navzven. Dne 26. 3. 1976 je bila konferenca mladih delavcev občine Hrastnik. Na tej konferenci je bilo izvoljeno tudi novo predsedstvo, ki ga sestavljajo predstavniki mladih delavcev iz. vseh kolektivov v Hrastniku. ViPe »ZASAVSKO« ne. da bi bilo na njih izgovorjenih vsaj nekaj pristnih zasavskih kletvic, katerim pa so povrhu tega dodani še razni, lahko rečem, prostaški izrazi ter neresno in nekulturno kontaktiranje z udeleženci sestanka, ki pri vsem tem hočejo biti resni, vendar jim o-stali tega ne dovolijo. Zato vas vprašam, kje je skrita naša morala in pravilen odnos do stvari, ki se tičejo naše družbene skupnosti. Že v osnovni šoli so nam vcepili ali vsaj skušali vcepiti v glavo vsaj osnovna pravila bontona, ki pa se žal niso prijela vseh. Zato je tudi veliko takšnih, ki se delajo odrasle (in to po letih tudi so), vendar njihovo zorenje še zdaleč ni pri kraju, saj se moramo vsi mladi še veliko naučiti, predvsem pa lahko rečem — mnogo o lepem vedenju in primernemu izražanju na javnih mestih. Nikoli ni prepozno, da se odvadimo nekulturnih izrazov, ki kalijo naš materin jezik, ki je za nas najlepši. M. P. Zavarovanje plačil Vsak otrok ima svoje starše. To je upam, vsem jasno. To se pravi, da starši preživljajo otroka, vendar pa ta otrok zahteva tudi za svoj »žep« nekaj denarja. In kje bo dobil ta denar? Kje drugje, kot pri ta starih. Seveda v sedanjih, modernih časih »jur« ni dovolj. Kdo bo pa peljal »punco« v kino in pozneje na sladoled z j ur jem v žepu. To je komaj za F 57 in šibice. In kako naj sedaj, ta pripadnik človeške rase pride do večje količine denarja (dva jurja)? To je pri današnjih cenah ravno dovolj za v kino, če pa si komu še kaj dolžan, potem pa je bolje, da se razglasiš za plačilno nesposobnega, kot je to sedaj zelo moderno. Vendar pa, kot je to vsem poslovnim ljudem danes jasno, morajo biti vse obveznosti do določenega roka poravnane. In kaj stori ta revež, ki mu je zmanjkalo denarja. Kaj če drugega kot, da vzame kredit pri! svoji poslovni banki (oče) pod najugodnejšimi -pogoji (brez vrnitve). Vsega tega pa je najbolj vesel njegov upnik, ki mu ni všeč avalirana menica na x dni. Kajti s tako avalirano menico je tudi bolj težko, kajti na x dan se je potrebno pri družinski poslovni banki izmisliti tehten vzrok oz. izgovor, ki bo preslepil še tako sposobnega direktorja družinske poslovne banke. Če pa se že' upnik ne more izogniti avalirani menici, potem jo indo-sira na svojega upnika in je tako ubil dve muhi na en mah. (Po domače: Če je Janezek dolžan Mihcu in ta Pepčku, prenese Mihec Janezkovo avalirano menico na Pepčka). Kakor je razvidno, je še najbolj v veljavi plačanje v gotovini, vendar pri tem plačnik ne more koristiti 4 % kasa skonta za plačilo v 10 dneh in 3% istega za plačilo v 15 dneh, čeprav bi bilo to mogoče, ker tu so vsi predhodni računi zagotovo plačani. Upam, da razumete to zagotovo, saj veste, kako se pravi: »Osel gre samo enkrat na led«! Upam, da so družinske poslovne banke spoznale, s kakšnimi težavami se otepa njihov najmanjši TOZD v tej zares hudi gospodarski situaciji in obenem apeliram na njihove poslovodne organe, da njihovemu najmanjšemu TOZD dodelijo večja finančna sredstva, da bo bolje prehajal iz meseca v mesec. Hvala lepa za razumevanje. Barirani ček! Kozarec- njegovo veličanstvo Od vseh stvari, ki nam služijo, ni nobena bližnja človeku od kozarca. Nekomu je to prva, drugemu pa zadnja stvar. Nekomu je peta, drugemu pa petindvajseta. Imamo ljudi, ki so vedno zagledani v dno kozarca. Kozarec jim bo prerasel glavo. Če kdo ljubi kozarec, če je pivec vina, mu svetujejo, da preskoči prvo. Lepo mu povedo: preskoči prvo pa bo vse v redu. In on tedaj spozna, kako je to nemogoče, ker kozarec ni navadna stvar. Kozarec je pojem. Pazi se kozarca, pravijo. In baje so ljudje od pamtiveka: kaj se bo zgodilo, če se kozarec razbije? Kakšno obliko dati kozarcu? Da bo stvar! Da bo podoben pijači, ki se bo iz njega pilo. Vendar pa zopet, da bo živa priča našega veselja, našega upanja in presenečenj. Nekomu se kozarec poda, drugemu pa ne. In kako to, da se kozarec nekomu poda, drugemu pa ne. Nekoga razveseli, drugega razžalosti. Nekoga polepša, drugemu iznakazi lice. Kozarec lahko podaljšamo, zmanjšamo, povečamo, stanjšamo, lahko ga z raznimi dekorji okrasimo in vendar kozarec ostane kozarec. Večkrat nam služi za razbijanje, to je čisto enostavno, ker se ljudje razjezimo. Ljudje nikoli ne razbijajo miz, stolov, vrat in o-ken. Oni razbijajo kozarce. In tedaj jih kozarci rešujejo, ker so ljudje tako razboriti. Oni bi drug drugemu razbijali glave. Tako pa, tukaj so kozarci. Kozarci so zmeraj pri roki. Kozarci so resnično, najbližji ljudem. In tako ljudje lepo razbijajo kozarce. A glave ostajajo cele. Kozarci so na to navajeni. Včasih se resnično, razje-ze. Kot, da jim je vsega dovolj. In tedaj, težko tistemu, katerega kozarec zadene v glavo. Vendar pa tudi to mine in vse se pozabi, kajti ljudje ne morejo brez kozarcev in tudi kozarci ne morejo brez ljudi. Plagiat Za »NAGRADNI KVIZ ZNANJA« iz prejšnje številke »GLAS MLADIH» smo prejeli 34 rešitev. Pravilni odgovori se glasijo: 1. 3. leto 1593 2. 3. PETER VELIKI 3. 2. Novela 4. 3. Kemosinteza Izmed pravilnih odgovorov so bili izžrebani: 1. nagrada (30 din): PREMEC Ana 2. nagrada (20 din): ŽABKAR Marta, upok. 3. nagrada (10 din): RANZINGER Ivan, upok. Nagrajencem čestitamo!