DUHOVNO ŽIVLJENJE
LETO XI. — ŠTEV. 186 JULIJ 1943


LA ¥DOA ESPIIKITIUIAL
ANO XI. — J U L I 0
NUM. 186 19 4 3
El 27 DE JUN 10 a las 11 se celebrarä en la cripta de Santa Rosa (Pasco 409) una misa solemne con motivo de la conme-moraciön del dia patrio “Vidovdan”. Invitamos a esta misa a nuestros amigos para rezar por las victimas de esta guerra, por nuestra patria y por la paz del mundo.
Spomin Vidovega dne bomo obhajali s sveto mašo za žrtve naše svobode v nedeljo 27. junija s sveto mašo ob 11 uri v spodnji cerkvi sv. Roze, Pasto 409.
žalostni spomin Kosovega polja je kljub grenki žalosti, katero zbuja, svetel žarek naše narodne prošlosti.Tudi bridke preskušnje v življenju, razočaranja in porazi, ki trenutno globoko zabole, sc pogosto gonilna sila v nadalj-nem prizadevanju. Koliko študentov je šele po žalostnem padcu v šoli doumelo svojo dolžnost resnega učenja. Enkratna sramota je bila dovolj, da je lahko-mišljenca preobrazila v resnega moža, ki je bil v naprej kos svoji nalogi.
Tudi Kosovski poraz, bridek pač, ni bil smrten udarec za Srbe in ne za Jugoslovane. Spomin na ta žalni dogodek je dramil skozi stoletja narod iz mrtvila, ga vspodbujal na boj in slednjič je bil prav vidovdanski spomin, duh navdušenega boja za “Krst časni i slobodu zlatnu”, ki je najprej dvignil Srbijo iz stoletnega turškega robstva in pozneje Jugoslavijo spojil iz razdeljenih narodov slovanske krvi.
V današnjem času imamo pred nami drug Vidovdan, še bolj tragičen. A prvi Vidovdan nas navdihuje z upanjem in poslednji vojni dogodki nas utrjujejo v veri v vstajenje.
Bog daj da pride tisti dan preje kot se zopet ponovi Vidovdan prihodnjega leta.
El P. Juan Hladnik, capellčm de la Colectividad se ausentara de Buenos Aires los dias del 5 al 17 de Julio, para visitar los yugoslavos en el Chaco. El domingo 11 de Julio dara una misa en P. R. Sdenz Pena. Visitarä tambien Parana y Rosario.
Los apöstoles eslavos San Cirilo y San Me-todio, igualmente venerados por los eslavos ca-tölicos y ortodoxos, simbolo de la uničn eslava.
Su fiesta se conmemora el 5 de Julio.
D Pl JJUfllLD®
127 anos pasaron del historico 9 de Julio, fecha de la indopcndencia argcntina. Este aiio tendrä el pueblo un motivo mas de alegria, pues puede decirse que es la Argentina el unico pais del mundo al que no alcanzo la guerra.
Ademäs de oso el verdadero patriotismo se sicnto onimado por la nueva corriente de un orden politico Lenžlico expresado en las dignisimas palabras de! general Ramirez, jele del gobierno actual: "Yo no hier revolueiön alguna El ejercito se ha movido para ^ar una solucičn al angustioso problema en que se halla-e* Pueblo. sobre todo la masa trabajadora, convulsio *rada ya por la desesperaeiön a que la llevaba la impo-s*bilidad de vivir. victima como era de la especulaciön *a gente sin conciencia
Mi cuartel ahora es la Časa Rosada. Aqui he venido ° trobajar y a seguir viviendo en la austeridad propin soldado. Aqui no habrä fiestas ni recepciones •entras el pueblo sulre no es posible que se dilapider» ‘Peros suyos con suntuosidades.
Nuestro programa tendrä por base la justicia en todos sus aspeetos y sera aplicada serena, pero inflexible mente, dando al Cäsar lo que es del Cesar y a Dios 'o que es de Dios.
Para nosotros no existen hombres de partido sino argentinos	Los capaces, los sabios serän llamadoz
para asesorar; los sencillos, los practicos, los prudentec a dirigir."
Una escena tipica del Chaco Argentino.
Prizor iz čaka. V dneh 6.—18. jul. bo obiskal g. Hladnik rojake, ki tnm žive.
DUHOVNO ŽIVLJENJE je mesečnik.
Uredništvo:
P a s c o 431
Urednik: Hladnik Janez.
Telefon 48-3361 (48-0095)
Kliči od. 11—13 ure in po 8 uri zvečer.
Ob sredah in petkih ni doma. Uprava:
Paz Soldan 4924 Telefon 59 - 6413
Begistro de Prop. Intelectual 81190
CERKVENI VESTNIK
27.	JUN.: MAŠA V KRIPTI SV. ROZE ob 11. uri.
Ob 12 uri v gornji cerkvi za Karolino Budin.
MOLITVE in shod bratovščine na PATERNALU ob 15 uri, ko se vrši na Avalos telovska procesija.
28.	JUN.: Post od mesa.
29.	JUN.: Praznik Sv. Petra in Pavla.
4. JUL.: MAŠA na PATERNALU za FRANCA HLADNIK. Zapoje žalni zbor.
Pri sv. Rozi za Antona Strehar ob 12 uri.
MOLITVE na Paternalu in rhod bratovščine.
11. JUL.: Maša v ČAKU v P. R. Säenz Pena,
18. JUL.: MAŠA na PATERNALU oblet, za Frančiško ščuka.
MOLITVE na Avellanedi in shod bratovščine.
25. JUL.: MAŠA na AVELLANEDI za FRANCA HLADNIK. Obletna.
MOLITVE na Paternalu.
1. AVG.: Maša na Paternalu.
Molitve na Paternalu.
ROJAKOM V ČAKU IN PARANA sporočam, da bom v čaku v dneh od 6—13 julija. 6, julija pop. pridem v P. R. Sdenz Pena. Obiskal bom rojake tam, v okolici, v Resistenciji, v Corrientesu, v Las Brenas in v Pampi del Infierno. Prosim rojake, kateri razpolagajo z av. tom, če bi mi mogli biti kaj na uslugo v tistih dneh, da bi mogel obiskati čim več rojakove. G. Srečko Ferfolja in g. Mavrin upam da sta izdelala podrobnejši načrt. Odpotoval bom 13. jul. v Parana, kjer se bom zadržal 14 in 15. jul.
Bratovščina Rožnega venca ima shod na PATERNALU 4. julija; na AVELLA NEDI pa 18. julija.
Krščeni so bili Ruben Karel Flor v Villi Devot». Diana Elena Zupančič na Paternalu, Atilio Jožef ter Hilda Marta Markič v Lurdu.
Poročili so se pri sv. Rozi Oskar Prinčič iz Kozane in Paskvala Saenz — Etni lija Slavec in Ivan Nuncija, oba iz Knežaka. V Bvrissu Marija Miklavec iz Trsta in Suša Rudolf iz Vrabč pri Vipavi, TELOVSKA PROCESIJA
Na Paternalu pri sv. Neži se bo vršila pt očesi ja 27. junija. Vdeležili se je bomo z zastavo. Ne le člani bratovščine temveč tudi drugi rojaki prihitite, da bomo dali čast Zveličarju. Nikar ne bodite tako brezbrižni in malomarni, da bi ne imeli za Gospoda nobenega časa in nobene misli. Dokažite svojo resnično vero, izpričajmo našo ljubezen do Gospoda, da nas bo On mogel med svoje prišteti, kadar bo prišla ura večnosti.
Torej 27. junija popoldne ob 15. uri na Avalos 250, okrog svetogorske zastave.
PRVO SV. OBHAJILO
Pred Božičem bomo imeli slovesnost prvega sv. Obhajila, za katero se je treba že sedaj pripravljati. Zato prosimo stariše, da priglasite vaše otroke. Naj sprejmejo prvo sv. Obhajilo v lastnih župnijah ali v bližnjih zavodih, na Paternalu bodo imeli Comunion segunda. Tisti pa, kateri ne veste, kako bi lepo in prav uredili, prijavite otroke, da bomo našli način, kako jih pripraviti. Velika in sveta dolžnost starišev je, da poskrbe za svoje otroke in jih pripeljejo k božji mizi, zakaj brez pomoči Jezusove ne bodo mogli svojih otrok obvarovati pred pohujšanjem. Mnogi stariši že bridko občutijo kazen za svojo zanemarjeno dolžnost. Zato poskrbite sedaj, da ne boste prepozno uvideli svoje zmote in krivde.
VELIKONOČNA SPOVED
je potreba in dolžnost vsakega kristjana. Velikonočni čas traja do praznika sv. Pe tra in Pavla. Pohitite torej, da ne ostanete na dolgu. Ne glejte na brezverne in na bojazljivce, katerih je sram svojo vero vidno pokazati!
CIRILOVO NEDELJO bomo letos praznovali 4. julija. Simbol edinosti, katera bi morala vladati med Slovenci in med vsemi Slovani sta nam ta dva apostolska brata, ki sta skupno šla na delo med naše prednike in jim zasejala seme božje besede. Z žrtvijo sta vršila svojo sveto nalogo. Z žrtvijo moramo tudi mi spolnjevati nauk svete vere in čuvati jo v srcu in v življenju.
Prihitite ta dan v čim večjem številu dopoldne k sveti maši, ki bo na Av. del Capo, popoldne pa na Avalos, kjer se vrši shod bratovščine.
Ob 15 uri se vrši ta dan na Paz Soldan sestanek za dekleta.
NA AVELLANEDI
je bil blagoslovljen križ, lep spomin na sedmo obletnico slovenske službe božjo. Zbrano je bilo skupno 135.50, kakor ;e razvidno iz spodnje liste. Križ, stojalo svečniki in prtič stane 70 $. Zabojček v katerem so hrani zastava 20.—, za sveče
24.	—, za razne postranske stroške 0.20. Pevovodju za potni no 10.— $, skupen izdatek 133.20 $.
Zbirka na čajanki je dala 27.10, od katerega je bilo izročeno sestram v sirotišču
25.	—. V blagajni je bilo 17.— $, od katerih se odšteje 5.— $ Za mašo, 5.—■ za filme. Za kliše 4.—■. Ostane v blagajni $ 8.40.
Zbirka za križ: Horvat M. 10.—, Boj-nec Fran« 3.—, Ana županek 1.—, Helena Mesič 2.—, Štefan Časar 2.—, Ana Časar 1.—, Štefan Berden 2.—, Luis Berden 2.—, Pasica jak A.— 2.—, Hozjan š. 2.—, Gom-boc M. 1.—, Gomboc š. 2.—, Ošlaj .1. 1.—, Barber J. 1.—, Ritoper A. in š. 2.—, Simon K. 2.—, Dravec J. 2.—, Balažič J. 1.—, Kustec š. 1.—, Cipot .1. 1.—, Baletu V. 1.—, Črnko š. 2.—, Krajcer K. 2.—, Lah L. :!.—, Šeruga L. 5.—, Goston .1. I.—, Lanjšček J. 1.—, Gorza N. 2.—, Osvald Imro 10.—, Ivančič K. 3.—, Andre jek K.
Terplan K. 2.—, Nomcš .1. 3.—, Časar M. 2—, Korpič H. 3.—, Bcdok M. 5,—, Knstee M. 1.—, Gjiirek M. 2.—, Ružič .1. -•—, Piicko L. L—, Majcen š. L—, Žabot bot J. I.—, Pilo A. 1,—, Fujs H. 1.—, »o n čer š. L—, Benko R. L—’ Ammlm 2šie N. 2.—, Fujs L. 2.—, Sapač K. 2.—, Bočkor L. 2—, Kalamar K. 5.—, Tahi her š. 2.	, Rokoša \ . 1.50, Gašpar A. L—,
Gomboc A. 1.50, Ivanič J. 1.—, Gašpar G. 2.—, Samsa V. 2.—, Hajdinjak K. L—, Oz.vati«' M. 0.50, Gorza ia žena 2.—, K n t°ša J. 2.—, Frumen A. 2.—, Štefan jer ■I- -• j Žiikš A. 2.—. Skupno 130,50,
P. Juan Hladnik, estard ausente desde el 4 al 18 de Julio.
UN DIA LUGUBRE
Les pueblos suelen recordar sus fechas triunfales. En la historia yugoslava sin-tmbargo se recuerda un dia trägico, el 28 de junio de 1389, cuando en una batalla de Kosovo polje (Čampo de mirlos) cayu muerto el emjperador servio Lazar, con la flor de su heroico ejercito, en la gran batalla con los turcos que, luego de la derro-ta de su Vinico adversario serio encon-traron el camino abierto hacia el interior de Europa. En Kosovo polje se cnfren-taron reunidos todos los pueblos eslavos de los Balcanes de modo que se considera la batalla de Kosovo como la primera ma-nifestaeiön publica de la idea “yugoslava” que significa el ideal del estado co-mtin detodos lo eslavos del sur europeo.
A travčs de los siglos el recuerdo del Kosovo fuč un estlmulo tradicional para no deponer nunca las armas de la defen-sa de la cruz en la lucha contra la medla luna, de preparar la juventud para el dia en que la naeiön pueda reconquistar la libertad perdida. Hay libros y libros que se lian llenado con los relatos del heroismo de este pueblo que jamäs aceptö su de-rrota, basta ver su ideal realizado primero en varios estados libres y luego en el aiio 1918 en la reuniön de todos los pueblos del sud eslavo en la Yugoslavia.
Mas significativo nos resulta el recuerdo de la tragedia de Kosovo ahora, que nuestra patria Integra gime en una escla-vitud peor que la turca y que tampoco depone las armas sino que sigue espe-rando el dia de su resurgimiento.
Para implorar a Dios que haga llegar este dia deseado cuanto antes y para rezar por el descanso eterno de las vic-timas por nuestra patria, nos reuniremos el dia 27 de junio en la cripta de Santa Rosa (Pasco 409) en una solemne misa, a la cual invitamos tambičn a todos nues-tros amigos y simpatizantes.
Spet smo pričakali veseli dan ko smo obslužavali sedemletnico crkvcne božje službe na Avellanedi. Res je bilo prav le po. Dosti ljudi je prišlo od vseh strani. G. Hladnik so prišli iz ulice v procesiji z križem v kapelico; pevski zbor zapoje pesem od svetega križa, tako da je kar odmevalo po cerkvici. Križ je vzel v roite naš rojak Gelt, majster od križa in ga je položil na svoj stalen prostor v cerkvici, kjer so gorele sveče na vsaki strani ena in nasredi pušelček cvetja. Tako imamo križ in Marijino zastavo. Zdaj nas čakata in vabita Jezus in Marija v cerkev. Potrudimo se in bomo še tem bolje radi prihiteli tja k našemu svetemu križi.
Tam se naj vsaki spomin tudi svojega križa, katerega nosimo mi vsi. Vsak naj se zgledne na križ, kjer teče kri Kristusova. Spomnimo se, da smo grešnieje na tom svetu, spomnimo se, da tudi mi enkrat s svojim križem, čimo verno prenašali, pridemo tja k ljubemu Jezusu in Mariji vu sveta nebesa, kjer se bomo veselili vekomaj.
Nadalje se naj pove hvala našemu g. Geltu, majsteru od križa, kateri su s svojim velikim trudom tako lep križ postavili, in za vse tisto, ki bi križ dosla voč koštau, kakor smo pa mi plačali g, Geltu naj Bog povrne na drugem svetu.
Hvala tudi č. sestram iz Paternala, katere so nas obiskale pri blagoslovu in pri čajanki se znami razvedrile, želimo da večkrat prido na Avežanedo.
Rojak Slovenske Krajine Franc Bojnec
Gospod, kam naj pojdemo?
Čudno se je slišalo vsem in tudi apostolom, ko je Gospod Jezus napovedal zakrament sv. Rešnjega Telesa. Kako naj bi bilo mogoče, da bi se Gospod dal v hrano... Mnogi so se oddaljili in tudi apostoli so bili negotovi. Ko pa jim je Gospod kar naravnost rekel: Lahko greste tudi vi, če hočete, tedaj je Peter v imenu vseh odgovoril: “Gospod, nikamor ne gremo. Saj smo spoznali da so Tvoje besede resnične in zato ti verje-mo.”	v
Podobno kot nad šv. Resnjim Telesom se zbudi komu dvom n^d božjim poslanstvom sv. Cerkve in je tako vse polno takih, kateri pravijo: “V Boga ver j cm, duhovnikov pa nočem. Vero spolnim kot se meni prav zdi.”
^ zmoti so! Prezrli so globoko resnico, da se brez Jezusa Kristusa ne more nihče zveličati. Samo v Njegovem imenu smo bili odrešeni, samo v Njegovem imenu moremo dobiti opravičenje in odpuščanje grehov; samo združeni z Njim moremo s srečno smrtjo prav končati življenje.
Prav tako pa je Sveta Cerkev neobhodna posredovalka zveličanja. Sv. Ciprijan je kratko izrazil to resnico: Ne more imeti Boga za očeta, kdor nima Cerkve za mater. Gospod Jezus sam pa je jasno povedal v besedah apostolom in njih naslednikom: Kdor vas posluša, mene posluša, kdor vas zaničuje, mene zaničuje, kdor pa mene zaničuje, zaničuje tistega, ki nie je poslal.
Nekateri se spodtikajo nad “slabimi” duhovniki, žalostno a resnično je, da se dobe nevredni duhovniki, še bolj res je pa to, da malopridni ljudje tudi vsako obrekovanje verjamejo, laž še povečajo in jo nato posplošijo, kot da bi bili vsi duhovniki taki. Med sto najdejo enega nevrednega. Tistega vidijo vsi, 89 dobrih pa ne vzamejo v račun. Pa naj je že veliko ali malo takih, njihova nevrednost nikakor ne vzame Cerkvi njene svetosti in ne njenega vzvišenega namena. Obsodbe je vredno, če dajejo duhovni slab zgled, toda ne opraviči prezir naukov in zakramentov, katere deli tak duhovnik. Sodnik bo Bog tebi in njemu. Njega bo
sodil po njegovem delu, tebe pa po tem, ali si spolnil ali ne in kako si spolnil, kar te je učil.
Sveta Cerkev pa nam je dobra mati ne le kot ne-zmctna učiteljica in delivka zakramentov, temveč nam posreduje tudi zaklade odrešenja in zasluženja drugih. Marsikdo resnično ne more spolniti vseh postav, mnogi pa jih ne spoznajo. Za molitev mnogi res nimajo časa. Zato pa sveta Mati Cerkev daje v roke mašnikom in redovnim osebam brevir; jim naroča molitve; daruje svete maše; goji spokorniško življenje v postih, zatajevanju v bičanju, s čemer izravnava mnoge dolgove tistih, kateri so te dobrote vredni po veri, plemenitosti in ponižnosti. Prav kakor dobra mati, katera poskrbi vsem otrokom potrebno hrano in obleko, ki ljubeče skuša osvojiti srca tistih, kateri se ji oddaljujejo, prav tako tudi sv. Cerkev ljubeče skrbi za vse.
Pod besedo sv. Cerkev si ne mislimo le tiste, ki na zunaj Cerkev predstavljajo, to so duhovniki, škofje in papež. Oni sami po sebi niso nič več kot katerikoli vernik. Le po izrecnem Jezusovem pooblastilu so Kri stusovi namestniki. V Njegovem imenu krščujejo, spovedujejo, maščujejo, učijo in ne v svojem! V njegovem imenu vrši svojo vzvišeno službo tudi sveti oče, rimski papež. Kakor morajo biti Kristusovi namestniki vedno svesti svoje visoke naloge in je njihova strašna obsodba, če jo zanemarijo, tako mera biti pa tudi v vernikih globoko spoštovanje in ljubezen do sv. Cerkve, do njenih ustanov in do njenih služabnikov. Če jih obrekujejo in kolnejo, gre to na njihove lastne glave, kajti najhujša kazen, katero more Bog kakemu narodu po slati, so nevredni duhovniki; največji blagoslov za narod so pa vredni, zvesti, pobožni, goreči duhovniki. To resnico vidimo stokrat potrjeno v zgodovini. — Sv. Cerkev niso le duhovniki, temveč tudi Gospod Jezus sam, ki je njena glava, verniki vsi pa njeni udje.
Imejmo globoko v srcu zapisano besedo Petrovo: Gospod kam naj gremo proč od Tebe, Ti imaš besedo večnega življenja.
Zato pa ob prazniku prvakov sv. Cerkve, Aposto-IcvPetra in Pavla in velikih apostolov Slovanov svetih bratov Cirila in Metoda premislimo to resnico in obnovimo zvestobo do svete Cerkve, da bomo kot njeni dobri otroci po njej našli pravo pot do večne sreče.
PO ARGENTINI SEM IN TJA
Lepo se hodi po svetu, čečlovek pride k dobrimj$jjia Brezje v zahvalo, da me je rešila pred nesrečo, da , prijateljem, gorje pa siromaku, ki nima nikje doma,pfjbi mi nogo odrezali. .. Tako da je Marija Pomagaj ne le : ki ga povsod pode naprej, tako se domislim stokrat, kov«! spomin na domovino, ne le simbol slovenske vere, tem-sem deležen ljubeznjive gostoljubnosti; tako sem se «'več tudi hvaležnost do Marije na Brezjah, kateri so
spomnil tudi pod prijazno Mislejevo streho, ki me je na prav poseben način domislila na dom.
Zares! Na prav poseben način! Ivanka je stopila v sobe in skozi odprta vrata mi je padel pogled na steno. Kar prevzelo me je nekaj. Kar obvisel je moj pogled in nekaj posebnega se je v meni predramilo. Tista slika tam na steni je potegnila nase vse moje misli in je zaživela pred mano vsa naša domovina, ponižana in poteptana ...
Kdo drugi bi nič posebnega ne opazil in še manj čutil. Saj je bila slika Matere Božje, ki jo vidiš kjerkoli in kakršnokoli. Pa vendar ni bila to ena tistih podob. .. Ne! Bilo je nekaj, kar je zbudilo meni spomin na dom, kakor bi ga mi komaj kaka diuga stvar in nisem mogel kaj, da ne bi stopil bliže, da doživim prvič v tej deželi prijazen pogled — brezjanske Marije Pomagaj, katero sem še doslej samo v eni hiši našel na mojih potih, in katero imamo tako lepo na avežanedski zastavi. Kolikokrat sem poromal k Mariji na Brezje, kolikokrat sem šel po kolenih okrog njenega oltarja, kakor so me naučili oče in mati, ko so me petletnega nesli
brez dvoma napravili obljubo moji stariši tedaj, ko je grozila bridka nevarnost mojemo mlademu življenju.. . Vse to je meni brezjanska Marija, zato mi je bilo tako prijetno, ko sem našel njeno milo podobo tudi v razkošnem zelenju tistih sadovnjakov na daljnem jugu.
če je meni bila ta podoba tako mila, je pa tudi Mislejevim, ker jim je drag spomin, poslan od doma kot poročni dar.
Kmalu smo se vrnili spet k realnosti življenja, kar je pri dobri mizi kaj lahka stvar.
Kaj pa. Vi Šinigoj, da vas tako poredko vidimo?
Zato pa raje ne pridem sam, da me manj prejemate. Na zadnje mi morate reči še hvalo, ker vam vedno kakega gosta pripeljem. Enkrat gospoda Ludvika, drugič pa gospoda Janeza. .. Pa, kaj se vam zdi, gospa, ali ste vi kaj bolj pogosti z obiski k nam? Je hudomušno vprašal Šinigoj.
Stvar je pač taka, da ima vsak toliko svojih opravkov in ker se čez vodo ne da skočiti, se odlaša obisk iz dneva v dan. Tako se je pletla naša beseda o dnevnih zadevah.
iQue sorpresa al encontrar la imagen de la Virgen de Brezje en las chacras de Cinco Saltos!
čas je hitel, zato smo morali tudi mi. Kar vsi smo stopili na auto in zbrzeli proti Rennerju, ki je bil pa sam za gospodarja in gospodinjo. Žena je odšla s hčerko k zdravniku, škoda, da nismo prišli vsaj pol ure preje!
Renner je prvi zasadil čakro v Centenariju, zato jo pa ima tudi tako lepo uraščeno. če je prijazen prišlecu sprehod skozi njegove bogato obložene vrtove in vinograde, kakšno veselje nudi šele lastniku samemu, ki je v tisti grunt vsadil toliko svojega dela, da ga vsako stebelce spominja dni, ki so šli mimo. Tam se boječe skriva grczdje med zeleno listje; rdečelično se smehljajo jabolka; tamkaj temne modre češplje — in tistole tamle? Da! Saj to so pa prav “češpovci”, kakor smo jih poznali doma. Kar sline so se mi delale, ko sem segel po sadu, pa me okus ni prevaral... Seveda je takih sadnih posebnosti le nekaj, le za oči in za lastni okus, kajti trg stavi drugačne zahteve. Za tistega zore jabolka in grozdje, ki bo napolnilo kakih 200 hi. .. Vino je glavni Renner jev pridelek, ki smo ga potem pridno pokusili in še s seboj sva ga vzela s Šinigojem; pa ne za spomin!. ..
še k sosedu sva stopila, Srebrničeva čakra je že tudi zrastla. Z veseljem je pokazal sadove svojega truda. Pred časom je bil krompir glavni pridelek, letos je pa že tudi kaj drugega: “Vse je lepo in dobro je menil Pavle, samo nekaj mi manjka!”
Le kaj bi bilo tisto, sem ugibal. Pa sem kmalu uganil. Ženske roke ni, da bi kaj rož zasadila v vrtiček pred hišo, da bi jih postavila na okno, da bi gostom postregla. ..
“Hm, ne bi bilo napačno, je menil Pavle. Toda nas kmetov ne marajo tiste gospodične v Buenosu. ... ” Pač ni bilo drugače, kot da je moral Pavle sam poskrbeti, da ni bila miza pred nami prazna, ko smo nato reševali domače in tuje probleme in iskali konec vojski.
Sonce se je pa peljalo vsedalje čez nebo in me opozarjalo, da.bo treba spet naprej. Zato smo se dvignili in spet je zabrnel avto. Za hip smo še postali v Centenariju, ki je novo naselj-e, v katerem si je tudi Renner zgradil hišico in kjer je našlo svoj dom tudi nekaj drugih naših rojakov. Tam ima svoj posel tudi neki “Trošt”, naš rojak iz vipavskega. Tudi neka trgovina je v rokah naših ljudi, toda preveč sva se zamudila; še Bičkarja, ki je bil tiste dneve tam, sva našla na cesti, kjer smo se le mimogrede pozdravili in že sva zaprašila po raskavi poti, ki kmalu zavije na brod in nato čez reko. Pri Francu Šinigoju nas je čakala večerja in prijazen pomenek, kateremu ni pošla vsebina, pač pa se je iztekel čas.
NA BOŽJI NJIVI
To pot me je čakal tudi obisk na žalosten grob. Onstran velikega kanala, na pobočju brda, ki zaSlanja “Gornjo dolino”, so odločili prostor za “božjo njivo”. Med tem ko dajejo vrtovi cvetje in sadje, čakajo tam božjega glasu in svojega vstajenja tisti, kateri sc bili tjakaj položeni k večnemu počitku. Tudi naši rojaki so že večkrat stopili tjakaj v žalnem sprevodu spremljaje na poslednjem potu svojce. Tam počiva že čez dve leti Terčičeva hčerka, ki jo je Bog poklical v boljše življenje v cvetu mladosti. Tamkaj počiva tudi mož, ki mi je pri vseh prejšnjih obiskih bil z vso ljubeznji-vostjo na razpolago, to je Maks Brugger, rojen Švicar, a se je poročil z našo rojakinjo Milo in med našimi postal ves naš, mož, katerega so vsi rojaki globoko spoštovali.
Skcro bo že dve leti, ko ga je zadela bela smrt. še je rojakom v spominu, ko je padel kot žrtev roparskega napada na samotno hišo sredi vrtov. Napadalec sicer ni mogel vdreti v hišo, toda s strelom je tako težko ranil Bruggerja, da je na posledicah umrl in so ga vsi rojaki spremili na njegovi poslednji poti. Na njegov grob sem se namenil tudi jaz, da mu vsaj nekaj tiste pozornosti izkažem, s katero je bil on tako ljubeznjiv nasproti meni in do vseh. Kakor sredi pušče cvete njegov grob, eden redkih, ki priča o ljubezni tistih, ki so ostali. “Naj najde duša tvojega služabnika Maksa delež večne sreče, tako te prosimo, Gospod. ...” se je glasila moja molitev med tem ko sem občutil, kako strašno drugače gleda človek nazaj na ta svet, ko je stopil že ven iz teh zmotil j av, v katerih tolikeri zgube pravec življenja in popolnoma pozabijo, da jih čaka grob, da jih čaka večnost, v katero bodo mnogi stopili prazni, tako strašno prazni, ker so živeli in delali le za telo in prav nič za dušo....
Gospcd daj mu večni pokoj in večna luč naj mu sveti!
še me je čakalo marsikaj, a tisti dan je bilo treba že misliti tudi naprej. Plaza Huincul je daleč. . . . Stan-kotu Tomišiču sem obljubil, da se kaj oglasim tudi pri njem, ki je delovodja na poskusni postaji FCS. Tam ima namreč FCS veliko čakro, na kateri dela vsakovrstne poskuse za napredek gospodarstva v tistem kraju in ima brez dvoma mnogo zaslug za lepi napredek kraja v gospodarskem oziru. Naš rojak Tomišič, doma iz Istre, a je preživel velik del mladosti v Dutovljah na Krasu, je imel že doma precej strokovne kmetijske izobrazbe, katero je potem še tukaj izpopolnjeval m po raznih neprilikah končno našel odgovarjajoče mesto, iz katerega je že marsikateremu našemu brezposelnemu nudil pomoč, škoda da sem imel premalo časa, da bi si ogledal naredbe te pomembne poskusne postaje; že je bila ura pri poldne in zato sem moral pohiteti, da ne zamudim, ker smo pričakovali Perniška na kosilo. On je bil tisti čas nastavljen kot kaplan v Choele-Choele. Ja-
vil sem mu o mojem potu na daljni jug in mu predložil načrt o tem, kako bi se mogla najti. Pa ni bilo ne besede, ne črke... Ne! vse do tistega dne! Oni pon-deljek, ko sva se vrnila s Šinigojem iz Centenarija, ko je ravno obstal avto, je zazvonil telefon. Šinigoj e va gospa je presenečena prisluhnila in prav tako tudi jaz, ko sem slišal: “Gospod Pernišek kliče’’, čudno pač, kako vodi vse božja Previdnost. Saj sem bil ves čas daleč izven telefonovega območja in prav tisti hip, ko sem prišel blizu, me je pozval. Klical je iz Ville Regine in mi javil, da bo prišel za naslednji dan na kosilo , če mu bo mogoče. Za vsak slučaj pa se bova našla v Neuquenu, če bi ne mogel jutri v Cinco Saltos... Kdo ve, če ni že prišel?
CIEN “IT ALI AN AS”
Poslovil sem se torej od Stankota in njegove družinice in stopil skozi čakro Backhausovo, ki je med naj-bcgatejšimi in tudi med prvimi naseljenci v Cinco Sal-tosu. Pri njem so začeli svoje delo tudi mnogi naši rojaki, zato je zares zgodovina slovenske kocini j e v tesni zvezi s tem Angležem, ki je sicer vedno znal čuvati svoje interese, toda ni bil krivičen s svojimi delavci.
široka in dolga je njegova čakra in marsikaj zanimivega se je že na njej zgodilo, odkar je prvič zamahnila motika pred kakimi 30 leti. Ko sem stopal skozi lepe vrtove, obložene z nasmejanim sadjem, sem se spomnil šaljive dogodbice, ki mi jo je povedal Šinigoj iz zgodovinskih spominov čebelarstva v Cinco Saltosu. V sadjarstvu je zelo važna stvar čebeloreja, zato je bilo treba poskrbeti torej tudi v tistem kraju za čebelno družino, ki pa skrbno delo plača tudi z obilnim medom.
# Morda je bilo iz samovolje, morda pa tudi po resnični potrebi, da se je zahotelo Backhausu izmenjati čebele, kar je napravljeno z zameno matic. Zato je naročil iz Buenos Airesa 100 čebelnih matic “italijanske” vrste: “eien reinas italianas”. V tistem času pred 20 leti je bila brzojavna postaja samo na železniški postaji in glej ga spaka: neki dan pride skrivnostna brzojavka v roke postaj enačelnika: “vienen cien italianas con el pröxi-mo tren”... Matika! to pa bo nekaj! Takega prizora pa še niso videli v Cinco Saltosu, kjer je bilo pač precej možkih, ki so trudno delali na svojih pustih čakrat, toda žensk pa kar nič in si je marsikdo želel najti kako lepo nevestico. Bilo je med tistimi naseljenci največ Italijanov, zato si je mislil postajenačelnik, da bo pač za vse nad vse zanimiva novica o tistih “sto Italijankah”. Pa je pozabil na svojo stanovsko tajnost in prvemu, ki ga je srečal in drugemu je zaupno pošepetal na uho, da pride s prihodnjim vlakom “sto Italijank”, ki pridejo na obisk k Backhausu. Novica je krožila od ušesa na uho. Koga pač ni zanimalo, da bi videl tak prizor m morda bi si mogel med njimi svojo izvoljenko najti?
Nikoli sč ni zbralo toliko radovednežev na postaji kot tisto popoldne. Vsi so hoteli videti izredne potnice. Seveda je bil med čakajočimi tudi Backhaus, ki ga je stalo mnogo truda, da ni prasnil v razigran smeh. Prišel je vlak. čudno so gledali, kakšne so te Italijanke, da nobena ne pogleda skozi okno. Pa, saj jih sploh nikjer ni, so videli ko je obstal vlak. Spogledali so se in šli nad postajenačelnika. On je pa molčal. Kaj je hotel drugega! Backhaus pa je stopil k poštnemu vozu, vzel mal zabojček v katerem so brnele poslane matice (kraljice) in si je pod pazduho odnesel vseh “sto Italijank” . . .
PRI MAMICI
Čebelice so brenčale svoj spev ,jaz sem pa stopil naprej a pri Šinigoju niso še nič vedeli o Pernišku. Ni prišel in najbrže ga tudi ne bo. Ker je mene čakalo
Malčki so prosili kruha ...
Pustite male k meni tako je prosil Gospod. Male in velike vabi, ker zato je prišel na svet, da bi vsem dal “življenje” da vse osreči. Kakor telesni kruh ohranja sile in življenje in brez hrane človek opeša, tako je treba duši božjega kruha, ki je sv. Obhajilo. Premnogi so v svoji veri popolnoma opešali, zato ker so se od božje mize oddaljili. Kdo ve, če bodo še vredni poslednje milosti, da umrjejo srečne smrti . . .
Odrasli ljudje podivjajo brez božjega kruha. še bolj gorje pa, če rastejo brez božjega kruha otroci. V marsikaterem mestnem delu in po naseljih, kjer ni cerkva, to bridko dokazujejo divji pobalini.
Nikar torej ne zanemarite vaših otrok. Poskrbite, da se lepo pripravijo na prvo sv. Obhajilo. Pošljite jih, naj hodijo pogosto k božji mizi in dajte jim sami zgled, pa boste videli, da vam bo prihranjena premnoga bridkost in naklonjena premnoga tolažba.
Prijavite otroke v bližnji župniji ali pa našim sestram ali g. Hladniku.
še nekaj obiskov v Cipolletti, zato sva jo s Šinigojem ubrala tja doli. Oglasila sva se pri Gorupovih in drugih naših ljudeh, nato sva pa skočila v Neuquen, kjer sva napravila nepopisno veselje “mamici”, ki ni vedela, kaj naj stori, ko je imela pred seboj spet rojake, s katerimi se je mogla pomeniti z domačo besedo. Visoka so leta Melinčeve mamice, toda njen duh je pa tako čil, kot Soča, ki izvira iz planin njenega doma.
Jej, sirota jaz, da so me spravili tu sem v Ameriko, je tožila. Doma so me še vrabci razumeli, tukaj pa me razume samo Bog. Malo po laško jim pravim, pa mi kimajo in se delajo kot da me um e j o, jaz pa le ne vem, če je res. Zdi se mi, da sem prav tako, kot bi bila vržena iz mize v — blato... Pa le ne smem tako reči, ko je vendar doma sedaj tako strašno hudo. Še vesela bi morala biti, da sem rešena tistega pekla, ki ga ti grdi Lahi delajo našim doma. Veste gospod, vsak dan se spomnim vaše mamice! Le poglejte — poiskala je v knjižici spominsko podobico o smrti moje matere — tukaj le jo imam in tamle na steni tudi in za vas molim in za sestre na Paternalu, ki so mi toliko dobrega napravile in za vse dobre duše, ki so bili vsi tako dobri z mano v Buenosu in jim nikoli ne bom mogla poravnati, kar sem jim dolžna. Tako živim sedaj in molim... Vsak dan grem k maši. Ko sem bila mlada nisem imela časa, pa tudi volje ne. Sedaj sem stara, če ne bom molila sedaj, ne bom nikoli in pa še za druge tudi moram. Saj je toliko takih, naših, ki so Boga in domovino pozabili. Kolikokrat se z j očem, ko se spomnim tistih nesrečnih zgubljencev, ki jim ne morem pomagati z drugim kot z mojim očenašem.
Naš razgovor je nanesel na njene sorodnike, ki žive v Plottieru, 30 km od tam. Tam živi tudi neka družina Rijavec, ki izhaja iz Bovca. Iz tiste družine je tudi znani letalec Rijavec, ki se je proslavil že z raznimi drznimi letalskimi spretnostmi. Seveda so sedaj že pozabili, da “j” ni “h” in čeprav sepišejo še “Rijavec”, se imenujejo sedaj “Rihavek”. So že iz starih avstrij-
"LA VIDA ESPIRITUAL" es una revista mensual, cuya misiön es servir al bien espiritual de los yugoslavos y al conocimiento mütuo con los argentinos.
jAbönese! Son 2.— $ anuales.
iConsiganos nuevos abonados!
Redacciön: PASCO 4SI, Capital.
Administration: PAZ SOLD AN 4924, Capital.
skih časov in šele sedaj, ko je Mihajlovič proslavil jugoslovansko ime, so se začeli tudi oni zavedati slovenske krvi.	. 4.
Z NASMEHOM KOT VEDNO. . .
Zastonj sva iskala Perniška. Ni ga bilo od nikoder. Zato jo je Šinigoj nameril domov, jaz pa sem ostal čez noč v Neuquenu, da nadaljujem drugi dan pot proti Plaza Huincul. Zastonj je bilo klicanje s telefonom. Klical sem v Oral. Roča; tam ga niso videli. V Villi Regini so rekli, da je nekje zunaj v čakrah. ..
Naj že bo kakorkoli: naslednje jutro po maši me je župnik potegnil na postajo, da nadaljujem pot. Ko je prisopihal vlak se je iz množice naroda izmotal nasmejani obraz Perniškov, ki je svoje načrte mojim tako prilagodil, da bova šla skupa j v Plaza Huincul, on pa bo nadaljeval nato svojo pot v Junin de Los Andes, kamor ga so poslali njegovi predstojniki in kjer je že toliko let uspešno deloval kot misijonar, kjer je pasel ovce, gojil žlahtne rožice, kjer je našel med visokimi bregovi svoj drugi dom.
Skoro eno uro stoji vlak v Neuquenu. Slednjič je le potegnil. Prvo, kar mi je bilo na skrbi, so bile dnevne novice, ki sem jih poiskal po dnevnikih, ki so izšli prejšnje jutro v Buenos Airesu. Novice so bile dobre. Kursk je padel, Harkov in Rostov sta ogrožena. Na Salomonskih otokih so spet nabrisali Japonce, ki so tam
zgubili nekaj ladij-- Vlak je brzel skozi pokrajino,
posajeno z dolgimi vrstami topolov, med katerimi je cvetela nemška detelja, glavni produkt tistih novih čaker, katere se počasi pripravljajo na svojo nalogo bodočih sadnih vrtov. Plotier, Senillosa, Challaco so kraji, ki so hiteli mimo nas. Dolgo že se nisva videla z g. Perniškom, zato nama je čas tako hitro bežal, da sva se komaj zavedela, da smco bstali sredi puščave. Kaj pa je?
Naš konj je opešal. Od Neuquena proti Zapali je železnica precej napeta. Prhal je nadušljevi konj, kar je mogel, toda zastonj je vlekel, ker ga je predolgo breme zmagalo, že dotlej smo imeli pol ure zamude, in sedajle pa tu stojimo! Saj nama bi ne bilo do tega nič, če ne bi čas tekel in če bi naju nihče ne čakal. Toda midva sva javila o najinem prihodu. Morda so v Plaza Huincul že obed na mizo postavili, naš konj pa kašlja sredi brega. Pa delaj kar hočeš, če kolneš ali pa molčiš: sredi pušče smo obstali in čakali, kaj bo.
“Ali naj gremo porivati”.
Marsikateri dovtip smo razdrli potniki, katere je ta dogodek prav posebno zbližal in spravil v živahen pogovor, dokler ni slednjič prišla pomoč. Prišla je še ena lokomotiva in z zduženimi močmi so nas vlekli dalje. Z 90 minutno zamudo smo prilezli v Plaza Huincul, kjer nas je že nestrpno čakal g. Toroš in nekateri drugi. G. Pernišek je v Huinculu star znanec, zato so ga kar takoj obdali vsi, ki so ga opazili in ni bilo konec ljubez-njivih pozdravov, katere je konečno le zaključil g. Toroš, ki naju je porinil v avto in popeljal na svoj dom, kjer naju je čakal bogato kosilo.
Bila je sreda, 10. februarja. Naslednji večer je moj načrt kazal že v Villo Regino, zato je bilo treba izmeriti čas in opravke. Pa kdo bi pri veseli mizi mislil
En Plaza Huincul con motive de la visita de la Colectividad yugoslava — č. g. IiUdovik Pernišek med rojaki
naprej. Zato smo se kar zagovorili. Vsak čas je spet prihitel kak prišlec in spet prinesel nCvih vprašanj. Pa je bilo le treba odložiti žlico in pogledati dalje. Osovnikar, rojak iz Slovenj gr adca je že dolgo čakal te prilike. Imel je ncv prirastek v družini, fantka, da ga je bilo veselje, ki pa še ni imel krščanskega imena. Za naslednji dan smo torej odredili krst. Hotela sva dalje, da obiščeva druge. TodaTtäTfö bova šla, če pa so Perniška otroci kar medse vzeli, kot svojega starega prijatelja in dobrega cčeta; takih prijateljčkov ne moreš kar tako na suhem odsloviti.
Vročega dne je bilo prekmalu konec. Na večerjo smo se zbrali pri Kocinovih. Ob hladnem pivu smo pozabili na vročino dneva in kovali lepe načrte za bodočnost. V Plaza Huincul žive skoro sami otroci sončnih goriških Brd, ki so radi peli doma in zato se je tudi tisti večer kmalu oglasila pesem, ki je izražala upanje, da ni daleč ura, ko bomo spet vsi otroci slovenske matere zbrani pod skupno streho.
Naslednje jutro se je zgodilo v Plazi Huincul, kar se je še prav redko kdaj: bili sta na delovni dan dve maši. Tamkaj imajo vse, kar treba za faro: lepo cerkvico, župnišče, cerkvene organizacije. .. vse, vse;-samo duhovnika ne, ki pride vsak petek in odide v nedeljo popoldne nazaj v Neuquen. Čez teden pa čaka odprta cerkev vernike, ki marsikdo stopi v cerkev na kratek obisk Bogu, a nihče se ne drzne pritakniti niti najmanjše stvari — vse drugače kot smo vajeni v Bue-nosu, kjer nam celo prte in sveče iz oltarja pokradejo.....
Po maši sva šla najprej v doljni del kraja, kjer so . tedaj živeli še Jakinovi, ki so sedaj že v Ensenadi. Tam £ živi Rusijan, Novak, Srebrnič in Rejevi, katere sva vse * obiskala in za poldansko uro srečno prišla do Osovnikarja, kjer smo imeli krstno slovesnost in veselo kosilo med katerim nam je Osovnikar povedal marsikatere zanimive spomine iz San Antonio Oeste, koder ga je svoj čas nosilo življenje.
Med tem je pa že sopihal vlak sem od Zapale, zalo sem pa moral napraviti amen.
Še enkrat se je vsa družba naših rojake v, v kolikor so bili prosti, zbrala na postaji. Prihitel je še Evgen Toroš, Lojze Jakin, Srebrnič, Anzelin, še enkrat smo si stisnili roke. Odnesel sem s seboj lepe spomine ne le v srcu temveč tudi v fotografskem aparatu. Pernišek je ostal tam, mene pa je neslo nazaj preti severu. Davno že so zginili mahljajoči pozdravi rojakov, toda še so pošiljali za mano pozdrave petrolejski stolpi, razsejani na vse strani po tisti deželi, ki nima za nobeno drugo stvar vrednosti, pač pa zalaga republiko z prekoristno nafto.
Šobre la Piedra ...
No hciy quien dudo de que en el momento en quo cesara de regir la ley de gravilacidn. quedaria suspen-dida la cohesion, los objetos llegarlan a cambiar su peso, su densidad, su rosistencia, en ose dl a mvadirla a todo el mundo visible una confusiön invenciblo, incom-parablemente peor que el'caos provocado por las aguas amontonadas que rompen sus diques y se Heven todo por delante. Asi como en el orden lisico, el universo solo sigue en su luncionamiento regulär mientras rigen las leyes inquebrantables del Creador, asi tambien, en ei orden moral, sölo puedo mantenerse el equilibrio y lo vida pacilica entre los individuos y los pueblos mientras las leyes de Dies imporan. Del hornbre. del uso de su libertad, depende la dicha oterna de su alma inmortal; de el depende tambier. el bienestar general o la catästrofe.
En el cuadro de los mandamientos figura el cuarto. que ordena la autoridad: en el orden social, la del csta-do; en el orden espiritual lu de la Iglesia, ambas funda-das en la voluntad del Creador. Nos interesa aqui la Iglesia. Para fortalecer el carino y la fidelidad que nos mereče, he aqui algunos pensamientos con motivo de lu fiesta de los dos Principes de la Iglesia, San Pedro y Sau Pablo.
"Yo no lo niego. Yo soy cristiano! Tambien catö-lico! Pero no quiero tener nada que ver con los curcts!' tales son los terminos que se oyen con harta Irecuen-cia. Asi habla la gente de mentalidad comercial. Qui-zär desconfian de los ministros de la reliqiön, como puede dudarse de la honradez del intermediario entre el productor y el consumidor? No es imposible, aue se meta entre los ministros de la Verdad y de la Gracia algün “comerciante" del tipo de Simon Mago, pero eso no quita a la Iglesia de Jesucristo su sublime autoridad ni la elevada misiön, de santificar a los creyentes y de llevarlos hacia la dicha eterna.
iQuien no sabe que la Iglesia catölica es la socie-dad de todos los fieles cuyo jefe es el Papa? Ahora, acostumbrados a ver mil y una sociedades que se forman y funden, pierden algunos la noeiön, de que la Iglesia es algo muy distinto de cualquiera otra sociedad. Es distinta, porque su finalidad no es el bien temporal sino la dicha eterna es distinta, porque su jefe. el Pacta, es, si. su suprema autoridad visible, pero tiene su Jefe invisible que es Jesucristo, su fun dador.
La relaciön de la Ialesia con Jesucristo es lo que le da su caracter distintivo de cualauiera de las ottas
r?— 1—	-	- - .1 1	-	...V ‘
n.T ev.oota cP. hr-j-bve c:mprondoz estn verdad r ••••»? enesk: hetliar entre lo: ereoria v.r.a pirdre pro-•'	T, -!f- qao prefloren a'enerso a sus ptoplaa luces,
nar- hctVaz la- verdttdes sublimes, nierdon tiompa y ?rahn" e, Puec Josuadete mtor.io ms exnüca lo que oz rv,
"YO 307 LA VID VEHDADE3A Y Mi Padre es labrad "... Este d oa Mi v Yo e:.i v.».,i?oü. Como e’ earaiient a ne puedo por si mlsmo dar irul'j si no estv.viero en ’ct vid. eri vos: ir s si m es'mviere.is en ML Yo sev lci vid y — vosotros $ ys sarmi:? dos, El qua ez’a oz Mi y Yo en čl os to Ilova mneho trato, porque f in Mi no psdeis haco/ nadet. El cr ?	>
e-tv-viere en Mi, noret cobada fuerer. at i como el ser-n>ior-to. .. y lo echcrän a), fuoav ." (Juan 1.5). Sv: > prdabras de JoSäs, quo no p; .odeti so? mas 'esprefivas, fiobro la relaciön estrechci entre El v l a creyov.ies. Para dmoniar J« mišma verdad.. Sau Pablo se vale do etra comparacion: "El Padre sometiö to das las coccs debajo sus pies (de Jesucristo) y dičlo por cabezct sobre toda la Iglesia que es su cuerpo (Ef 1.) čPuedc
expresarse con terminos mäs inequivocos las estrecha union entre Jesucristo y los cristianos, redimidos con su sangre No puede fructifacr la rama desprendida del ärbol no puede existir el miembro separado del cuerpo... el cristiano alejado de Cristo estä muerto para la vida eterna. Para d ocumentar mas todavia esta verdad dice Jesucristo: "Sin Mi nada podeis ha cer" pues "ni el nombre de Jesus puede pronunciarse sin el d on de arriba". Abundan semejantes frases en el evcmgelio, para demostrar que "no hay otro nombre en el cual uno pueda salvarše", pues en Jesucristo fue dada la salvacion a iedos y sin Čl a radie.
Jesucristo es la vid, nosotros somos los sarmien-tos. . Jesucristo es la cabeza, nosotros somos los miem-bros. No se puede aleanzar la dicha eterna si no se estč: unido a El.
"Yo no discuto eso, pero no veo la necesidad del Papa y de los curas, ya que uno podrla andar bien
CON JESUS SIN INTERMEDIARIOS"
suelc objetarse.
No se trata de lo que "podrla ser" sino de lo que es. He aqui la palabra de Jesus dirigida a los apösto-les: "Como a Mi-me mandö el Padre os mando Yo a vosotros" (Juan 20) “El que a vosotros oye a Mi oye, quien a vosotros desecha a Mi deshecha, y el que a Mi deshecha, desecha al Padre que me mandö" (Luc 10). Varias veces repitiö Jesus estas palabras, para dejar bien documentac’a la verdad, de que El mismo autorizö a los apöstoles y sus sucesores con el Papa como jefe para ser sus representantes visibles en el mundo. La historia milenarila brinda documentos de sobra, para convencer a todos los que sincerimante buscan la verdad. Despues de 1900 anos. atacada la Iglesia Catölica por mil artimahas demoniacas e infi-nitos herejes, perseguida por emperadores y poten-tados, hasta por la "Quinta columna" de indignos y escandalosos dignatarios y ministros, sobrevive a todos sus perseguidores, corroborando la palabra de su Fundador: "Las puertas infernales no prevaleceran contra ella".
Jesucristo quiso proporcionar a los redimidos los meritos de Su Encarnaciön y Pasiön por medios adap-tados a la naturaleza humana. Dios se vale para el hornbre en todo de modos humanos. Se hizo hornbre para redimirnos; se hizo maestro para ensenarnos; se T t' •;	~r	^	T*: —-«/■>- 5 ’ f
. .. - <.»- — —' ~ . < - -* —- > , ,., *■ ...V« . ■ J . . • ■ * .1 . .. . .<■* . i\.‘ . .1 w <. . . . v I. i* ^L.  
bis ? la	ds una sociedad orgessivada, con coasli-
tuciöy:, con. autoridad, con jefe, con ministres, para ha-cer Uoqcv 1 >?. meritos da la redend yn, hasta el iin de los sigbs, a iedos los hombreo,
Para purificar cl ah na del pecad.o aprovccha el aqua bautisznaL Para juslificar al pocad -r se vaHö de ia forma do! tribunal en ler coniesiön. Para alimentamoo <y'. el arduo trabaio do Ja ealavciön nos brinda el Fan ivitcarhäco de Ia Comuiäön, Para f vrmar los hageres cnsiianos- satotifica con su gracia el contrai 5 entre los of.posos .., Er. todo se vale Dios de formas naturales er. enanto pueden prestarse para las cosas- do orden r; b?e ’a'r.rcl. He aqui ol por qui de la organkaden de la Ig’osia Catölica. . .
No hav pues renön para discutir, como el viajero a quien no lo queda mas remedio que sequir en el Iren oor los rieles para no corrcr el riesgo de equivo car el destino.
La Iglesia con cl Romano Pontifi.ee, Iw obispos, sacerdotes, sacramentcs, dogmas y disciplina es como el barco que nos conduce seguros hacia el puerto de la eternidad feliz.
LA PAGINA PARA LA JOVEN
El mes pasado la actividad nuestra fue un poco reducida. Ädemäs de la peregrinaciön a Lourdes tuvi-mos una reunion el 6 de junio, pero no muy numerosa. La mayor parle de nuestra atenciön la absorbiö el te de! 13 de junio. que dio un resultado muy positivo, pues hubo mucha concurrencia y tambien pudimos entregar a la Defensa Yugoslava una suma de 500.— pesos.
Ähora tenemos que dedicarnos a la asamblea de las jövenes, que se realizarä en La Plata del 9 al 13 de julio.
El 27 DE JUNIO nos reunixemos a las 15 horas para asistir a la procesion del Corpus en Avalos 250. Hablaremos tambien de la asambiea. Las que puedan asistir a todas las jornadas tendrän por 30 S toda la Pension en La Plata. Las que queden solo algün dia-a razön de 3.50 $ por dia. Pidan informes mäs deta-llados.
La pröxima reunion el 4 de julio a las 15 horas.
13. junija se je vršila čajanka, ki so jo organizirale dekleta in je prav izvrstno uspela. Saj je zbrala čez 300 oseb in so bili vsi odlično postreženi. Pridne gospodinje, matere in dekleta so poskrbele za polno mizo vsakovrstnih peciv po domačem slovenskem okusu, da so bili gostje očarani. Prav tako je bila -skrbna in ljubka postrežba priporočilo naših mladenk.
Ko je prišel odpravnik poslov dr. F. Dominikovič se jc o tvorila čajanka in jc spregovoril najprej predsednik J NO g. Mikuličič in na to tajnik arhitekt Sulčič. Glavno besedo pa je imel dr. Dominikovič, ki je izrekel nadvse priznalne besede slovenskim mladenkam in ženam, ki tako zgledno predstav ljajo jugoslovansko kolonijo v Argentini.
Sledila je nato dražba potice. Pač je bila po pravici po nosna g. Tončka Trampuževa. Znana stvar je že, da zna speči izborno potico. Toda ona sama nebi verjela, da je bila njena potica vredna 416 $. Pa je le res, da jo jc dražba dvignila prav do te cene.
Zaposlene s pripravami na čajanko so seveda dekleta imele premalo časa, da bi mogle misliti na društvene sestanke, za to se je vršil samo en sestanek, ki je bil 6. junija in ne prav številno obiskan.
Zato pa pričakujemo, da ne bodo imele sedaj nobene ovire, da ne bi prihitele v polnem številu k prihodnjemu sestanku, ki se bo vršil 4. julija ob 15. uri na Paz Soldän.
Te dneve se vrši dekliški zbor v La Plati, ki bo zbral nekaj desettisoč mladenk in sega moramo seveda tudi me vde-ležiti. Naj vsaka poišče način, kako bi mogla kaj izrabiti lepo priliko da sodeluje pri tej idealni borbi nove mladine, ki naj postavi trdne temelje bodočnosti. O tem se bomo kaj razgovorile tudi na sestanku 4. julija.
Ne pozabite, tovarišice, na 27. junij. Dopoldne je sv. maša pri sv. Rozi za blagor domovine in za padle žrtve.
Popoldne pa se bomo vdeležile procesije. Zberimo sc torej v čim večjem številu ob 15 uri. Prinesite bele pajčolane.
<=Y LOS SACERDOTES QUE DAN MAL EJEMPLO? y los curas comerciantes . |Quš lista mas larga! Pero todo eso nada pesa, cuando se tiene en cuenta, que la Iglesia de Jesucristo, santa por su fundador, santa por su mision, no pierde su esencia por las imperfec-ciones humanas de algunos ministros. Jesus se valič de pan para la Eucaristia, aunque el pan puede pu-drirse Asi se vale del hombre para ministra suyo a pesar de que puede sueumbir a alguna pasion. Peor para tal ministra “antorcha que da luz a los demäs, a si mismo hunde en las tinieblas". . (Crisostomo). El sacerdote no desempena su sublime ministerio en su propio nombre sino en el nombre de Jesus; por su vida indigna responderd delante del Juez de todos — mas riguroso con quien mejor conocid su deber
Un buen hijo nunca deja de amar a su madre. La Iglesia siempre es la Madre amorosa, santa y santificante y siempre mereče carino y coniianza a pesar de los'ministros indignos Pero no hay que olvidarse de que el demonio, padre de la mentira, no deja de levantar calumnias contra los ministros de Jesucristo, para desarmar a sus victimas alejdndolas de la Iglesia. |Verdad o mentira, aquello de malos sacerdotes! .en lugar de calumniarlos, de maldecir-los, todos deben rezar por ellos, pues buenos sacerdotes son el premio mäs grande que Dios puede dar a un pueblo; sacerdotes malos son el peor castigo.
SIN MI NADA PODEIS HACER dice Jesus, afirmando que las acciones humanas solo pueden tener merilo sobrenatural cuando uno estd unido a Čl; cuando goža uno del privilegio del hijo de Dios que se consigue con la gracia santificante, don de los sacramentos. El bautismo nos pone en contracto con Jesus. La confesičn restablece el lazo roto. La co-muniön aumenta el raudal de la gracia. Los sacramentos y la oracion vigorizan la vida sobrenatural del alma Pero no hay sacramento sin ministra, luego no hay vida sobrenatural sin la Iglesia, ya que a ella Jesucristo entrego todas las gracias de la redencion, ya que a ella le entrego tambien las llaves, para que vele como una buena madre por todos los redimidos
con la sangre redentora de Jesus Uno puede hacer obras estupendas, aetos heroicos; pero el valor sobrenatural lo adquiere con el sello de la gracia santificante que proporcionan los sacramentos a aqueilos que, agradecidos a Jesus, se humillan delante el ministra de la Iglesia, sin preguntar si es digno o no . |Es inutil! Sin la llave no se puede pasar por la puer-ta cerrada. Las llaves las puso Jesucristo por interme-dio de la Iglesia en las manos del sacerdote.
[Mas todavia! La economia divina es estupenda. Hay gente que sin propia culpa, nunca conoce las verdades eternas. Otros que caen victimas inocentes de las circunstancias. Hay gente que angustiada por su vida material, por su deberes profesionales, no pueden debidamente atender sus almas . Hay almas en e! purgatorio, que a nadie tienen que pueda resca-tarlas. He aqui la Iglesia que cual Madre amorosa cui-da tambien de aqueilos hijos suyos; junta en la oracion las manos de almas nobles e inocentes; estimula a los sacrificios; pone en las manos de los sacerdotes e! libro del oficio divino; continuamente hace ofrecer las santas misas Todo eso para detener la mano de Dios, levantada para castigar a la humnidad ingrata; para conseguir la conversiön de los pecadores, para arreglar lo deseuidado. Todos los creyentes que aman a Jesus, que tratan de ser fieles a su Iglesia, que en los limites de sus posibilidades tratan de cum-plir con Dios, todos ellos participarän de este tesoro segün la bondad de Dios y segün la medida de su merito.
Doble es pues la sublime misiön de la Iglesia: Ella es infalible maestra de la verdad, guardiana de las leyes eternas, que unicamente pueden preservar a la humanidad del caos. Por eso de la catästrofe ac-tual el mundo podrä salir solo cuando acepte incondi-cionalmente las normas que ensena la Iglesia. Ella es tambiän la depositaria de los tesoros de la redeneiön que proporciona por intermedio de sus ministros. No se puede llegar a Jesucristo sino por la Iglesia. No puede tener a Dios por Padre quien no tiene a la Iglesia por Madre.
OB SEDMI OBLETNICI.
Praznično jc čakala avežanedska kapela 13. junija Brezjanska zastava jc v spremstvu narodnih zastav kršila svetišče, ki se je napolnilo oh napovedani uri. V sprevod smo prinesli novi križ, delo našega rojaka Gelta, umetnika v rez barstvu.	i
Med tem, ko je stopala v cerkev procesija, se je že oglasila pisem:
Kraljevo znamnje \riž stoji, bandero glej vihrati.
Na \rižu Jezus nas uči srčno se vojskovati.
O sveti l{riž, življenja luč, o sveti \riž, nebešl{i \ljuč Ponižno te častimo, zvestobo obljubimo.
Sledil jc blagoslov, na kar'so nadaljevali pevci:
Zveličar s \riiem vabi nas zvesto za njim hoditi,
Svoj l{riž sprejeti slednji čas in ga za, njim nositi. . . .
Potrudili so se pevci in prelepo so nam zapeli. Vsem bo ostal ne le lep spomin na ta dan temveč tudi križ, ki je našel v kapeli na steni mesto in nas bo spremil, kadar bomo kam poromali. Da bi se le kmalu zgodilo, da bi nas peljal v Lujan na zahvalno procesijo za — mir.
Popoldne se je spet zbrala številna družina. Vsi rojaki, ki se skozi sedem let že zbirajo, so prihiteli. Mcd prelepim petjem smo molili rožni venec in litanije, nakar je sledil nagovor, v katerem je g. Hladnik izrazil svojo hvaležnost do prekmurskih rojakov, ki so vsak čas dokazali svojo resnično vero ne le s tem, da so pridno k službi božji prihajali, temveč tudi v tem, da so kot pravi učenci Jezusovi vedno tudi doka Zovali v življenju svojo vero s premnogimi žrtvami za lepoto službe božje in z medsebojno bratsko ljubeznijo. Posebno pevci so imeli premnogokrat težavne naloge pred seboj, pa so se vselej tako lepo izkazali. Društvo “Slovenska Krajina” je en viden sad tega lepega dela na Avellanedi. Brezjanska zastava je drugi dokaz globoke in iskrene vere; križ blagoslovljen ob sedmi obletnici pa je priča, da se nikdar nočejo sramovati
NEKAJ ZA
Alkohol povzroči strašno gorje v družinah. Družina je srečna, ako se mož in žena, otroci in starši spoštujejo in ljubijo. Kjer je spoštovanje in ljubezen, tam je mir in zadovolojnost. To pa razdere pijančevanju vdani oče, ki doma, ko je omoten od alkohola, razgraja, kolne, grdo ravna z ženo in otroci ter jim zapravlja premoženje. Kdo more prešteti solze, ki jih pretočijo v takih družinah!
Še hujše gorje zavlada v obitelji, če se mati izpo-zablja in vdaja alkoholu. Mati, ki podpira ali bi vsaj morala podpirati tri vogale hiši, ne podpira niti enega, marveč ruši jih in razdira, ako jo omamlja kralj alkohol. Poleg tega pa vceplja otrokom že z maternim mlekom, ki je prepojeno z alkoholom, kal raznih bolezni, slabosti, nagnjenja do pijančevanja in nagonov v greh. Ni čuda, če pravi pregovor: “Kjer je žena pijanka, gie povodenj skozi hišo”; drugi pregovor pa pravi: “Grdo, ni gršega, je pijanec, še sedemkrat grša je pijanka”.
Rado se zgodi, da so potomci alkoholov slabo na, dar j eni, duševno zaostali, omotični, padavičasti ter podvrženi raznim telesnim in duševnim slabostim.
Pedagog Fr. W. Foerster navaja kot strašilen zgled za zgorajšnjo trditev zgodovino neke nemške družine in njenega potomstva, ki priča, kako strašno opustošenje povzroči lahko ena sama alkoholu vdana oseba.
Gospa Ada Jurke, roj. 1740, je bila vdana pijanstvu, tatvini in tudi pohajkovanju. Od potomstva so mogli presojati 709 oseb. Od teh je bilo rojenih 106 izven zakona, 142 je bilo beračev, 64 jih je prejemalo javno podporo; 181 ženskih oseb je bilo vdanih javni razuzdanosti in grehoti; 76 oseb je bilo kaznovanih radi
Los Catölicos yugoeslavos, con el motivo de su sčptimo aniver-sario, reunidos en la capilla de Avellaneda.
svete vere, temveč jo vedno in pred komurkoli tudi javno izpovedovati in visoko držati znamenje naše vere, sveti križ
Sledila je nato živahna čajanka, ki je do kraja napolnila prostor in goste razveselila s prijetnimi darovi pridnih in veščih gospodinj in deklet, ki so prinesle vseh dobrot; gospodarji so pai poskrbeli, da je bila tudi kaka kupica pijače. Bilo je tudi nekaj gostov od drugod, ki so bili vsi prav očarani ob prekmurski gostoljubnosti.
Sledila je nato kinoprddstava. Med pavzami pa je Števi Gomboc spregovoril nekaj besed v spodbudo, naj bi prispevali kaj za veselje sirot in starčkom, ki žive od krščanske ljubezni pod krovom, ki krije kapelo našega zbirališča. V največjem veselju smo večer lepo zaključili.
STARKE
zločinov, 7 radi umorov. V 75 letih so ti ljudje povzročili državi 5 milijonov (predvojnih) mark raznih stroškov.
Ali bomo ob tako pretresljivi družinski zgodovini govorili: “Kaj nam to mar? Naša mati ni Ada Jurke!? Mi pijemo pošteno zasluženo merico po pameti. S pijanci nimamo ničesar opraviti!”... Ne pozabimo, da nam zgorajšnji zgled priča, kako vplivno moč ima alkohol na značaj! Tu navadno ni izjeme. Alkohol uničuje počasi, komaj vidno in čutno človeške sile, uspava čuječnost, slabi voljo, ki ima tako odločilno moč pri naših dejanjih. Kapljice, ki jih použijemo, nas sicer ne bodo žigosale za idiote (slaboumneže); toda ne da se tajiti, da naravnavajo vse človeško mišljenje in hotenje na slabo, navzdol. Saj ni treba drugega kot opazovati pivsko omizje; kakor hitro jame alkohol vplivati na možgane, pa je vse govorjenje bolj drzno, sirovo, neopiljeno, brez opreznosti nasproti ženstvu in otrokom.
Misijonski pridigar dr. A. N. je imenoval nedavno nesrečo otrok, ki imajo pijanstvu vdane štarše, drugi podedovani greh.
Pa se bo kdo izgovarjal: “Saj so naši dedje tudi pili!”... Toda ne pozabimo, da nimamo več one jakosti, kot naši predniki da živimo v dobi, ki zahteva več duševnih sil, kot nekoč; naši živci so danes bolj napeti in izpostavljeni ostrejšim bodicam, kot svoj čas. — Danes nam je torej zatajevanje v tem oziru in samo-vzgoja daleko bolj nujna, kot nekoč, če hočemo, da se nam živčevje ne razdrapa.
Srečen vsakdo, ki opojnih pijač sploh ne mara. Kdor mladost trezno, brez alkohola preživi, ga tudi poz-
Cvetko na grob$,.
Tresla sc ml je roka, ko sem odpiral pl-smo iz Londona, ki ga mi je pisal č. g. Franc Gabrovšek. Tri mesece je rabilo čez morje.
Slutil sem da ne bom zvedel dobrili novic. Takole pravi pismo: “V pondel,ek (1. marca) smo dobili iz domovine nekaj Slovencev. Morda si že dobil kako vest, da so takozvani partizani ustrelili Tvv jega brata Franceta. V Slovenskem domu je opis divjanja v Rotah ped vodstvom nekega učitelja Kerča iz Trbovelj. Ubili so Lukana, Cigaleta in še druge . Pod-pesek je požgan. Izgleda, da tudi stričeva hiša. To so naredili Italijani, ki se maščujejo nad nedolžnimi, mesto da bi iskali morilce. Iludo je, da si radi vojske zgubil že mater in brata. ,. Bog naj Te tolaži’
Slutil sem nekaj takega. Med drugimi novicami sem že pred meseci bral, da je bilo v Pcdpesku ustreljenih 10 mož in fantov, med katerimi sem po raznih okol-nostih poročila domneval brata...
Moj brat France je imel 30 let. Bil jc postaven, močan fant, ne besedičen, pač pa prevdaren. Dovršil je z odličnim uspehom grmsko kmetijsko šolo in bil delaven v prosvetnem društvu, v zadružništvu, v sadjarskem ter čebelarskem društvu. Ponovno je objavil tudi dopise v Sadjarju in Kmetovalcu in je marsikod pa bližnjih krajih imel tudi kmetijsjta pre. da,vanja.	«sp#
Bil je kremenit značaj, ki nikdar ni dal povoda nepotrebnim ne prepirljivim besedam, Bratom in sestram je bil vzor, pri delu pa vedno prvi. Bil je nadvse zave den Slovenec in je, kakor vsa naša hiša, stopal vedno med prvimi borci za lepšo bodočnost Slovenije in Jugoslavije. Marsikatero priznalno diplomo je hranil med svoiimi papirji.
V sedanjem bridkem času je, po kdo ve kakšnem naključju, ostal doma. Naj-brže zato, ker je, kakor sedim, padel kot prva žrtev za domovino najmlajši brat in so zato pustili na miru bridko prizadeti. dom, ki je že mater zgubil v vojnem viharju... Po danih navodilih je bilo naročeno, da se čaka na povelje iz Londona. Naj se nikar ne preliva slovenska kri po nepotrebnem in po nepremišljenosti. Zato je naravno, da France ni odobraval početja “partizanov", ki so na svojo roko sprožili revolucijo lani v maju in razglasili “notranjsko sovj. republiko”. Doživeli so polom, kar je bilo neizogibno. A France je vedel še nekaj več. Poznal je dobro kakšna družba ao “partizani”, kajti med njimi so bili v prvi vrsti postopači in spridenci od blizu ■in daleč, ki niso nikdar bili koristni niti
v navadnem delu in bodo tem manj mogli rešiti narod v tako strašni stiski. Kot fantovski voditelj je dobro poznal tiste ljudi in je imel včasih z njimi tudi ostro besedo, z željo da jih izmodri.
Prišla je težka ura, ko je moral pogledati smrti v oči. Vedno je bil dosleden in zvest, zato tudi tedaj ni mogel pristati na besedo tistih, kateri so v začetku podpisali “Slovensko zavezo” v kateri so prisegli, da bodo spoštovali vse kar je slovenskega in tudi vero naših očetov, pa so kar kmalu začeli pobijati duhovnike in zavedne katoliške može. Možko jim je torej povedal, da z njimi ni možate besede, zato je moral pasti iil z njim 9 tovarišev, pač najboljših v občini, kakor uvidim iz znanih imen.
Bridko je zgubiti cvetoče življenje. Pa če ga kdo v boju s sovražnikom žrtvuje je to vendarle nekaj lepega in častnega. Bolj še boli krogla katero v hudobiji požene zločinsko lastni brat...
Med Podpeškem in Petkovcem, dve uri nad Vrhniko, leži divji gozd “Baja peč”. Tamkaj je zakri’a zemlja nesrečne žrtve hudobije v poslednjih dneh meseca julija pretck’ega leta.
— Na A.vellanedi pa bo maša zanj 25. julija.
FRANCISCO HLADNIK
ofrecič su vida por Dios y por la patria. Tema 30 anos. jUn joven lleno de ideales, incansable en sus actividades! Des-pu.es de las duras faenas de los campos, brutales y hacienda de su časa. se llega-ba alegre a la parroquia, distante 3 km, donde fuž uno de los dirigentes princi-pales de los jövenes catolicos. Fue un hijo modelo, un hermano desinteresado. Por el nunca hubo ninguna rencilla.
Bien instmido en agricultura, porque tenia los esiudios secundarios provecho- _ sisimamente terminados, servia de conse-jero a muchgs vecinos en las cuestiones de fruli y apicultura.
El otro dia me llego una earla de Lon-dres. Un prime me participa: “ya has de saber, que tambičn tu hermano Francisco cayö. Tienes pues ya dos victimas de esta horrible guerra. Que Dios Te con-suele".
Algunos detalles mas en la mismu earla y otros sucesos relacionados con mi pueblo natal, conocidos ya anies me aclararor. el caso.
En el mes de mayo de 1942 empezaron en Eslovenia los "partizanes", que son la parte roja de los guerrilleros, una accion muy imprudente, declarando 'Ta republi-ca sovičtica eslovena". El movimiento tu-vo un lin tragico. Los caudillos, en visi« de su fracaso, por no poder vengarse contra los invasores italianos, volcaron su odio contra sus propios hermanos, acu-sändoles como culpables de su fracaso. Mi hermano Francisco procedia conforme con las normas del gobierno yugoslavo en Londres: evitar el iniitil derramamien-to de sangre, esperar el momente opor-tuno. juzgando pues imprudente una accion semejante, no la pudo apoyar. Cuan-do mas tarde los partizanes empezaron las matanzas de los mejores hijos de la nacion, cuando volcaron su odio directa-mente contra los sacerdotes y calolicos laicos, el ya no pudo quedar como obser-vador indiferente. Asi fue. que cayö ase-sinado con 10 de los mejores del pueblo, en un bosque no muy lejano de su časa, en el mes de julio de 1942.
Agredezco las muchas condolencias re-cibidas y expresadas.
Al agradecer a todos los que habeis concurrido al funeral en sufragio de su alma, el 11 de junio, pido mas oraciones por las almas de 61 y de sus muchisimos companeros de martirio y por nucslra patria tan duramente castigada.
P. JUAN HLADNIK.
V nedeljo 4. julija bo na Paternalu, Avda. del Čampo, ob 10 uri, sv. maša za rajnega brata Franceta in povabim vse rojake, da prihitite in bomo pomelili za vse naše drage rajne, za katere vemo ali pa še tudi nismo zvedeli za njih bridke zgubo.	Janez Hladnik.
Pivskih .navad resni starši ne bodo ne uvajali, ne x pospeševali, ne trpeli. Saj je toliko pijač, ki so primerne za male in velike, sadni sokovi vsake vrste, ki se podajo vsaki mizi, pa dajo tudi prijetno pijačo. — Blagor družinam, ki jim ne manjka krepilnega mleka! Otroci naj ne prezirajo tega dragocenega daru božjega, ki daleko prekaša vrednost alkoholnih pijač, obenem pa ohranja in utrjuje zdravje.
Ako se cb gotovih prilikah v družini nikakor ni možno izogniti vinu ali pivu, naj bodo otroci izvzeti ter naj dobe namesto alkohola naranhin. Če se jim da v hranilček pirmerna odškodnina v denarju, pa tudi ne bo škodilo.
Predvsem pa starši: zgled, zgled, zgled!
ne je ne bo pogrešal.
“Junake” po pravici imenujte fantke in deklice, ki se zdržujejo opojnih pijač. Pove naj se jim, da jim to častno priznanje po pravici gre, saj je treba precej samovzgoje in stalnega vladanja samega sebe, da mlad človek ostane mož-beseda, ko je toliko pivskih razvad in še več nespametnega zavajanja v pitje in pijančevanje.
V domači hiši in družini naj starši uporabliaio vsako priliko, da alkoholno pijačo otrokom oristudijo. Slučajev žalostnih posledic alkoholizma nikjer ne manjka. Opozore naj otroke nanje; pokažejo naj na živih pričah, koliko gorja, bolezni, revščine, ostudnosti povzroča demon aykohol. Otroci bodo uvideli, da je človek, ki mu alkohol zmeša razum, res pomilovanja vreden in slabši, kot žival, ki ve, kdaj ima zadosti.
Zadružništvo na Goriškem
PO JASNO ZAČRTANI POTI
Morda si bo kdo mislil, da sc nismo'popolnoma zavedali svojega položaja, političnega, kulturnega in gospodarskega, v Italiji? Da smo si delali glede bodočnosti ljudstva, odrezanega od narodnega telesa, prazne nade? Vedeli smo, da mora naš živelj kljub vsemu pritisku vzdržati do prvega bodočega mednarodnega spora ob naših mejah. Temu namenu je moral služiti ves raš napor.
Da bo j osvetim trud našega izobraženstva, da v tem smislu odgoji tudi narod, naj tu vrinem nekaj stvari, ki sem jih takrat napisal. Nikdar se nisem mnogo bavil s časnikar-, stvom. V kolikor mi je moj duhovniški poklic dovoljeval, sem se največ bavil z glasbo; tu pa tam sem objavil kaj malega iz našega glasbenega življenja in ,za naše pevce. V začetku svojega tajnikovanja pri Zadružni zvezi se je moje “pisateljevanje" omejevalo skoro izključno na uradno dopisovanje in sestavljanje okrožnic, namenjenih članicam Zveze. Le redkokdaj sem se oglasil v “Goriški straži", ko je; to pač zahtevala potreba in sem me.val ustreči naročilu ene ali druge naše organizacije. Tako je izšel dne 25. novembra 1920 v “Goriški straži" sledeči moj programatični članek:
NAŠE GOSPODARSTVO. Rapalska pogodba je kar na mah predrugačila položaj naše dežele. Dosedanje 'omahovanje radi nedoločenih političnih razmer preneha in potrebno je, da se naglo orientiramo. Dovolj nam je škodila desorientacija. Ni časa sedaj za sentimentalnosti, ampak vsi, ki hočejo dobro svojemu narodu, se morajo oprijeti naših gospodarskih organizacij, ki žal še dremljejo; morajo računati Z novimi dejstvi, z novimi mejami, zavihati rokave — in pogumno na delo!
ENOTEN GOSPODARSKI NAČRT. K nam pride še lep kos kranjske zemlje. Na tem ozemlju obstojajo zadruge, ki so včlanjene v razne višje organizacije onkraj nove meje. Do sedaj so te zadruge čakale, da se dvigne demarkacijska črta in se zopet združijo s svojimi središči. Tega upanja sedaj ni vec. Te ustanove sc morajo odločiti in priklopiti našim zvezam.... Ni treba nam menda poudarjati, kako nujno potrebno je, da se vse zadružno življenje tega ozemlja strne in razvije v bodoče po jasno in enotno izdelanih načrtih. . .
ZAUPANJE • LJUDSTVA do naših gospodarskih usta-nov^se mora dvigniti! Dosegli bomo to zlahka, če se resno in živahno poprimemo dela. Ljudstvo mora videti, da nam je v resnici njegova korist pri srcu. Ni dovolj, da so ljudje člani kake zadruge. Tudi zanimati se morajo za to zadrugo in za Zadružno organizacijo sploh in to bomo dosegli, to zanimanje bomo zbudili, če vidijo, da živimo in delamo. Primanjkuje inteligentnih voditeljev. Res je to. Ali temu se bo pri vztrajnem delu tudi odpomoglo. Dovolj inteligentnih mladeničev in ml* imamo, ki se bodo radi odzvali, če bodo poučeni, kaj je zadružništvo in kako važno ie za nas.
NOVEC.A ŽIVLJENJA je treba in živahnega gibanja. Sedanje mrtvilo mora prenehati. Novih podhud — in poguma! Saj dela ne manjka. Zadružno polje je pri nas še vedno podobno po vojni razrušeni vasi. Dela je bilo toliko za obnovitev, da so ljudje skoro obupovali. Kdor sc je takrat vdal obupu, ima šc danes razbito bajto, prazno pol je, kdor se je pa takoj lotil dela, že uživa sadove svojega truda. Ni jela brez delo. Kako bomo organizacije oživeli, če le tuhtamo in premišljujemo, kaj hi začeli — in držimo roke križem.
DENARJA je seveda tudi treba. Primanjkuje ga povsod. 1 a odkod? Ne kaže jemati posojila pri podjetjih, ki so našemu zadružništvu tuja ali celo nasprotna. To bi namreč pomenilo od ene str,mi nepotrebno odvisnost, od druge pa škode na obrestih, ki bi šle v tuje roke. Dovolj je menda med našim narodom ljudi, ki so si naplavili med vojno denarja in ki ga nalagajo po raznih nam tujih bankah. Ves ta denar bi
moral v naše denarne zavode. Tako bi isti denar zopet koristil našim ljudem, ki ga posebno v sedanjem času nujno potrebujejo. Tudi trgovske kroge moramo pridobiti za naše stremljenje. To se nam bo posrečilo le, če jim bomo mogli nuditi iste ugodnosti, kakor jim jih nudijo tuja podjetja.
To je nekaj misli, ki smo jih kar v naglici zapisali vsem Že organiziranim in neorganiziranim zavodom, naši inteligenci in vsemu ljudstvu. Zadružna organizacija je ustanova, ki je največjega socialnega pomena, katere se more vsakdo brez razlike udeležiti, je ustanova, kjer ljudstvo, narod sam sebi pomaga, je šola, odprta vsem, ki nam '»o vzgojila kmetov in obrtnikov, da bodo res kos svojim nalogam, organizatorjev in voditeljev, v katere bo ljudstvo moglo staviti vse svoje zaupanje. Zadružna organizacija nam je jamstvo boljše bodočnosti.
D. F. D.
KAKOR TAKRAT, TAKO DANES
Dvaindvajset let je tega, kar sem vrgel ta klic po smotrnem in enotnem delu med narod na Goriškem, Tržaškem, Notranjskem in v Istri. Če so bile posledice vojne takrat strašne, bodo posledice sedanje še stokrat in tisočkrat strašnejše. Upajmo, da bo kmalu konec.
Kakor je bilo treba takrat jasne oriesntacije, tako in če mogoče še stokrat in tisočkrat večja potreba bo sedaj. Tistim, ki bodo takrat izvoljeni- od božje Previdnosti, da vodijo usodo našega naroda, bo prav gotovo koristilo, če se bodo znali po-služiti tudi bridkih izkušenj, ki so jih imeli naši kulturni delavci na Koroškem in Primorskem po letu 1918.
Da se dotaknem samo enega važnega problema.
Takrat so bili opustošenj naši kraji ob Soči in na Krasu, od Tržiča do Tolmina. Obnovitev je vršila italijanska država. Kako, to je drugo vprašanje.
Po sedanjih grozotah bo obnovitev neštetih vasi, trgov, mest in javnih naprav neprimerno težja in izvršiti jo bomo morali sami. Kako? Če bo izročena izkušenim in modrim osebam, pojde dobro, če ne pa, gorje oškodovancem.
O tem vprašanju imam iz časa obnove na Goriškem med svojimi papirji dva članka, iz katerih hočem v ilustracijo svojih trditev navesti nekoliko misli.
Vladala je velika zmešnjava. Sestavil se je Odbor vojnih oškodovancev, v katerem sem zastopal naše zadružništvo. Ta odbor se je zelo trudil, da bi prišlo v obdelovanje tega vprašanje več jasnosti.
Julija meseca 1921. je izšel v “Goriški straži” nek precej oster članek in dne 25. julija 1921. sem se v istem listu oglasil, da nekaj reči razjasnim, ker je bil prejšnji člankar tudi mene omenil. Tako le sem med drugim dejal:
“Stojimo pred tremi pojavi: 1. Najprej so nastale kot potreba časa in razmer stavbene zadruge, ki so se organizirale kot organizacije stavbenih delavcev, torej kot stroge delavske zadruge z omejenim jamstvom. 2. Pod vladno iniciativo (Opomba: Ko je bila zmešnjava že dovolj velika, jo je vlada s to iniciativo zelo nespretno še mnogo bolj povečala. Tega takrat nisem smel napisati!) se sedaj ustanavljajo takoimeno-vane “Zadruge vojnih oškodovancev", ki po naših pojmih niso zadruge, ampak društva, in imajo popolnoma drug ožji namen nego prve. (Opomba: Ljudje, ki so vladi predložili ta načrt v odobrenje, sploh niso poznali zakonov, ki so bili takrat v naši deželi v veljavi). 3. Te dni se je porodila misel zadruge, ki bi združevale namene obeh prvih, v katerih bi imeli prostora vsi, delavci in nedelavci, nekake “Obnovitvene zadruge".
Vse tri oblike so same na sebi dobre iti koristne."
Tu omenjam težkoče in prepire, ki so bili nastali med temi ustanovami in zagovarjam svobodo udruževanja. Nato nadaljujem:
“Posegajmo nekoliko nazaj v leto 1918. Kako je bilo takrat? Domači podjetniki, tudi bogatejši, niso mogli delati, ker ni bilo denarja. Ljudje pa so bili brez strehe. Preplavili so našo ubogo deželo tuji podjetniki. Marsikdo jim jc šel na
Traducciön de DARINKA ČEHOVIN
DECIMOSEXTO CAPITULO.
El sol se desparramö por cl Propöntide, en d puerto sc mecian las barcas de los pescadores y sobrc cl Bösforo rcvolotcaban las gaviotas. De pronto golpearon los marui <>~ en cl templo de Santa Sofia en construcciön. Gien capatavcs impartieron eien črdenes a mil albaniles.
En lo alto, sobrc un muro a medio haccr, se distingui.a una larga y delgada figura. Una modesta tunica de lino cu hria con sus pliegues su cuerpo seco. La cintura estaba een. da por un cinturön y la cabcza envuelta en un turbante d*. lana; la mano dcrecha se apoyaba sobrc un baston. Eva ei despota Justiniano, que habia venido a dirigir la construcciön de la iglesia, — jSanta Sofia! — Unicamente lo acompaüu-ban Pablo Silenciario, cl secrctarid dcl templo y cl poeta de la corte. Tras suyo estaban parados Anatemo e Isidoro Miie tano, los mäs grandes y los mas gloriosos artistas arquiCectos de ese mundo. El 'emperador no habia cerrado sus ojos en toda la noche. El tesorero imperial habia extendido deiante suyo un inmenso pergamino en. cl cual asomaban en espantables hileras los calculos sobre el dinero destinado a la iglesia de Santa Sofia. En verdad, la pared se acercaba ya a la cupula, pero el tesoro imperial estaba extenuado. Ochocientos dos cen-tenares de escudos de oro habia devorado la obra, que cons-truia Justiniano dedicada aparentemente al honor y gloria de la Divina Providencia, pero en verdad aquel lo hacia buscando solo su gloria personal. Todas las provincias gemian bajo el yugo de los impuestos, pero el emperador no habia acabado aün. Solo, enčerrado en su escritorio, forjaba y reno-vaba los proyectos, pensando donde encontraria el dinero. A la manana volaban los rapidos mensajeros hacia todas las du-dades, y por Bizancio los corredores desparramaban la no-
“limanice". Izvrševala so se dela brez vsakega zdravega okusa. Pa kdo je( gledal takrat na okus! Izvrševale so se pa tudi vsakovrstne nepravilnosti. Vse na račun vojnih oškodovancev.
Domači zidarji so se tedaj pričeli organizirati. Vsi smo tačas ta pojav pozdravili z veseljem. Prosili so tudi “Goriško zvezo"- za svet in denarno pomoč. “Goriška zveza" se je takrat sama nahajala v težavnem položaju in njeno tedanje vodstvo si ni hotelo nahrbtiti še novih težkoč. Sveta je bilo malo, denarja pa nič. Kaj čuda, da te novel zadruge ne odgovarjajo povsem najnovejšim- idealom!
Podjetni zidarji pa niso nehali in število novih zadrug je naraščalo. Ker sd nujno potrebovale močnega ustanovnega kapitala, so morali člani položiti visoke deleže. Na širše mase takrat ni bilo mogoče računati, ker je bila masa topa, brez voditeljev, brez pobud. Edini pogrešek je bil ta, da pri vsem ustanavljanju ni bilo pravega zadrugarja. Kdo je temu kriv? Ali smemo zato danes metati kamnje na vse organizirane domače delavec brez razlike? Ali jim smemo zameriti, če so pri tem imeli tudi svoje dobičke? Zakaj bi le domačim zavidali, tujcem pa ob enem dajali?
Ko so bogatejši podjetniki opazili, da pridobivajo te zadruge vedno več tal, so se oprijeli tudi oni zadružne oblike. Za svoja podjetja. Proti temu so pa pričele prave stavbne za-
ticia de un nuevo impuesto. Sc rebajö la paga a todos los em-pleados dejändosela en la mitad. La tesoreria imperial mejorö, pero los empleados querian vivir; por eso se prendian como sanguijuclas de los prefcctos, delos administradores, de les procuradores, de los aduaneros y de la hambrienta muititud y sorbian dc ella sus viltimas gotas; hubo miles de desesperados que dejaron sus hogares y huyeron a reunirse con los barbaros o fueron a aumentar las hambrientas tropas guerreras. Pero cl endiosado Justiniano, el anundador dc la justicia, no sc preocupaba; su ansia de honor no tenia fondo, como cl mar.
Micntras las ordenes corrian por la tierra recibidas por miliares con blasfemias, porque herian al pueblo hasta la modula, el despota, envuelto en la humilde tunica, desdc encima del muro miraba como el cortejo de monjes, diaconos y presblteros, con el patriarca a la cabcza, trata por el foro de Constantino, en ramilletes de oro, las reliquias, para empare-darlas entrc los ladrillos. Se levantö el perfume dc las esencias quemadas, resonaron los salmos en honor a Dios, y el hunto del incienso se enroscö a los pies del despota; el cielo miraba airado esa dädiva, era una ofrenda de Cain.
Cuando Teodora veia las mejillas de aquel, que la levantö desde la arena al trono, ensombrecidas, se retiraba. Muchas veces lo aconsejaba inspiradamente y otras sus es-fuerzos y su agilidad lo salvaron de intrigas y de aprietos. Pero la eterna frivola no amaba los pergaminos cargados dc eserituras ni las largas horas, llenas de preocupaciones y sv-lencios. Ella revivia su vida y su libertad, dejando dias integros al despota y su locura.
Cuando esa manana volviö de los huertos, donde descu-briera a Azbad, estaba de buen humor. Los chismes y las intrigas eran sus diversiones mas gratas. Hasta algunos espias nacionales estaban bajo su mando y no temia, envuelta en un traje de mendiga, rccorrer de noche las calles, espiando / delataitdo.
Cuando la llevaron, los eunucos de la corte, media dor-mida, en la litera perfumada despucs del baho y se acostö como de costumbre despucs del desayuno, pensö en la manera de herir a Azbad y a Irene.
No estuvo mucho rato tendida entre los terciopelos per-sas; a su alrcdcdor las pälidas esclavas pantallahan unas leves brisas sobre su cabeza. Golpeö con sus manos y la rodearon las cortesanas, una hora mas tarde, iba a travčs de los vinedos hacia el mar con un pequeno acompanamiento; Irene tambien formaba partede čl. Se embarcaron en una hermosa navc
druge že same nastopati. Takrat sc je zbudila misel, naj bi sc x-si slovenski podjetniki, slovenska podjetja in vse slovenske stavbne zadruge združile pod enim klobukom z narodnim trakom. Razni poizkusi so se ponesrečili, sama narodnost danes ne tvori dovolj močne vezi za najrazličnejše elemente, najrazličnejših nazorov in najrazličnejših interesov. Ljubezen do naroda mora biti dejanska. Kdor pa išče le lastne koristi, ta jc kaj slab rodoljub.
Nekatere stavbne zadruge so se le oprijele misli centralizacije. Prišli su nekateri njih zastopniki do “Goriške zveze", k; je po okrožnici povabila vse te zadruge, naj ji pristopijo, Z namenom da bi zanje ustanovila poseben avtonomni odsek
Zares se je s pomočjo naše Zadružne zveze nekaj časa po objavi tega članka ustanovila Zveza stavbnih zadrug. Pogoj za sprejem je bil, da se zadruga podvrže nadzorstvu naše Zadružne zveze. S tem smo takrat tudi precej nerodnosti preprečili in marsikoga rešili poloma. Neresne zadruge so morale likvidirati, kjer sc je pa pošteno delalo, tam so delo nadaljevali in radi naše Zveze pridobili na zaupanju.
Drugo stran obnovitvenega vprašanja razsvetljuje članek, ki sem ga napisali za “Goriško stražo" dne 31. avgusta 192 L
David Doktorič.

Šobre el cespcd cubierto de margarita?, . . .
que se movia ligcra, bajo los agiles dedos de los marinos griegos, enfilando su proa hacia el Mar de Marmara; pasa-ron bajo el Cuerno de Oro. Fronto desaparecieron las po-derosas construcciones reemplazadas por casas bajaš; donde no habia desembarcadero se veia alguna que otra cabana de pescadores. Una fresca brisa soplaba de Tracia; murmuraban los enhicstos pinos; los blancos almcndros perfumaban; por las rocas trepaba la hiedra; las hojas acorazonadas se movian alegremente. La nave se dirigio hasta la mitad del camino a “Arizokerato”, al lado de la muralla de Tcodosio y desapa-recio; llegaron al campo de Marte, en las afueras de la ciudad, donde estaban reunidas las grandes tropas y los ejercitos Palatinos. Oyeron el entrcchocar de las armas, los huecos golpcs sobre los escudos, el vibrar de las cuerdas de los arcos y el silbar dq las flechas.
Era una gran maniobra militar.
Teodora ordeno atracar en la costa. Las cortesanas baja-ron y siguieron a la emperatriz a un florido bosquecillo de adelfas y laureles.
Sobre el cesped tachonado de margaritas, las esclavas extendieron alfombras y la emperatriz se acosto en la sombra fresca con cl gesto displicente de una sencilla pastora. Cuando coronaba su cabcza la diadema, cuando la pürpura rodeab;. su cuerpo era orgullosa, inalcanzable. Pero todas las cercmonias cortesanas, toda la soberbia, la aurea diadema y los respetuosos besos de los cortesanos sobre su escarpin recamado con pic-dras preciosas no podian cambiar su sangre, que bebid en el pecho de su madre mientras esta descansaba entre las fun-ciones del hipodromo. A veces surgia con terrible impetu la nostalgia por la dejada vida; entonces se apartaba de todas las cortesias; se libertaba de todas las ceremonias; vivia un se-gundo sin diadema y sin pürpura.
Teodora enviö a un eunuco hasta donde se hallaban las tropas a ordcnar al “magister equitum", Azbad, que se pre-sentara alli.
Antes que pudiera volver el veloz mensajero resonaren los cascos a cincuenta pasos del bosquecillo, desmonto cl jefe y se acercö al campamento de las cortesanas.
Irene estaba sentada cerca de la emperatriz y con sus suaves dedos se alisaba los bucles. — “j Senora, Azbad sc acerca!”
Con gesto de deliberada indolencia entreabrio sus par-pados y sonrio. — “j Que venga!"
Se acercaba despacio, con pašo marcial. De debajo dc! yclmo corrian gotas de sudor. La dcsgraciada nochc, la obsti-naciön de Irene y la risa de la emperatriz lo habian mortifi-cado; se dirigio al ejercito como un diablo y las tropas y los oficiales dcbieron trabajar y pclcar dcsde la aurora.
Irene enrojeciö y en un scgundo volvio a palidccer. El corazdn le golpcaba en cl pecho, cspantado de miedo. Bien sabia como estaba cnojado Azbad por haber rechazado su pe-
dido, despues de estrujar y tirar su carta. Solo una vez le-vantö sus ojos y mira sus mcjillas. Pero se cncontrč con una mirada tan terrible, en la cual ardian la ira, el deseo, cl amoi y h venganza que se volvio y murmuro a la emperatriz: — “jAzbad espera!’’
“jProskinesis!" Dijo en voz alta y alargo su pequeno pic, asomo de debajo de su tünica la amatista engarzacia en cl broche del escarpin.
Azbad se arrodillo, točo con la frente el pasto y beso con labios resecos la piedra en cl pie de Teodora.
“El siervo tiembla por el inmerecido honor de estar delan te de la santa emperatriz y espera sus ordenes."
Teodora no rnovio sus ojos para mirar a Azbad. A traves dc sus parpados entrecerrados miraba sombria el rostro de Irene y aguardaba su preša como una ave de rapina. Dcspues de un corto silencio dijo:
“jTraje aqui a Irene para que te castigue, porque inutii-mente te esperö anoche, infiel!''
Solo para observarlos cayeron sobre los mortificados los afilados punales de Teodora, por su mejilla se expandio una alegria infernal.
Dos corazones se estremecieron bajo su mirada: uno como una palomita ante un cuchillo envenenado, el otro como Fobos, el perro de Marte, cuando su dueno cortaba una varilla de metal. Azbad se mordio el labio, hasta sangrar, Irene le-vantö una plegaria en su corazon: j Kriste eleison! Ni sospe-chaba que la emperatriz habia deseubierto a Azbad en cl huerto. Estaba segura de que el mensajero habia sido desleal y que servia tanto a Teodora como a Azbad. El jefe de la legiön palatina hubiera deseado desvainar su espada y hundiria en ese corzon quc se reia y se divertia con el martirio, hasta hundirlo en la tierra. Pero debia inclinar humildemente su cabeza.
“jCristo Pantčcrato pague la inmensa bondad de-la gran emperatriz!”
Irene, pälida, se volvio hacia Teodora. Sus temblorosos labios pedian como un gusanillo en el polvo: — “jPerdön, senora, perdona a mi corazon!"
“Trae, magister equitum, dos centurias y muestranos unas maniobras militares. Una que la dirija Iztok, la otra dirigela tu, para que Irene pueda mirarte y para que la emperatriz observe los adelantos del oficial barbara, j Pero supon que no estamos! j Adelantc!"
El eco de los cascos se amortiguö en la arena y en la hierba. Irene se acerco a Teodora, torno su mano y la beso, de sus ojos caian lagrimas.
“jTen piedad, gran emperatriz, piedad, todopoderosa senora! ,-Por que me martirizas?”
De nuevo se encendio en la čara de Teodora el rayo de infernal alegria. Con todo suspiro. Como si una palida luz resplandeciera lejana y recordo a traves de la terrible oscu-ridad cuando ella era como Irene. Se despertaba su piedad, extendiö su mano y acariciö el dolorido rostro de Irene.
“jCriatura, no negaräs a tu senora el derecho de jugar ui> poco!"
Una irrefrenable tristeza se apodero de Teodora, abrazc-.a Irene, torno su cabeza y beso ardientemente sus inocentcs ojos, como si el diablo quisiera beber esa clara luz de un alma pura, o com si quisiera recuperar cuanto habia perdido en los terribles embates de su vida.
Cuando las cortesanas vieron como Teodora acariciaba a Irene, se desperto en sus almas la flor mäs comün que pudiera cultivarse en una corte cargada de cnvidia. Habian des-preciado a Irene por su gran belleza, y eso era motivo mas que suficiente para ser sus enemigas. Como no molestaba a nin-guna, a ninguna se le cruzaba por el camino y no trataba de conquistar, como ellas, a algun entrometido jefe o patricio, le pusieron el nombre dc “el monje de la corte" pues no podian chismear sobre ella. La mišma Teodora se burlaba de ella
durante las comidas o en los paseos vespertinos y le pregun-taba si ya imagino a que gobe man te senalaba la apocaliptica cifra 666. Asi quc los besos de hoy encendicron una hoguera en sus corazoncs y cn un segundo tuvieron tod as el mismo pensamiento: echarla de la corte.
Teodora, sumergida en hermosos pensamientos, apoyu en silentio su Cabeza sobre la palma de la mano. Nadic sc atrevio a hablar. Las blancas manos de las cortesanas cogian las pequenas margaritas y desmenuzaban sus ojitos amarillos entrc los finos dedos. Pero Succdio algo ante de que el peso, que se ensenoreara de todos los corazones, fuera insoportable. De ser mas largo el silcncio hubiera sido demasiado martirizanle. Se oyeron los prenarativos de las tropas para las proxim.v: maniobras, que se dirigian con agiles, sonoras pisadas por el campo. Teodora se levanto y se dirigio a traves del bosque-cillo de adelfas hacia el borde de la espesura de dondc se veta al campo. Azbad habia elegido a los mejores guerreros, tanto viejos como jčvenes, envio a un centenar a buscar calxv llos, alineo a los guerreros segün su condition, para mostrar a la emperatriz dos completas legiones en miniatura.
La potente voz de Azbad resonaba rapida. y breve como golpes. Los soldados sc movian siguiendo las ordenes, seguros y agiles, como un solo euerpo incansable. Despues de recorrer todo el campo con distintas marchas formaron sobre sus cabezas de escudos un techo, se lanzaron' rapidamente hacia adelante como si fueran a golpcar al enemigo, retrocedieroi 1 pašo a pašo,,se entusiasmaron y se lanzaron contra el supuestc enemigo. Los reunio Azbad para empezar otras maniobras especiales: pusipron los blancos y se ordenaron los honderös, Tos flecheros, los lancetos, atacaron con flechas, hondas y espadas. Teodora se ensimismo completamente en lo que ha-cian los soldados y no hablo ni se moviö de su banquito de seda que sq amacaba sobre finos tirantes artisticamente labra-dos en marfil. Era de oscuro origen, sin embargo corria por sus venas la sangre de los poderosos romanos para los cuales las acciones guerreras eran la mayor diversion y la cumbre de la gloria. Habia pasado dias integros en el hipodromo, admi rando las maniobras de los soldados y los jugadores.
Las tropas se cansarun y Azbad ordeno descanso.
Entonces se levanto Teodora, su frente oscqrecio.
“iLos siervos no deben descansar ante su senora! ; Adelante!”
Časi grito, y el eunuco de ligeros pie$ transmitio la orden a Azbad.
Las legiones se separaron čada una hacia un extremo del campo. Iztok man daha a gigantes godos entre los cuales li-guraban una veintena de eslovenos. Su yelmo y su coraza de p lata refulgian hajo el sol. Irene lo reconociö reden cn este momento, si bien sus ojos hacia mucho tiempo lo butca U'"1- ' "vrv z- dos. ene-- lan tropas. Teod -> :c olvidS de čl • ' c'’v "rt dema m h tir-n-t;. <••• I--5 pvepavativds milita-- -- ;V m zbora cl/ibven bč-baro z ril y marr.villoro vriV---: :?:errcro en co'ocd a 1-, cabeza de la tropa.
r.n^-orrecto gr-ego 7 den cicrta entoutemn c::t
sv. o-danes. .
'	ca o c n vaz alta. la emperatriz y sc volvio cer*
• nre -'d.i-l - hacia. Tre; c.
czz.iz enro«c"io Sintič nue sc le mbrdzzban laz m;'-- "5’V-A r cVr • A de ti mizna. ;For cn, - c! enoti’
L- c.nccndtc-bn lot o - - d; !.,. enoezat-iz,, iron la incompicn-:	Lyv-ttia. ha'.d Vi i alna d; Irene hasta
C! -d.-. En vn innfc #o--.’6 su plan.
A c A. o,.o ba c de su ca! vilo y cnrahecc la semnda tropa!”
j . .-n,- f:	el eunuco hasta el magister- cquitiim.
*';■ ""-irttcs pr-.-d cn su puder, Irene, para mi 1 - ■ r • di’-e-'sid“!”
T.anc miro suplicante 1 Teodora y l njo los ojos avv,-gonzada.
“jMonje cortesano, que hermoso cres cuando sientes ver-
en su
•zn j era
giienza!” — Y la emperatriz lanzo una sonora carcajada.
Las falanges se movieron. Por sobre sus cabezas refulgian las pequenas hachas que usaban en las maniobras cn camhio de espadas, j Escudo tras escudo como un muro! Cuando Iztok se volvio hacia la otra falange, que dirigia Azbad, un prupo-sito se afirmo en su alma.
“jUna vez te he vencido en el hipödromo! jHoy tambien lo hare!” “jAdelante, a la carrera!”
Bajo los pies de, los gigantes godos se cstremccip la ticrra y la falange se adelanto, con Iztok a la cabeza, como una fleeha disparada contra las tropas de Azbad. Pero Azbad era un jefe precavido y habil. Con cortos, rapidos pasus dinga') a los suyos, aün por un segundo no se movio la pesada mul-ti tud. Espero que se acercara Iztok, ya los separaban apen as si unos pasos; Azbad grižo, su tropa se separo vivamente para golpcar los flancos del enemigo. j Demasiado tardc! Lo mismo habia pensado Iztok. Las tropas golpearon una contra la otra. Los escudos entrcchocaron; por encima dc sus cabezas se sin-tio el ruido dc las hachas; la rapida tropa dc los godos al mando de Iztok vencio a la dc Azbad, y esta sc movia en reli-rada a dcrecha c izquierda.
Los ojos de Irene acompanaban a Iztok y con su mi* rada sc divertia Teodora, que aho ra Obse r vaba pensativamente su čara como si fuera un salto guerrerd.
Cuando Irene vio la derrota dc Azbad, aplaudio sonora-mente con las manos y todas las cortesanas la miraron, Teodora sc fclicitaha y murmuro a media voz:	“jPequeno mon
je, Iztok desenreda el apocalipsis!"
Estaba de esplendido humor y le divertia la intriga de Irene, que no sabia que contestar, pero sentia sinceramentc la imprudencia de haber expresado su alegria por la derrota de Azbad y la vietoria dc Iztok.
Los esclavos extendierou por el suelo manteles de lino y depositaron sobre ellos, en fuentes de plata, perdices asadas y frias, melones, datiles, moraš y uvas secas.
Teodora ordeno que los soldados regresaran a sus casas despues de convidarlos con frutas y con vino. A Azbad e Iztok los invito a acercarse a eilas.
i Como era posible que el barbara, el pagano, se sentaia alguna/ vez a comer. con la emperatriz!
Las cortesanas se horrorizaron, pero como conocian a Teodora aplaudieron sus decisiones.
Iztok no sabia adonde lo llcvaha Azbad. El jefe no se atrevia a deseubrir el secreto. Le dijo que eran unas jovenes griegas, que el habia mandado a buscar las viandas y frutas y que lo invitaba a el tambien por su magnifico c um porta* miento en la lidia. Asi le mintio Azbad de palabra; de.sde su corazon se levantaban blasfemias y juramentos, promesas uc aniquilar a ese compctidor de su gloria cc "tesana.
k, e ’• čl primer mr r ;<•	- o rr. 1 .ro-D, •	,’ ., r, ,
■- U-" -";-h eo 1 su uirabo dc e de der: v d: ;-J • „g ,r ,c b),a visto cn cl hipodromo v cn la e.-te no c .. .: : •. -en-.it!,:
"	1	:> 'rC
S-.'. ■ sv escudo y su yelmo y te tendi; r;-, e! -,c dv ,;t. ’
“iIrene, convida al l-.croc! ;No te tempade cv’c čl’1"
At! hal-.16 la cm penit ti.-, a Irene,.q-.c ..c A.tt.-j btabild-:-: r-fitc v ordeno al eunuco nvc ofrcdca a Leto’: It. tt.r.Ldt d las fueniecilhs de plat;-.. Teodora miri a Azh.,1 y a‘c:t a L, vez, v le oenr.16 con la cabeza: "jVc ! ;Obet,A" f-virndo It,tok te volvio v cc encontro evt a,; diet, m irni iices o vs, que lo acompanalrin cn lat riinvios-is no.-bes. V.v.
‘ apod-erado de toda cv. alma, t, 1 iblo coj o si vi:to e! cspcctro de una d loti de su patria. Su itvr - r-; d Ironto de melon que sostenia; sus lal-ics cc ct.trcalv U on » tcmbla.ron suspirando:	Irene! ,Trene!”
“jDescansa, centurion, dirigiste muy brin!”
, r > 'c	T	DU vor tctiHti ..
y r<),	: ! 'ar,° en los ojos. Iztek, Como c:, suche-
ctiir, > sne brazos y suspiro.
Azbad hit,o crujir a sus dientes.
OPAZOVALEC
V SEPTEMBRU se bo vršila vsakoletna PRIREDITEV “DUHOVNEGA ŽIVLJENJA’’. Prijavite oglase za programsko številko. Prispevajte dobitke za srečolov!
f ANICA JURIŠIČ
je 18 letna zapustila svoje žalostne stari-še. Bolehala je že dalje časa na grlu. Zastonj je bilo vse prizadevanje * zdravnikov. 31. marca so se ji iztekli dnevi in je lepo z Bogom spravljena vdano zatisnila svoje oči v cvetu let.
Mnogi rojaki so jo spremili na pokopališče na Avellancdi in ji tako na njeni poslednji poti dokazali svoje spoštovanje,
ki si ga je Anica znala pridobiti s svojo ljubeznjivostjo.
Mati pokojnice je Filomena r. Počkar iz Ravni pri Sežani, njen oče pa je doma iz Dalmacije. Stariši imajo na Dock Surin gostilno, kjer se vedno zbirajo mnogi naši rojaki.
-j- Sestra Alojzija, znana po svoji plemenitosti vsem našim v Aleksandriji, je
postala 2. sept. žrtev prometa. Povozil jo je kamijon.
Jugoslovanska vojska v filmu jo lepo uspelo delo, ki ga sedaj že predvajajo po širnem svetu. Film je bil delan v Egiptu in je sedaj na potu kot naša propaganda ob cncni s filmom “Sirom Jugoslavije".	_	, J
TRAGEDIJA SLOVENSKIH UMETNIKOV
Brez vsake sodne razprave so bili ustreljeni pesniki: Miran Jarc, Ivan Čampa, Vinko Košak, Ivan Rob, Dušan Podgornik in inženir Anton Stebij.
Internirani so profesorji ljubljanske univerze; Dr. Zviter, Dr. Vogelnik in Malija Borštnikova.
Dalje so internirani: Juš Kozak, Ferdo Kozak, France Bevk, Franc Albrecht, Tone Seliškar, I.udv.k Mrzel, Franc Vodil k, Lojze Udovč, Milena Mohcričeva, Niko Pernat Drago Vidmar, Janez Vidmar, Ljubo Ravnikar, Milan Sever, Bojan Stupica, Slavka Severjeva, Josip Zemljah, Rudolf Kiovskij, Viktor Smolej, Silvo Torker in Ciril Vidmar.
Ustreljen je bil tudi slikar Hinko Smrekar interniran univerzitetni profesor dr. Kidrič.
Postrelili ali internirali so torej skorc vso mlajšo generacijo slov. pisateljev in pesnikov,
OBSOJENI
na dosmrtno ječo V decembru: Alojz Vodnik (v odsotnosti) r. 1909 v Ljubljani; Jakob Požar, r. 1899 v Sv. Petru na Kra su; Anton Mehle, r. 1911 v Veliki Bočni (v odsotnosti); Valentin Marušič r. 1924 v Ljubljani; Vladimir Stepišnik r. 1907 v Ljubljani, uradnik (v odsotnosti); Stanislav Zakrajšek, r. 1921 v Lanišču; Ivan Filipič, r. 1612 PodLpi; Anton Steiner, r. 1908 v Groblju, želimlje (v odsotnosti); Ignacij Pajk (kovač) r. 1904 v Stični; Alojzij Zajc študent medicine, r. 1919 u Dubrovici (v odsotnosti); Ivan Kmet, šutdent medicine, r. 1906 u Ribnici; An-
ton Majnik, učitelj, r. 1907 v Volčah; Filip Tekavec, r. 19912 v Ribnicii
NA SMRT JE BIL OBSOJEN JANEZ MARINŠEK iz Grosuplja, na dosmrtno ječo "pa njegovi sodelavci v propagandi proti vsiljivemu tujcu ‘Zora Klemenc r. Peršič iz Moravske vasi in Rudolf Bukovec iz Krta ter Rudolf Rogelj iz Businje. Obsojen je bil tudi Milan Kermclj iz Cerknice, Ivan Jelan iz Mojstrane, ki sta bila na potu Italijanom v Cerknici.
POŠTA V LJUBLJANSKI POKRAJINI
21. dec. je bilo javljeno, da je spet zo čela obratovati pošta v 69 krajih. To p> meni da so četniki zmešali ves red in ima jo Italijani strašnega posla, da spet. obnove redno življenje. Nič pa poročilo ne pove, kateri so tisti kraji.
BITKA MED SLOVENSKIMI ČETNIKI IN MILIČNIKI NA KRASU Na kraški planoti, ki se razteza e d Štanjela preko Komna in dalje proti Kostanjevici so razvrščene manjše skupine slovenskih četnikov, ki prizadevajo Lahom mnogo preglavic. Pred kratkim je prišlo do Uujšega spopada v dolini Raše med vasico Kodreti in Štanjelom. Nekaj desetin italijanskih črnosrajčnikov je bilo ubitih. V tem odseku delujejo četniki zlasti okrog občine Štjak in dalje po vrhovih nad Podrago. Po nekaterih zanesljivih vesteh vodi slovenske četnike aktivni kapetan jugoslovanske vojske po rodu Srb.
NA ŠTAJERSKEM V začetku meseca decembra so se močno razvile udarne akcije slovenskih četnikov na POHORJU, četniki so navalili na kemično tovarno v RUŠAH in nekatere objekte docela porušili. V HALOZAH deluje močan oddelek četnikov, ki prizadeva zlasti prusijaškim naseljencem v tem okolišu veliko preglavic. Gestapovci se zaman trudijo, da hi njihovo delo preprečili.
PRI MARIJI V LURDU.
Z! r ralo se nas jc 30. maja kakor menda še nikoli preje, čeprav je naš 1 urški shod vsako leto nekaj lepega. Zgrinjale so se množice. Obrazi iz vseh strani, katerih nemara že le La nisi videl.
Tamle sta sc srečala znanca, ki sta si pred 12 leti zadnjic roke podala kdo ve kje v deželi pri trganju koruze. Tamle se pozdravljata znanki, ki se nista videli več od tedaj, ko sla se razšli iz ladje. Danes imata že vsaka svojo družinico. Spet tistale dva sta si rojaka iz iste vasi, pa se še nista v Ameriki videla -. .
Tako je 1 urški shod polen nepričakovanih srečanj vsako leto. Saj je, kot da bi šli romati ni Sveto goro... Saj res: na Sveto Goro! Kje pa je svetogorska zastava? so se začudeni spraševali ljudje. Mnogi so s prav posebno željo prišli, da jc
“jDevana se apiado de mi, oh dioses!”
Entonces parccio quc el csloveno se despejara. Irene sc šepam de čl con un gesto rapido, el centurion se volvih y lito su mi rada en Teodora, quc lo hipnotizaba con aquella mišma que lc hahia dirigido en el hipödromo, desde su palco, como en el palacio desde su trono.
La rcconocio. Cayo delante suyo y pidi? en correctp griego:
— “jPicdad, senora, para tu pobre siervo!”
Teodora se volvi» friamente hacia Azbad y dijo desga-nadamente:
“Buen maestro ticnc el csloveno y grande cs su voluntad y su orgullo.”
vidijo. Tamle je ena zastava. Ta je brezjanska. Kako lepa, kako čudovito mil je Marijin obraz in ti okraski zastave. . . . A kje je svetogorska?
Ura je minevala. Odmolili smo že rožni venec. Napolnil sc je prostor. Zastava brezjanske Marije je šla na čelu procesije in oglasila se je pesem. Preveč je bilo naroda, da bi se mogli vsi zložiti v dvostopn i procesijo. Saj nas je bilo čez tisoč; Slovencev gotovo več kot 600. Ko smo sc vrnili je pa že stala svetogorska zastava na svojem mestu. Tisti, ki so jc nosili v Lurd, so imeli smolo. Pred nosom sc jim je iztiril tramvaj in potem niso mogli nikjer dobiti mesta, ker vsa vozila vozijo prenapolnjena.
To pot smo se srečali v Lurdu z Nemci. Šmentana stvar vendar, smo porekli, niti v cerkvi nas ne puste na miru. Še v Lurdu so nam prišli na glavo. Po neki pomoti predstojnika cerkve sta sc vršili isti dan obe romanji. Pa smo se kot pravi kristjani razvrstili. Najprej so morali Nemci na nas čakati, po: tem smo morali pa mi pohiteti. Oni so imeli cerkev, mi pa votlino v kateri smo naše romanje začeli in končali. Malo smo pohiteli in smo bili zadovoljni mi in menda oni tudi. Marija ima pa v svojih rokah nase prošnje. Saj smo vsi molili za pravičen jnir in za rešitev svojega naroda. V tem pa mi Slovenci pač lahko zaupno dvignemo našo prošnjo. Saj je bil naš narod skozi vsa stoletja tako globok v pobožnosti do Marije In tudi mi Slovenci, tukaj v Argentini smo storili nekaj, da bi našo prošnjo tudi v dejanju podprli. Saj Smo posvetili Ma riji dve prelepi zastavi, ki naj oznanjata mccj nami Marijino čast ^ med Slovenci ter naj podpirata naše prošnje za naše trpeče brate.
NA GORENJSKEM
delujejo močni četniški oddelki zlasti v bohinjskem kotu in po hribih ob jugo-slovansko-italijanski meji od žirov pa vse do Železnikov.
KAJ PRAVIJO SLOVENCI IZ LJUB
LJANSKE POKRAJINE O LAHIH
Iz pisma, ki smo ga prejeli iz Slovenije posnemamo tole:	...najbolj sovražni so
nam fašisti iz goriške pokrajine. To so dolgoletni šovinistični preganjalci Slovencev in zatralci vsega kar je slovenske. Njihovo središče je v Trstu. Najbolj strupena in zagrizena je fašistična masa, ki je ne zadržujejo nobeni človečanski ali politični oziri v sovraštvu do Slovencev. Kadar jim je dana prilika, da dajo duška svojim nagonom, so kakor zveri. Ko so pokopavali neko fašistovko v Ljubljani so vpričo pogrebnega sprevoda pretepa-vali ljudi. Po pogrebu so odšli v šiško m tam z bencinom polili in zažgali slovensko knjižnico. V lokalu Daj-dam, v kavarni Evropi in Emoni so popolnoma uničili vso opremo: ogledala, marmorne plošče, šipe itd. Razmetali so zaloge in odšli na univerzo, da bi tam pretepali študente. K sreči ni bilo tam nikogar, zato pa so pridno streljali. Za nameček so ustrelili še 15 talcev za eno samo žensko.
Visoki komisar Grazioli se je spočetka Strahovito hlinil Slovencem, ker je mislit, da bomo Lahom kar padli v naročje od veselja, da so nas “odrešili” izpod Srbije. Ta krvnik Slovencev ni mogel razumeti, DA NAM JE BILA JUGOSLAVIJA DOMOVINA, V KATERI SMO SE KLJUB NEKATERIM NOTRANJIM TEŽAVAM, PRAV DOBRO POČUTILI IN SI NISMO PRAV NIČ ŽELELI KAKE “OSVOBODITVE”. Spočetka se je kc. misar skušal oprijeti duhovščine, ker ga je zapeljala misel, da sta nam Vatikan in Kvirinal precej istoveten pojem.
Mogočno osvobodilno gibanje generala Draže Mihajloviča je zajelo skoro vso Slovenijo...
NA NANOSU
so dobili začetku decembra četniki pomoč zlasti v oficirjih in podoficirjih, cisto vojaške akcije vodi sedaj v tem področju neki srbski oficir, medtem ko je politična akcija v rokah domačinov. Nanoški četniki pogostokrat napadajo vojaške transporte, ki prihajajo po Vipavski dolini proti Postojni. Trg ŠT. VID je ves ograjen z žico in polen laškega vojaštva in milice. Drugi oddelek četnikov je zelo aktiven v brdih Vipavske doline nad vasjo PODRAGA pri št. Vidu. — četniki na SNEŽNIKU so se zopet pomaknili v območja Reške doline in stal. no ogrožajo železniški promet št. Peter na Krasu—Reka. Močan je tudi oddelek četnikov ob cesti med Postojno in Pia-nino pri Rauberkomandi.
ZARADI KRŠITVE PREPISOV o prehrani in preskrbi je bilo v mesecu decembru 1942 obsojenih nekaj sto ljub-denarne kazni od 500 do 5000 lir. V kon-ljanskih trgovcev in obrtnikov na razne centracijskem taborišču je umrl dr. IVAN RUDOLF, odvetnik v Konjicah.
OSVOBODILI SO VLAK RUSKIH
UJETNIKOV
V Hercegovini v mestu Stolac je dalje časa stal vlak ruskih ujetnikov, katere so imeli na potu v Grčijo, kjer naj bi delali utrdbe. Zvedeli so zanje četniki. Ustavili so vlak, pobili spremljevalce v kolikor niso zbežali, oprostili so ujetnike, ki so z velikim veseljem stopili v vrsto četnikov.
IZ LJUBLJANSKE POKRAJINE
General Gastone Cambara je prevzel vrhovno voveljstvo nad italijansko okupacijsko armado — zamenjal je v tej funkciji zloglasnega fašističnega krvnika Maric Robotti-a.
ALOJZ JAMNIK je v mesecu novembru postal komisar občine DOBROva. — MILOŠ GABRIJAN je bil imenovan v decembru 1942 za župana mesta KOČEVJE in okolice Kočevja. — JOSIP LIKAR je bil v mesecu decembru 1942 imenovan za komisarja v občini KOSTANJEVICA. — Enriko Ashaghi, fašist, je imenovan v RIBNICI za komisarja v zameno Marka Rudeža. — Mario Reschnigg je imenovan za komisarja v MOKRONOGU v zameno Franca Majcena. — ANDREJ GUSTIN je imenovan za komisarja občine FARA v zameno Mataja Bukovca.
NEKAJ LJUBLJANSKIH
Bizcviške perice onkraj mestne mejo naprošajo mestne gospodinje, naj bi prišle v petek popoldne na mejo po oprano peiilo in zaradi razgovora o prevzemu perila v pranje. Gredo naj po Poljanski iti Litijski ulici naravnost do meje.
Gostilna Marinšek, Prečna ulica: Cenjene geste opozarjam, naj si jedilni pribor prinesejo s seboj, ker mi je že vse zmanjkalo, za kupit ga pa ne dobim.
Vse pridelovalce pšenice, rži, soržicu, ječmena in lanu opozarja mestni gospodarski urad, da morajo po naredbi Visokega Komisarja naznaniti letošnji pridelek; prijavnice dobe v mestnem kospodar-skem uradu v kmetijskem odseku, soba št. 35 v II. nadstropju, Beethovnova ulica št. 7.
SMRTNA NESREČA V JULIJSKIH ALPAH
22-letni Anton Tomažin, 21-letni Jožef Vodišek in 20-letni Janez Kovač, vsi trije iz Jesenic, so se odločili za plezalno turo na špik, ki je znan po svojih strminah. Ko se drugi dan niso vrnili, so se odpravili za njimi reševalci. Našli so vse tri mlade plezalce v prepadu. Tomažin je bil nevarno ranjen, njegova dva tovariša pa sta bila mrtva. Reševalci so imeli zelo težak opravek, da so ponesrečence spravili v dolino.
KORPORACIJE (ZBORNICE)
V mesecu decembru se je sestala v Ljubljani korporacija svobodnih profesij in umetnikov za Ljubljansko pokrajino. Predsednik je bil inž. Pirkmajer, odbor pa Dr. Andrej Kuhar in Stanko Knez, pod-odbor za pravo in trgovino; Dr. Anton Raje in dr. Kmet, pod-odbor zdravnikov; Ing. Boleslav Likar, tehnični pododbor; Dr. Branko Vrčon in prof. Saša šantelj, pod-odbor umetnikov.
SLOVENSKA AKADEMIJA DOBILA NOVO VODSTVO
Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, naša najvišja slovenska kulturna ustanova, predstaviteljca vsega našega znanstvenega delovanja, je dobila te dni novo vodstvo. Visoki Komisar Emi-lio Grazioli je imenoval v smislu pravil novega predsednika Slovenske Akademije znanosti in umetnosti prof. Milana Vidmarja, za tajnika pa zastopnika slovenske filologije prof. dr. Ramovša Franca.
Prvo vodstvo slovenske Akademije znanosti in umetnosti z g, prof. dr. Nahtigalom na čelu je dopolnilo svojo nalogo, ki je bila združena z ustanovitvijo te visoke kulturne ustanove, ki se s svojim delom uveljavlja doma in v inozemstvu.
VPISOVANJE NA LJUBLJANSKO ,	UNIVERZO
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal odredbo, ki določa red vpisovanja na ljubljanski univerzi. Pričenši z akademskim letom 1942-43 je omejen vpis na ljubljansko univerzo na one dijake, ki so bili pred 1. aprilom 1941 pristojni v Ljubljanski pokrajini.
-j- JERICA ZEMLJANOVA .. Po daljšem trpljenju je na večer pred Velikim šmarnom umrla v Leonišču ga, Jerica Zemljanova. Njena smrt je vzbudila med Ljubljančani, še prav posebno pa med številnimi njenimi bivšimi gojenkami, iskreno obžalovanje. Izgubili smo odlično gospodinjo, prvovrstno vzgojiteljico.
CENA JUGOSLOVANSKIH BONOV SE DVIGA
Cene na borzi veljajo za najbolj občutljivi barometer javnega mnenja, ker pride v njih takoj do izraza vsaka najmanjša sprememba — zaupanja ali nezaupanja. Po tem merilu so izgledi Jugoslavije za bodočnost izvrstni:
V svoji rubriki “Foreingn Bonds” prinaša 8. maja New York Times cene bonov Blairovega posojila “Serbes, Croats and Solvenes”: 15 in pol do 17 3/4. Zadnja cena 17 3/4. Ti boni so ob času napada na Jugoslavijo veljali komaj 3 do-larje,
V VOJNO UPRAVO SO MORALA PODJETJA
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov. Ljubljana: tvrdka Vojnovič in Comp., tvornica železnih vijakov in kisika, Ljubljana-Vič; tovarne kranjskega lanenega olja in firneža Hrovat in Comp., Ljubljana; usnjarna I. Lavrič, št. Vid pri Stični; tovarna usnja in usnjenih izdelkov “Indus” d. z. o. z., Ljubljana; Mokro noška tovarna usnja d, z o. z., Mokronog; in tovarna “Saturnus” d d. industrija pločevinastih izdelkov, Ljubljana.
IZ ŠENT VIDA PRI VIPAVI
Tam pod sivim, .ponosnim Nanosom, v večno zeleni, sončni Vipavski dolini in prav v njenem gornjem delu je bil rojen eden izmed največjih slovenskih junakov v teh težkih in trpljenja polnih časih. Trgovcu Francu Premrlu, bratu slovenskega glasbenika Stankota Premrla se je rodil 1. 1919. v št. Vidu pri Vipavi sin Janko. Vzgojen v strogo nacionalnem duhu, prežet jugoslovanske misli, je rastel šentviški fantič in se krepil umsko in telesno. Ko je dorsel, ga je sama usoda posadila na čelo vseh nacionalnih akcij proti laškemu nasilju. Pridno je prenašal slovensko čtivo od hiše do hiše kot tihotapec, organiziral svoje tovariše in jih pripravljal za odločilno uro.
Na veliko noč 1942 so vdrli fašistovski razbojniki v očetovo hišo, skoro do smrti pobili očeta, Janka pa odvedli s seboj. Pozneje so zažgali očetovo hišo, odpeljali očeta nekam v južno Italijo, mater m otroke pa nekam v severno Italijo.
Janko je prišel pred preki sod. Obsojen je bil na smrt v Rimu. Na sam večer pred usmrtitvijo je iz ječe pobegnil, prepotoval vso Italijo in se vrnil na svoj kršni, ljubljeni Nanos, kjer je danes strah in trepet laških razbojnikov kot poveljnik najmočnejše četniške posadke. S svojimi četniki je izpraznil laško municijsko skladišče nad Hraščami,
IZ GORICE
NOVI GROBOVI. — Na TABORU v Motespino je mirno v Gospodu zaspala 92-letna I. Kavčič iz ugledne družine.
Razumna gospodinja in skrbna žena je vse svoje dolgo življenje neutrudno delala za svojo družino in dom. Naj se spočije v Bogu! — Na LOKVAH nad čepo-vanom je legla v prezgodnji grob okrofe Marega, iz znane Vinklerjeve hiše. Za-30 let stara Ivanka Vinkler, poročena pušča moža in dva otroka v nežni mia-dosti. Bog ji daj večni mir! — V KANALU (Canale d’Isozo) je umrl tamošuji lekarnar gosp. Štefan Sauli. Dosegel je lepo starost 74 let. Bil je dober in pošten mož ter obče spoštovan. Naj mu sveti večna luč!
ŠVICARSKI LIST je pisal koncem januarja:
“Na slovenskem ozemlju se uporniške skupine drže v predelih jugovzhodno od Ljubljane proti Kočevju in do čabra. Na tem ozemlju imajo v rokah popolno oblast. Njihove sile, ki so obdržale to ozemlje, dominirajo radi tega tudi na železniških progah Ljubljana-Trst in Ljubljana-Reka, katerih okupatorji ne morejo popolnoma zaščititi; često so prekinjene radi sabotaže. Borbenost in vojaška sila upornikov še ni propadla. Ruski uspehi in dogodki v Severni Afriki so upor oživeli in mu vdahnili novih sil. ’ ’
Nadalje poroča, da je bilo v Tunisu zajetih tudi nekaj Jugoslovanov v nemški uniformi. To so seveda naši Gorenjci in Štajerci, kateri so morali v Hitlerjevo armado. Dva fanta, eden 19, drugi 23 let star, sta povedala, da nosita nemško uni-formo 6 mesecev. Bila sta v Neaplu, a v januarju so jih peljali v Tunis. Na tuniškem bojišču so morali naši fantje čistiti svet posut z minami.
SLOVENSKI DAN V SEVERNI AMERIKI
18. april, Cvetna nedelja, je bila razglašena kot slovenski narodni dan v Sev. Ameriki na poziv SANS (Slovenski Ameriški Narodni Svet). Po celi deželi so se tedaj naši rojaki zbirali in vsaka skupina po svoje skušali spomniti se trpeče domovine.
IZPRED VOJAŠKEGA SODIŠČA V LJUBLJANI
V januarju so bili obsojeni: VOLČJAK JOSIP, železničar 20 let star iz Brusnic; ZUPANČIČ AVGUST, 20 let, iz Dobrave pri Stični; RIFELJ FRANC, 40 let iz šent Petra; ti trije železničarji, med četniki. VIDMAR ALOJZ, 30 let, iz Vrtače pri Semiču; SKUŠEK SLAVKO, iz Gor. La-kenca, 17 let, in VERDNIK KAREL iz Slapega, orožnik. Obsojeni vsi v dosmrtno ječo.
ZAPLENJENA JE VSA IMOVINA upornika ROMAVHA Petra pok. Petra in pok. Ivane Hafner, roj. v Admontu 20. maja 1898 in bivajočega prej v Ljubljani, Pcdlimbarskega ulica št. 27;
upornice KOS I/EOPOLDINE, neznanega očeta in Kos Josipine, roj. v Idriji G. novembra 1889 in bivajoče prej v Ljubljani;
upornika HRIBERNIKA FRICA živ. Jakoba in Terezije Demšar, loj. na Koroški Beli 17. julija 1913 in bivajočega prej v Ljubljani, Celovška cesta 50;
upornika MEDVEŠČKA RUDOLFA, Jožefovega, roj. v Gorici 21. febr. 1908 in bivajočega prej v Ljubljani.
GROŽNJE NAPRAM UPORNIM JUGOSLOVANOM
London. — (UP) — Privatne vesti, ki so prispele 31. marca v London, zatrjujejo, da je šef nemške Gestapo, Heinrich
Himmler, zapovedal, da je treba brezpogojno in za vsako ceno, če ne drugače, s pomočjo strupenih plinov zatreti in uničiti vse ostanke jugoslovanskih upornikov in vse ljudstvo, ki z njimi simpatizirajo; preprečiti hočejo izbruh novih pomladanskih uporov v zvezi s pričakovano zavezniško invazijo v jugovzhodno Evropo. Nemci so baje podvojili svoje okupacijske sile v Jugoslaviji z namenom, da upornike popolnoma iztrebijo.
Himmler je baje prepotoval vso Jugoslavijo in izdelal primeren načrt za kampanjo, ki naj zatre uporniško gibanje. Pravijo, da je naročil generalu Raderju, nemškemu vrhovnemu komandantu tega ozemlja, da mora za vsako ceno zadušiti osišču sovražni pokret.
Jugoslovanska vlada v Londonu je prejela poročilo, da so Nemci že začeli svojo kampanjo smrti in da je bilo ustreljenih V mestu Janjiče tisoč oseb. Himmler je poslal tri dodatne divizije — najbržc 15.000 mož — in tri brigade tankov na jugoslovansko ozemlje.
LJUBLJANČANI NOČEJO POPUSTITI časniška agentura Tass je dne 25. januarja poročala nekatere podrobnosti o nervoznosti laške okupacijske oblasti v Ljubljani, o kateri smo nedavno poročali glasom agenture Reuter. Tass pravi, da so Italijani prav posebno ogorčeni nad mladino, katero obtožujejo posredne soudeležbe v ubojih okupatorske oblasti, češ, da dajajo zatočišče onim, ki so krivi takih ubojev. Ljubljansko Jutro je natisnilo dolgo tozadevno prokiamacijo italijanskih oblasti.
V zvezi s tem je bila v Ljubljani zopet uvedena policijska ura od osmih zvečer do petih zjutraj, j r
GLASILO BORBENIH FRANCOZOV O BOJIH V JUGOSLAVIJI
List borbenih Francozov “France” prinaša dne 19. februarja različne vesti iz Jugoslavije in poroča, da so “nekateri Nemci, živeči v Jugoslaviji, dobili odlikovanje železnega križa za zasluge v boju preti številčno močnejšim komunističnim silam. ’ ’
Nedaleč od Sarajeva — približno SO kilometrov — je bila velika bitka med hrvaškimi “ustaši” in jugoslovanskimi gerilci, v kateri so bili Paveličevci popolnoma poraženi.
Iz Ankare javljajo, da je bil italijanski general Robotti odstavljen zaradi tega, ker je italijansko vojaštvo v Sloveniji in Dalmaciji izmenjavalo orožje za italijanske ujetnike. Tečaj je bil baje naslednji: italijanski vojaški revolver za enega oficirja, lahek tank za 50 vojakov, top z niu-nizijo za častnika višjega reda itd.
(General Robotti je b i še pred nekaj meseci komandant v Ljubljani — vest o njegovi odstavki je dozdaj še nepotrjena
NABOR PO GORENJSKEM
Kakor piše koroški nemški list; delajo Nemci na vse načine, da bi vpregli v svoj vojni voz čim več Slovencev. Kdor to odkloni jc seveda brez usmiljenja zatrt. Vendar pa našim fantom ne zaupajo orožja, pač pa jih vlečejo na Nemško na delo. Takole čitamo v navedenem listu, iz čigar poročila zveni zaskrbljenost Nemcev, ki se že zavedajo resne nevarnosti:
“V več delavskih taborih so se zadnje dni nabrale prve skupine vpoklicanih delavcev. Istočasno so se začeli nabori novih vojaških obvezancev.
“Skupine mladih mož odhajajo v taborišča v Rajhu na službo dela. Oblečeni so
v uniformo nemškega “Arbeitsdiensta”. Nemški Kreisfuehrer Oroszy je v nekem govoru dejal, da je zopet prišel čas velikih in težkih preizkušenj, kakor o priliki prve svetovne vojne; zopet gre za isto “staro tradicijo”. Govoril jc tudi o nalogah, ki čakajo mladino Gorenjske ob njenem vstopu v vojsko; pozvani so na boj za evropsko kulturo proti boljševizmu.
Prvi vlaki delavskih obvezancev iz Gorenjske so že odšli v smeri proti severu, v taborišča nemškega “Reichsarbeits-diensta”.
IZ ŠTAJERSKE
Jugoslovanski informacijski centrum posnema iz lokalnih nemških listov, ki poročajo dne 19. februarja iz uradnih virov:	“Poziv naslovljen kategoriji
“ Schtitzangehcerige”, možem in ženam, v svrho obrambe rajha, je povzročil precej nesporazumljenja in pomot. Osabe iz osvobojenega ozemlja spodnje štajerske in Gorenjske so “Schutzangehroerige” le, ako niso nemški državljani, a vseeno pristojni v kraje, nedavno priključene rajhu (okraji Celje, Kranj, Maribor, Ptuj, Radgona).’ ’
(Ta vest je presenetljiva, ako jo primerjamo z nemškimi izjavami, da Slovenci nismo Slovani, temveč Nemci, ter da je naša “sveta dolžnost” dajati svojo kri za nemški rajh. Nemci torej mobilizi. rajo v naših krajih ljudstvo, kateremu niti sami ne priznavajo nemškega državljanstva! — Op. JIC).
*
London, 22. marca (UP) — Podtalna poročila, ki so danes prispela v London, javljajo usmrtitev 50 jugoslovanskih talcev zaradi tega, ker so gerilci razstrelili važen most v bližini Ljubljane; ob tej priliki je bil ubit uradnik Gestape, več drugih pa je bilo ranjenih. Ukaz za ustrelitev talcev je izdala, nemška oblast.
*
Tagespost od 1. februarja 1943 poroča, da je Heimatbund povsod v Dolnji (slovenski) štajerski priredil svečanosti ob priliki 10-letnice Hitlerjeve vlade.
OBSOJENI SO BILI 'že lani od vojaškega sodišča v Ljubljani PETRIČ MARTIN, 26 let, iz Vipave; JUNC JOSIP, 21 let, iz Laz; SLAPNIČAR FRANC, 46 let, iz Vel. Iglaria; BARTOL ALOJZ, 33 let, iz Prečne; PEZDIRC MATIJA, 32 let, iz Gorenje pri Črnomlju; OKRSTIč ZORKA, iz Brestovice, 18 let; PRATAK OLGA, 18 let, iz Rajhen-burga; ŠUŠTERŠIČ ANTON, 29 let, iz Turjaka. Poslednji trije so bili ujeti in so v zaporu, ostali pa so na begu. Obsojeni so vsi v dosmrtno ječo radi prevratnega delovanja,
TUDI NA KOROŠKEM ne mirujejo, tako je poročal 10. marca londonski radio v teku slovenskih in srbohrvaških oddaj za. Jugoslavijo, da Slovenci tudi na Koroškem prizadevajo mnogo preglavic nemški oblasti. Koroški gau-ln’trr, Reiner, je pred krotkim v Celovcu ostro obsojal oni del prebivalstva, ki pod pira sabotažo. Pritoževal se je tudi nad tem, da mnogo avstrijskih delavcev podpira slovenske upornike.
ZNAMENITI ANGLEŠKI PUBLICIST SETON WATSON,
ki je bil že pred davnim časom, ko je svoje članke še podpisoval “Scotus Via-tor”, trden prijatelj našega naroda, je zopet izjavil, da je dolg Angležev napram jugoslovenskemu narodu ogromno velik.
Izrazil je svojo nado, da l)o Jugoslavija po zaključku te vojne obnovljena in prerojena, ter da bo “urejena na federativni bazi in v najtesnejšem sodelovanju z vsemi drugimi balkanskimi narodi.”
IZ KOSTANJEVICE Iz doslej znanih podatkov iz Krške doline smo bili že precej na jasnem, kod teče meja med zgrabljivima sosedoma. Kaka, Leskovec, Cerklje, Čatež so pod nemškim škornjem, Sv. Križ in Kostanjevica ter Škocjan so pod italijanskim manga ne-lom. Na osnovi obsodb vojaškega sodišča, po poročilu v Jutru dobimo potrjeno to mnenje. Obsojeni so bili v Ljubljani: Istoimenska BUTARA FKANC, oba iz Cerkelj in bivajoča v Sv. Križu; COLARIČ ALOJZIJ, iz Slinovic pri Kostanjevici. Vsi trije so med četniki in seveda dosmrtne ječe še ne sedijo, ker jih niso še ujeli.
Zvitorepka je dejala Lakotniku: 11 Vstani in so poberi; s tvojo krvjo se nočem omadeževati, četudi si me vedno grdo dolžil črnih hudobij — več pa tudi ne zahtevami ’ ’
Burno priznanje je završelo na okrog in trume lisičinih prijateljev so se zgrnilo okoli zmagovalke; vsi križem so ji čestitali, a posebno prisrčno so jo pozdravljali njeni sorodniki: Drcmuh in Drcmu-ša, bober in vidra Bibojcla. Pa tudi drugi, ki ji dosihdob niso bili prijazni, so prihiteli stiskat ji roko: kuna, podlasica, veverica, šišmiš in še nebroj drugih se ji je prišlo laskat in dobrikat. Jo pač tako na svetu: kdor je srečen, ima prijateljev na izbiro, kdor pa v nesrečo zabrede, ga še pes ne povoha! Tudi zdaj se je pokazala ta žalostna resnica. Vsakdo se je silil v bližino zmagovalke, ki jo jo obsevalo solnco sreče, hoteč so tudi mal ko pogreti, seveda na stroške premaganega volka.
Zvitorepka se je s hladno vzvišenostjo zahvaljeala na vse strani. Sredi svojih častilcev je zmagoslavno stopala prod prestol in se samozavestno poklonila kraljevi dvojici.
Kralj Miroljub pa je izprcgovoril s svečanim glasom:	“Zvitorepka, častno si
branila svojo stvar, borila si se, kakor se spodobi junakom! Zato ti oprostim sleherno krivdo in nikakšno kazni se ti ni treba bati! A vso drugo uredimo tedaj, ko so Lakotnik zopet izliže.”
TIENDA "LA PALMA"
Vso potrebno za perilo in razne potrebščine za moške, ženske in otroke!
Ne ho Vam žal, če se oglasite.
JOSIP BOŽIČ
GÜIFBA 1462	PInEYRO
HOTEL IN RESTAVRACIJA “ PACIFICO” ANTON BO JANO VIC CHARCAS 767-9 Telef. 31-8788. Blizu Retira!	V centru mesta!
IZ TREBNJEGA
Obsojena sta bila tudi PLANINŠEK JOSIP, 22 let, iz Broze; KREVS LEOPOLD, iz Ponikve, 23 let. Oba na begu.
OBISKAL NAS JE č. G. LUDVIK PERNIŠEK iz Junina de los Andes. Imel je 20. jun. mašo na Avellanedi in doživel po 13 letih spet slovensko petje pri maši. Rojaki so mu pripravili nato tudi družaben obed za katerega sta poskrbela g. Bojnec in g. Šeruga.
Popoldne je bil č. g. Ludovik tudi na Paternalu in je imel nagovor pri molitvi.
Bil je tudi na prireditvi Slov. Doma.
LJUBLJANA IMA NOVEGA KOMI. S AR JA. Grazioli ni mogel ukrotiti Slovencev. Sedaj bo poskusil to grdo delo Giuseppe Lombrassa. Upamo, da mu bodo kmalu pokazali kam spada.
LISICA— ZDRAVNICA
Zvitorepko je na kraljevem dvoru nekaj dni po dvoboju še vse poveličevalo, ali polagoma je jela tudi njena slava otemnjevati. Kralja se je namreč zopet lotila čemernost in otožnost; njegova stara bolezen ga je obšla, po glavi mu je vrtalo in ga zbadalo tako silno, kakor še nikoli, A če se nad glavo vladarjevo zbirajo temni oblaki, odkod se naj neki razširjajo žarki milosti nad podložniki? In veljakom, ki so v svojem srcu še vedno jezo kuliali na Zvitorepko, je začel greben vnovič rasti. Obirali so jo spočetka bolj potihoma, češ, njena povest o čudo-tvomem prstanu je od kraja do konca zlagana, ali pa je lisica dragulj, ki bi mogel ozdraviti kralja, nalašč skrila, da se sama z njim okoristi, črez nekaj dni so Zvitorepki ni najhujši sovražniki žs javno začeli zbadati lisico.
A Zvitorepka je hotela za vselej sovražnikom jezike zavezati in vrhu tega doseči popolno slavo in največje kraljevo priznanje. V to svrho si je osnovala zvita buča nov načrt. Prosila je kralja, ali sme stopiti pred njegovo postelj, ker ga hoče ozdraviti in mu za vselej pregnati mučno bolezen.
Miroljub veli lisici, naj vstopi, in jo nezaupno ogovori: “Ti torej praviš, da mo moreš ozdraviti? Pa kdo bi ti verjel,
“Milostni kralj in gospod”, odvrne Zvitorepka; “ako bi bilo treba življenje žrtvovati za Vaše zdravje, z največjim veseljem bi to storila! Le verjemite; v
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO
KOVINSKA OKNA IN POLKNA
FRANC BANDELJ
Kovinska vrata, balkoni, izložbena okna, kovinske stophice, ograje, vsakovrstna kovinska dela.
AV. DE LOS INCAS 5021 Telef. 51-5184.
KROJAČNICA
Franc Melinc
Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Paternalu
J PAZ SOLDAN 4844. Tel. 59-1356
treh dneh boste zdravi kakor riba v vodi, samo če storite, kar Vam nasvetujem!”
“Ako res veš za zdravilo moji bolezni, Zvitorepka, zakaj me pa nisi že poprej ozdravila 'i ‘ ’ vpraša Miroljub.
1 ‘ Saj sem šele te dni zvedela, kaj bo gotove pregnale Vašo bolezen!” odgovori Zvitorepka. “Takoj drugo jutro potem, ko sem v dvoboju dopričala svojo nedolžnost, sem se napravila na pot, da poiščem čarobni prstan, ki ga jo zapravil Belin. Bo gozdu blodeč mi pride naproti starček, s sivo, do prsi segajočo brado. Lepo ga pozdravim in povprašam, ali ni videl kje tak in tak prstan. “I kajpak, videl sem ga, videl,” mi odgovori, “saj sta mi ga kazala oven in pa Blahun, ki sem ju srečal no dolgo tega tamle ob potoku I’ ’
“Torej prstan, tisti bujni prstan, ki ozdravi vsakega bolnika, si zopet našla?” vzklikne kralj, veselo presenečen.
“žal, da Vam moram sporočiti pre-bridko novico: prstan jo izgubljen, in sicer najbrž za vse večno čase. Starček mi jo pravil, da je hotel BJaliun s čarobno dragotino zbežati, toda Belin ga je So pravočasno zgrabil za vrat. Ko sta sc ruvala, jo odletel prstan na tla in se za-trkljal naravnost v vodo. Hipoma jo hlastnila velika riba po njem in jo z draguljem odplavala. Ko mi jo starček to povedal, som zagnala silen plač. On me je ljubeznivo tolažil, jaz pa sem mu ihtč razložila, kako velike vrednosti bi bil prstan za Vas, o moj kralj! A starček mi je zopet obudil upanje, rekoč: “Ej, če si ne želiš drugega, kakor da okreva tvoj kralj, utegnem ti tudi jaz pomagati!” In res, starček mi je natančno razložil Vašo bolezen in takoj sem spoznala, da zna mož več ko hruške peči.”
“če boš človeško učenost prodajaln, žo ne bo nič prida! ” zamomlja kralj nejevoljno.
Toda lisica se nc dš zmotiti in nadaljuje: “Starček mo jo poučil, cia Vam tiči bolezen v glavi. Tam Vas ščiplje in zbada in vrta neprestano, a včasih Vas tako neusmiljeno popade, kakor bi Vam kdo oster meč porinil skoz glavo od ušesa do ušesa. Tole mazilo,’’ de lisica, po-molivši kralju zavezan lonček, “tole mazilo mi je dal starček in mi naročil, da jemorato použiti, proden Vas začnem zdraviti.' ’
Miroljubu se je zbudilo zaupanje do lisice, ko je slišal, kako natančno mu opisuje bolezen; zato je nestrpno vzkliknil: “Le daj mi lonček sem, Zvitorepka; ročno poližem tvoje zdravilo! ”
(Dalje sledi)
VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje
Luis Daneu
PERU 832 U. T. 34 - 3405
FRANC KLAJNŠEK
v mestu Bs. Aires prvi slovenski konstruktor s firmo. Izdeluje načrte ln proračune za hiše in vse druge stavbe, vodi vsa zidarska in stavbarska dela^ in daje firmo.
Av. FRANCISCO BEIRO 5327-31 Bs. Aires. — U. T. 50—0277. Villa Deveto
LISICA ZVITOREPKA
Krščanska socijalna načela
ČLOVEK NI BLAGO.
Tole pa sc nanaša na bogatine in gospodarje: ne smejo imeti delavcev za sužnje, pravičnost zahteva, da v njih spoštu-jejo dostojanstvo osebnosti, zlasti ker je poveličana s posebnim znamenjem krščanstva. Koristno delo (rokodelstvo ali obrt) ni človeku v sramoto, ampak v čast, bodisi če poslušamo naravno pamet ali krščansko mod rosi ov je, ker nudi pošteno možnost, ohraniti si življenje. Sramotno in nečloveško pa je, če \do ljudi zlorablja \ot blago, za dobiče\, ter jih ne ceni višje, \al{or toliko, kolikor premorejo s svojimi mišicami in močmi. Enako je zapovedano, da se je treba ozirati na verske dolžnosti in duševno izobrazbo proletarcev. Zato je dolžnost gospodarjev, da ukrenejo, da more delavec primerno dobo časa posvetiti svojemu verskemu čutu, da se človeka ne sme izpostavljati vabam pokvarjenosti in mikom greha; da se ga na noben način ne sme odvračati od skrbi za dom in od ljubezni do varčevanja. Istotako se mu ne sme nalagati vcc dela, kakor utegnejo prenesti njegove moči, in ne take vrste dela, ki bi ne bilo v skladu z njegovo starostjo in spolom. Med mnogoštevilnimi dolžnostmi gospodarjev pa se odlikuje ona, da se mora dati vsakemu, \ar je pravično. Res je treba preudariti mnoge stvari, da se pravično določi mera plačila, toda na splošno naj se spominjajo bogatini in gospodarji, da nobeno božje ne človeško pravo ne dovoljuje stiskati radi lastne koristi siromake in uboge in iz tuje bede skušati doseči dobiček. Ogoljufati pa koga za pristojno plačilo, je velik zločin, ki glasno kliče v nebo po maščevalni jezi. “Glejte plačilo delavcev..., ki ste ga vi poneverili, vpije in njih vpitje je prišlo do ušes Gospoda vojnih trum” (Jak. 5, 4). Končno naj se bogatini vestno varujejo, da nikakor ne škodujejo prihrankom proletarcev ne s silo, nez Zvijačo, ne Z obrestnimi prevarami in sicer to toliko bolj, ker oni niso dovolj zaščiteni pred krivico in nasilnostjo, in je njih imetek toliko bolj nedotakljiv, kolikor manjši je.
“Sramotno in nečloveško pa je, če kdo ljudi zlorablja kot blago, za dobiček, ter jih ne ceni višje, kakor toliko, kolikor premorejo s svojimi mišicami in močmi’’. Pravična in umestna je ta obsodba papeževa.
Poglejmo delovno žival. Ona prejme samo del tega, kar je s svojim delom zaslužila, in sicer nadomestilo za izrabljene moči. Ona dobi zdravo in zadostno hrano, da ostane popolnoma pri moči. 0 kmetu, ki bi pustil, da
njegova delovna živina postane mršava, bi po pravici rekli, da je slab gospodar. Konju dajo zdrav, zračen hlev, snažno gorko steljo, odejo, sleherni dan ga očedijo, skrbe, da je dobro podkovan in če zboli, mu skrbno strežejo, pokličejo živinozdravnika in se varujejo, da ga ne bi s prehudim delom ugonobili. Kaj več delovna žival ne dobi; plače namreč ne dobi nobene.
Podobno je bilo s sužnji. Vendar je krščanski nravni zakon zahteval, dokler se mu ni posrečilo suženjstvo sploh odpraviti, da sc ga spoštovali kot človeka, ki ima neumrjočo dušo. Dolžni so bili gospodarji, da so jim dovolili ženitev ter skrbeti tudi za ženo in otroke. Dolžni so bili tudi, da jih niso ovirali v izvrševanju verskih dolžnosti.
Hišni posli dobe hrano in stanovanje in kjer vladajo še lepe stare navade, tudi obleko. Pravico imajo tudi, da se jim dovoli potreben čas za cerkev. Je-li to vse, kar jim mora delodajavec nuditi? Vsaka služkinja bi pač zelo začudeno pogledala, če bi komu padlo v glavo, da bi rekel, da je to dovolj. Po pravici zahteva tudi plačilo za svoje delo, kajti vse drugo so samo pogoji, da sploh more delati.
Podobno je to na deželi, kjer še vladajo normalne razmere med delavcem in delodajavcem. Delavec običajno v naravnih pridelkih dobi to, kar potrebuje za potrebno hrano zase in za družino, in nikomur niti na misel ne pride, da je s tem stvar urejena, ker ima poleg tega delavec tudi pravico do svoje plače. In odtegovanje te plače se prišteva med vnebovpijoče grehe.
Povsem drugačna slika je pri tako imenovanih industrijskih in drugih delavcih. Tu se ravna plača po liberalnih gospodarskih načelih ponudbe in povpraševanja. Kar se tu imenuje plača, ni samo plača sama zase, ampak je vključena tudi hrana in stanovanje. In če je ponudba velika, tedaj pade ta plača tako nizko, da kot plačilo ne ostane niti toliko, kolikor je najbolj nujno potrebno za skromno hrano in stanovanje. V takih slučajih je delavec na slabšem kot delovna živina ali kakor suženj v prejšnji dobi. Njegovo stanovanje je večkrat slabše kakor hlev dobro oskrbovanega konja, in plača za hrano in obleko niti toliko ne znaša, kolikor zahteva delovna živina od svojega kmetskega gospodarja, da mu dela.
In če pristavimo, da je takih slučajev na tisoče in tisoče, moremo li reči, da papeževa sodba nima podlage?
S POŠTENIMI ITALIJANI JE SPRAVA MOŽNA
12. marca je imel iz Bostona naš rojak nagovor Slovencem v domovini, v katerem je navedel zanimive besede iz angleško pisanega članka v italijanskem protifašističnem listu “11 Mondo“, v katerem podaja neki O. B. svoje misli o knjigi ameriškega državnika Clissolda “Slovenci hočejo živeti”. Takole pravi O. B.:
“Mi protifašistični in protinacionali-stični Italijani ne moremo čitati o krivicah, ki jih trpe naši vzhodni bratje (Slovenci) brez resničnega ginjenja in globokega sočutja napram junaškemu ljudstvu v Sloveniji. Njihovi sovražniki so tudi naši sovražniki. Kadar pride čas za obračun, mi ne bomo zadnji, ki bomo priznali, da so Slovenci trpeli krivico in se jim mora krivica popravtii. Gospod Clissold se bori za dobro stvar. Slovenska stvar je jasna in pravična. Pravica Slovencev do samostojnega narodnega življenja je sama po sebi razvidna in je ni treba šele dokazovati in upravičevati s tega ali onega stališča Slovencev v preteklosti.”
“Pisatelj vrstic ve sam zelo dobro, kaj so Slovenci trpeli pod udarci fašizma in nacionalizma. Bil je sam priča in je na lastne oči videl, kako so bili Slovenci
preganjani v Trstu, Gorici in na Krasu. Ko je bral Clissoldov opis slovenskega trpljenja pod fašisti, in zlasti pod Nemci po okupaciji Jugoslavije, smatra še vse bolj za dolžnost vsakega trezno mislečega Italijana, da pomisli in premisli, do kakšnih strahot vodi grabežljivi nacionalistični imperializem. Ta pisatelj je pre-prepričan, da bo med drugimi bremeni, ki jih bo zapustil fašizem bodočim italijanskim rodovom, tudi sovraštvo sosednih narodov, ki jih fašizem zdaj zatira. Pisatelj se zaveda, da ni majhna stvar, ako na tem mestu prosi Slovence, naj skušajo biti pravični in objektivni, ko razmišljajo o svojem bodočem razmerju do Italijanov. Toda vendar jih prosi, ne radi Italije, pač pa radi tega, da bo mogoče najti trajno rešitev sosedstvenega vprašanja med obema narodoma.”
“Slovenci in njihovi prijatelji naj vedo, da so na svetu tudi Italijani, ki so v ostri opoziciji proti fašizmu in nacionalizmu. Ti in taki bodo v bodočnosti sosedje Slovencev. Slovenci naj tudi vedo, da so bili celo v časih najhujšega nacionalizma v Italiji pošteno misleči Italijani, tako tudi med svetovno vojno, ki so pogumno dvigali svoj glas v obrambo ogroženega prava jugoslovanskih narodov. Med njimi je bil zlasti Gaetano Salvemini — sedaj živi ta
mož med nami na svobodnih ameriških tleh, — ki je pokazal s svojo mogočno avtoriteto, kako je treba rešiti na pošten način slovensko-italijanske probleme. Radi tega so mu italijanski nacionalisti tistih časov vzdeli zasmehljiv pridevek “Slavemini”. Mislimo, da je mož sprejel ta vzdevek kot svoj častni priimek.” članek nadaljuje: “če bi se nadaljevala trenja med Italijani in Slovenci, bi bilo to ne samo v škodo obeh narodov, ampak bi najbolj koristilo skupnemu sovražniku obeli, to je Nemcem. Mi ne vidimo nobenega vzroka, zakaj naj bi obstajal kak ita-lijansko-slovenski problem. Rešitev medsebojnih vprašanj bo morala biti po tej vojni še toliko lažja kot bi bila po zadnji. Mi upamo, da bo nova Evropa na en ali drugi način nekaka federacija svobodnih narodov. Državne meje bodo označevale samo ločitveno črto med ozemlji raznih upravnih enot. Ko se bodo meje tako določevale, ne bo več treba jemati v poštev strategičnih pomislekov. V pogledu ekonomskega vprašanja prav tako upamo, da državne meje ne bodo tisto, kar so bile doslej, namreč bolj carinski okopni jarki, ko kaj drugega.
“Zraven tega upamo, da bo dohod do velikih evropskih pristanišč prost za vse narode. V takih okoliščinah pač ne bo
“SLOVENSKA KRAJINA”
Opozarjamo društvene člane, da je za prejem socijalne pod pore v slučaju bolezni treba predložiti potrdilo pristojnega zdravnika. Brez tega je treba s pričami dokazati bolezen.
Opozarjamo rojake in posebno člane, da naj nikar ne pozabijo, da so svojemu društvu dolžni ne le članarino, temveč tudi moralno podporo. Ker so nekateri rojaki menda na delu, da proti društvu “Slovenska Krajina’’ širijo nerazpoloženje. Nič nimamo proti temu, če se združijo evangeličani in ustanovijo tudi svoje društvo. Celo prav je to in ne bo nobenega nesporazuma med nami, temveč plemenita tekma bo naše in njihovo društvo dvigalo v socijalnem in kulturnem delu. Nikakor pa ni dostojno in še manj bratsko ščuvati proti društvu, ki je že to. liko dokazov podalo za skupno dobrobit. Vsi člani dokažite torej v sedanjem trenutku svojo trdo zavest skupdržanja!
JUGOSLOVANSKI KONGRES
se bo vršil v Montevideu v dueli od 9—11 julija. Radi nesmiselnega nastopa nekaterih jugoslovanskih skupin na vseslovanskem kongresu v Montevideu, ki so na nevreden način govorili o Draži Mihajlcviču, se bodo v istem mestu zbrali resnični jugoslovanski patrioti, da dokažejo svetu, kaj je resnično mnenje Jugoslovanov.
Tega kongresa se bodo vdeležili zastopniki naših organizacij iz Argentine, čile, Brazila, Paraguaya, Peni in TJruguaya. Orga. nizacijo kongresa ima v rokah Narodna Obrana.
POZIV JUGOSLOVANSKEMU ŽENSTVU
Narodna Obrana je začela intenzivno akcijo, da čim bolj na široko razmahne domoljubno zavest med rojaki. Ker je Ženu tista, ki sadi v srcu mladine cvetko ljubezni do vsega dobrega in tudi do domovine, zato je JNO naslovila na žene in dekleta klic, da naj se organizirajo za smetemo delo, ki naj pridobi čir.: več simpatij za našo domovino. Tudi s svojimi rokami naj delajo za to, da bomo imeli kaj v rekah v trenutku, ko bo mogoče ne
DUHOVNO ŽIVLJENJE Pasco 431
Buenos Aires, Argentina
CORREO ARGETINO TARIFA REDUCIDA Concesion 2560.
A M A R 0
MONTE CUDINE
A Z A F R A N
MONTE CUDINE
CALIDAD Y RENDIMIENT 0
MONTE CUDINE S. R. Ltda.
BELGRANO 2280

=153000 = M

20Q0E
10C30I
I0C30
D
o
JUAN BOGANI
Sucesor de BOGANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS
1923 — ALSINA — 1925
U. T. 47, Cuyo 6894 Buenos Aires
II
o
D
o
D
o
:onor
=OQor
:oqoi

srečni izstradani in goli domovini pomagati. Zatorej naj vsa naša društva v svojih okriljih delajo za to. J.N.O. ima na razpolago volno, iz kateree bi mogle dekleta in žene plesti v ta namen. Treba se je torej prijaviti na J.N.O., ulica Santiago dol Estero 629, Buenos Aires.
j V SOBOTO CELI DAN
|	je odprto samo za naše ljudi,
1	da se fotografirate v
j FOTO SAVA
| San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 606

•■■t—
ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE Obrnite se na
SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA ŠTEFAN LI P IČ A R
GUTENBERG 3360 y Avda. SAN MARTIN Tel. 50-3036
*
I
I
|
i
spretnega advokata
Victor E. Clement
*
*
V
gg
1
I
A B O G A D O Estudio: SAN MARTIN 233, IV.
| Horario: 10—12, 16—17.	Telef. 33-6435; 63-3253 |
težko potegniti državne meje tako, DA SE BODO KRILE Z NARODNIMI MEJAMI. Pač torej ne bo več mogoče dopustiti, da bi STRNJENE MNOŽICE ENEGA NARODA PRIŠLE POD VLADO TU. JE DRŽAVE. In če bi kljub temu prišle kake narodnostne manjšine pod tujo vlado na ozemlju mešanega prebivalstva, ne bo pretežko tako urediti, da se popolnoma zavarujejo kulturna in narodnostna prava manjšin.”
članek zaključuje: “Ako naši slovenski prijatelji v načelu sprejemajo to naše stališče, se nam zdi, da bi mi, proti-faši-stični Italijani, in Slovenci v izgnanstvu lahko mnogo doprinesli k skupni stvari, ako hi v medsebojnih razgovorih razmo-trivali svoje skupne probleme in predložili svoja dognanja na primernem mestu, kadar pride čas za to. In če so Slovenci voljni, jim mi prav radi damo prostata v našem listu (“II Mondo”), da izrazijo svoje vidike in od svoje strani dajo nasvete za pravično rešitev problemov, ki obstojajo med našima dvema narodoma,”
OBSODBA NACIZMA IZ VATIKANA
Iz ameriškega lista povzamemo izvleček poročila o radijskem govoru iz vatikanske postaje, ki je bil razglašen v nemškem jeziku in torej nesporno mori naravnost na Nemce. Seveda bi bilo treba podobno povedati tudi po italijansko. Takole je govoril:
Dandanes smatrajo vojno za ugodno priliko za vse mogoče krutosti, tako na primer:
1.	za preganjanje vere, ko so v tej vojni zatrli že toliko samostanov in redovnih hiš, zaprli že toliko cerkva in verskih šol;
2.	za nečloveško zasužnjevali je osebne svobode, kakor ni bilo še nikoli poprej slišati;
3.	za deportiranje tisočev v tujino na prisilno delo;
4.	za pobijanje krivcev in nekrivcev brez vsakega razločka;
5.	za uničevanje kulturnih vrednot starih cela stoletja;
6.	za neodpustljivo tiranstvo nad človeškimi bitji, zlasti nad šolsko in akadc. mično mladino v prilog države, ki hoče hiti absolutna in se ne zmeni za nikake božje postave.
Speaker je končno povzel vsebino svoje oddaje v naslednjih besedah: Jasno se opaža v današnjem svetu popolno pomanjkanje gospodarske, politične, socialne in moralne ustaljenosti in discipline. Na njeno mesto je stopila skrajna zaverova. nost v nižje človeške nagone in telesno počutnost. Nič več ni trdnih načel in globokih prepričanj. Papež vse to vidi in dviga svoj svarilni glas s protestom proti vsemu temu. Predvsem pa sam trpi ob mukah trpečih ljudstev.
Notica v listu zaključuje s temile besedami: Ta radijska oddaja se je vršila v torek na dan pete obletnice, odkar je Pij XII. zasedel papeški prestol.