172
Današnjimu listu je perdjana 23. d o klad a. in pa od c. k. ilirskiga deželniga poglavarstva ravno zdej na svitlo dano podu cen je, kako krompir ali koriin gnjilobe obvarovati, in kako z gnjilim krompirjem ravnati.
DOKLADA 23,
h 43. listu krajnskih kmetijskih in rokodelskih Novic.   1846.
Kdor  želi^   kako   oznanilo   v   Doklado  natisniti   in Novicam   perdjati,   plača  za vsako  verstico   z   navadnimi   srednjimi   čerkami   3   kr..    če   oznanilo   le   enkrat
natisniti   da;   dvakrat   4   kr. in trikrat pa 5 kr.
Teržaški kupčijski list 17. Kozoperska 1846.
G o Id.
Pa v o 1 a uar lepši   •••cent     40
»          » slabeji • • •  »       24
Pavolnata preja
nar lepši • • • •  »       75
» slabeji • • •  »       20 '/2 Dišeče ž b i c e   (Ge-
wiirznelken)......»       45—48
Kava (kafe) nar lepši-  »       46
» slabeji »       17 '/2
Muškatovi oreški-  »       245—260
Poper.............»       13-14 %
V a n i 1 j a...........funt     50—65
Sladkor (euker)
nar lepšima • • v cent     23 V4
» slabejiga • • •  »       10 V*
Med...............  »  J   liy2—15'/2
Žafran............funt     13 %— 14
Šelak.............cent    27—40
Kadilo.............  »       12—28
Galun.............   »         6l/4 —11
Košenilja.........funt       33/4 — 4
Zutn j a k (kurkuma)-cent       7—9 Barvarski les
višjnjev.......»         2 '/2—4 V4
rumen........»         4—5
Pernambukov  les    »       10—40
S a n d a 1 o v i n a (Sandel) »         2' 2 —3
Indiga (civit)......funt j     3 % —3 '/2
B r o š 6 (Krappwurz)
nar lepšiga ••• «cent     23—26
» slabejiga • • •  »       18
Šmak..............»         3—3'/3
Vitrijol višnjev------»       22,;2—241/,
»        zelen......  »         2% —2% "
Gold.
Predi v o...........   »       15—34
Konopnjina.......»       15—18
omikana.......  »       20—32
Žganje.........baric;la
ali 462/3 bok......       6—9
Pšenica, star ali 1 '/3 vag.       43/4 — 6 V2
T u r š i c a • • »    »    »      »         3'/, —43/4
Rež......  »    »    »      »         3 V2 —&
Ječmen      »    »    »      »         23/4—3'/6
O v e s • • • •   >    »    »      »         1 '/3—2 '/2
Fižol« •••   »    »    »      »         3—5J/6
Laneno seme»    »      »         5—6'/4 Laško pšeno (Reis)
nar lepšiga •••-cent     10—11
» slabejiga • • •  »         73/8
Usnje domače......  »       53—70
ptuje.........  »       45—47
Volovske kože«-«« »       41—46
O v č j i h k o ž nar lepših sto     50
» slabeji h »       20
S vi n c koroški......cent     12
»      španski in an-
gležki........  »         8'/4-.l03/4
Železo angležko, lOcent.     60—76
»      rusovsko      »             94
»      koroško        »           101—106 K o 11 o v i n a (kufer) v
plošah........cent    55—60
Medenina (mesing)
v tablah.......  »       57- 602/3
vsvilu (drat) • • •  »       572/3—74 Žeblji krajnski v sod-
cih 9—12—18 tavž.     20—24
Živo srebro......cent  260—262
Gold.
Jeklo v tružicah
M 00........  »     136 — 138
»     0........  »     133 — 134
»      1........  »     127—129
»     4a2   ------»     118-123
K o si t ar (Weissblech)
tružicaj   15 '/4—16'/2
Cin...............cent     58
Cink   ..............  »       121/.—18
Olje zajed, orna alil07
funtov
nar bolj siga.......     34
» slabejiga......      181/2
Olje laneno.......cent     16'/2—17
»    ogerši eno • • • •  »       18—19 Svila   (Žida) dalmatinska!
in istrijanska.....funt       7'/.,—11
pijemontežka • • •  »         8'/4—sy2
turška........•  »         6 '/4
Mjilo (žajfa)
nar lepšiga • • • • cent     19 !/2
» slabejiga •••  »       H3/4
Vosek.............»       84—107
Volna oprana srednja
in lepa •  »       30—55
»      slaba-••   »       15—30'/2 neoprana srednja
in lepa •  »       12—35
»      slaba- • •  »       13—15
Loj teržaški........  »       22
Terpentin.........  »       23—24'/2
L i m mizarski.......  »       20—22
Slanikov (arengov) sodčik     —    —
Sardelj.............cent     28—32
(58.)                                                                                ^                  (1)
V kramarii »pri Kovači"
v
v Šiški poleg Ljubljane je na prodaj:
v
Štupa zoper šurke.
Kdor hoče šurke s to štupo pregnati, naj vzame pol zavitka štupe 5 enmalo cukra iii dva kuhana in drobno zmečkana krompirja srednje velikosti; potem naj dene sladke smetene in mleka zraven, in naj te reci skupej tako' pomeša, de bodo goste , kakor močnik. Zvečer naj pomaže s to mešanco tiste špranje, po kterih se šurki potikajo in tiste kraje, kamor radi zahajajo , bo vidil, de jih bo kmalo zmanjkalo. — Kjer pa ni veliko šurkov čutiti, se vzame le en krompir in ceterti del štupe, kakor tudi v enaki primeri drugih reci. Mazilo mora pa vedno srovo ali frišno ostati.
Moč imenovane štupe
je grozno velika, s ktero se dajo šurki posebno pozimi^ kadar se po hišah vgnjezdijo, lahko pokončati.   Imenovana štupa ni strupena, ob~
derži svojo moč več let, in umori šurke še le drugi, tretji ali ceterti dan. Kader se šurki tega močnika nažrejo, postanejo tako nepokojni, de začnejo dostikrat tudi po dnevu sem ter tje švigati, preden j počepajo; torej ne misli, de so se šurki pomnožili, če jih zdej vidiš po dnevu okoli laziti. —
Akoravno si že stare šurke pokončal, ne opusti svojiga dela, ampak maži še zmerej, špranje, de boš tudi mlade, ki se pozneje izležejo ,  in celo zalego potrebi!.
Vzemi po primeri šurkov za imenovano mazilo več ali menj štupe, postavim: ceterti del eniga zavitka, ali cel zavitek ali pa clo dva; zakaj ti ostudni merčesi so neizrečeno požrešni in pojedo pervič in drugič veliko od tega mazila.
JFm «#• Šmiitt.
(59.)                                                                      (1)
Prodaja travnih semen in murb-
nih drevese.
Pri meni v Ljubljani poleg zidaniga mosta nad cesarskim grabnam v hiši Nro.  10 so travne
50
semena letašnjigapridelka na prodaj, in sicer: pa-hovka (Franz. Ravgras), mačji rep (Thymo-thausgras), pimpanelica ali korninšica (geni. Becherblume) in akacijevo seme; razun tega pa tudi murbne drevesca razne velikosti. Kdor kupi ob enim 10 funtov semena, dobi 1 funt namečka.
V  Ljubljani 24. Kozoperska 1846.
Dr. Orel.
(54.)                                                                                       (2)
Per J. Paternoliti bukvarji v Gorici so naslednje bukve na svitlo prišle in so na
prodaj:
Nauka polne pripovesti za slovensko mladost.
Q)rug:i natis.) Kaj ne ljubi mladenči in deklice ! de imate radi pripovesti, iz kterih se lepiga zaderžanja in pobožniga življenja učite. Lejte tukaj imamo zopet nekej lepih povest za vas. V spomin vam jih damo, vzemite in berite jih kolikor morete. Našli boste v njih čudapolno vladanje božje, našli kako usmiljen je Bog ubozim sirotam, in kako vseskozi za - nje skerbi. Iz njih pihlja dober in pobožen duh, iz njih izvira lep izgled ponižnosti, pokoršine, poterpežlji-vosti in goreče ljubezni usmiljeniga očeta v nebesih. — Nate jih! gotovo veliko veselja boste nad njimi imeli. —
V  lepim zavitku vezane veljajo 15 kr. srebra. Imenovane bukvice se dobijo tudi v Ljubljani
per žlahtnim gosp. I. Kleinmajerji in gosp. J. Klemenzi; v Celji pa per gosp. Gejgerji.
V  zgorej imenovani bukvarnici se tudi dobi:
Mesingasti kriš in popisovanje Palestine.,
ki velja 10 krajcarjev.
(53.)                                                                                       (3)
Pri Janezu Giontinitu^ bukvarji v Ljubljani je v založbi in na prodaj:
Življenje svete device Terezije.
Poslovenjeno v spodbudo vanje slednjimu, zlasti tistim ženskiga spola, ki so njeniga imena. Z eno podobšino.    V Ljubljani 1846.   Velja 12 kraje.
Življenje svete device Terezije je tukaj tako lepo pisano in v popisovanje so take lepe podu-čenja in navodi k pobožnjimu življenju vpleteni, de bi malo tacih bukvic biti utegnilo, ktere bi tako zaslužile med Slovenci razširiti se, kakor te. Še veči ceno pa jim da perstavek nekterih lepih in koristnih molitev, in nemoremo se zderžati, te bukvice zlasti častitljivi duhovšini priporočiti, ker so za podarjenje pridnim šolarcam na kmetih gotovo pripravne.
(55.j                                                                                       (3)
Oznanilo vinokupčevavcam.
Oskerbništvo M o kriške graj šine da na znanje vsim kupčevavcam z vinam, de, ker so letaš podložniki in vinorejci imenovane grajšine pozneje tergali, kakor druge leta, so tudi veliko boljši ga vina pridelali, in ker jih letaš ni ne toča, ne druga nesreča zadela, so tudi veliko več vina kakor v druzih letih perdobili; zato je tudi podpisana grajšina od svojih  podložnih poprej  in sicer okoli
ii   ¦ m
sv. Mihela desetino pobrala, de bo vinoprodaja prav veselo od rok šla.
Oskerbništvo Mokriške grajšine 5. dan Kozoperska 1846.
^         Oznanilo.          S
V zalogi gosp. F. Mullerjeve bukvarnice
na  Dunaji, in tudi v  vsili drugih ime-
nitniših bukvarnicah je na prodaj:
Obraz krajnske dežele,
c. k. Veličastvu Ferdinandu I., našimu presvit-limu Cesarju, kralju ogerske in češke dežele i. t. d. z nar večim spoštevanjem in ponižnostjo posvečen in na svetlo dan od Henrika Freverja; velja 10 gold. srebra.
Prejema se po vsihvečih bukvarnicah, v Ljubljani pa per gosp. E. Honu, bukvovezu na starim tergi Nro. 157.
Razun tega je na svitlo prišla moja razlaga imenovaniga obraza pod našlo vam:
Abecedni imenik (alphabetisches
Verzeichniss)
vsili krajev krajnske dežele v nemškim in krajn-skim jeziku, ki kaže: v kteri tehantii in fari ta ali uni kraj leži, in na znanje daje, kako deleč vsaka vas od tare stoji, kteri kresii, in kterimu velikimu ali malimu kantonu je pridružena i. t. d. Se dobi per E. Honu v Ljubljani in v vsih bukvarnicah, ter velja do zadnjiga Kozoperska le 45 kr., potem pa 1 vgold. srebra.
Še zmirej se tudi dobi v nemškim jeziku:
Fauna krajnske dežele,
kijev letu 1843 na svetlo prišla in obseže pregled vsih do zdej naKrajnskim najdenih štironožnih žival, ptičev, golazen in rib, z latinskimi, nemškimi in krajnskimi imeni, ter velja 30 krajcarjev. — Branja vredno je, kar nemški časopis Isis, na svitlo dajan od slavniga Okna, v 5. zvezku leta 1843, stran 368 od imenovane Faune govori.
Ravno zdej tudi za natis pripravljam popis želiš ali rastljin krajnske in koroške dežele pod našlo vam:
„Flora  excursoria  Carnioliae  et
Carinthiae".
Ta knjiga bo obsegla zeliša, ki na Krajnskim in Koroškim rastejo, ktere sim na svojim večkratnim popotvanji ali sam ogledoval in naberal, ali ktere so mi rodoljubni prijatli teh dežela na znanje dali. Ker bojo temu imeniku želiš tudi slovenske imena predjane, torej ponovim še enkrat prošnjo, ki sim jo že v leti 1836 v Ljubljanskim časopisu razglasil, de bi mi vsi tisti, ki se z botaniko pečajo, slovenskih imen v ta namen poslati hotli.
V Ljubljani 3. Kozoperska 1846.
H. Freyer,
varh Ljubljanskiga muzeuma.
(57.)                                                                                             <3)
Pri gosp. Alojzju Hofmanu,
prodajavcu tobaka in razniga druziga blaga v fran-čiškanarskih štacunicah se dobi:
Nar boljši štupa zoper  šurke,  stenice,
miši in podgane.