Poštnina plačana r gokrini. IZSELJENSKI CESTNIK RAFAELOVE DRUŽBE IN IZSELJENSKE ZBORNICE V LJUBLJANI LETO VIII * ŠTEV. 12 * LJUBLJANA DECEMBER 1938 Kazimiir Zakrajšek: Praznik izseljenskega hrepenenja Prelepi božični prazniki so zopet tu s svo-o sveto, tako skrivnostno sveto nočjo, ko e nam zdi, da vidimo nebesa odprta, da ujemo angelsko petje. Globoko v naši duši pa čujemo šepet božje ljubezni, šepet usmiljenja božjega, ki nam tako milo, tako ljubko govori o dobrem nebeškem Očetu, ki je »svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina za nas v smrt, da bi bil človek rešen.« In duša zahrepeni po tem Bogu, po tem dobrem in usmiljenem Oče-r (ti! Iu nehote in nevede kedaj poroma nazaj v lepa otroška leta, v dneve sladkih otroških sanj, tja v ono presrečno hišico očetovo, v oni sveti večer, ko se je še pri skromnih, preprostih jaslicah tajala neizbrisne sreče in veselja, ko se je nedolžna duša v objemu božje čiste ljubezni rado-vala prelepih ur lepe mladosti. Če je že tu doma sveti božič praznik hrepenenja po davno minulih, nebeško lepih otroških letih, če se že tu doma oglaša v srcu koprnenje po hišici očetovi, če že tu doma vsako slovensko srce zasliši globoko v duši skrivnostni šepet božje ljubezni, se to zgodi še veliko bolj v srcu slovenskega izseljenca. Vržen iz objema lepe svoje domovine v mrzli tuji svet, vržen iz dbjema svojih dragih domačih v odurni olbjem brezsrčnega kapitalizma, brezsrčnih tujih src, ki ga ne samo ne ljubijo, temveč kot vsiljivega tujca še prezirajo in sovražijo, če nikdar v letu, na sveti večer začuti slovensko izseljensko srce kakor težko goro na svojem srcu svoje gorje, svojo osamljenost, mrzlo tujino, svoje suženjstvo tujemu narodu, tujemu nenasitnemu žepu, začuti mačehov-stvo tujine, katero si je sicer izbral za drugo mater, ki mu pa vendar nikdar ne more biti več mati, kajti mati je samo ena, druga vsaka samo mačeha. In zato, o kako sem se bal vsako leto tega večera, tega sicer svetega, tako lepega večera! Saj smo si skušali narediti tudi v tujini kolikor mogoče lepo na sveti večer, na božič, doma in v cerkvi. Toda zastonj je bilo! Vseh 22 let mojega življenja na tujem sem se vsako leto bal ravno te svete noči. Kar ves večer mi je šlo na jok. O, lopa, sladka domovina! O, lepa slovenska zemlja z lepimi cerkvami! O, lepe slovenske jaslice v kotu nad mizo! Res, v tujini je bilo vse lepše, vse boljše. Tudi jaslice so bile bogatejše, božično drevesce lepše, darovi večji, vse, vse je bilo lepše. Toda kako naj pojemo pesem sreče na tujem? Ko pa je bilo vendar vse tako mrzlo, tako brezsrčno, tako tuje! Kako naj pojemo pesem sreče na tujem kot sužnji tujega, nam .sovražnega naroda? »Pollacks«, včasih celo »dirty Pollacks« (umazani Poljaki) so nas klicali v svoji »ljubezni« do Slovanov. O, na sveti večer sem razumel tisto lepo poglavje o Izraelcih v babilonski sužnosti, ko so obesili svoje harfe na vrbe in niso mogli peti, temveč so jokali. Ali se ti ne godi, dragi brat, draga sestra na tujem, vsako leto tako? Ali se ti o božiču posebno živo ne prikradejo pred tvoj spomin lepi otroški dnevi, lepa slovenska sveta zemlja, lepa hišica očetova tu cloma? Predvsem pa lepe jaslice v domači hiši in sladki, najslajši trenutki tvojega življenja? O, izseljenska slovenska duša! Le hrepeni, hrepeni po lepi domovini, po lepih slovenskih jaslicah! Na sveti večer le pri-beži vsaj v duhu sem domov v naročje tvojih domačih, tvoje hišice očetove, in se ogrej in pogrej od mirzle tujine v objemu družinske ljubezni, katero obnovi z vsemi srci, ki so še doma. Objemi vsako, pritisni srce k srcu, da se nazaj ogreje za dom tvoj! Morda imaš tu doma še mater, zlato mater, ki za kakim zapečkom zapuščena, sključena, izmučena, z molkom v roki koprni za teboj. O, vsaj na sveti večer jo v duhu obišči in se v njenem objemu ogrej nazaj v otroški ljubezni do nje. Bodi ji nazaj še enkrat njen otrok! Pri jaslicah se najdita znova! O, izseljenska slovenska draga duša! — Kjer koli si na svetu, na sveti večer pridi, pridi v duhu nazaj k nam v to našo sveto slovensko zemljo, najlepši biser sveta, kinč nebeški, in poslušaj, kako ti na lepi sveti večer naše lepe slovenske gorice, naše nežne ravnine, naše mogočne gore z očaikom Triglavom govore tako nežno, tako milo, pa tudi tako mogočno — o ljubezni do na- \Jm% UhitMtn namnikrn in ti-taidietn jzseHenske^a i/eMka" žetim blacpsMfat Božič u% mik-sti<*Uhw& teb 1939! Rafaelova dcuMa in IzsetyeMUa ztomca roda in do tega lepega koščka božjega sveta! V duhu poljubi znova to sveto zemljo! Kajne, veliko sveta si videl, veliko lepega, bogatega. Toda, ali si kje videl lepšega? Na sveti večer se ob tem duhovnem obisku obnovi v mogočni, kot naš Triglav krepki, junašlki in odločni ljubezni do svojega naroda in do svoje svete zemlje. Slovenska je bila in slovenska mo>ra ostati, pa če treba za to dati tudi svojo kri do zadnje kapljice! To bo prisega naša na sveti večer nas tu doma in Vas na tujem! O, slovenska izseljenska duša! Pridi, pridi na ta sveti večer na kratek duhovni obisk svoje svete slovenske zemlje, hišice očetove, tvoje družine, in poslušaj, kaj ti govori tvoja krščanska hišica očetova z jaslicami v kotu, s križem na mizi poleg podprtnikov! Poslušaj, kaj ti govore mične slovenske cerkvice, s katerimi je kakor z dragocenimi biseri posuta in okrašena naša sveta slovenska zemlja, kakor nobena druga na svetu. Veliko si popotoval! Si našel kje kako zemljo tako okrašeno s takimile cerkvicami? Pa povej, če nisi nehote opazil, kako manjka drugim pokrajinam takihle cerkvic! In ko jih tvoje oko ni našlo, ikako ti je srce uhajalo nazaj, nazaj domov! Vse te cerkvice pa ti govore o veliki slovenski katoliški veri, o veliki materi slovenskega naroda, katoliški Cerkvi, ki je skozi dolgo tisočletje bdela nad slovenskimi domovi in srci in jih obvarovala potujčenja, jih vodila, jih tolažila in ohranjala! O, poklekni na sveti večer s tvojimi domačimi k družinski mizi pred družinskimi slovenskimi jaslicami in — moli, zopet moli, morda po dolgem času, zopet moli! Tujina ti je izpila tvojo kri, tvoje sile iz tebe. Izpila je pa morda tudi tvoji duši življenjsko vero tvoje matere, vero tvojega očeta. Ubila ti je v tvojem srcu tvojo mater, katoliško Cerkev! O, slovenska izseljenska duša, na sveti večer pri tvoiem duhovnem obisku domovine obno- funic šinkar: „Živio" klic v holandskem rudniku Sredi septembru je bilo, ko sva s tovarišem Francetom /ašlu med naše izseljence v okolici fleerlenn v Holandiji, Na hišnih obiskih so prijazni rudarji tolikokrat vabili, naj jih obiščeva v rudniku, da sva prosila g. R. Seliču, znanega izseljenskega prosvetnega delavca, naj nama dobi dovoljenje za vstop v rudnik. V soboto popoldne je bilo, ko naju je odpeljal šef varnostnih naprav v rudniku, g. Deckers, v rov. Z nami je bil tudi neki holnndski študent. Dobili smo popolno rudarsko obleko, usnjato čelado in jamsko svetilko. .Kakor po labirintu nas je g. šef vodil do dvigala, Tako! Sedaj se bomo peljali 560 metrov globoko. Potem bomo šli po rovu proti zapadli i strani.« še nekaj »(iliick auf!« pozdravov prijaznih rudarjev in že nas je vleklo navzdol. Takoj smo videli, da nam hoče g, šef prizanašati, računajoč s tem. da je študent sicer navajen marsičesa, ne pa takih voženj. Peljali smo se namreč precej bol j počasi, kakor so nam rudarji grozili. Hudega in neprijetnega vsaj ni bilo. Prvo, ko smo izstopili iz dvigala, je bilo. da sem pozabil na pravilo: »Pazi na vsak korak!« Spotaknil sem se ob visoko ležeči tračnici tik pred dirja,jočim naloženim, vozičkom in padel. Skoraj sem se mislil pobahati s svojo gibčnostjo, ker sem jo srečno odpetal. pa sem opazil prestrašen obraz celo pri g. šefu in sem se rajši tiho zahvalil — angelu varhu, ki je vsekakor več pripomogel pri rešitvi, To je bil prvi opomin na pažrjo. Česa vsega ne iznajde silni človeški razum, da izvleče iz narave vse njene zaklade. Velikokrat se sicer narava upre, pa jo potem bolj kot prej človek uklene in ukroti. To smo nazorno videli, ko smo hodili po vse križem prepletenih rovih, Koliko truda in znoja jo bilo treba, preden iS o vse to rove uredili in koliko ljudi je dalo pri tem svoje življenje. Kot bi hotela narava vse to delo uničiti, včasih s svojim silnim pritiskom skrivi in zlomi najmočnejše železne podpornike kot tanko pločevino. Kmalu smo prišli do kraja, kjer so kopali premog. Bil je oglušujoč ropot! -■Gremo še naprej?« je vprašal vodnik, »Seveda, saj pravega rudnika še videli nismo. Pa tudi na kakega Jugoslovana bi rada naletela!« Vedela sva po pripovedovanju, da tam, kjer vsi drugi delavci odpovedo, porabijo Slovence. »Hudičev« jim pravijo Holandci, pa ne v pomenu psovke, ampak kot za oznako skrajne vztrajnosti, (i. šef je potrkal s kladivom na železno cev in delavci so prenehali z vrtanjem in nalagali jem premoga. Vlogi,i smo se v nekak železen žleb, po katerem je sunkoma drsel premog. Kolikor sem mogel, sem se zleknil; kot bi plavali, nas je neslo po žlebu naprej, Zopet so zabrneli vrtalni svedri, da smo morali vpiti, če smo hoteli kaj povedati. Pa tisti obupni prah, ki ti sili v oči, \ ušesu! Kot tretji v vrsti sem ležal. Črne, pošastne postave so nas ogledovale ob svitu malih rudarskih svetilk in nam klicale: (iliick auf!« Enako smo odgovarjali. Tovariš France pred menoj pa je venomer klical »Živin! in res se mu je nekdo enako oglasil, Hitro sem se ozrl. da bi videl, odkod glas prihaja, pa sem jo prav tako hitro skupil. Preveč sem namreč dvignil glavo iz žleba in že sem čutil skozi močno usnjato čelado nič kaj prijeten dotik velikega vijaka, Tolažil sem se, da to ni kazen za preveliko radovednost, ki je bila vsekakor upravičena, ampak da je bila kriva le moja neprevidnost, pa bolelo me je kljub temu, — Drugi opomini Pred nami. za nami in nad nami premog, pa še. ležali smo na njem, na tem črnem zakladu. Tu torej delajo naši ljudje, ki so šli s trebu-• bom za kruhom. V tem hrušču in prahu morajo vztrajati osem ur ob težkem delu, da prežive sebe in isvojo družino. Morda pošiljajo denar v domovino. Ali se neki domači vsaj približno zavedajo. koliko mora on trpeti, da zasluži tisti denar?! Pa v vedni smrtni nevarnosti, v vedni pripravljenosti na vse. Ravno prejšnji dan so nama pripovedovali o rudarju-Slovencn, ki je šel na delo v rudnik, S štirimi tovariši Holandci se jo peljal v rov, pa se je dvigalo utrgalo in padli so 60 metrov globoko. Od peterih jo ostal živ samo — Slovenec. sicer s hromimi nogami, pa vsaj živ. Ko je ležal v bolnici, je rekel zdravnik; »Dieser Hudič wild nicht kaput!« (Ta »hudič« ne bo šel po gobe.«) Bila je prav dobra telovadba za nas vse, ko smo ležali v tem žlebu, pa izstopali in plezali spet na drugo strun pazeč na vse strani. Dobro, da sem imel na glavi trdo čelado, drugače bi prinesel tako glavo iz rudnika kot obtolčeno hruško. Skoraj nič več nisem videl, toliko prahu sem kljub ofalom imel v očeh, ki ti še toliko solza povzroča. Vesel sem bil, da smo zavili proti izhodu. Kot dimnikarji črni smo prišli zopet na svetlo. O ti nebeška svetloba! Pa ta zrak! iPa vendar, saj smo bili samo tri ure v jami! Kaj je to v primeri z osmimi urami, ko mora delavec tičati v tej temni in prašni luknji! Motil bi se. kdor bi mislil, da so rudarji privzeli ono mračnost rudnika tudi za življenje izven rudnika. Tu se prav lepo pokaže zopet slovenska vesela narava. Zabava, petje, godba, brez tega si Slovenca ne moremo misliti, Povabljena sva bila za drugi dan na proslavo kraljevega rojstnega dne in na popoldansko \i in okrepi v sebi zopet veliko, močno in .junaško katoliško vero in ostani ji zvesta! Co ti je tujina vzela vse, kair je bilo v tebi velikega in vzvišenega, kar ti je dala na pot tvoja mati domovina, vsaj enega si ne pusti vzeti: slovenske vere, katoliške cerkve! Bratje in sestre na tujem! Na sveti večer bodo tudi naša srca odšla v duhu na tuje — za vami! Ne! Res vas nam je vzela tujina, ko vas je naša narodna revščina pahnila preko meja slovenske svete zemlje in naše države talko brezsrčno! Res so se ob vaši ločitvi od nas trgala naša iu vaša srca. Toda raztrgala se niso in se ne siuejo! \i ste naši in morale ostati naši! Mi smo vaši in moramo ostati vaši. Mati domovina je še vedno edina vaša prava mati, tujina kvečjemu mačeha. Mi smo še vedno vaši edini bratje, drugi kvečjemu pobratimi, kvečjemu zetje, bratje in sestre nikdar! Na sveti večer se srečajmo in znova ob- jeinimo iu si prisezimo večno zvestobo in ljubezen. Na sveti večer prisezimo pa tudi večno zvestobo naši materi sv. katoliški Cerkvi. \ naših cerkvicah so naši junaški očetje skozi dolga stoletja obranili naš narod, kamor so se skrili v turških napadih, od koder so se borili za svoje bedno življenje. Tja se bomo skrili tudi mi, njih hvaležni sinovi! Nič manjši nočemo biti njih sinovi, kakor so bili oni. Z mogočno ljubeznijo do svoje zemlje in do naroda in svoje države. ožarjeno in oplemeniteno z mogočno katoliško vero naših očetov, v svitu lučke naših slovenskih jaslic si hočemo ogreti svoja srca! In tako bo letošnji božič za nas krepko obnovljen je naših skupnih bojev, skupnega dela za našo slovensko srečno prihodnost. V tem smislu vam, dragi izseljenci, voščimo iz domovine prav vesele in srečne božične praznike in srečno Novo leto. Bog živi! vinsko trgatev. Kaj je moglo biti za naju lepšega kot zborovanje naših .izseljencev! Dopoldne je bila sveta maša. katero je daroval g. p. Prah iz Belgije. Prišla sta iz Rottcr-dania gen. konzul g, dr. Miličic in konzul g. dr. Škrjanc, iz Heerlena pa častni konzul g. Du-pont. Prišla so tudi vsa slovenska društva z zastavami in narodnimi nošami, katere so dekleta suma naredila pod vodstvom tedanje izseljenske učiteljice gdč. M. Ažmanove. • Kuko se človek razveseli teh dobrodušnih slovenskih obrazov, te nekoliko morda že okorne slovenske govorice, s'ovenskega petja in tipične slovenske pobožnosti; izredno posrečen spored slovesnosti združen z domačnostjo in veiselim razpoloženjem. Prav so zapeli pevci: »Slovenec je rad vesel, kaj bi nek' ne pel!« Prav posebno občuteno so tudi zapeli: Zatorej resnično povem, slovenski deželi enake ne vem. Ponosna je lahko domovina na te svoje sinove in hčere v tujini, ker ne delajo ji sramote, ampak čast. Vesela sva bila s tovarišem priznanja. ki ga jo izrekel velik socialni in prosvetni delavec g. Poels: »Izmed tujih narodnosti so najbolj upoštevani in priljubljeni Jugoslovani zaradi svoje delavnosti, poštenja, pobožnosti in veselja. Vse znajo prav združiti.« Domovina, kako se jim boš oddolžila za to čast in sloves, ki so ti jo pridobili?! Materinsko srce govori... Problem naših naseljencev je pereč in brige in težave njihovega živiljenja terjajo od nas vso pozornost in delo. Tole so besede slovenske maitere, ki jih je pisala iz najjužnejšega predela naše države: »Največ trpi mali zaradi svojih otrok in to najbolj občuti sedaj. Dva moja fanta dora-ščata brez veroučitelja. Sicer znata toliko, da sta prejela sv. obhajilo. Toda kako žalostno je, kadar si ga zdaj zaželita, pa ni duhovnika. Naša cerkev je nad 18 km daleč. Zadnjo sv. mašo smo imeli pri nas tu na meji 28. maja. Takrat smo bili pri sveti spovedi in prejeli sv. obhajilo. Od takrat pa nismo imeli n e sv. maše, otroci ne veroučitelja. Da nismo sredi te zapuščen osti že vse izgubili, nas edino varuje skupna molitev, prelepi spomini in navade, katere so meni in mojemu možu tuko živo pred očmi. Predragi, največje pa so bolečine našega srca, kadar se bliža veliki praznik, kakor sedaj. Bliža se sv. večer. Vi vsi boste poslušali milo božično zvonenjp, prekrasne božične pesmi, stiskali si boste roke iin si čestitali vesel božič. A mi? In <še mnogo nas katoličanov tod okoli... niti sv. maše niti jaslic niti lepega pogleda ne bomo imeli in samo naša srca vedo, kako je to težko in kako to boli, neizmerno boli. Še vse te duševne, pa tudi telesne težkoče bi laže prenašali, ako bi imeli duhovnika, ki bi se za nas vsaj malo mogel zanimati in nas tolažiti v tej zapuščenosti. iNaš večji sin mi je pred kratkim dejal s prosečim glasom: Mamica, prosim Te, pazi na denar, da prihranimo toliko, da vsaj še enkrat vidim mojo Slovenijo!« K zaključku naj še omenim, da opominjajte naša slovenska dekleta, naj rada zahajajo k sv. maši. Jaz sem veliko maš zanemarila, kako težko je sedaj delati pokoro!« Te iskrene materinske besede povedo več, .kakor še tak članek, saj jih je narekovalo muterinsko srce. Naročajte „Izseljenski vestnik"! Izseljenska zbornica y Ljubljani Anion Mrkun: Začetki slovanskega izseljenstva v Ameriko Prvi slovanski izseljenci, ki so prešli Ocean, so šli v Severno Ameriko. Dokazano je, da so bili Slovani že pred Krištofom Kolumbom v Ameriki. Neki poljski stotnik Ivan Kolinski (Jolin of Kolno), ki je bil v službi danskega kralju, je že leta 1476. dospel na polotok Labrador. Poznana je pripovedka o Čehih. Ko se je Krištof Kolumb izikrcal na odkriti zemlji, so mu Čehi rekli: »Gospod Kolumb, mi smo že tu...« Zgodovina potrjuje, da sta se Čeha Heršman ki Filip naselila v Novem Amsterdamu že leta 1658., a tretji Zabo-rovski se je naselil v New Jerseju. iNekako ob istem času so prišli prvi Poljaki, od katerih sta dva slavna junaka Koščiusko in Pulaski. Udeležila sta se ameriškega upora. Unija jima je v znak hvaležnosti postavila lep spomenik v zvezni prestolnici. O slovanski emigraciji so podatki zelo nepopolni. Treba *e vedeti, da je bila v prvem času svobodna samo ena slovanska država. Vsi ostali Slovani so bili podjarm-ljeni po tujih narodih. Zaradi tega ni razvidno, koliko se jih je vselilo v Ameriko, ker so zapiske vodili po državah in ne po narodnostih. Zato se težko točno govori o slovanski emigraciji.. A kako velika je bila slovanska emigracija predvsem v prelko-oceanske kraje, se vidi iz tega, tla jih je bilo od sto slovanskih izseljencev sedemdeset iz teritorija Avstro-Ogrske, dasi je ta imela pod svojo upravo samo 17 odstotkov vseh Slovanov. Emigracija Srbov, Hrvatov in Slovencev v prekooceanske kraje datira po priliki 100 let. Poedinci so šli že mnogo prej. Tako se ve, da se je neki Dalmatiiiec okoli leta 1700. naselil v Kaliforniji. Iz Jugoslavije so se prvi začeli seliti Dal-matinci, zlasti iz otolkov in nato ostali Primorci. Ti so bili ob morju naseljeni, pa so prišli prvi v stik z mnogimi tujci pa tudi s takimi, ki so bili že v Ameriki. Mnogi Hrvati so bili kot mornarji v službi tujih mornaric in so tako prišli tudi v ameriške luke. Njih ni bilo težko nagovoriti, da ostanejo v Ameriki, posebno če so mogli tam več zaslužiti. Med prvimi Slovenci, ki so se naselili v USA, je bil škof Friderik Baraga. Bil je misijonar med Indijanci. S svojim slovarjem in slovnico za Očipve-Indijance v an-glešlkem jeziku je Baraga dosegel nenavadno popularnost med indijanskimi plemeni in tudi med Angleži, ki so cenili njegovo delo. Država Mičigen je po njem imenovala eno svojo provinco in tudi eno glavnih ulic v mestu Market, kjer je bil pokopan. Baraga je prišel v Ameriko leta 1830. in po njegovem vplivu so prišli v nas'ednjih letih ostali misijonarji Slovenci: Fran Pire (l. 1835.), jezuit Oton Skola (1. 1841.), škof Ignacij Mrak, naslednik Baragov itd. Mrak je tudi imel velike zasluge za katoliško Cerkev med Indijanci. Njegov vpliv in popularnost sta bila za tamošnji svet vprav legendarna. Prve slovenske naselbine v Minnesoti so ustanovili nekako v sredini države. Ko so v Šolski odsek_ Učenci in učenke gdč. Piskernikovo v Bohinj ski Bistrici so se spomnili naših rojakov /a izseljenski teden. Poslali so prisrčna pisma našim mladim rojakom v Nemčijo, Francijo, llo-landijo, v Severno in Južno Ameriko. V toplih besedah so jim opisali gorenjski kot slovenske zemlje, V duhu so se združili z njimi v veselo izletniško družino in prehodili z njimi kraje od Bleda do vznožja planin do Bohinja in še dalje do mrzle Savice. Izseljenska mladina se jih ho razveselila, četudi marsikateri otrok komaj razume toliko besed, kolikor jih je v pismu. Ob teh pismih bodo občutili toplino vsake besede: domovina misli na nas, Naj bo vsem prejemnikom prijetno ob teh vrsticah, malim glavicam pa to iskreno misel vso zahvalo! # Več šol, med njimi tudi IV. razred ljudske šolo v Št. Gotardu, je prosilo Rafaelovo družbo za gradivo za proslavo izseljenske ure. po šolali ob izseljenskem tednu. Veseli smo tega zanimanja naše mladine za rojake v tujini, Vsi vemo, čim več bo delavcev, temveč bomo rešili naše mladine v tujini, tem več jih bomo navezali na domovino. Vemo, da z izseljenskim tednom nismo zaključili tudi naše pomoči rojakom, V teh mislih pričakujemo tudi odziva tistih šol, ki se do sedaj niso odzvale prošnji naših rojakov. * Muli gorjančki cerkljanske ljudske šole so tudi zbrali nekaj knjig, katere bodo poslali izseljenski mladini. Za ta dar se toplo zahvaljujemo gdč. S. Vivodovi za delo za naše rojake med tamkajšnjo mladino, # Tudi ljubljanske šole so zbirale knjige za izseljence. Učenke 1, dekliške meščanske šole so izdelalo dva lepa albuma. Prvega so namenile rojakom v Holandiji, ker je med njimi učenka, ki je bila sama deset let v Holandiji kot izseljenski otrok. Drugega pa žele poslati rojakom v Buenos Aires v Argentino, ker je med tamkajšnjimi rojaki 'bivša učenka I. dekliške meščanske šole s svojo družino, k.i se zelo rada spominja šole in bele Ljubljane. Zbrale so tudi 170 knjig. Šolski razred je postal prava delavnica. Nekatere učenke so urejevale knjige, druge delale album. Koliko pridnih rok se je gibalo! Gibalna sila vseh delavk pa je bila misel o pomoči našim rojakom: Zamreti ne sme naša beseda niti na najoddaljenejšem koščku zemlje. # A tudi mali izseljenčki so se oglasili. Poslali so nekaj pisem iz Moers-Meerbecka (Nemčija). leta 1885. našli železno rudo v Towru in pozneje v Elyu, so se tam naselili. Nastale so mnogoštevilne slovenske kolonije. Ko so leta 1849. našli zlato rudo v Kaliforniji, so mnogi Hrvati iz Dalmacije odšli tjakaj. Do 70. leta preteklega stoletju je bila naša emigracija še majhna, ali od tega časa dalje se vsako leto veča, tako da je zadnja leta pred svetovno vojno postala prava uurodnu nevarnost. Rudolf Klavžar je napisal božično pismo. I z vseli pisem veje veliko zadovoljstvo, da deluje med njimi izseljenska učiteljica gdč. M. Ažnianova. Četudi vidimo v pismih, kako se otroci težko izražajo v materini govorici, kako reven je njihov besedni zaklad, da znajo le toliko besed, kolikor so se jih naučili v slovenskem tečaju, nas tolaži misel: led je prebit, resno delajo za ohranitev materine besede. Delo desetih let bo popravilo to, kar smo v dvajsetih zamudili, samo to delo izseljenske učiteljice mora domovina krepko podpirati. Vsem otrokom, ki so pisali pisma, bodo odgovorile učenke 1. dekliške meščanske šole v Ljubljani zn božič, prav za tisti praznik, ko želi biti zbrana vsa družina ob domačih jaslicah. Tedaj bolj kot kdaj koli v letu pogreša dom tistega, ki je odtrgan od toplega domačega ognjišča. Ob jaslicah bomo v duhu zopet vsi skupaj, Pridružili se bomo pisani množici pastirjev in ovčk z betlehemskih poljan, pa deklicam, ki nosijo vreče na ramah, in ženam, ki vodijo otroke. Z vsemi bomo pohiteli v tisti čudoviti hlevček, ki ga obdaja nebeška svetloba, ker počiva v njem Bog. Prosili bomo blagoslova, da ostanemo zvesti domovini in narodu, da ohranimo našo besedo in da bomo dobri bližnjemu, Skrb za našo diasporo Ker se do sedaj nihče ni posebno zanimal za naše ljudi, ki se v velikem številu selijo na naš jug, so se sami ljudje iz juga začeli v raznih težavah obračati na Rafaelovo družbo za pomoč in posredovanje. Tako je bila primorana Rafaelova družba, da je sprejela v svoj program tudi našo diasporo in poverila odsek za to posebnemu referentu, ki je vodil celo leto svoje delo zelo dobro. Vendar pa smo se vsikdar zavedali, da prav za prav diaspora ni naše področje, ker tu ne gre za izseljence, temveč samo za prešel j ence. Zato smo z veseljem pozdravil sporočilo, katerega smo čitali v Vestniku Prosvetne zveze, da bo v prihodnje sprejela vso sikrb za diasporo ona. Zadnje čase je bil izvoljen tudi poseben odbor pod predsedstvom g. dr. Česinika, ki bo vodil vse kulturno delo med našimi po diaspori. Versko bo pa za nje skrbelo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Tako bo ostalo družbi sv. Rafaela samo skrbstvo za notranjo kolonizacijo, ki pa je v ozki zvezi z našim izseljenstvom. Zato sporočamo vsem rojakom po našem jugu, da naj se v prihodnje obračajo v vseh kulturnih zadevah, t. j. glede društev, knjižnic, časnikov itd. na 1'rosvetno zvezo v Ljubljani. Glede verskih potreb, duhovnikov, duhovskih obiskov, misijonov i. dr. pa na Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Samo glede posestev, kolonizacije, zemlje, dela, morebitnih pravic pa na Družbo sv. Rafaela. Podpirajte delo Rafaelove družbe in Izseljenske zbornice! Med izseljenci v Franciji Izseljensko vprašanje me jc zanimalo vedno skozi vsa študijska leta. Doma sem namreč na Dolenjskem, odkoder je šlo mnogo ljudi iskat v tujino kruha. Vesel sem bil torej, da sem mogel letos preživeti nekaj časa med temi našimi ljudmi, o katerih mislim, da so meni in vsem zavednim Slovencem tako pri srcu. liilo je 26. avgusta tegu letu, ko sem s tovarišem bogoslovcem prekoračil pri StrussDourgu nemško-1'rancosko mejo. Kar vesel sem bil, da sem po dolgi vožnji preko Salzburgu, Miinchenu, Siuttgarta, kurisruhe iu kelila stopil uu frau-coska tlu. i'o kratkem presledku sem nadaljeval pot z brzoviakom proti Metzu. Po uekaj urah sem že sedel pri prijaznem jugoslovanskem generalnem konzulu g. Smiljunoviču. Z veseljem je razlagal razmere, v katerih žive naši ljudje: kuko zaslužijo, kuko trpe, kako pridno delujo v društvih itd. »Pa boste,« je rekel, »najbolje sami videli, če boste šli med nje.< še isto popoldne sem se odpejjal med izseljence v Merlebach. Drugi dan in naslednje dni, ki sem jih preživel med Slovenci v Alzaciji-Loreui ter v okrožju Pas de Calais, so mi pokazali veliko novega. Videl sem pa povsod, da je tujina le tujina, pa če je še tuko prijazna. Izseljenski kruh Zanimal bo gotovo vsakega bralca zaslužek naših delavcev v i'Tunciji. Povedati moram ze kar naprej, da se moti, kdor si predstavlja uuše izseljence kot ljudi, ki se sijajno oblačijo in imajo denarja na preostujanje. Ne, ni takol Delavec je revež, ki se mora za vsak cent potiti. Cloboko pod zemljo v rudniške rove hodi večina naših delavcev služit svoj kruhek. Duevuo zasluži okoli 50 do 60 frankov, da, nekateri celo do 70. A toliko ne dolgo. Kdor se namreč tako žene, kmulu obnemore in si s tem delu le izgubo. Družinski očetje dobijo poleg plače še nekaj doklude za vsakega otroku do 14. leta. Ce torej upoštevamo, du morajo ob takih dohodkih prav vse kupiti, jim gotovo ne bomo zuviduli njihovega položaja. Da, marsikdo si nioru prav pritrgati, če hoče domov poslati kak frank. iNeoženjeni delavci shajajo seveda veliko laže kot tisti, ki imajo doma ženo in otroke. Da laže žive, vzamejo mnogi naši ljudje od rudniške uprave v najem kos zemlje za prav majhno odškodnino. Tu dela po svojem »šihtu« pridni jlovcnski delavec, du mu vsuj zelenjave in krompirja ni treba kupovati. Tuko si prihrani marsikuk cent in se vrhu tegu na njivi še mulo razvedri. Nekateri rede celo enega ali dva prašička. Tem se sicer obeta slaba bodočnost od strani rudniške uprave, ki želi imeti čisto okolico delavskih stanovanj, pa te živali takšnih zapovedi ne poizuajo. Omenil sem stanovauja; torej še o teh besedo! Vsi delavci stanujejo v rudniških hišah. Oženjem imajo večinoma 2 sobi in kar spada zraven. Stanovanja so skoraj vsa zelo lepa. Slovenci hočejo prav s stanovanjem pokazati, da imajo povsod smisel za čistoto in snago. Posebno pohištvo imajo povsod zelo moderno. Pu tudi sicer gledajo iu skrbe slovenske žene, da je vse stanovanje v redu. Tako se torej imajo naši ljudje, kadar so navadne razmere. Drugače pa je, kadar potrka na vrata bolezen ali pu kadar človek zaradi starosti in težkega dela obnemore. Če torej naš delavec zboli ali če se ponesreči v rudniku, se zdravi doma ali v bolnici pod zdravnikovim nadzorstvom. Le žal, da ne dobiva dolgo tiste dnevnice, ki je zu bolnika do-iočena. V primeru smrti oženjenega rudniškega delavca dobi vdova nekaj pokojnine, Vendar ji to ne zadostuje in si moru poiskati še kako delo. ko obnemore delavec ali ko dopolni svoja službena leta, dobi pokojnino. Pa kaj sem rekel: ni to pokojnina, saj se s tem denarjem ne da živeti. Premalo je. Naš človek je tedaj v težkem položaju. S tem denarjem ne more shajati, delati ne more in ne sme več, domov pa tudi ne more, ker s tem preneha pokojnina. Tako se že dogaja in se bo še, da na starost prihajajo domov delavci, ki so vse moči pustili v tujini in prišli domov stari in praznih rok. Tu je bilo še premalo storjeno in poskrbljeno zu naše ljudi. Upamo, da se bo tudi to kmalu uredilo, Nevarnosti tujine Zdelo bi se mi, da bi naredil zelo napak, če bi samo z ene strani pokazal položaj naših izseljencev. Pogledati moramo še razmere, ki se tičejo verskega in narodnega Stanja, da dobimo pravo sliko izseljenskega življenja. Kakor v vseh ozirili je tujina težka iu nevarna tudi zu vero našega delavca, človek, ki je vajen samo domačih urejenih razmer, se ncuu-doma znajde v tujih razmerah iu ne ve, kam naj so obrne. Doma je hodil v cerkev, tu pu ne ve kam iti. iNikjer ue razume ne pridige ue petja. Zdi se mu dolgočusno hoditi v cerkev, polagoma začne opuščati vse, kar je verskega, baleti naj še na kakega brezverskega tovariša, kakršnih je veliko, in izgubljen jel Iz tegu sledi, da je nujuo, du so v tujiui med našimi ljudmi stalni domači duhovniki. Ti skrbe, da ljudje versko in moralno popolnoma ne propadejo. Izseljenski duhovniki Zdaj so v 1'Tauciji trije duhovniki: župnik in msgr. g. Zupančič, g. (Jrims in g. Svelc. Trije torej iu to zu -Ki.OOO ljudi, kuj je to?! Kuko se vsi ti gospodje mučijo! Sam sem šel včasih z njimi, ko so obiskovali kolonije, oddaljene včasih nad 20 km ena od druge. Da, gospod msgr. Zupančič ima do 150 km daleč do svojih nuj-bolj vdanih ovčic. Pu tudi ostula dva gospodu morata včasih silno daleč do svojih ljudi. Pomislimo, kako redko imajo Slovenci svojo sveto muš,) /.uradi raztresenosti in daljave, čeprav go-spouje duhovniki vse store, kur morejo; saj imajo vsako nedeljo na dveh kolonijuh cerkveno opravilo. Ti gospodje so juuuki, ki dajo vse za nuše ljudi. Le žuiostuo je, da mnogi njihove dobrote iu požrtvovalnosti nočejo videti in priznati. Seveda so pu nu drugi strani spet ljudje, ki vedo, kuj jim je duhovnik. Ti z veseljem vsukokrat čakajo »gospoda«, da pokramljajo z njim pred cerkvijo. Resnica je, da bi nuši ljudje morulno iu versko kmalu propadli, če bi ne bilo tako dobrih domačih duhovnikov med njimi. Nurodni položaj izseljencev Narodno je položaj isti. Spet so duhovniki tisti, ki največ skrbe, da ostanejo ljudje nurod-uo zavedni. Odrasle poučujejo in opominjujo v cerkvi, otroke pa še v šoli ter se trudijo, da bi vse ohranili zveste veri in narodu. Veri in narodu, pravim, kor je oboje pri naših ljudeh tako povezano. — Če sem najprej omenil gospode dušne pastirje, ne mislim 6 tem zapostavljati gospodov učiteljev, ki tudi vse dado za izseljence. Vsak dan obiskujejo kolonije ter po- učujejo otroke. Obiskovati tako oddaljene kolonije, iu sicer več na dan, ni lahko, Prisiljeni so, da si kupijo kako vozilo. Kupijo ga že še, a plačati ga ni mogoče, ker imajo premajhno plačo. Vendar se najdejo ljudje, ki stališča gospodov učiteljev nočejo razumeti in si vse razlagajo po svoje. — Druga težava pri poučevanju pu so slabi učni prostori. V mnogih krajih morajo učiti v zasebnih stanovanjih, ki jih plačujejo sami gospodje učitelji in duhovniki. Ali ni to žalostno? Pa vse bi še 'potrpeli, če bi otroci redno prihajali k slovenskemu pouku. No, nekateri že prihajajo prav pridno, a dobe se pa tudi starši, ki svojih otrok ne puščajo obiskovat slovenskih učnih ur. Kuko majhna skrb je to za otroke, kakšna nehvaiežuost do gospodov duhovnikov iu učiteljev, ki nuvudno vzujemno vodijo pouk. Slovensku pesem Poleg šolskega pouka sta važna še glasba in petje. Tako ima v Meriebachu in okolici učitelj g. Jaukovic več pevskih in tamburaških zborov. Vrhu te^u uči še otroke raznih* inštrumentov. Koliko delal Komaj pride iz enega kraja, že moru hiteti, da ne zamudi v drugem. — V Au-metzu in okoliških kolonijuh se veliko trudi s poučevunjem petja in glasbe učitelj g. Slibar. Če že omenjam naše pridne deiuvce na tem polju, se moram spomniti še g. Biščaka iz Am-brusu na Dolenjskem. Pred devetimi leti je prišel v Francijo, da bi tam ostul kot organist. Ker ni za to delo imel nobene plače, je bil prisiljen iskati si dela pri rudniku. Zduj teče že deseto leto, odkar dela pri rudniku iu odkar vsak prosti čas žrtvuje za sorojake. Vedno premišlja iu tuhta, kako bi bolj ustregel ljudem. Noben nastop iu noben koncert se ne vrši brez njega. Skromen je iu delaven ter silno veliko pomaga gg. švelcu iu šliburju. — V okrožju Pas de Calais pa deluje sam g. msgr. Zupunčič. Poleg stanovskih dolžuosti kot duhovnik ima še nalogo učitelju. Nikdar si ne da miru, vedno dela. Čeprav je vedno preobložen z delom, je morul do zadnjegu časa poučevati tudi petje. Zdaj mu pomagajo v tem oziru nekateri podjetni Iu požrtvovalni slovenski fantje. Pa kaj, ko kljub dobri volji težko najdejo časa za vaje. Težko je torej za te kulturne deiuvce, ki so vedno preobloženi z delom. Vsak bi imel samo s svojim poklicnim delom veliko preveč delu, če bi hotel vse izvrševati. Razmere pa kljub temu silijo Vsukega, da se posveti še petju in glasbi. Vedo namreč, da je to močna vez, ki za enkrat še druži Slovence: godba in domača pesem. Prenehati se s tem ne srne, pač pa je potrebno, da bi bil nastavljen vsaj en organist v vsakem okraju, kjer bivajo Slovenci, Izseljenska društva Vužen činitelj pri vprašanju nurodnosti in kulture med našimi izseljenci so društvu. Saj je vsak naš človek včlanjen pri tem ali onem društvu. Izbira je tu veliku, ker so izseljenci zelo organizirani. Tu imujo razna predavanja v posameznih odsekih, Ker so pa včlanjeni sami delavci, je to težko delati; zato igrajo veliko večjo vlogo razni citraški, tamburaški in pevski zbori, ki so vključeni v društvu. Po veliki večini pa so društva podporna. Člani plačujejo določeno članarino, ki je seveda v različnih krajih različna. Zato pa društvo da tudi vsakemu bolnemu članu podporo. Posebno dobro imajo urejeno v Aumetzu. Za podporo skrbe v Aumetzu tudi ženske, včlanjene pri KA, ki jo vodi g. švelc. Slovenska župnija v Milwaukee Furu svetega Janeza Evangelista v Milwaukee, Wis., je sturu šele osem let. Prvi stalni župnik Rev, Luku Gludek je bil postavljen nu župnijo dne 2, februarja 1930. •Slovenci so zaceli prihajati v Milwaukee pred štiridesetimi leti. iN a severni strani mestu so kupili staro protestantsko cerkev in jo rubili zu »svoje versno središče. Župnija sv. Stelunu je kmalu zaspala in prešlu v roke Slovakom. Od leta 1900. so Slovenci iskali duševne pomoči v West Ailis, Wis. iNa prizadevanje društva sv. Janeza Evangeli-sta hj&Kj je bila kupljena leta 1910. stura ju-dovsku sinagoga na deveti in Mineral cesti, lo poslopje se je predelalo tako, da je služilo zu cerkev in dvoruno. Cerkev je oskriioval župnik ture Marije Pomoč kristjanov v West Allis, ku-kor je že najbolje mogel pri svojem slabem zdravju, llev. Marko AJakiž je umrl leta 1929. l'o njegovi smrti so dobili Slovenci v Milwaukee svojo samostojnost. Rev. Luka Gladek je kupil mulo hišico poleg cerkve in jo rabil za župniščo. Kot je puč med blovenci navudu, so nastale v župniji liomatije leta 1935. llev. Luka Gladek je bil prestavljen v West Allis ua župnijo Marije Pomoč kristjanov. Cerkev sv. Janeza se je dala v oskrbo mi-noritom z namenom, da jo priklopijo kot podružnico nemški furi Presvete Trojice. Slovenci so se uprli in zaprli cerkev. Poklican je bil Rev. Anton Schifirer, da napravi red. Pod njegovim vodstvom se je zopet odprla cerkev, pre-uredilu notranjščinu in se nakupilo zemljišče, kolikor gu je bilo na razpolago v bližini cerkve. Leta 1937. se je sezidalo novo župnišče za 12.000 dolurjev. 1'ura je brez dolga. Po zadnjem štetju je spadalo k slovenski župniji 1042 duiš. Vsuko nedeljo so po štiri svete muše. Prostora je v cerkvi zu 250 ljudi. V primeru potrebe se jih da spraviti kakih 100 več v dvorano, ki je zvezana s cerkvijo, šole ni. K pouku v krščanskem nauku hodi 271 otrok. Poučujeta le župnik in kuplun. V župniji so naslednje bratovščine: Društvo krščanskih mater — 81 članic, Marijina družba — 124 članic — za dekleta. Za može: Društvo Presvetegu imena — 03 članov — in za mlu-deniče — 51 članov. Zu reveže župnije skrbi farna podružnica Družbe sv. Vincencija Pavluu-skega, za zabavo pa Mladinsko dram. društvo. Slovencev je v Milwaukee nad 10.000. Polovica je odpudnikov od nuroda in vere. Ena tretjina se je pridruži,lu raznim farum v Milwaukee. Ostala tretjina pa smatra cerkev sv. Janeza za svoje versko in narodno središče. Podpornih društev in klubov je 30 vseh burv, večina nu svobodomiselni podlagi. Najstarejše je Društvo sv. Janeza Evangelista KSK.J, ustanovljeno leta 1903. šteje 271 članov. Podporna jednota »Sloga« ima svoj glavni urad v Milwaukee. Šteje okoli 2000 članov. Ruvno tako ima svoj glavni urad samostojno društvo »Lilija« s 000 člani. Časopis, brezburven, »Jugoslovanski obzor« iz-liuju v Milwaukee, skrbi za lokalne razmere in služi kot glasilo »Slogi« in »Liliji«. Urednik je Rado 1. Staut. Slovenci imamo bore malo skupnega v Milwaukee. Po poklicu so večinoma delavci; seveda je vsak Slovenec rojen tudi za gostilničarja. Gostiln je nad sto in vsaj toliko, če ne več, bez-nic v slovenskih rokah. Trgovci so se večinoma odtrgali od narodu, ker jim tako bolje kaže. Koroški Slovenci so se prelevili v trde Nemce in prav tako velika večinu štajerskih Sloven- Kljulb temu, da je znano načelo, naj bodo slovenska društva med izseljenci podporna in kulturna, se zgodi, da kdo pozabi, kakšen je namen društvu. S tem se naredi več škode kot koristi, ilvulu Bogu, da so to le redki primeril Vendar moramo priznati, da naši ljudje v tujini veliko delajo. Naj vedo, da smo mi, njihovi bratje, v vseh težavuli z njimi vsaj v duhu združeni in du se veselimo z njimi vseh njihovih uspehov. Naša največja želja je le, da bi tudi oni skrbeU, du bodo z nami ostali zvesti otroci domovine in naši bratje po narodu in veri. cev. Edina ustanova, ki skuša ohraniti slovenski duh, jo slovenska cerkev sv. Janeza Evangelistu. Imamo dva slovenska zdravnika: dr. J. Stefaaitz in dr. Schuller; nadulje dva udvokata: Albin Gloyeck in John Ermenc in dva pogreb-nika: Frank Ermenc in John Jelene. V politiki nimamo ničesar skupnega. Mestna administracija je v rokah socialistov. Ker je kazalo onim, ki so se smatrali za voditelje nuroda, najbolje stati na sončni struni administracije, so proglasili Slovence zu rudikalne socialiste. lladikalni lokulni časopis je dosti pripomogel k temu, du se je Slovence smatralo zu dosti bolj rdeče kot so bili v resnici. Administracija se je morala držuti svojega programa. Pritiskala je toliko časa na industrijo, du se ji ni več izplačalo imeti tovarn v mestu. Zato so tovarnarji vsi skupaj rajši pustili, kot du bi se morali vedno pričkati z delavci du administracijo. Danes ni mogoče najti dela. Izseliti se bo Drngi otroci v domovini. Jutri bo izšeljenska nedelja. To nam je naša gospodična učiteljica povedala že v ponedeljek, dne 21. novembra 1938, ko je naša slovenska šola priredila za kolonijo Meerbeck pri Moersu izseljenski večer. Takrat nam je gospodična učiteljica razložila ponien izseljenske nedelje. Hoteli smo takrat poslušati akademsiki pevski zbor iz Zagreba, ki se je mudil na turneji v Angliji in Belgiji, pa sino zamudili. Tako so se morali naši (gostje) staršu zadovoljiti z otroškim zborom naše slovenske šole. Bili so pa tudi zadovoljni. Obljubili so, da bodo moralo najmanj sto tisoč ljudi iz mestu, preden bodo zavladale normalne razmere. Mesto Milwaukee šteje nad 000.000 prebivalcev, ki so po večini nemškega pokolenju. Še dunes se smatra kot nekuku neinšku centrala v Ameriki. Leži ob Mihicganskeni jezeru in pristanišče se smatra zu eno najlepših na svetu. Mesto je snažno, ima široke ulice, več krušnih parkov in javnih poslopij. Nemški vpliv se pozna povsod. Milwuuške pivovarne so svetovno znane, prav tuko tovarne za izdelovanje strojev. Nad polovico prebivalcev je katoliškega veroizpovedanja. Največ cerkva in največjih imajo Poljaki. Murquetta univerza jo največji učni zavod in je v rokuh jezuitskega reda. Nauk: Kot povsod, tuko se pozna tudi v Milwaukee, da Kristus in njegova vera združujeta narod; vsi -izini, pa naj bodo še tako lepo pokriti z narodnimi barvuini, cepijo, potujčujejo in uničujejo slovenski narod. radi še prišli. Prvič so nus pa slišali na meerbeckškem prvem roditeljskem sestanku dne 14. novembra 1938. Pri proslavi praznika sv. Barbare in pri proslavi praznika zedinjenju, dne 4. decembra 1938, smo tudi mi sodelovali. Pozdravljamo vse v naši domovini in želimo vsem prav vesele božične praznike in mnogo sreče v letu 1939. Rudolf Klavžer (14 let star) učenec višjega oddelka slovenske šole, Meerbeck - Moers, Weserstrasse 42. m. Rheinland, Deutschland. Izseljenske novice Odlikovani ameriški Slovenci. Za svoje požrtvovalne delo so bili odlikovani najvidnejši člani Jugoslovanskega kulturnegu vrtu v Cleve-landu, in sicer predsednik Anton Grdiua z redom jugoslovanske krone 111. razreda, podpredsednik Mile Marinkovič in tajnik Jože Grdina z redom jugoslovunske krone IV. razreda, bla-gajničarku Miron Kuhar pa z redom sv. Save IV. razredu. Poleg teh je bila z redom sv. Save IV. razreda odlikovana tudi Marie Prisland, glavna predsednica Slovenske ženske zveze v Ameriki. Zaslužnim1 kulturnim delavkam in delavcem tudi naše najiskrenejše čestitke. Imenovan jo za vojaškega, pomorskega in zrakoplovnega atašeja v Nemčiji peli, polkovnik za generalštabne posle Vladimir Vauhnik, doslej šef 2. odseku instrukcijskega glavnegu generalnega štaba. V korist izseljencem. Na predlog trgovinskega ministra je ministrski svet izdal v smislu i! 100. finančnega zakona za proračunsko leto 1938-39 uredbo o spremembi zdaj veljavne uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. Po tej uredbi se v doslej veljavni uredbi v čl. 20, odst. 1, besedam »do 10.000 din« dodajo besede »a vloge, za katere se ugotovi, da so izseljenske, do 20.000 din. Prvenstveno se bodo izplačevale one vloge, katerih zneski so nastali iz dela v izseljenstvu.« Prednjo izpremembo v uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov je vluda izdala v korist naših izseljencev. Stalno komisijo za vrnitev Italijanov v domovino so na Mussolinijevo povelje ustanovili 17. novembra v Rimu. Komisija bo imela ne'ogo skrbeti, da se vrne v domovino čim več italijanskih izseljencev ter jim v italijanskem cesarstvu preskrbi delo in kruh. Predsednik komisije je zunanji minister grof Ciano. Slovaška vlada zahteva od osrednje češkoslovaške vlade, naj imenu ie za*poslanike v tistih državah, kjer žive slovaški izseljenci v večjem številu, Slovake. Znižana voznina za izseljence. Generalna di- rekcija drž. železnic je pod Br. 106.829 izdala sledečo rešitev: »Znižana voznina za potovanje naših izseljencev, ki žive stalno v inozemstvu, ki je veljala za koledursko leto 1938, bo veljala pod istimi pogoji tudi za koledarsko leto 1939.« Zaradi poneverb izseljenskega denarja na pogodbeni pošti v Prosinjakovcih, s katerimi so zlasti oškodovani naši sezonski poljedelski delavci v Nemčiji in Franciji, ki so pošiljali domov preko te pošte svoj težko prisluženi prihranek, je dravska poštna direkcija predlagulu ministrstvu pošte, telegrafa in telefonu, da se oškodovancem tukoj izplača v polnem obsegu ves poueverjeni denur. Tudi ministrstvo za socialno politiko je ta predlog toplo priporočilo, da se čimprej osvoji in uresniči, kajti sezonski delavci se že vračajo. Buenos Aires. Gospodarsko podporno društvo Slovencev v Villa Devoto je ustanovilo nov list »Naš dom«, ki izhaja kot mesečnik. Naslov lista: »Naš dom«, Simbron, Villa Devoto, Buenos Aires. »Argentinske Novine« z dne 19. avgusta 1938 so objavile sledeči oglas: »Kandidatom za že-nitev. Ženite se srečno in bogato iz domovine samo potom nas. Imamo na tisoče deklet iu vdov z različnimi dotami do din 1,000.000, ki bi hotele takoj potovati v Ameriko. Informacije daje s predplačilom 1 dolar »Union«, Zagreb, Radičevu ul, 12, Jugoslavija, Evropa,« — Z ozi-rom nu to se poiziva izseljenski komisariat v Zagrebu, du s pomočjo policije zadevo preišče, če se ne dela tu o kaki trgovini z belim blagom ali če ni po sredi kak način, s katerim bi se goljufalo naše izseljence. — Po naredbi ministra šef za zaščito izseljencev. Dopisi za prihodnjo številko »Izseljen* skega vestnika« morajo biti v uredništvu do 4. januarja, zato, prosimo, pohitite z dopisi. Kotiček izseljenske mladine G. Anton Grdina iz Clevelanda — odlikovan S tolikšnim zadoščenjem in veseljem ameriški S.ovenci se niso sprejeli kake novice, kakor »o sprejeli vest, katero je objavilo te dni naše posianistvo v VVashingtonu, da je naša vlada odlikovaiu g, Antonu urdino z redom jugoslo-vanske krone lil. reda. »Ameriški Slovenec« je prinesel 10 novico na prvi strani v posebnem okviru s sliko odtikovauca. rmuKo tuuj »Lilasiio iv.MS.jt. Jl'u tudi vsu Slovenija je sprejem to novico z enakim zadoščenjem in veseljem, suj je g. Grdina s svojim odličnim kulturnim de-oiu znan tudi domu, in smo vsi vcscn, da je dobnu ameriška Slovenija svoje priznanje, na katero smo ze delgo čakali. C, Oidiuu je prišel v Ameriko pred nekako 43 leti. Svoje izseljensko življenje je začel v vsem cleveiands-kau Slovencem poznani 111 pri vseh zloglasni »drutovni«, to je tovarni žice. iu so skoraj vsi cleve.undski Slovenci v prvih desetletjih naseljevanja najprej našli svoj težak 111 nevaren kruli, iMcšteto jih je tu lutli uuslo ovojo žalostno smrt sredi neštetih razbeljenih zjic, katere so stroji vlekli iz kotla, pa se je žareča zicu pretrgala 111 sekala v trenutku 111110-guu glave, drugim ude. Z.uto je šel tja daleč iskat samo začetnik iu v skrajni sili. G. Grdina jo ostal tu le rnuio čusu, toliko du sjj je pri-nrauil nekoliko dolarjev, s kuterimi je odprl mulo trgovinico 6 pohištvom, kutero je pa prav kmulu razvil v mogočno trgovsko podjetje, du, celo vodilno ne samo zu Slovence, temveč zu celo mogočno cesto sv. Klare (St. Clair Ave,). Iz ene trgovine je razvil še drugo iu slednjič ustanovil tudi pogrebni zuvod. naredil je ur-žavno skušnjo za balzamirauje 111 tako začel razvijati svoje izredne trgovske zmožnosti in izredno podjetnost. 1 oda skupuj s trgovino je pa začel razvijati tudi svoje izredne organizatončne zmožnosti in svoj čut zu socialno delo. iNjegova lnšu je po-stulu kmalu dom vseh clevelaudskih Slovencev, kjer so vsi dobili vso pomoč v stiskuh, nasvete in posredovanje pri iskanju dela. 1'ostul je nekak oče vseh clevelaudskih Sloveucev. iNjcgovu izredna durežljivost iu požrtvovalnost zu druge je kriva, da on ni danes najbogatejši Slovenec v Ameriki, kar bi bil tako lahko kot noben drug Slovence. Ustanovil je veliko katoliških podpornih društev. Bil je več let cerkveni ključar župnije sv. Vidu, zu katero je bil navdušen delavec kot nihče drugi, Bit je soustanovitelj prvega slovenskega dnevnika »iNova Domovina«, pozneje »Amerike« in »Sloge«. Danes je g. Grdina najvplivnejši Slovenec milijonskega mestu Clevelanda, priznan in upo-števan od vseh Sloveucev, še bolj pa od Američanov, Imenuj kjerkoli v mestu, pri vodilnih političnih, državnih ali mestnih krogih samo njegovo ime in povej, da je mister Grdina tvoj prijatelj, pu so ti odprta vsu vratu, iNujboljše tvoje priporočilo je to. Povsod pozuujo njegovo delavnost, njegovo podjetnost, še bolj pa njegovo poštenje, njegov izredni idealizem iu gu zaradi teli lepih lastnosti spoštujejo, Ker tudi krepko posega v politiko mestu iu v delo zu njegov razvoj, mu jo mesto dolžuo hvaležnost za marsikako uslugo in pomoč. Da, Clevelanda si brez Grdine uiti misliti ue moremo. Zrastcl se je z naselbinami in z mestom v eno. Navdušen katolik, navdušen Slovenec, navdušen Jugo-slovun, pa prav tako navdušen Clevclandčan iu Američan. Svojo številno družino je vzgojil v slovenskem iu katoliškem duhu iu njegovi sinovi 11111 sedaj vodijo vsa njegovu podjetju, da jih je lahko vesel. Zadnjih JO let pa ni bil zadovoljen samo s Clevelaudoui, temveč je razširil polje svoje delavnosti na vso ameriško Slovenijo, bil je dvakrat izvoljen za vrhovnega predsednika KSKJ. i. njegovim nastopom kot predsednik KSKJ je zaživela ameriška Slovenija novo življenje. Začel je s pomočjo Jednoti podrejenih društev po vseh večjih naselbinah USA prirejati velike katoliške shode iu pritegnil k delu vse sloveuske vodilne moči. Šel je od naselbine do naselbine in kot glavni govornik povsod bodril in klical svoj narod k zvestobi do starih slovenskih vzorov naših očetov, za vero, jezik, domoviuo iu državo. . .... . . , Med ameriškimi Slovenci so bili časi, ko so dobili premoč možje, ki so pod krinko skrbi za delavce zanesli med nje neko neslovensko, čudno, strupeno mržnjo do vere An naroda! Polu-stili so se tiska in jednot in po njih zastrupljali srca izseljencev najprej s skrajnimi socializmom, potem z boljševizmom, slednjič z internacionalnim marksizmom, kar vse jim je pa služilo samo za plašč, pod katerim so vodili nuj-strupenejšo in ogabno gonjo proti vsaki veri, Anton Grdina zlasti proti katoliški cerkvi iu duhovščini. Seveda so s to neokusno gonjo razbili edinost in slogo med ameriškimi izseljenci, ker so se katoliški Slovenci temu uprli in pod vodstvom listov »Ave Maria« in »sloge« (pozneje »lulino-slK, sedaj »Ameriškega Slovencu«) postavili v bran za svoje vzvišene slovenske ideale vere in narodnosti. V tu boj je krepko posegel tudi g. Grdina, Vendar dokler ni postal vrhovni predsednik KSiKJ in kot tak ne nastopil s svojimi mogočnimi katoliškimi shodi, ni ta boj imel odločilnih uspehov. S temi shodi je pa preusmeril juvno mnenje in razmere v ameriški Sloveniji so se znatno spremenile in zboljšale. V tem boju je seveda doživel veliko besnih napadov uuse od te strani iu nasprotnega časopisja. A ni se jih ustrašil. S pristno »presersko trmo«, Kakor so imenovali njegovo možato neustraše-nost, je šel v boj. Poleg teh katoliških shodov je začel pridno dopisovati v vse sloveuske in Katoliško zavedne liste. Cele stolpce je tedensko napolnil s svojim odločnim peresom in jih šo danes polni, da je le čudno, kje najde časa za toliko dela. Zadnjih 15 let je pa začel z izrednim narodnim delom zu prebujenje ameriških Slovencev k slovenski zavesti s pomočjo filmov. Bil je tu doma trikrat. Snel je cele km filmskih slik po vsej Sloveniji, veliko jih je pozneje še nuroče-val stalno iz domovine iu izdal za to ogromne vsote lastnega denaija. Kupil si je filmski upu-rat in sedaj hodi vsa ta leta od naselbine do naselbine iu kaže domovinske iu narodne filme, predava o domovini in navdušuje svoje rojake za zvestobo do vere, nuroda iu države, lil vse to dela nesebično. Če mu naselbina povrne potno stroške, je pa vesel. Dostikrat pu še tega ne dobi. Da, neverjetno je, koliko je ta mož žrtvoval, storil iu pretrpel za svoje rojake. Pa za vse to ui uikdur iskal ne časti, ne priznanja in ne zuhvale. Preskromen je. Zato je sicer zelo pozno, da je dobil od države saj malo priznanja z odlikovanjem, zato so se pa vsi njegovi številni prijutelji sedaj toliko bolj razveselili, ko se je sedanju vlada vendar spomnila tudi tega najodličnejšega našega izseljenca v tujini iu ga odlikovala. Jugoslovanski kulturni vrt, ki je bil v Clevelaiidu letos spomladi dogotovljeu in ga je ljubljanski župan g, dr. Adlcšič slovesno otvoril, je krona njegovega dela. Kot najvplivnejši Slovenec v Clevelandu, sooštovan in priznun ml vsega mesta, je dosegel, da ga je mesto odstopilo in da je mogel zbrati ogromne vsote, ki so bile za njegovo izvršitev potrebne. S tem vrtom, kjer stoje kipi škofa Barage, Cankarju in Gregorčiča, je postavljen za stoletja naprej spomin slovenskemu imenu in narodu, pa tudi naši državi Jugoslaviji. Sicer pa je težko to ogromno, izredno de'o opisati v kratkem članku, ko bi bile potrebne debele knjige, du bi ga dostojno opisale. Zato je domovina ponosna na g. Grdino in se srčno veseli njegovega odlikovanja in mu želi, da bi ga Bog ameriški Sloveniji ohranil še mlno-go let, da bi mogel to veliko delo, katero vrši, še nadaljevati. Ameriško Slovenijo je imenoval list »Ave Maria« — umirajočo. Zato pa prav sedaj toliko boli potrebuje takega navdušenega delavca, ki jo skuša z velikimi žrtvami ozdraviti, ji podaljšati njeno življenje, zlasti pa pridobiti mladino, da ostane slovenska vsaj po srcu, če 'bi tudi jezikovno prenehala biti slovenska. G. Grdina, vsa slovenska domovina Vam čestita k Vašemu odlikovanju. Bog Vas živi! P. K. Z. Bogumil Gorenjko: Pesmica iz tujine Kje si, moja mati draga, ikje beseda tvoja blaga? Kje tvoj sladki žar očes, ki je meni pol nebes? Trda mačeha — tujina zdaj je meni domovina. Draga mati! Kdaj pač spet vidim tebe in naš svet? Marija Brenčičevu: Izseljenci »Oj, tam za goro, tam čaka zlato na nas — in veselo življenje. Tam ni več skrbi, vsak srečno živi; neznana je bol in trpljenje.« So rekli tako in se čez goro ljudje se veselo podali. Vriskali na glas, zapuščali vas — domovi so prazni ostali. Otroci, žene in bratje, sestre so zrli prek gor hrepeneče: kdaj vrne se kdo, prinese s sebo rumenih cekinov in sreče. Vrnila sta dva se trudna moža. »Tam sreče ni!« sta govorila, in mnogo sinov je vaših vanj beda izvabila. Da videla spet domači bi svet in vas, sva nazaj se vrnila. A vaših sinov ne bo več domov: tujina jih je pogoltnila!« Takrat so ljudje sklonili glave in neutolažljivo ihteli... Tja preko gora, v deželo zlata si niso nikdar več želeli... Kaj delajo naši po svetu Francija Slovencem v severni Franciji Zdaj iko sva se dodobra odpočila od dolgega potovanja in pošteno otresla morečih skrbi spričo svetovnih dogodkov, ko sva že dvomila, ali bova še ikdaj videla našo preljubo Slovenijo ali pa bova postala prisiljena izseljenca, se spominjava vas vseh, ki ste nam nudili prijazno streho in domačo besedo. Posebna zahvala pa bodi izrečena vsein dobrim dušam slovenskim v Aunietzu, Fer-ronineru in Lievinu. Pošiljava tople pozdrave in zahvalo preč. g. Švelcu v Au-metzu, kjer sva kljub njegovi odsotnosti uživala vso prijaznost; lep pozdrav vrlemu učitelju g. Šlibarju, družinama Lukas in Hren ter gospe Šepčevi, ki so se naravnost trudili, da bi nama naredili bivanje med njimi čim prijetnejše. Seveda tudi požrtvovalnemu izseljenskemu organist« gospodu Briščaku, ki že toliko let nesebično deluje za slovensko stvar tam daleč od domovine. Družina Breznikova v Ferronieru naj bo islkreno pozdravljena in za prijazen sprejem zahvaljena pa Leničevu ter Humekova in vse, ki sva jih v okraju Douai obiskala in katerih gostoljubnost spoznala. V tretje, a ne najmanjšo zahvalo sva dolžna preč. g. rnsgr. Zupančiču, ki v najsevernejšem delu Francije budi in poživlja versko in narodno zavest med rojaki; dalje Sajetovim in vsem drugim, ki sva jih našla od Lorcme pa vse do Pais de Calais ob Atlantiku. Za božične praznike, ki se bližajo, pa želiva vsem našim bratom in sestram, omenjenim in neomenjenim, polno sreče in božjega blagoslova in srčne tolažbe. V molitvi bomo o praznikih še posebno združeni z vsemi. Božične pozdrave pošiljava Marijan Poznik in Jože Gole, bogoslovcu i/. Ljubljane * Pariz. — Lo prehitro so minili lepi dnevi v domovini septembra meseca. Vrnili smo se z živimi spomini, kako sladka ie v resnici domovina, pa če tudi morda ni tuko bogutu. Znova potovanja. Najprej čisto kratko, nedaleč od Pariza na znuno pokopulišče Thiuis, kjer je poseben oddelek za jugoslovanske vojake, ki so padli v svetovni vojni. 1'u tudi nekuteri naši 'zseljenoi so tain, nekateri samo civilno poko-puni, med njimi ena Prekinilrka; zato sem <>. oktobra šel in blagoslovil njen grob. Tudi zu nušegu kralju Aleksandru sva molila z izseljenko, ki me je spremljala. - 16. oktobra Verne-uil (Indre et Loire), kier je že druga postojan-ku naših sester iz Slovenske Bistrice, v lepi škofiji svetegu Martina, punonskega rojaka. V lepem grudu stanujejo jn oskrbujejo gospodinjstvo siromašnim otrokom iz Puriza. Če Bog da, bodo mogoče vsaj izseljenke hotele oil) nedeljah in svetkih popoldne, ko so častite sestre proste, tja prihajati in se rnzgovurjati o svojih težavah. Pa še na dom bodo luhko nesle okrep-čilo, ker sestre rade postrežejo tudi z duhovnim branjem, ki ga imajo na razpolugo in jim ga tudi jaz vsakih par mesecev nekaj prinesem. — 24. oktober, god nadangela Cabriela, varuha nas potnikov, izseljencev. Prisostvoval sem lepi redovni slovesnosti v Boeissis-le-Roi (Seine et Mame). Bele sestre »Molilke Marije Srednice«, frančiškanske tretjerednice, ki živijo v redovni skupnosti. Njih uumen je, s premišljeno in vzorno opravljeno javno molitvijo mase zopet pripeljati k Bogu in pomagati duhovnikom, čisto v smislu iKA. Morda bosta tu v kratkem vstopili dve Slovenki. — 30, oktober Voves (Kure et Loir) nas je bilo na evharističnem sestanku nad 40. Taki sestanki pustijo vedno najlepši spomin v srcu .izseljenskega duhovnika. — Mesec november je potekel v znamenju podrobnega dela v Parizu, na mojem privatnem stanovanju in na Izseljenskem odposlanstvu. Občudoval sem razne prireditve v Parizu: kako je kardinal Verdier blagoslavljal novo cerkev v predmestju, nekdaj rdečem; kako so slovili 20 letnico svetovnega miril. Le enkrat sem šel malo dalje iz Pariza. 26. novembra v Pont u Bucv (Aisne) poročat dva prekmurska rojaka. To je bilo, če hočete, na vigilijo izseljenske, prve adventne nedelje, ko se je domovina posebej tako lepo spominjala neštetih udov. tako silno raztresenih, skoraj bi rekel po vsem svetu. Molitev ta spominski dan bo gotovo rodila bocate sadove. Ivan Camplin. izs. duhovnik, Giramont. — Podpisana Markič Marija se prav leno zahvalili jem vsem članom posmrt-ninske blagajne Jugoslovanske Vzajemnosti iz Aumetza. ki so mi s svojimi prispevki zbrali 025 frs ob smrti mojega ljubljenega moža Andreja, Bog plačaj! Markič Frančiška. Bruay. — Zahvala. Prisrčno so zahvaljujem Društvu sv. Barbare in sindikatu ter vsem darovalcem, ki so mi velikodušno »riskočili na pomoč s prispevki blaga in in zbirkami ob nesrečni izgubi mojega moža. Marija Brodnik. Bruay. — Zapustila nas je po dolgi bolezni >7 letna Marija Videršek. V velikem številu smo jo spremili k večnemu počitku. Zapušča 5 otrok. Bodi ji lahka tuja zinliiea in sveti naj ji večna luč, družini pa naše iskreno sožalje. Aumetz. — P . ai z n o v a n j e izseljenske nedelje. Katoliška akcija žena v Aumetzu, Audttn-le-Tiche, Tucquegnieux in Giraumont ie pod vodstvom izseljenskega duhovnika g. švelcu proslavila vsaka za svoj kraj izseljensko nedeljo. Posebno lepo je bilo v Aumetzu. Že zjutraj pri maši je imel g. Švelc lep nagovor, v katerem nas je spominjal vezi, ki nas vežcio do domovine, in kako se nas prav to nedeljo s|X)minjajo po vseh cerkvah v Sloveniji. Popoldne pa smo se v molitvi spomnili vseh izseljencev. Tako je potekel ta dan v hvaležnem spominu na naše rojake v domovini in posebno na tiste, ki za nas delujejo. Zupan Anica. Metz. — Na izredno slovesen način je tukajšnji konzulat proslavil dva jstletnico obstoja Jugoslavije. G. generalni konzul Smiljanie, ki je znal že po nekaj mesečnem službovanju odlično navezati stike z najvplivnejšimi osebnostmi v Metzu in Nancyu, kar je našim izseljencem samo v korist in je obenem neizmerne važnosti za ugled naše države, je povabil k tej proslavi pevski zbor iz Aumetza ter zastopnike rojakov iz vseh naših kolonij. Slovesno službo božjo z molitvami za kralja in domovino, katere so se udeležili poleg naših rojakov tudi zastopniki francoskih državnih in cerkvenih oblasti, je imel izseljenski duhovnik g. švelc, na koru pa je pel zbor iz Aumetza. Po službi božii smo odkorakali pred spomenik v vojni padlim žrtvam, kjer je položil g. generalni konzul krasen venec in kjer so se poklonile tudi naše društvene zastave. Vse navzoče je nato g. konzul povabil na malo zakusko na konzulat. Tu je imel g. Smiljanie na naše rojake krasen nagovor, v katerem nas je spominjal vseh naporov, katere je preživela naša mlada država, ter naših dolžnosti do nje, »Danes smo luhko ponosni v svetu, da smo državljani Jugoslavije, ker je ona postala velika in ugledna v svetu«, s temi besedami je končal svoj govor, katerega so vsi navzoči toplo pozdravili z vzkliki našemu vladarju in naši domovini. Pevski zbor iz Aumetza pod vodstvom g. Biščaka je zapel nekaj naših narodnih pesmi in žel splošno polivalo. Ta dan je g. generalni konzul odposlal v imenu vseh rojakov na področju konzulata v Metzu vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. in g. ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču. V nedeljo 4. decembra in II. decembru pa so bile proslave v obeh naših izsel jenskih centrih: v Morlebac.hu in Aumetzu. S temi prireditvami smo .se tudi mi izseljenci v Franciji oddolžili dolžnosti, katero imamo do naše mile domovine. T. š. Lens. — Veličastna proslava dvajsetletnice z e d i n j e n j a. Zopet smo doživeli izseljenci lep dan. ko smo se zbrali v veliki dvorani Jeanne d'Arc v Lonsu, da letos, ob dvajsetletnici Jugoslavije še slovesneje praznujemo svoj narodni praznik. Izbrali smo za proslavo Lens kot središče naših kolnij v severni Franciji. Sem je dohod z vlaki in avtobusi najlažji, zato je bila tudi udeležba nad vse častna. Več kot 800 rojakov je prihitelo in s tem pokazalo, da naš izseljenec še gorko ljubi svojo domovino in se ne boji za to tudi kaj žrtvovati. Posebno je poživila proslavo številna mladina, iki ni samo gledala in poslušala, anvpak vneto sodelovala pri petju, godbi in doklamaciiah. Nepozaben je bil prizor, ko je vsa ta mladina z jugoslovanskimi zastavicami v roki pozdravljala domovino in mladega kralja, čigar podoba, lepo ovenčana, je bila na odru. Tuki nastopi so nam izseljencem v mrzli tujini dvakrat potrebni. zato zaslužijo vso pohvalo vsi, ki so se trudili za to proslavo. Koliko so žrtvovali starši, da so primerno oblekli svoje otroke, jim napravili narodne noše; koliko prostega časa so porabiil od dela zmučeni pevci in pevke, da so nam podali tako dovršeno naše lepe pesmi. Naj bo vsemi vsaj malo plačilo veliki uspeh, ki so ga dosegli, in zavest, da so častno zastopali in povzdignili utrled naše države pri navzočih Francozih. — Spored je bil slnvnosti primeren. Predsednik Zveze je otvoril proslavo s pozdravom vseh navzočih in je dal besedo našemu gen. konzulu dr.Prediču iz Lille-a. Prišel je prvič med nas z dvema gg. tajnikoma. V kratkem času bivanja med nami ie pokazal očetovsko skrb za nas izseljence. Nato je predsednik kratko pozdravil in razložil pomen slavnosti francoskim postom in nato v daljšem, lepem govoru bodril izseljence za ljubezen do domovine in za lojalno obnašanje do gostoljubne Francije, ki nam daje kruha. Nai mu pove šopek cvetja, ki mu ga je izročila deklica, da mu bo zagotovljena med nami ljubezen in hvaležnost, ki jo imamo izseljenci do vseh državnih zastopnikov, ki imajo res srce za nas. — Govoru g. generalnega konzula sta sledili državni himni, jugoslovanska in francoska, ki sta ju izvajali pevci s spremiievnnjem godbe, nakar je nastopila mladina s številnimi deklaracijami. _ Prav posebno so povzdignili slovesno razpoloženje pevski zbori iz Brnava, ženski moški in mešani zbor. Že zunanji nastop, vse pevke v narodnih nošah, je napravil najlepši vtis. Vrstila se je pesem za pesmiio, vse dnevu primerne in pod vodstvom p. Franca Pern lepo izvajane. Tako so nosili težo dnevu pred vsem Bruičnni, za kar smo jim vsi izseljenci hvaležni. Dali so nam zgled, kaj je z vztrajnim. požrtvovalnim delom mogoče doseči, in da je le v sloiri moč. — Dobro «o se odrezali tudi naši mladi harmonikarji, ki so pod vodstvom g. Berliska ml. to pot prvič nastopili in želi zasluženo pohvalo. Upamo, da jih bomo še večkrat slišali. Južna Amerika Brazilija. — še o slovenskem tečaju v S, P a u 1 u. Moj skromni članek v »Duhovnem življenju« (septembrska številka), v katerem sem incd drugim v enem odstavku povedal o slovenskm nedeljskem tečaju društvu »Omus«. je vzbudil povsod precejšnje zanimanje, zlasti v naši majhni naselbini: torej je svoj vsekakor dober namen dosegel. Hotel sem z njim vzbu- diti pozornost nu iins, pa tudi popolno oprede-Ijenje imenovane šole, kur se je, nu moje zadoščenje, nepričakovuno zgodilo. Kot je razvidno, so slovenski starši — hote in tudi nehote — katerih otroci obiskujejo imenovane tečaje, podpisali Izjavo« in jo |»oslali v priobčitev »Slovenskemu listu« v Buenos Aires (priobčena je bilu 7. oktobra 1.1.). »Slovenski lisi« jo je gotovo z veseljem priobčil, še posebno zadovoljstvo pa je dobil tudi podpisani, ker s to »Izjavo« so je podpisalo oz. potrdilo, da slovenski tečaji v S. Paulu hočejo biti jugoslovansko usmerjeni. Pa se mi nehote vsili misel, kako nespametno je bilo celo vrsto let. zlasti večine podpisancev omenjene izjave, s katero potrjujejo, •oda ni res, javni kabel: Rafael, LJubljana Čekovni tačun 10.874 Spoštovani! Prečitajte tole! Zelo važno! Po uradnem poročilu finančnega ministrstva D. R. št. 103.244 z dne 20. VI. 1929 so za leto 1928 sprejele naše banke in naši denarni zavodi v državi v čekih, denarnih nakazilih in efektivnih dolarjih od naših izseljencev iz Amerike............dol. 12.452.414.64 iz zapadnih evropskih držav..... 1.000.000.00 iz ostalih delov sveta......... 1.500.000.00 Skupaj......................14.952.414*64. Tako poroča Dr. F. Aranicki, šef izseljenskega odseka ministrstva za socijalno politiko v brošuri »Naša migraciona statistika za godinu 1928«. (Iseljenička biblioteka br. 4.) Ako to svoto pomnožimo s 55, kolikor povprečno je dinar kvotiral takrat, znaša ta svota v dinarjih 821.382.805.20. Ako so znašale dajatve naših izseljencev državi samo eno leto tolike vsote, in skset leto, ko jih je že gnjavila svetovna finančna kriza, do kako bajnih vsot pridemo, ako jih seštejemo za vseh dvajset let obstoja naše države, in ako prištejemo še njih pošiljke pred svetovno vojsko trideset let?! Ker tvori slovensko izšeljenstvo 40% vsega jugoslovanskega izšeljenstva, odpade od teh vsot približno 40 % na Slovenijo. Spričo teh ogromnih vsot se moramo vprašati po pravici, kaj bi bilo s Slovenijo brez njenih izseljencev? Kaj bi bilo zlasti z nami po vojski, ko so iz Amerike dolarji kar deževali!? Ta denar so dobivali res pred vsem posamezniki, posamezne družine. Toda saj ga niso zakopali. Prišel je preko naših denarnih zavodov, ki so delali s temi pošiljkami ogromne dobičke, v naše podeželske hranilnice in posojilnice, po njih pa v naše občine, v našo trgovino in obrt, v naše kmečke grunte. Povsod je plodil naše narodno gospodarstvo in tako množil skupno narodno blagostanje. Vsi, prav vsi, tako skupina, kakor tudi posamezniki smo imeli od tega denarja koristi. Toda! Kaj pa smo kot narod za vse te ogromne žrtve naših izseljencev storili za nje, da bi jim pokazali svojo hvaležnost in svoje priznanje? Kaj smo storili, da bi si ohranili to bogato »molzno kra-Vico«, ako se sme rabiti ta primera? Kaj smo storili, da bi si bili ohranili slovensko kri na tujem sebi zvesto, svojo, slovensko, jugoslovansko? Družba sv. Rafaela se čuti dolžno, da pride danes s tem vprašanjem pred ves narod, pred vsakega posameznika, tudi pred vas, gospod, gospa, tudi pred vaš zavod, naj je že kakoršnega koli značaja ali lastnosti, pred občine, župnije... in si drzne vprašati: Kaj ste storili za to Vi, prav Vi? Da! Narod tu doma je sprejemal vse te ogromne vsote, jih užival, gradil z njimi svoje gospodarstvo, trgovino, obrt, svoje blagostanje, — pri tem pa na svoje izseljence popolnoma pozabil, tako sramotno pozabil kot morda noben drugi narod na svetu. O, kako je to bolelo naše izseljence, ko so videli, kako so pozabljeni! »Mati domovina, zakaj si nas tako grdo pozabila!« smo čitali v »Amer. Slovencu« ne enkrat. Danes se Družba sv. Rafaela, edina naša narodna izseljenska slovenska organizacija, trudi, rekel bi, z nadčloveškimi napori in žrtvami, da bi popravila ta naš sramotni narodni greh, za katerega bomo dajali naši zgodovini težek odgovor, ker noben narod ne sme samega sebe tako pozabiti in zanemariti brez odgovornosti pred svojim potomstvom. Deset let se že trudi, deset let kliče in prosi, pa veste koliko ima danes članov? Ne bomo povedali številke, ker nas je sram! Da nam pa zgodovina ne bo mogla očitati, da je to tudi krivda družbe, zato pišemo danes tole pismo! Res se danes veliko več piše in govori o izseljenstvu. Toda žrtvuje se pa zanj danes prav tako malo, kakor prej. Ko bi ne bili našli razumevanja za to prevažno naše narodno vprašanje in delo pri naših oblasteh, ki nas podpirajo z malimi svotami vsako leto, ko bi ne bili dobili naša oba slovenska škofa, da nam naklanjata vsako leto enkrat, na izseljensko nedeljo, cerkvene zbirke, ko bi ne zbrali v svoji pisarni požrtvovalnih idealnih moči, ki za beraško plačo, brez vsake oskrbe za bodočnost, delajo po deset in še več ur na dan, bi bila morala Družba že zdavnaj prenehati, ali bi bila pa danes še prav tako majhna družbica, neznatna in nebogljena, kakor je bila pred desetimi leti. In vendar je to delo dolžnost vsega naroda in vsakega posameznika, pred vsem tistih, ki imajo svoje sorodnike na tujem, tistih, ki so dobivali ali še dobivajo podpore iz tujine, tistih zavodov in ustanov, ki so delali dobičke ali imeli koristi, posredno ali neposredno, od teh izseljenskih vsot, t. j. naših denarnih zavodov, naše industrije, trgovine, naše obrti, naših občin, župnij, kmetij. Vsi ti bi bili in so dolžni skrbeti, da se to delo vrši, in ga zato morajo podpreti in omogočiti in mu pomagati do razmaha. Danes je taka brezbrižnost posebno nerazumljiva, ko je cel svet dobil otipljive dokaze, kako o-gromne koristi in možnosti lahko donaša državi in narodom pravilno urejena in požrtvovalna izseljenska služba in politika. Poglejmo Anglijo! Nemčijo! Pa še to le naj povemo: Da imamo svojo državo in svobodo je res zasluga naporov naših narodnih voditeljev tu doma. Toda brez sodelovanja naših izseljencev bi bili vsi ti napori zaman. Izseljenci so financirali Londonski odbor. Ameriški izseljenci so pridobili Wilsona, da je zahteval in dosegel naše osvobojenje in našo državo. Ali se pa ne morejo ponoviti razmere, da nam bodo naša usta doma zamašena za zahtevo po svobodi in pravicah, da bodo naše roke zvezane za njih obrambo? Ali ne bo v takem možnem primeru samo naše izšeljenstvo, ki bo edino zopet moglo to storiti za nas? Če ga mi pustimo umreti, ali ne bi znala pomeniti njihova smrt tudi našo narodno smrt? In še tole: mi Slovenci imamo skoraj polovico sebe na tujem. Ali se zavedamo, kaj pomeni za nas, za naš narodni obstoj: polovico narodnega telesa imeti odsekanega od sebe? Če to izgubimo, smo še narod? narodnega življenja še zmožno telo? Skrb za rešitev naše slovenske krvi na tujem je torej skrb za rešitev našega lastnega narodnega življenja! Se zavedamo tega? Mar nam ta skrb ne narekuje nujno dolžnosti do naše edine narodne izseljenske organizacije, da žrtvujemo zanjo do skrajnosti tako vsi posamezniki, kakor tudi naše občine, župnije, zlasti pa naši denarni, obrtni in trgovski zavodi, vsi, prav vsi?! Ustanovili smo krasno zasnovano — Izseljensko zbornico, ki bi po svojem ustroju in po svoji sestavi zagrabila naše izseljensko vprašanje tako na široko in velikopotezno, kakor ga imajo urejenega drugi veliki narodi in bi dosegla velike uspehe. Toda ker ni sredstev, samo životari kakor cvetka brez mokrote na ogromno škodo našega narodnega izseljenstva, našega naroda, naše države in nas samih. Zato se je Družba sv. Rafaela odločila, da se obrne na vso našo slovensko javnost, na ves narod s prošnjo za pomoč. Prišel je čas, da: ali se zgrne ves narod okrog tega dela in ga razvijemo v delo, vredno suverene države in suverenega naroda, ali pa zakličemopreko naših meja svoji krvi na tujem: Poginite! Narodu doma niste vredni njegovega dela in njegovih finančnih žrtev za Vas! Naši narodni sovra-gi bodo zatriumfirali, če to storimo. Če pa storimo, kar Vas danes Družba sv. Rafaela prosi, bo pa za-triumfiralo naših 1,200.000 bratov in sestra na tujem in zatriumfirali bomo mi sami. Rešili se bomo samo, če se bomo hoteli rešiti sami z močno voljo, z velikim delom in velikimi žrtvami! Majhni smo po številu. Pa to ne odloča. Odloča, kako smo notranje močni v hotenju: živeti hočemo! Zato danes prihajamo tudi pred Vas: vse naše denarne zavode, vse naše občine, vse naše župnije, duhovnije, verske zavode in ustanove, vse naše zbornice, k vsakemu posameznemu Slovencu in prosimo, da bi: 1. blagovolili darovati naši Družbi sv. Rafaela in Izseljenski zbornici za reševanje slovenske krvi na tujem iz zavodnih sredstev kako primerno podporo, 2. pa da bi tudi iz svojih osebnih žepov vsi prav vsi darovali članarino Din 10.--in naročnino na glasilo »Izseljenski vestnik« Din 15.-- Prepričani smo, da ne prosimo zastonj in se Vam vsem že vnaprej kar najiskre-neje zahvaljujemo za Vašo pomoč in smo z izseljenskim pozdravom in spoštovanjem udani: Družba sv. Rafaela. Izseljenska zbornica.