Pofilnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 15. // NaroCnina znaSa mesečno po poSti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 5*50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje, desno// Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Leto XX. Celje, petek 1. aprilet 1Q3S Štev. 14. Narodno - obrambno delo v Celju Celje, 1. aprila. Moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju sta imeli sinoči redni občni zbor v Narodnem domu. Predsednik moške podružnice g. dr. Bavdek je v začetku pozdravil nav- zočega predsednika »Soče« g. Rakov- ščka in zastopnika našega tiska, nato pa je v glavnih obrisih očrtal delovanje obeh podružnic v preteklem poslovnem letu. Obe podružnici sta bili na glavni skupščini CMD v Kočevju, ki so se ju udeležili tudi zastopniki obeh podružnic iz Celja, navedeni med najagilnejšimi. Predsednik se je zahvalil mestni občini in »Novi Dobi« za podporo in naklo- njenost. V zanimivih izvajanjih je raz- pravljal o vprašanju naše narodne manjšine v Italiji in Koroški, orisal težki položaj kočevskih Slovencev, oži- gosal brezbrižnost med Slovenci za na- rodno-obrambno delo ter podčrtal iz- redno važnost CMD v najnovejši dobi, nastali vsled velikih izprememb v Evro- pi. Ob "zaključku svojega govora je prečital pozdrav osrednjega vodstva CMD. V imenu »Soče« je njen predsed- nik g. Rakovšček pozdravil občni zbor in v temperamentnih besedah pozval CMD k čim intenzivnejšemu udej- stvovanju. Tajnik moške podružnice g. Slavko Kukovec je poročal, da je moška po- družnica priredila skupno z žensko po- družnieo lani 4. julija kresovanje na Starem gradu ob sodelovanju pevskega društva »Oljke«, 4. decembra pa mla- dinsko Miklavževanje ob sodelovanju Dramatičnega društva. Blagajnik moške podružnice g. ravn. Cilenšek je poročal, da je število članov moške podružnice naraslo lani od 256 na 268. Moška po- družnica je imela 4732 din dohodkov in jo poslala glavncmu vodstvu CMD v Ljubljani 4514.50 din. Tajnica ženske podružnice ga. Mirca Sancinova je navedla, da ima ženska podružnica 179 članic. Zenska podruž- nica je samostojno priredila lani zelo uspel bonbončkov dan, ki bo odslej vsa- ko prvo nedeljo v oktobru. Razpečala je 3998 razglednic CMD. Lani v novem- bru je ženska podrunžica ustanovila nujno potrebno dijaško dnevno zaveti- šče v Narodnem domu, ki se je z novim letom preselilo v poslopje Dijaškega do- ma v Strossmayerjevi ulici. Tu ima 210 dijakov in dijakinj zavetje pod skrb- nim nadzorstvom, na razpolago pa ima tudi knjižnico. Z ustanovitvijo tega za- vetišča je izvršila ženska podružnica 3 podporo raznih tvrdk in posameznikov veliko človekoljubno in vzgojno delo. Blagajničarka gdč. M. Kukovčeva je poročala, da je imela žcnska podružnica lani 8.575.75 din dohodkov in da je po- slala glavnemu vodstvu 8.431.25 din. Delegat glavnega vodstva CMD na- rodni poslanec g. Ivan Prekoršek je podal nekaj vtisov z lanske glavne skupščine CMD v Kočevju, pohvalil po- žrtvovalno in uspešno delo obeh celj- skih podružnic ter se zahvalil damam, ki so izvršile veliko delo ustanovitve dijaškega dnevnega zavetišča. Nato je poročal o sklepih in ukrepih glavnega vodstva. V tehtnih izvajanjih je orisal neurejeni položaj našcga obmejnega šolstva ter poudaril nujno potrebo na- rodne in državljanske zavesti med nami vsemi, prav posebno pa še ob mejah, in življenjsko važnost propagandnega preporoda vsega našega naroda. Na predlog pregledovalca računov g. dr. Juro Hrašovca in pregledovalke **a- čunov gdč. Debelakove sta prejela bla- gajnik in blagajničarka razrešnico s pohvalo. V odbor moške podružnice so bili na predlog g. ravn. Kralja izvoljeni v od- bor sledeči gg.: predsednik dr. Bavdek, tajnik Slavko Kukovec, blagajnik äol. upr. v p. Fran Lebar, odborniki narod- ni poslanec Ivan Prekorsek, dr. Reber- nik, Zdolšek, Javšovec, Vajd, Fr. Roe, p»os. dr. Strmšek, inž. Krulc, dr. Rajh Celjski kulturni teden V okviru te velike celjske kulturne | prireditve bo v nedeljo 1. maja dopold- ne otvoritev likovne razstave in razsta- ve celjskega tiska, v ponedeljek 2. maja zvečer vprizoritev Savinove opere »Ma- tija Gubec« kot gostovanje ljubljanske opere, v sredo 4. maja literarni večer, v petek 6. maja pa glasbeno-pevski ve- čer. Likovna razstava bo v mali dvorani Celjskega doma, razstava celjskega ti- ska v sejni dvorani Mestne hranilnice, vse ostale prireditve pa v Mestnem gledališču. Na likovni razstavi bodo sodelovali slikarji Fran Tratnik, Albert Sirk, Dore Klemenčič, Josip Gräser, Vera Fischer- Pristovškova, Cvetko Sčuka in Miro Modic ter kiparja Ivan Napotnik in Edvard Salezin. Na literarnem večeru bodo sodelovali pisatelj Vladimir Lev- stik, Anton Novačan, Ksaver Meško, Silvin Sardenko, Ruža L.. Petelinova, Janko Kač, France Kozar, Ljuba Pre- nerjeva, Joško Jurač, Fran Roš, Jernej Stante in France Frece. Na glasbeno - pevskem večeru bodo zastopani sklada- telji Risto Savua, dr. Anton Schwab, Alojz Mihelčič, Karel Sancin, Ciril Pre- gelj, Avgust Cerer, dr. Franjo Delak in Slavko Mihelčič. Spored bodo izva- jali: orkester Glasbene Matice v Celju, Celjsko pevsko društvo, »Oljka«, »Celj- ski zvon« in Celjski oktet, solo točke bosta pela profesorica solopetja ga. Helena Lapajnetova in g. prof. Mirko Močan, samostojno klavirsko točko bo izvajal g. Slavko Mihelčič. Kot sklepno točko bodo izvajali veliki orkester ter združeni mešani, moški in ženski zbori s sopranskim solom skladbo ravnatelja Karla Sancina »Himna Celju«. Abonma za vse navedene priredit- ve CKT s stalno pravico na obisk razstav znaša za prve sedeže 100 din, za druge sedeže 80 din in za tretje se- dcže 60 din. Vstopnice so do 5. t. m. v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove na Kralja Petra cesti. Namen Celjskega kulturnega tedna je, da v skupni prireditvi celjskih kulturnih de- lavcev pokaže javnosti plodove njihovih del ter s tern sebi in tujcu izpriča naše kulturno delo in celjski delež v sloven- ski kulturi. Delovanje „Merkurja" v Celju V ponedeljek 28. marca zvečer je bil v mali dvorani Narodnega doma v Ce- lju 10. občni zbor celjske podružnice »Merkurja«, društva trgovskih in pri- vatnih nameščencev Jugoslavije. Predsednik g. ravn. Drago Kralj je v svojem poročilu podčrtal, da je bilo de- lovanje celjske podružnice »Merkurja« kljub skromnim proračunskim sred- stvom lani prav uspešno. To se je poka- zalo zlasti v nadaljnjem porastu član- stva. Predsednik je odločno zavrnil iz- vestno ustvarjanje nerazpoloženja pro- ti nameščenski organizaciji »Merkur« in poudaril, naj se vodi konkurenčni boj z »Merkurjem« s ciljem izboljšanja bolniškega, starostnega in pokojninske- ga zavarovanja nameščencev. Ce bo konkurenca nudila svojim članom iste ugodnosti kakor »Merkur«, bo tudi ona riosegla tak razmah, kakor ga zazna- muje v vsej državi »Merkur«. Pokoj- ninsko zavarovanje, ki se sedaj praktic- j no uvaja tudi v vseh onih delih naše | države, kjer doslej še ni obstojalo, je J cilj, za katerega se je »Merkur« z vso I vnemo potegoval. »Merkur« si prizade- va, da se raztegne pokojninsko zavaro- vanje v naših krajih tudi na vse one nameščence, ki po dosedanjih in sedaj uveljavljenih zakonskih predpisih niso pokojninsko zavarovani. V cilju, da nu- di svojim članom v primeru potrebe najboljšo zdravniško nego, je društvo »Merkur« otvorilo 1. 1930. v Zagrebu lasten sanatorij s 36 posteljami. Leta 1934. so sanatorij povečali na 100 po- stelj, sedaj pa se končuje dozidava in povečanje sanatorija, ki obsega že 200 postelj. Sanatorij je namenjen vsem članom »Merkurja« ter je s svojo opre- mo in najodličnejšim zdravnižkim vod- stvom danes brez konkurence v državi. Privatna društvena bolniška blagajna in Cergol, namestnika ravn. K. Sancin in Miro More, pregledovalca računov dr. Juro Hrašovec in ravn. Zorko, namest- nik direktor Mravljak. V odbor ženske podružnice so bile na predlog gdč. De- belakove izvoljene sledeče ge. in gdč.: predsednica Prekorškova, tajnica Mirca Sancinova, blagajničarka Kukovčeva, odbornice Cilenškova, Gobčeva, Kerno- va, Javšovčeva, Pestevškova, Poglaje- nova, Pongračičeva, Rajhova, Reberni- kova, Roševa, Saksidova, Zemljičeva in Zorkova, pregledovalki računov Zdol- škova in Debelakova. Pri slučajnostih je g. dr. Juro Hra- šovec priporočal, da bi vsakdo oprem- ljal svojo korespondenco z narodnim kolkom CMD in tako stalno podpiral veliko narodno-obrambno delo Družbe sv. Cirila in Metoda. --Merkur«, ki je bila svoječasno osno- vana v okviru društva »Merkur«, se je v teku let po mnogih upravnih spre- membah v marsičem oddaljila od dru- štva »Merkur«. Lani v novembru je končno g. minister za socialno politiko in narodno zdravje imenoval novo rav- nateljstvo te bolniške blagajne. S tern imenovanjem je v bodoče zagotovljeno enotno usmerjeno delovanje društva in bolniške blagajne »Merkur« v smislu prvotne zamisli ob ustanovitvi. Lani je začcla v okviru celjske podružnice »Merkurja« delovati posebna kulturno- prosvetna sekcija. Iz poročila poverjenika g. Schmidi- chena o delovanju društva in blagajne je razvidno, da ima podružnica 265 čla- nov nasproti 257 v 1. 1936. Clanstvo po- družnice stalno narašča. Podružnica je imela lani 25.600.50 din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Premoženje son- da rodbinskih članov znaša 32.536.25 din. Na predlog nadzornega odbora sta prejela upravni odbor in poverjenik razrešnico. V upravni odbor so bili izvoljeni sle- deči gg.: predsednik ravn. Drago Kralj, I. podpredsednik E. Reinprecht, II. pod- predsednik Robet Himmer, odborniki K. Grilec, A. Lecnik, Schuster, Tele, Fr. Turnšek in Vučer. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. M. Priškič, Ivo Saje- vic in H. Treo, v kulturno-prosvetno sekcijo pa gg. Dobnik, K. Grilec, Lec- nik, Putan in S. Znidaršič. Na predlog upravnega odbora je bil za dobo enega leta uveden lokalni do- prinos po 2 din mesečno za vsakega člana za fond za gradnjo sanatorija. Vsi predlogi so bili sprejeti soglasno. Prisrčna počastitev skladatelja dr. Antona Schwaba Celjsko pevsko društvo je priredilo v ponedeljek v nabito polnem in lepo okrašenem Mestnem gledališču koncert celjskega skladatelja dr. Antona Schwaba v počastitev skladateljeve 70- letnice. Prireditev je prenasala ljub- ljanska radijska postaja. Pred koncer- tom je predsednik CPD g. Konrad Fink v lepem nagovoru prikazal lik in bogato udejstvovanje skladatelja dr. Schwaba, ki mu je občinstvo prirejalo prisrčne ovacije. Mešani zbor CPD je nato pod vodstvom agilnega in priznanega pevo- vodje g. Peca Segule zapel tri Schwa- bove skladbe. Zlasti sta ugajali obču- tena pesem »Zvonovi« in karakteris- tična mladinska »Vlak«. Mešani zbor je v splošnem dobro vpet in dinamičen. Ojačil se je v tenorjih in zveni kljub 2.—11. IV. 1938. XV. SALON AVTOMOBILOY 29. SPECIALS SEJEM: vino, kmetljstvo, poietje in dom, fcozmetika, turizem. Na žcleznicah 28. III.—16. IV. v Jugoslav!;! brezplačen povratek, v sosednih državah 25°/o do 5O°/o popusta, na jadranskih par- nikih višji razred za ccno nižjega. odsotnosti nekaterih sopranistk polno in sveže. Baritonist g. Andro Strukelj je s sočnim liričnim glasom zapel ob eksaktnem spremljevanju pianistke gdč. Milene Oražmove Schwabovi »Dekletce podaj mi roko« in »Vasovalec«. Mešani zbor je izvajal nato štiri skladbe, iz- med katerih je treba omeniti zlasti »Slanico« in večno lepo »Zdravo Ma- ri jo« z dovršenim sopranskim solom ge. Helene Rajhove. Po tej pesmi se je burno pozdravljen pojavil na odru skladatelj dr. Anton Schwab. V imenu CPD je čestital slav- ljencu predsednik g. Fink, v imenu pev- skega društva »Oljke« predsednik g. Lečnik, v imenu »Celjskega Zvonac predsednik g. Močan, v imenu Ipavčeve pevske župe predsednik in skladatelj g. Vasilij Mirk iz Maribora, v imenu vseh slovenskih pevcev in pevk na svojevr- sten način pevovodja in skladatelj g. Zorko Prelovec iz Ljubljane, v imenü Glasbene Matice v Celju pa g. ravn. Karlo Sancin. Med gratulanti je manj- kal zastopnik mestne občine. CPD in »Oljka« sta poklonila slavljencu dva krasna lovorjeva venca, »Celjski Zvon« pa šopek. Slavljenec se je vsakemu go- vorniku posebej zahvalil z zelo prisrč- nimi besedami. Ko so se ovacije polegle, je zbor ponovil »Zdravo Marijo«. Po odmoru je predsednik CPD g. Fink pre- čital pismene čestitke mariborske, ptuj- ske in ljubljanske Glasbene Matice, Hubadove pevske župe in nekaterih po- sameznikov. j V drugem delu koncerta je moški zbor učinkovito izvajal »Vasovalca«, j »Večer na morju« in »Vinsko« štev. 2, '; mešani zbor pa »Skrjanček poje, žvr- goli«, »Kukovco« in »Potrkan pies«, ki je posebno navdušil poslušalce. Koncert so zaključile tri skladbe ob točnem spremljevanju orkestra 30 celjskih god- benikov: »Na lipici zeleni«, »Zlata I kanglica« z lepim, a zaradi prevelike jakosti mešanega zbora in orkestra ne- koliko zabrisanim sopranskim solom ge. Fanči Strukljeve in učinkoviti pevski valček »Dobro jutro«. Tudi te skladbe je pel mešani zbor pod vodstvom g. Se- gule precizno in v skladnosti z orke- strom. Koncert je prikazal vso lepoto skladb »narodnega pevca« dr. Antona Schwaba, ki je tako doživel polno pri- znanje za svoje plodonosno umetniško ustvarjanje. Celjsko pevsko društvo je nudilo Celjanom večer, ki bo ostal vsakemu udeležencu v spominu. R. P. Politični pregled X Državna meja na Koroškem še ni bila nikdar tako varna, kakor je danes, ko stoji na Karavankah najboljša vojna sila Evrope. To jasno ugotovitev je iz- rekel v nedeljo 27. marca na velikem propagandnem zboru v Borovljah clan nove hitlerjevske deželne vlade v Ce- lovcu. Sporočil je tudi našim koroškim Slovencem, naj z Ljubljano ne pletejo vezi, ker bi proti temu morali odločno nastopiti vsi nemško misleči na Koroš- kem. Govornik je stavil koroskim Slo- vencem tudi vprašanje, ali je bivša avstrijska vlada, kateri so oni tako zve- sto in ponižno služili, izpokiila le eno izmed danih jim svečanih obljub. Izja- vil je tudi, da bo Nemčija dala sloven- ski manjšini vse pravice, ki ji pripada- Stran 2. »NOVA DOBA« Stev. 14. jo po številu njenih narodnih pripadni- kov. Zagotovil je tudi duhovnikom var- stvo in spoštovanje, v kolikor se bodo posveČali cerkvi in dušebrižništvu in se ne vmešavali v politiko. X JRZ kompromisna Hsta v Zalcu. Tako smo čitali v listih. Takih list in takih zmag, kakor v Zalcu, si želimo po naših občinah še več. Iz umevnih in znanih razlogov pa se jasnejše ne moremo izraziti. Na novo izvoljenemu županu narodnega Zalca g. Ivanu Vi- zovišku in podžupanu g. Vilku Senici ter ostalim članora občinskega odbora prav iskreno čestitamo v prepričanju, da bodo umeli voditi občino tako, da bo ustreženo upravičenim zahtevam prebivalstva občin Zalca in Gotovelj. Da se bo čimprej uresničila ona vroča želja obeh dosedaj samostojnih občin, da zakonitim potom v smislu enotne za- hteve ogromne večine prebivalstva izvo- jujeta Zalec in Gotovlje zopet svojo samostojnost, to bodi poleg splošnih gospodarskih nalog program in cilj no- ve občinske uprave. X Senat je v soboto z večino glasov definitivno sprejel državni proračun in finančni zakon za 1. 1938-39. X Avstrijski škofje so priznali na- rodni socialism. Vsi avstrijski škofje so izdali izjavo in proglas, v katerem priznavajo narodni socializem in pozi- vajo vse vernike, da na dan plebiscita 10. aprila potrdijo združitev Avstrije 2 Nemčijo. X Avstrijska legija, ki je bila pred leti ustanovljena iz avstrijskih narod- no socialističnih beguncev v Nemčiji, se je začela v četrtek vračati v Avstrijo preko Salzburga in bo prispela na Du- naj v soboto, kjer ji bodo priredili sve- čan sprejem. X Spanske nacionalistične čete nada- Ijujejo svoje prodiranje na aragonski in katalonski fronti ter so prodrle že do pokrajine Tarragone in Castellone in do mesta Leride. X Nova rumnnska vlada. Rumunski patriarh Miron Christea je v sredo ae- stavil svojo drugo vlado. Iz vlade je bilo izločenih več ministrov, med njimi tudi zunanji minister Tatarescu. Za zu- nanjega ministra je bil iemnovan več- kratni rumunski poslanik Petrescu Comnen. Domače vesti OPOZORILO NAROCNIKOM! Današnji številki smo priložili poštne položnice vscm cenj. naročnikom, ki prejemajo »Novo Dobo« po pošti in so x naročnino v zaostanku. Prosimo jih, da nam do 15. t. m. zanesljivo nakažejo zaostalo naročnino in obenem tndi na- ročnino vsaj za mesec marec. UPRAVA »NOVE DOBE« — Nova torpedovka »Zagreb«.. V Splitu so v sredo z velikimi svečanost- mi spustili v morje novo 1200 tonsko torpedovko »Zagreb«, ki je bila zgra- jena v domači ladjedelnici v Splitu z domačim materialom in domačimi de- lovnimi močmi. Po torpedovkah »Beo- grad« in »Zagreb« dobimo še tretjo torpedo vko »Ljubljano«, ki jo prav ta- ko gradijo v Splitu. Torpedovko »Beo- grad« so lani zgradili v francoski lad- jedelnici v Nantesu. — Zbornica za TOI v Ljubljani bo imela plenarno sejo v četrtek 7. t. m. ob 9. dopoldne v sejni dvorani zbornice v Ljubljani. — Dva požara. Dne 25. marca okrog 23. je nastal v Pečovju pri Teharju požar, ki je vpepelil kozolec in gospo- darsko poslopje posestnika Franca Krulca. Na kraj požara so odbrzeli tudi gabrski in celjski gasilci, ki so prepre- čili, da se ni ogenj razširil na sosedna poslopja. Skoda znaša okrog 80.000 din. V soboto okrog 22.30 pa se je vnelo gospodarsko poslopje posestnika Maksa Pečnika na Gorici pri Celju. Do- mači so s pomočjo sosedov rešili iz hleva dve kravi, tretja krava pa je zgorela. Ker je pihal močen veter in in tudi ni bilo dovolj vode v bližini, je bilo gasen je brezuspešno. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal. Skodo ce- nijo na 200.000 din. — Korošica vabi smučarje na svoje nepregledne snežne poljane. Kocbekov dorn je že odprt in oskrbovan. Snežne razmere za smučanje so zelo ugodne. Tudi na Gölten je snega še dovolj. Po- ročilo z Mozirske koče: '¦— 1, 70 cm snega, srenj. Celje in okolica c Kaj je x novo justično palačo v Celju? Tako se zopet vprašuje marsi- kdo, ki je s pridom čital poročila o za- devnih uspešnih intervencijah merodaj- nih krogov iz Celja na pristojnih me- stih v Beogradu. Pa je vlada predložila svoji večini v Narodni skupščini in se- natu v odobrenje kredit 40 milijonov dinarjev za sodno palačo v Beogradu in znesek 2,300.000 din za sodno palačo v ^Splitu. Celje bo lahko še počakalo, saj je ob zadnjem močnem potresu stara podrtija, v kateri je nastanjeno sodi- šče, pokazala, da je dobro podprta z lesenimi oporami in da se še ne bo tako zlepa porušila. Dane obljube za grad- njo nove justične palace v Celju pa bodo spet oživele in postale aktualnej- še, ko bomo še bližje občinskim in skupščinskim volitvam. c Celjski telefon je specialiteta svoje vrste, ki bi že davno spadala v muzej ali pa na kako veliko mednarodno raz- stavo za tujski promet, da bi mogel svet strmeti nad to vzorno napravo, ki služi danes prometu v Celju in v nje- govem širokem območju. Tri leta se nam obljublja že nova avtomatska te- lefonska centrala, ki bi povezala Celjc kot središče velike industrije in trgo- vine ter izhodišče našega tujskega pro- meta z Zalcem kot centrom mednarod- ne hmeljske trgovine ter z našimi so- sednimi kopališkimi in industrijskimi kraji. Mnogo se je v pogledu avtomat- skih telefonskih central izvršilo v naši državi v zadnjih letih, Celje pa se mo- ra še vedno zadovoljiti z lepimi oblju- bami, ki se dajejo našim prav pridnim deputacijam, ki se ne strašijo ne dolge- ga pota, ne truda, ne stroškov, samo da bi za Celje dosegle uresničenje teh da- nih obljub. Kje je naš velik vpliv, kje naša odločujoča moč, da niti tej veliki in nujni potrebi našega gospodarstva in tujskega prometa ne moremo zado- stiti! Gospodarske in notranje prilike so se po izjavah na merodajnih mestih močno ustalile in uredile, pa se človek z zaeudenjem vprašuje, v kaj smo tro- šili svoje sile in velik svoj vpliv, če tudi tega nismo znali izvesti. c Celjski počitniški dom za mladino pod Tovstom. Iz kuratorija nam poro- čajo, da je akcija za zgradbo v polnem teku. Konec aprila bo stavba popolno- ma gotova in opremljena. Dotlej bo postavljena tudi že lesena zgradba za obednico in še eno spalnico z 20 po- steljami, tako da bo »Počitniški dom« z majcm mladini že na razpolago. Naj- več zaslug za tako pospešeno dovršitev »Počitniškega doma« gre predsedniku cinkarne g. Todoru Lazareviču v Celju, ki je s svojo iniciativnostjo in dejansko podporo omogočil nadaljevanje započe- tega dela, za kar mu gre vsa zahvala. — Kuratorij je razposlal nad 500 pro- šenj za podporo s priloženimi položni- cami. Posamezniki so se že odzvali z lepimi zneski in so tako dokazali, da imajo čut za socialno dolžnost. Kurato- rij se jim za nakazane prispevke najlep- še zahvaljuje. Do ostalih, ki položnic še niso izpolnili, se obrača kuratorij ponovno s prošnjo, da po možnosti čim- prej nakažejo svoje prispevke. Dvakrat da, kdor hitro da! c Ljudsko vseučilišee. V ponedeljek 4. t. m. ob 20. bo predaval znani pisa- telj in zdravnik g. dr. Boiromir Magaj- na iz Ljubljane o »Mamilih morfiju, Ivokainu in meskalinu«. Predavatelj bo cpisal mamila, njih učinke in uporabo v zdravstvu, pa tudi njih razorni vpliv na živčevje ob trajni, prepovedani upo- rabi. Zanimiva izvajanja bodo pojasnje- vale številne skioptične slike. Vabimo občinstvo, da se udeleži predavanja v eim večjem številu. c Sokolska mladinska akademija. Na- raščaj Sokolskega društva I bo priredil v soboto 2. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 3. t. m. ob 16. mladinsko akademijo v dvorani Sokolskega doma v Gaberju. Cisti dobiček je namenjen naraščaju za 7.]et v Prago. Udeležite se te prve aka- demije agilnega Sokolskega društva Ce- lja I v čim večjem številu! c Sokolska proslava Materinskegn, dne. Sokolsko društvo Celje-matica bo KINO METROPOL CEL1E 1. aprila nepreklicno zednjikrat najvccji ope- retni Slager ROSS - MARIE z Jeanette MacDonaldovo In Nelson Eddyem 2. in 4. aprila film po gledališkem komadu Ladislava Fodora »Državni tožilec« ALIBI V glavni vlogi Loretta Young in Frandiot Ton« V nedeljo 3. aprila kino zaradl akademlje zaprt priredilo v nedeljo 8. maja ob 15. v celjskem gledališču proslavo Materin- skega dne z izbranim sporedom in pro- si vsa celjska društva, da bi upoštevala ta datum pri določitvi morebitnih svo- jih prireditev. c »Svojeglavčka«, igro s petjem (ope- reto) v 3 dejanjih, bo vprizoril za za- ključek sezone 1937-38 dramatski od- sek gasilske čete v Gaberju v soboto 2. t. m. ob 20. v Narodnem domu v Ce- lju. Priporočamo občinstvu, da se ude- leži te prireditve. Ne bo Vam žal! c Koncert »Oljke«. Vedno bolj ogro- žajo našo pristno narodno bit razni tuji vplivi. In tako se tudi naša narod- na glasba — v prvi vrsti naša večno lepa narodna pesem z raznimi šlagrski- mi enodnevnicami vedno bolj potiska v kot. Naša pevska in glasbena društva so poklicana, da to invazijo tuje, vee- krat plehke glasbe po možnosti ome- jujejo. Zato bo tudi moški zbor pevske- ga dr-uštva »Oljke« (40 pevcev) na svo- jem koncertu v nedeljo 3. t. m. ob 16. v mali dvorani Celjskega doma zapel celo vrsto lepih narodnih pesmi v pri- redbi E. Adamiča, O. Deva, C. Preglja, J. Gotovca in Korošca P. Kernjaka. Znano je požrtvovalno delo tega zbora, ki je v tekoči sezoni sodeloval pri raz- nih proslavah in prireditvah, zato tudi upa, da se bo narodno občinstvo v obil- nem številu odzvalo njegovemu vabilu in napolnilo dvorano. Vsakdo je lahko uverjen, da bo zadovoljen tako z izbiro skladb kakor tudi z načinom izvajanja. Pevski zbor »Oljke« je sedaj v rokah pevovodje g. C. Preglja. To ime jam- či, da je spored vestno naštudiran, da bo tako narodna pesem zablestela v vseh svojih, večkrat skritih lepotah. Cc- ne prostorom so tako nizke, da je pač vsakomur omogočen poset tega kon- certa. c Lastniki motornih vozil in koles, ki si še niso preskrbeli evidenčnih tablic za 1. 1938., naj dvignejo evidenčne tab- lice takoj pri svojem pristojnem oblast- vu, ker je vožnja s starimi evidenčnimi tablicami z današnjim dnem prepo- vedana. Kino Union Celje p r e d v a j a: V nedeljo 3. aprila ob 10. in 14. matineja: LA BANDERA (Zastava) 1., 2. in 3. aprila PLAVOLBSI STRflH (Oas blonde Gespenst) Ako plavolasi strah ljubkuje s starim banCnikom, se lahko niarsikaj - zgodi. Triumf smeha I! Constance Bennett,Gary Grant *.» 5. in 6. aprila Nedokončani zokon V gl. vlogi Franchot Tone, Maureen O'Sulllvan, Virginia Bruce Kulturna misija Ce bi ne bilo tistega neizbrisnega vtisa pri cerkvi na Gradu, bi gotove ne pripovedoval o izletu, pravzaprav o kulturni misiji, ki sva jo imela s pisa- teljem Rošem, ko sva se na praznik Marijinega oznanenja peljala po Sa- vinjski in Paški dolini v Slovenjgradec. Pa takole je bilo: Celjski kulturni te- den se bliža, od gospoda monsignora, za nas seveda slovečega slovenskega pisatelja Meška pa še nismo imeli pri- trdilnega odgovora, da bo resnično in osebno sodeloval. Morda pismo premalo pove, morda je treba še kakih pojasnil, predvsem pa je treba prave in istinite prošnje, kajti pisatelju Mešku ni treba več Celjskega kulturnega tedna, Celjski kulturni teden pa bi ne bil popoln, ako bi ne sodeloval na njem tudi Meško. Ze kar v začetku nama je bila usoda naklonjena: v vlaku sva našla slo- venjegraškega sreskega načelnika, ki nama je spotoma ljubeznivo pripovedo- val o prilikab. domačega sreza in raz- kazoval pokrajinske lepote, ki jib. je polna ta pot; romantično lepa pa po- staja, čim bolj se bližamo razvodju med Savo in Dravo pred Mislinjem. Slikovito lezi Slovenjgradec pod go- rami, ki mu zapirajo sever, snažen in pisan, kajti pač redkok je odražajo hiše tako svojo barvo, kakor v Slovenjgrad- cu ob solnčnem poldnevu. Najina pot naju je silila, da se malo ozreva sem in tja in naprej — na Sele, na dom gospo- da dekana Meška. Ljubeznivost g. sres- kega načelnika pa je kmalu dognala, da ima gosp. dekan sv. opravilo v Slo- venjgradcu v sloveči, starodavni tabor- ski cerkvi na Gradu. Seveda sva se ta- koj odloeila tja, čeprav nama je bilo žal, kajti silno rada bi bila izrabila pri- liko in spoznala Sele in v njih njihovega zvestega čuvarja Meška. Pa kaj bi v Sele, če ni Meška tarn? Morda bo ne- koč romanje Meškovih oboževateljev na Sele, danes in pač še dolga desetletja je romanje do Meška. Pridružila se nama je v Slovenjgrad- eu mlada, a že sloveča pisateljica Ljuba Prenerjeva. Ravnokar je izročila svoj četrti knjižni roman in ravnokar vesela prejela laskavo oceno. Ljuba Prener- jeva je celjska študentka, ki je v ne- verjetno težkih prilikah dosegla, da je mogla dovršiti svoje gimnazijske in juridične študije. Ta boj in izbojevanje lastne usode sta ji vtisnila silne poteze v značaj, ki se zrcali v njeni besedi, v njenih kretnjah, v njeni postavi, skrat- ka v tisti odločni samostojnosti, ki ti tako imponira in te zadivlja. Nič nepo- trebnih besed: prosnja, obljuba in njen nastop na literarnem večeru celjskega kulturnega tedna je zajamčen. Tako smo se napotili še k cerkvici na Grad. Spotoma smo srečevali ljudi, ki so prihajali še od prejšnjih maš, ki jih je bilo več na Gradu tisto dopoldne. V postu je star običaj, da je opravilo vsak petek na Gradu, seveda ob praz- nikih, kakor sta bila letos Jožefovo in Marijino Oznanenje, še pa prav sloves- no. Kapelice Križevega pota so razpo- stavljene ob poti od Starega trga nav- zgor, na vrhu pa je mogočno obzidje, silen zvonik, ki je ločen od cerkve, sta- rinska cerkev. Sredi cerkve stoji visok steber iz marmorja, morda preostanek kakega rimskega svetišča. Ta dan so bili postavljeni okoli vho- da v obzidju šotori s pisano kramo, ljudstva pa se je gnetlo okoli njih nič koliko. Neverjetno slikovito je bilo vi- deti te pisane rute in obleke, stisnjene na majhnem prostoru, kajti pobočje se kar za obzidjem strmo prične. Inko smo pozvonili na cerkvenih vratih go- spoda monsignora in dobili dovoljenje, da ga smemo pospremiti v dolino, so se razmikale gruče in ljubeznivo, kaj ljubeznivo, vdano - bogaboječe po- zdravljale gospoda dekana. To si lahko videl, kaj je in kaj more postati du- hovnik med ljudstvom! Kar naenkrat razumeš, zakaj noče pisatelj Meško s svojih Sel, ko ve, da bi prehudo ranil svoje ovčice. Raniti pa on ne zna, ne sme, ne more. In to je bila tudi za nas posebna sre- ča. Naj se je upiral naši prošnji kakor- koli: da ne nastopa rad, da nima niče- sar, kar bi povedal, da ga naj pustimo v miru na njegovih Selah, preko tega pa le ni mogel, da smo ga prišli prosit, da bi nas bolelo, če bi nam ne ugodil. In kakor vedno je zmagala njegova do- brota tudi tokrat in Celjski kulturni te- den bo počastil pisatelj Meško — osebno. Dr. P. Strmšek. Zabrisanke VOLITVE IN POTRES V nedeljo so bile v 49 občinah ob- činske volitve in stresli sta se Slovenija in Hrvatska. SLAVA TEBI, KI SI NAS KMETE LJUBIL Ptujski »Stajerc« je imel na čelu li- sta sliko Jožefa II. z gornjim napisom. V Celju pa je stal pred Narodnim do- mom Jožefov spomenik. Nekoč so pri- peljali kmetje na trg zelje in ga pustili pri Jožefovem spomeniku. Razposajeni ötudentje so vzeli nekaj zeljnih glav in jih tako stisnili Jožefu n. pod paz- Stev. 14. »NOVA DOBA« Stran 3. c Pokojninski zavod namerava gra- diti v Celju. Kakor čujemo, namerava Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani kupiti od mestne občine celj- ske poslopje stare »Krone« na Krekovi cesti, ga podreti in tarn zgraditi moder- no štirinadstropno poslopje. Pokojnin- ski zavod se sedaj pogaja z mestno ob- čino zaradi nakupa omenjenega poslopja c Razširjenje velike dvorane Narod- nega doina. Upravni svet Celjske poso- jilnice d. d. v Celju je prejel na zadevni razpis številne načrte za razširjenje ve- like dvorane Narodnega doma. V smi- slu razpisa je upravni svet priznal prvo nagrado v znesku 2.000 din načrtu g. Bogdana Vivoda, poslovodje tv. F. Ne- rad v Celju, drugo nagrado v znesku 1.500 din načrtu g. inž. Draga Umeka v Celju in tretjo nagrado v znesku 1000 din načrtu g. Rudolfa Ročaka, stavbe- nika v Trbovljah. c »Bratomor na Metavi«. Društ.vo »Vzajemnost« v Celju bo vprizorilo v nedeljo 3. t. m. ob 16. v Narodnem do- mu Golievo ljudsko žaloigro v 6 deja- njih »Bratomor na Metavi«. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trgovini g. Božiča na Kralja Petra cesti. Obiščite predstavo v čim večjem številu! c Pevski nastop gimnazije in mešcan- skih šol bo, kakor smo že poročali, v nedeljo 10. t. m. ob 16.30 v Mestnem gledališču. Na sporedu so mešani zbo- ri, štiriglasni, triglasni in dvoglasni mladinski zbori a capella in nekateri s spremljevanjem klavirja. Starše, vzgo- jitelje in ljubitelje glasbe vabimo, da v obilnem številu posetijo to zanimivo mladinsko prireditev in tako pokažejo, da znajo ceniti idealno, a težko delo učiteljev glasbe. Pa tudi nastopajoča mladina bo iz srca vesela, če ji ne bo treba prepevati praznim ložam in sede- žem. c Celjsko pevsko društvo prosi vse pevce in pevke, da se drevi zanesljivo udeleže skupne pevske vaje. Na dnev- nem redu je važen razgovor. Hkrati opozarja odbor vse izvršujoče članstvo, da so pevske vaje redno kakor doslej in sicer ob torkih za ženski, ob sredah za moški in ob petkih za mešani zbor. Veliko izbiro modernih In praktičnih i k a n i n za damskc plašče, kostume in oblcke v k r a s n i h vzoreih in barvah nudi manufakturna in modna trgovina Pšenlcnik — Celje c Zahvala. Podpisani se najiskreneje zahvaljujem narodnemu poslancu g. Ivanu Prekoršku v Celju za njegov trud, ki ga je imel dalje časa za pri- znanje moje pokojnine. Po dolgih, muč- nih letih sem vendar dosegel svojo za- duho, da so jih pozneje komaj odstra- nili. Tedaj je bilo šele dopolnjeno: Sla- va tebi, ki si... POBOZNOST Zelo pobožen družinski oče se je ude- iežil nedavno bogoslužja neke višje so- le. Po bogoslužju je vzkliknil: Bog reši šolo teh dolžnosti; bo Njemu in nam prav, ko bomo sami skrbeli za pobož- uost svojih otrok. MODEKNI FILIP, PRIJATELJ KONJ Gospodar, ki je svojemu hlapcu na- ročil, naj bo ljubezniv s konji in naj se z njimi razgovarja, je našel nekoČ hlapca, ko je čital v hlevu časopis na glas. Na svoje začudenje je dobil od- govor: Res nisem vedel, kaj bi še ko- njem pripovedoval, zato sem jim kar časopis prebiral... V NABAVLJALNI ZADRUGI Kuharica: Nikar toliko, gospod bodo hudi. ' GosP°d: Ne več, ne več, se konee meseca preveč nabere. Gospa: Saj ta mesec ge ni niti toliko, kolikor je bilo zadnjič. Le dajte še. Otrok: Pomarančo in kos čokolade še vedno lahko napišete. MODERNI SOCIALNI POLO2AJI Ne bom te vprašal, ali se ti dobro godi: povej rajši, kolikokrat so te de- nuncirali... Ne bom te vprašal, ali si vpliven: po- vej rajši, koliko anonimnih pisem dobiš na mesec. Pst. služeno pokojnino. Za to se imam za- hvaliti le g. narodnemu poslancu Pre- koršku, ki je ukrenil vse potrebno, da sem dobil svojo pokojnino. Prej sern prosil razne gospode, da bi mi pomagali, a na žalost je bila moja prošnja vedno odbita. Gosp. narodni poslanec se me jc usmilil in mi končno pripomogel do uspeha, dočim drugi niso imeli sočutja z menoj. — Janko Celofiga, Celje. c Radijski prenos tekme Jugoslavia: Poljska. Med finalno tekmo Celje:Ze- lezničar bo v nedeljo 3. t. m. od 16. dalje na Glaziji radijski prenos odlo- čilne kvalifikacijske nogometne tekrne za svetovno prvenstvo med Jugoslavijo in Poljsko. Na to še posebno opozar- jamo vse prijatelje nogometa. c Potres smo čutili v Celju v nedeljo ob 12.19. V petih sekundah so se vrstili trije lažji, horicontalni sunki, ki pa ni- so povzročili nobene škode. Pač pa je povzročil ta potres veliko materialno škodo v severnih predelih savske ba- novine. c Redni občni zbor društva »Brani- bor« v Celju bo v petek 8. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. c Občni zbor tamburaškega društva »Danica« v Celju bo v soboto 2. t. m. ob 20. v restavraciji »Na-Na« z običaj- nim dnevnim redom. — Odbor. c Tombola, Svoj čas smo že poročali, da bo 24. aprila tombola poštnih, tele- grafskih in telefonskih zvaničnikov in služiteljev v Celju. Ker bodo, kakor se čuje, na tej tomboli posebno lepi in dra- goceni dobitki, vlada že sedaj med ob- činstvom veliko zanimanje. c Kolo jugoslov. sester v Celju bo imelo v četrtek 7. t. m. ob 19.30 v mali dvorani Narodnega doma svoj redni let- ni občni zbor in vabi nanj nele svoje članice, temveč tudi vse, ki se zanima- jo za delo tega društva. Imeli bodo pri- liko slišati, kako seje neumorno in ne- sebično delo, trud in žrtve ter žanje uspehe. c Usmiljenim srcemt V Zavrhu pri Dobrni je umrla trem majhnim otrokom mamica, Marija Ramšakova. Mož — oče je bolehen in brez zaslužka. Druži- nica nima ne hrane, ne obleke. Kdor bi hotel darovati kaj v živilih ali pa kako odloženo obleko, naj pošlje to na na- slov: N. Ramšak, Zavrli štcv. 54, občina Dobrna ali pa odda pri ge. Marici Ser- nečevi, Celje, Grcgorčičeva 1, ki bo po- slala zbrane stvari omenjenim revežem. Kolo jugoslov. sester v Celju se zahva- Ijuje že v naprej vsem darovalcem. Obe- nem priporoča to revno družinico dru- gim dobrodelnim društvom, posebno zaščiti dece in mladine, ki bi morda na- šla za katerega izmed otrok novo ma- mico ali pa službo. Sta namreč 2 deklici stari 12 in 14 let, in fantek star 8 let. c Celjski šahovski klub bo imel sejo drevi. Ker so na dnevnem redu važne točke, prosimo, da se gg. odborniki toe- no udeleže. — O binkoštih bo klub go- stoval v Trstu in sicer se bodo udele- ženci odpeljali iz Celja v soboto 4. juni- ja, vrnili pa se bodo v ponedeljek 6. junija ponoči. Vožnja tja bo šla preko Ljubljane, llakeka, Postojne in Sturja, nazaj pa preko Gorice, Kanalske doline, Bovca, Trbiža in Jesenic. Vse podrob- nosti se dobe pri klubovem tajniku. Clani imajo prednost prijave do 15. t. m. c Uradni dan Zbornice za TOI za Cc- lje in okolico bo v torek 5. t. m. od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. c Smrt uglednega posestnika. V so- boto 26. marca je umrl na Ostrožnem pri Celju v starosti 66 let znani in ugledni posestnik g. Jakob Videnšek. Pokojnemu ni bilo usojeno, da bi si bil še tukaj odpočil od neumornega, mar- Ijivega dela in užival sadove svojega življenjskega truda. Komaj je bil izro- čil svojo lepo domačijo sinu in snahi, ki sta se poročila letos 14. februarja, o čemer je »Nova Doba« poročala, pa ga je po dolgi bolezni pobrala smrt. Po- greb jc bil v ponedeljek popoldne iz hiše žalosti na okoliško pokopališee. Velika udeležba je pričala o splošni pri- ljubljenosti pokojnega, ki zapušoa vdo- vo, štiri preskrbljene otroke in dva bra- ta. Poštenemu in značajnemu možu bo- di ohranjen trajen spomin, svojeem na- še iskreno sožalje! c Zetev smrti. Dne 25. marca je umrl v Gosposki ulici 9 v starosti 64 let upokojeni preglednik finančne kontrole g. Andrej Klemenc, odločno nacionalen mož, v nedeljo pa je umrla v Kolenčevi ulici 4 v starosti 75 let ga. Ruža Ciz- lova, roj. Begottijeva, soproga bivšega trgovca in kavarnarja, narodnjaka g. Josipa Cizla. Na Lavi je umrl 25. mar- ca zjutraj 67-letni berač Stefan Stamol iz Velike Pirešice. V celjski bolnici so umrli: v soboto 17-letni dninar Maks Kos iz Laške vasi pri Teharju in 44- letni Maks Deutsch, artist brez stalnega bivališča, v nedeljo 78-letni preužitkar Valentin Vidmar od Sv. Lenarta nad Laškim in 78-letni Ivan Deželak, berač brez stalnega bivališča, v ponedeljek 59- letna dninarica Ana Urabičeva iz Stor in 64-letni dninar Ivan Stvarnik iz Tre- merja, v sredo 29-letna posestnikova hči Marija Humska iz Malega tabora pri Humu ob Sotli, v četrtek 57-letni dninar Franc Mirnik iz Trnovelj in v petek 67-letni dninar Jernej Kracun iz Pečovnika. N. p. v m.! c Reven sluga je izgubil danes ob 9. dopoldne na celjski pošti bankovec za 500 din in prosi poštenega najditelja, da bi oddal najdeni bankovec proti na- gradi na policiji. c Oljke bo prodajala na cvetni teden tukajšnja drž. zaščita dece in mladine na stojnicah na Glavnem trgu in pred opatijsko cerkvijo. Na gmotni uspeh te akcije polaga zaščita veliko važnost, ker bo oblekla in obula uboge šolarje za zimo. Zato prosi zaščita občinstvo, da bi kupovalo oljke na določenih stoj- nicah. Zaščita je prepričana, da bo ta akcija tudi letos lepo uspela. c Za kanalizacijo naselbine med cin- liiirno in Westnovo tovarno v Gaberju razpisuje mestna občina nabavo 1150 komadov raznih betonskih cevi. Ponud- be je treba vložiti do 14. t. m. do 11. dopoldne v vložišču mestnega pogla- varstva. 3 KINO DOM CELJE Od 1. do 3. t. m.: »Povest neke duše« Od 4. do 6. t. m.: »Pod masko ljubezni« Od 7. do 11. t. m.: »Ešnapurski tiger« c Brezposelnost, umrljivost in tujski promet. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 942 brezposelnih (805 moških in 137 žensk) nasproti 981 (826 moškim in 155 ženskam) dne 20. marca. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 38 oseb in sicer 15 v mestu in 23 v javni bolnici. V mesecu marcu je obis- kalo Celje 1153 tujcev (1013 Jugoslo- venov in 140 inozemcev) nasproti 1042 v letošnjem februarju in 927 v lanskem marcu. c Dvc novi javni stranišči. Mestna občina bo zgradila dve novi javni stra- nišči in sicer ob stopnicah h kapucin- skemu samostanu in na hribu sv. Jo- žefa v jarku ob posestvu g. Vrenka. Nujno potrebna pa bi bila tudi gradnja jnvnega stranišča v Gaberju kot sredi- šču industrije. c Zaščitno cepljenje prasičev proti svinjski rdečici bo konec aprila za vse območje občine celjske. Zadevne prijave sprejema do 25. t. m. mestni živino- zdravnik v pisarni mestne klavnice. c Dijaški kuhin ji v Celju je zapustiia kot volilo Ivana Röttel, dolgoletna uslužbenka pri Janičevi rodbini v Zalcu 1000 din. Vrlo ženo, ki je del svojih pri- hrankov naklonila naši revni mladini, prav posebno priporočamo v posnemanje c Nočno lekarniško službo ima od 2. do 8. t. m. lekarna >,Pri križu«. c Gasilska četa Celje. Od 3. do 9. t. m. ima službo II. vod, inspekcijo na- meslnik poveljnika g". A. Košir. Sokolstvo Prvi župni cross-country tek za moštva v Celju Prvenstvo jo odneslo Sokolsko društvo Sevnica V nedeljo dopoldne je priredila So- kolska župa Celje s startom in ciljem na Glaziji svoj prvi cross-country tek na približno 4 km dolgi progi. Teka se jo udeležilo 24 tekmovalcev iz petih društev s petimi moštvi in sicer: Sev- ca, Celje-matica in Celje I, vsako z dvema moštvoma, ter Lasko in Trbov- ljo, vsako z dvema posameznikoma. Pre- pričani smo, da bo ostala ta koristna prireditev stalno v programu celjske so- kolske župe, ki naj se izvaja v začetku vaake sezone kot predpriprava v glavni letni sezoni za proste panoge. Tudi s to prireditvijo je bil podan dokaz, da so- kolsko delovanje ni omejeno samo na delo van je v telovadnicah, temveč da stremi za vsestransko telesno vzgojo v duhu časa, Jznenadila nas je predvsem prepričeval- na zmaga bratov iz Sevnice, ki so se uvrstili vsi štirje med prvo desetorico poleg zasedbe prvega in drugega mesta, kar je tudi dokaz, da podeželje prav nič ne zaostaja za mestom. K tako le- pemu uspehu moramo Sokolskemu dru- štvu Sevnici čestitati in ga postaviti kot vzgled ostalim društvom, ki se niso letos udeležila tega tekmovanja. Tudi ostali bratje so vložili precej truda in volje za čim častnejši uspeh svojih edi- nic, ki so jih zastopali. Tekmovanju je prisostvovalo prav lepo število gle- dalcev. Doseženi so pa bili naslednji re- zultati: Moštva: 1. Sokolsko društvo Sevnica 10 točk; 2. Sokolsko društvo Celje-ma- tica (I. moštvo) 20 točk; 3. Sokolsko društvo Celje I (I moštvo) 26 točk; 4. Sokolsko društvo Celje-matica (II. mo- štvo) 45 točk; 5. Sokolsko društvo Ce- lje I (II. moštvo) 48 točk. Posamezni rezultati: 1. Valter Steiner (Sevnica) 12.17; 2. Alojz Rožman (Sev- nica) 12.30; 3. Feri Pleteršek (Celje- Irriatica) 12.37; 4. Adolf Urbančič (Ce- lje-matica) 12.40; 5. Franc Bee (Trbov- lje) 12.40; 6. Ivan Berk (Celje I) 12.46; 7. Ivan Lošdorfer (Sevnica) 12.51; 8. Mario Koželj (Celje-matica) 13.02; 9. Oskar Zohar (Celje I) 13.04; 10. Franc Horvat (Sevnica) 13.05. Gospodarstvo Privilegirana agrarna banka Občni zbor te banke je bil 21. marca in je odobril predloženo bilanco banke za 1.1937. Bilanca izkazuje 18,105.659.87 din čistega dobička. Od tega čistega do- bička se porabi za 3% dividendo 16,471.380 din, za dotacijo raznim re- zervnim fondom skupno 522.969.54 din, za tantijemo clanom upravnega in nad- zornega odbora 362.113.20 din, za bi- lančnino uradništvu 543.169.79 din, osta- nek v znesku 206.027.43 din pa se pre- nese na račun prihodnjega leta. Zanimivi so podatki o terjatvah, ki jih je v smislu uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov prevzela Priv. agrarna banka od prizadetih denarnih zavodov. Priv. agrarni banki so prijavljene od 4098 denarnih zavodov v vsej državi terjatve za 651.845 dolžnikov v skup- iiem znesku 2.746,948.364 din. Od tega števila odpade na področje podružnice v Ljubljani, ki obsega slovensko ozem- lje, 509 denarnih zavodov s 47.863 dolžniki in terjatvami za 479,591.380 din Do 31. decembra 1937 so vplačali vsi Priv. agrarni banki odstopljeni dolžniki na račun dveh zapadlih anuitet skupno 143,473.933.36 din. Od te vsote je stav- ljen denarnim zavodom na razpolago znesek 129,132.695 din, stroški Priv. agrarne banke, ki so zaračunani v bre- me plačanih anuitet, znašajo 15 milij. 396.942.31 din, ostanek v znesku 2 milij. 491.915 din pa prenese banka v leto 1938. Na račun anuitet je bilo po obračunu Priv. agrarne banke vplača- nih premalo 317,510.921.13 din. Ta zne- sek je odstopljen davčnim upravam, da ga izterjajo od kmetov - dolžnikov. Priv. agrarna banka je v teku svoje- ga delovanja do 31. decembra 1937 iz- dala direktna dolgoročna hipotekarna posojila 20.560 dolžnikom v skupnem znesku 609,421.704 din. Od vseh teh dolžnikov odpadejo na dravsko banovi- no 4 s skupnim dolgovanjem 87.000 din ali v odstotkih 0.02. Očividno naši kmetje ne potrebujejo posojil... = Opozorilo izvoznikom in uvozni- kom blaga v Avstrijo. Uvozniki in iz- vozniki, ki imajo terjatve napram av- strijskim tvrdkam, odnosno, ki avstrij- skim tvrdkam dolgujejo, morajo celo- kupno terjatev odnosno dolžno vsoto takoj prijaviti pooblaščenim denarnim zavodom, ki morajo spiske teh prijav predložiti Narodni banki nemudoma, a najkasneje do 5. t. m. Trgovske knjlge, rednike, brzoveze, razne mape, raster in vse ostale pisar- niške potrebščine tudi v letu 1938. pri tvrdki Karl Goričar vdova, Celje, Kra- lja Petra cesta 7 — 9. Stran 4. »NOVA D O B A« Stev. 14. Iz naših krajev Store š Sokolsko glcdališčc v Storah bo vprizorilo v soboto 2. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 3. t. m. ob 20.30 v Sokolskem domu Dietrichovo opereto v 3. dejanjih »Kakor stari, tako mladi«. Opereto re- žira br. Staut, glasbo in petje pa vodi br. Maurič. Sodeluje ves ansambl ter še nove moči in večje število statistov. Ta opereta je zaključna igra v sezoni 1937- 38 in bo gotovo ena najboljših. Scene- rija nova. Vstopnina običajna. Zveze z vlaki proti Celju in Mariboru zelo ugod- ne. Vljudno vabljeni! š SK Store:SK Laško 3:2 (2:1). V nedeljo 27. marca je bila v Storah pri- jateljska nogometna tekma med imeno- vanima kluboma. Storjani so zmagali tesno, a zasluženo. Teren je bil zelo te- žak in je onemogočil lepo igro. V vod- stvo so prišli Laščani, nakar so prevzeli iniciativo Storjani in prišli proti koncu prvega polčasa v vodstvo. V drugem polčasu je bil SK Store stalno v lahni premoči, vendar pa je izrabil samo eno priliko. Proti koncu igre so Laščani zni- žali na 3:2. Domači so zastreljali dve enajstmetrovki. Gledalci, ki jih je bilo čez 200, so z velikim veseljem pozdra- vili zmago domačinov. Tekmo je od- lično sodil g. Prcsinger. Pred tekmo se je prcdsednik kluba poslovil od dveh igralcev, ki gresta k vojakom in izročil vsakemu šopek nageljnov. Zvtečer pa je bila pri Adrineku rekrutom v slovo . prijetna zabava. Št. JuriJ ob J. i. j Nedeljskih volitev se je izmed 1221 volilcev udeležilo 753, torej 61%. Vlo- žena je bila samo ena lista. Zupan zdru- ženih občin bo torej g. Stanko Golo- granc, do sedaj župan okoliške občine. j Na Kalobju so imeli pri nedeljskih voiitvah dve listi. Volilo je od 359 vpi- •'5'.anih 241 volilcev, t. j. 67%. Zupan bo nadalje g. Franc Erjavc, ki je dobil 191 glasov. j Odhodnica. Krajevni odbor Jadraiv akc straže je priredil preteklo sredo v gostilni Brežnik odhodnico g. Lojzetu Hrovatu, upravniku na banovinski kme- tijski šoli, ki je bil iz službe odpuščen. Ob tej priliki se je zbralo veliko število njegovih prijateljev. Vse obžaluje, da nas zapusti mož tako čistega in odkri- tega značaja, ki je bil kot le redko kdo pri vseh brez razlike strankarske pri- padnosti splošno priljubljen. Ob odho- du mu kličemo: Na skorajšnje svidenje! j Za Sokolski dom je poslal šentjur- ski rojak br. Miloš Oset iz Maribora večji prispevek, za kar se mu Sokolsko društvo bratsko zahvaljuje z željo, da bi našel več posnemovalcev. j Električno omrežje. Mnogo se govo- ri po trgu, da bo Fala kupila vse trško električno omrežje in znižala ceno toku, ki znaša še vedno 6.75 din. Davkoplače- valci in odjemalci toka se za stvar sc- veda zanimajo, ne zvedo pa ničesar točnega. Nekateri pravijo, da bo po prodaji omrežja konec mežikanja in utripanja električnih luči. j Vodovod. Tudi o vodovodni zadevi nimajo Sentjurčani točnih informacij, čeprav bi vsi radi vedeli, kako daleč je že stvar napredovala. Vse si želi čim- prej zdrave pitne vode, ki je sedaj ra- zen v petih vodnjakih ni nikjer. j Moderno hladilnico si urejuje me- sarija Leskovšek. S to napravo bo omo- gočeno, da bomo tudi v poletnih mese- cih založeni z dobrim mesom. j Novo klavnico ob Pešnici zida me- sar Franc Klajnšek. V bodoče bo, kakor vidimo, St. Jurij dobro preskrbljen za želodčne potrebe. j Potres smo v nedeljo ob 12.19 tudi Sentjurčani močno čutili. A razen male strahu ni napravil nobene škode. j Arhiv in inventar dosedanje trške obeine bodo preselili 6. aprila v prosto- re prejšnje okoliškc obeine, kjer bodo v naprej uradni prostori združenih občin. j Trško občinsko hišo in posestvo na- merava nova občinska uprava čimprej prodati. Kupcev je več, med njimi je najresnejši banovinska kmetijska sola, ki še potrebuje nekaj travnikov s slad- ko krmo. j Tatvina. V četrtek 24. marca med 14. in 15. se je splazil neznan tat skozi okno v hišo posestnice Kukovičeve na Kamenem. Kukovičeva je v bližini grabila na travniku, a ni opazila nič sumljivega. Tat je bil zelo predrzen, saj sta se pred hišo igrala dva otroka, 5 in 6 let stara, ki bi ga bila lahko opa- zila in izdala. Plen je bil izdaten. Tat je odnesel 2 zlati uri z verižicama, 1 srebrno uro, 2 zlata prstana, 1 budilko, 2 moški obleki, 1 par čevljev, l žemper in nekaj gotovine. Skoda znaša okrog 3000 din. j Nesreča pri telovadbi. V soboto je padel 14-letni dijak Zoran Zagar, sin šolskega upravitelja pri telovadbi v šolski telovadnici tako nesrečno z brad- lje, da si je zlomil levo roko v zapestju. Zdravi se v celjski bolnici. Stranice st Crni oblaki so še vedno nad Stra- nicami. Po porazu gospodovem so pri- šli nad g. Sivca nekateri člani fantov- skega odseka in ga zmerjali oziroma lioteli dejansko napasti. G. Sivec je za- devo prijavil na pristojno mesto in pri- čakuje, da bo oblast storila svojo dolž- nost ter zaščitila davkoplačevalce pred raznimi nahujskanci. st V farovški hiši se že pripravljajo za ureditev zadružne trgovine. Ker jc skupina trgovca g. Sivca zmagala s svo- jo zahtevo, da se denar porabi za solo in ne za »Katoliški dom«, se pa bo se- daj osnovala zadruga. Posestvo g. Sivca je tako veliko, da bo tudi ob slab- šem trgovskem prometu lahko živel. Konjioe Najnovejše vesti Kon j ice, 1. aprila. Z današnjim dnem jc začcla voziti v Konjicah motorna železnica, kateri je nriklopljen salonski voz. Društvo za pogozdovanjc je imelo važno sejo in je sklenilo začeti z da- našnjim dnem s pogozdovanjem Skalc, ki morajo biti do prihodnjega 1. aprila vse posajene s smrečkami. Sportno društvo je kupilo od g. Fili- piča slavni namizni prt, ki ga bo shra- nilo v svojem muzeju v spomin na znano »Mumijo«. Pristojni činitelji nočejo odkupiti mo- stu pred pošto, zato bo lastnik odstranil ta most. Nekateri se bavijo z mislijo, • da bi se na tern mestu uredil prevoz s čolnom. S tern bi lahko dobil kak milje- nec službo, da ne bo treba odpuščati očetov z 8-člansko rodbino. Lani je nekdo svetoval naprednemu odboru, da zniža doklade na 30%, letos je pa ta nekdo sestavljal proračun, ki je za 100% višji od lanskega — ker je vse to samo aprilska šala. k Občinski proračun. Občinski odbor povečane konjiške občine je nedavno sprejel občinski proračun za 1. 1938-39, ki znaša nad 600.000 din. Ko bomo do- bili natančne podatke, jih bomo obja- vili. Proračunske seje se niso udeležili vsi odborniki. Ob 13. se je pričel pred sejo sestanek v Katoliškem domu, ki so se ga udclcžili odborniki, župan in tudi tukajšnji nadžupnik g. Tovornik. Ta se- stanek je trajal čez tretjo uro, tako da se je občinska seja v občinski dvorani začela šele ob 15.30. Tisti, ki je na se- stanku pred sejo predlagal, da se zniža trošarina na vino od 1.50 na 1 din, da se zniža plača županu in zviša plača tajniku (sedaj imata prvi tajnik in zu- pan isto plačo), da se zniža doklada na uvoženo obutev itd., je doživel razoča- ranje in na javni seji ni hotel o tern govoriti, marveč se je odstranil. Tako je bil proračun sprejet v taki obliki, ka- kor so hoteli gospod. Kako se bo pla- Čevalo, pa bodo kmalu videli davkopla- ecvalci. V proračunu je predviden da- vek na vsakega lovskega psa po 150 din na leto. Povsod se čuje, da je treba zatirati zajca, tukajšnji občinski možje pa so začeli zatirati — lovske pse. Ne vemo, kako bodo to pozdravili gospodjc okrog sadjarskega društva v Ljubljani. k Zopet vlom v trgovüiö. V zadnjem tasu sta bila izvršena v Konjicah dva vloma in to obakrat v trgovino g. Bru- dermana. Ze pred leti je bilo pri g. Bru- dermanu dvakrat vlomljeno in sicer so mu vlomilci prvič odpeljali za 100.000 din in drugič za nekaj nad 10.000 din blaga. Letos pa prvič blaga v vrednosti okrog 2000 din, sedaj pa še nekaj vee. Ylomilci so se splazili skozi dvorišče k trgovinskemu oknu, ga s silo od- prli in pobrali iz trgovine, kar jim je pač najbolj ugajalo. Kakor čujemo, so orožniki storilcem že za petami. Gosp. Bruderman ni imel blaga zavarovanega. k Prodaja hleva bolnice. Izvedeli smo, da je uprava bolnice Rdečega križa v Konjicah, katere upravitelj je služitelj in desinfektor na sreskem načelstvu g. Pirnovar, prodala nekdanjemu bojevi- temu bojevniku ter sedanjemu občin- skemu odborniku in članu JRZ g. Hleb- cu star hlev, da ga lahko razdre in od- pelje. Gosp. Hlebec ni razdrl hleva. marvee ga je s pomočjo svojega druga prodal s skoraj 100-odstotnim dobio- kom g. Kolarju, kateremu je pred krat- kim pogorela viničarija. Mnenja smo, da bi bila uprava bolnice storila bolje, če bi bila prodala Kolarju hlev direkt- no, za nizko ceno, ker je Kolar res po- treben, ali pa če bi bila dala hlev na javno dražbo, kakor se navadno dela. k Filmsko predavanje. Kmetijska družba je zaprosila tvrdko »Jugefa« v Zagrebu za filmsko predavanje o škod- ljivcih na sadnem drevju, trsu in bil- kah. To predavanje je bilo v šolski te- lovadnici v nedeljo zjutraj po prvi maši. Vsi udeleženci so bili tvrdki »Jugefa« hvaležni, ker Konjičani res še niso vi- deli tako poučnega filma. Tudi g. pre- davatelj nam je s svojim lepim preda- vanjem mnogo korist.il. Predavanje je bilo razmeroma dobro obiskano. Mno- gih, ki bi bili radi prišli, pa ni bilo, ker si niso upali priti. Neki viničar se je baje izrazil: »Kako rad bi šel k pre- davanju, pa ne smemo iti, ker niso »na- ši« priredili«. Izvestni gospodje torej uvajajo politiko tudi že na to področje! Kljub prepovedi pa se je nabralo kre- cej ukaželjnjega ljudstva in tudi nekaj učencev iz višjih razredov. Po preda- vanju je bil občni zbor podružnice Kme- tijske družbe. Po obenem zboru je pre- daval tukajšnji sreski kmetijski refe- rent o sadjarstvu. Tudi njemu so bili udeleženci hvaležni za lepo predavanje. Žaleo Občinske volitve Zalec, 1. aprila. Vsled združitve trške obeine Zalec z obeino Gotovlje so bile razpisane za ne- deljo 27. marca občinske volitve, za ka- tere je bila vložena samo ena sporazum- na lista z nosilcem g. Ivanom Vizoviš- korn, trgovcem in posestnikom v Zalcu. Po sklenjenem sporazumu je dobil trg Zalec 7 odborniških mest (nosilca in 6 odbornikov), Gotovlje 6, vas Vrbje 3 in vas Ložnica 2 odbornika. Volitev se je udeležilo 60.61% vseh volilnih upravičencev, t. j. izmed 662 upravičencev 402 volilca. Volitve so po tekle v najlepšem miru in redu. Po sklenjenem sporazumu med žal- skimi tržani in zastopniki bivše obeine Gotovlje bo delal novi občinski odbor na tern, da se obe bivši občini, t. j. tr- ška občina Zalec in občina Gotovlje zo- pet razdružita, ker je to želja in zahte- va ogromne večine prebivalstva. Trška občina Zalec in občina Gotovlje sta bili namreč združeni proti volji in kljub protestu ogromne večine prebivalstva obeh občin, ki se je s plebiscitom izrek- ]o proti združitvi. Vendar pristojni či- nitelji niso upoštevali zahteve velike ve- čine davkoplačevalcev obeh bivših ob- čin, temveč so na željo neke politične struje, ki pa predstavlja samo brezpo- membno manjšino, kratkomalo združili obe občini. S tern je bil trgu Zalcu vzet trški značaj, občini Gotovlje pa njena samostojnost. Pri nedeljskih voiitvah je zmagala zopet stara žalska trška misel in doka- zala, da se stara žalska trdnjava še ne maje — kakor je pobožno želel pri prej- fsnjih voiitvah dobro znani prijatelj Zal- čanov in savinjskih hmeljarjev — am- pak še vedno trdno stoji in bo še trdne- je stala v bodoenosti ter krepko klju- bovala vsem nasprotnim valovom, ki se brezupno zaganjajo in razbijajo ob njenih temeljih! Na novo izvoljenemu žalskemu občin- skemu odboru in županu iskreno česti- tamo k izvolitvi z željo, da bi Zalčani in Gotovljani čimprej doživeli uresniče- nje svoje zahteve — zopetno samostoj- nost svnost svojih obein! w St. Peter v S. d. št Sokolski oder. Sokolsko društvo v St. Petru bo vprizorilo v soboto 9. t. m. ob 20.30 in na evetno nedeljo 10. t. m. ob 15.30 v Sokolskem domu Ganglo- vo dramo v 4 dejanjih »Sin«. Drama je bila prvic vprizorjena v Ljubljani leta 1898. v režiji Rudolfa Inemana. Je iz- redno globoka in še vedno aktualna. Okoličane opozarjamo na nedeljsko po- poldansko predstavo. Polzela po Klcrikalna izniišljotina. Nekateri klerikalci na Polzeli so si v svoji kr- ščanski resnicoljubnosti izmislili, da do- bivajo mnogi Polzelani »Novo Dobo« bi-ezplačno. Ta trditev je seveda docela iz trte izvita, o čemer se bo lahko vsak- do prepričal, če bo vprašal številne na- še prijatelje, ki prejemajo »Novo Dobo« po Otrok se je zastrupil s šmarnico. V soboto 26. marca zjutraj je šestlet- na hčerka čevljarja g. Stora izpila več- jü količino šmarnice. Drugi dan je otrok podlegel zastrupljenju s šmarni- c_°*vTa žal9stni Pr*mer dovolj jasno plica, kako strupena je samorodna šmarnična trta. Svetujemo vsem vino- ^i'adnikom, da nasadijo cepljene trse in iztrebijo šmarnico, ki je povzrocila v naši domovini že toliko zla. Slovenjgradee Po obeinskih voiitvah Slovenjgradee, 1. aprila. »Velik« volilni boj je za nami. Kaker smo že vnaprej pričakovali, je odnesla zmago lista JRZ z nosilcem g. dr. Pi- cejem, dočim je bila opozieijska lista, na kateri so razen dveh meščanov kan- didirali samo okoliški kmetje in delavci, že po svojem nesrečnem sestavu vna- prej obsojena na neuspeh. Nasa stran- ka je stala v tem neenakem volilnem boju popolnoma ob strani. Njeni člani se niso niti udeleževali volilnega l^oja niti niso glasovali in so do zadnjega moža ostali doma. Zato so volitve po- sebno v mestu samem potekle popolno- ma mirno in nedeljsko liee Slovenjgrad- ca je kljub volitvam ostalo neizpreme- njeno. Edino v masah po hišah nalep- ljeni letaki JRZ in neprenehoma skozi mesto švigajoči avtomobili z volilei so dali mestu malo živahnejše obeležje. Zanimivo je, da se niti najstarejši me- ščani ne spominjajo, da bi bilo kdaj vladalo za kakšne volitve tako malo za- nimanja in da bi bile volitve tako mirno potekle. Vsled tega pa tudi ni nikogar niti najmanj presenetil majhen odsto- tck volilcev, ki je bil posebno izrazit v mestu samem. Na mestnem volišču je, čeprav so mu bile prideljene mnoge oko- liške vasi, glasovalo mnogo manj volil- cev, nego ob zadnjih voiitvah. To je bil najboljši dokaz, kako je bilo mesto desinteresirano. Pozornost pa so vzbudili v pr- vih popoldanskih urah tukajšnji Nem- ci, ki so se podali v strnjenih vrstah iz hotela Schuller, sedeža »Kulturbunda« in klerikalnih veljakov, na volišče in tarn korporativno volili listo JRZ. Mnogo hujši, kakor v mestu, pa je bil volilni boj v okoliški občini Smartno pri Slovenjgradcu, kjer je prišlo tudi do večjih spopadov med člani JRZ in opozieijo. Končno pa je vendar z večino 44 glasov zmagala opozieijska lista z Štev. 14. »NOVA DOBA« Stran 5. nosilcem g. Martinom Kresnikom. Cc- prav je bila ta lista na sodišČu prijav- ljena kot opozicijska lista in so na tej listi tudi kandidirali naši člani, jo sedaj po zmagi naenkrat proglaša »Slovenec« za — drugo listo JRZ. Zanimivo pa je, da je celo JRZ na svojem uradnem ie- taku ugotovila, da kandidirajo na opo- zicijski listi g. Kresnika »možje, ki še nikoli niso bili člani JRZ«, in je poziva- la svoje članstvo, da voli edino pravo listo JRZ. Videli bomo sedaj, kakšno barvo bo obdržala ta lista. Nas pa zanima sedaj samo, kako se bo razvijalo delo v novem mestnem ob- einskem odboru, ki si je nadel težko in nehvaležno nalogo ščititi obenem inte- rese mesta in okolice. Upamo, da bodo gospodje, ki so to kašo skuhali, kašo tudi pojedli in prebavili. s Rcdni občni zbor moškc podružnice CMD v Slovenjgradcu je bil pred dnevi v Sokolskem domu ob zadovoljivi ude- ležbi. Predsednik g. Miloš Grmovšek je pozdravil vse prisotne, zlasti sreskega načelnika g. dr. Hrašovca. Prcd preho- dom na dnevni red se je spominjal umrlega člana, živinozdravnika Antona P.eršuha, nato pa poročal o podružnič- nem delovanju v pretekli poslovni dobi. V letu 1937. ;je imela podružnica 251 članov, ki so piačali 3.091 din članarine. Med člani je bilo 7 ustanovnikov. Razen tega so bile ob raznih prilikah denarne zbirke. Na predvečer godu naših blago- vestnikov sv. Cirila in Metoda je gorel podružničin kres na Rahtelu nad Slo- venjgradcem, v zvezi z Mislinjsko po- družnico SPD je bilo pa kresovanje tu- di na Kremžarjevem vrhu in na Uršlji gori. V novembru sta moška in ženska podružnica CMD v Slovenjgradcu sve- čano proslavili svoja jubileja in sicer moška podružnica 50-letnico, ženska pa 25-letnico obstoja. Ta proslava se je pretvorila v krasno manifestacijo na- rodne misli ob severni državni meji. O glavni skupščini CMD v Kočevju je po- ročal delegat g. Anton Arrigler. Lani je imela podružnica 4.908 din prejem- kov in ravno toliko izdatkov. Izvoljen je bil dosedanji odbor, ki mu predseduje sreski šolski nadzornik v p. g. Miloš Grmovšek. Po volitvah je predložil predsednik delovni program za leto 1938., ki je bil v celoti sprejet. Na le- tošnji skupni prireditvi nameravata obe podružnici proslaviti 60-letnico naj- večjega slovenskega pesnika Otona Zu- pančiea. Pred zaključkom občnega zbo- ra so nabrali prisotni za družbo 215 din. Predsednik je zaključil zelo dobro uspeli občni zbor z zahvalo vsem, ki so kakorkoli podpirali delovanje podruž- nice, ter s pozivom in prošnjo na vse, da ostanejo tudi v bodoče zvesti naši najstarejši in najpomembnejši narodno- obrambni organizaciji, Družbi sv. Cirila in Metoda, ki je postala glede na iz- preraenjeni položaj na naši severni meji potrebnejša, nego je bila kdajkoli. Po- sebno je apeliral na mladino, da se okle- ne ideje narodne obrambe in vstopi v krog narodnih brambovcev. s Inozemec nam odjeda kruh. Na majhnem teritoriju mesta Slovenj- gradca, ki šteje okoli 1100 duš, se pre- zivlja iz dnova v dan z največjo muko šest krojačev. Prejšnje case je bil še zaslužek prilično dober, toda danes kon- fekcija posebno med kmetskim prebi- valstvom že prehudo konkurira. Zato je tembolj čudno, da so oblastva izdaia krojaško obrt inozemcu — Nemcu — čeprav ni več kruha niti za domače obrtnike. Znano nam je, da smejo do- biti dovoljenje za zaposlitev samo ino- zemci strokovnjaki in celo ti samo za določen čas. Omenjeni Nemec pa gotovo ni tak strokovnjak v krojaški obrti, da bi mogel odjcdati že itak skromen ko- scek kruha našemu marljivemu obrt- niku. Razen tega pa je ta Nemec tudi znan po sovraštvu proti vsemu, kar je slovenskega. Upamo, da bodo oblastva storila svojo dolžnost in zaščitila naše- ga obrtnika, sicer bomo prisiljeni na merodajnih mestih prikazati, kako se v naših eksponiranih obmejnih točkah '.zapostavlja naš človek pred tujcem. Beg mikrobov. LL33*.™ '^¦"¦¦^¦¦^¦I^^^HIII^^— nič romanu ni po- dobua ta zadeva, kajti mikrobi (bacili, bakterije) bo povsod. Tudi v ußtih med zobmi. Sajkar prežijo na ugodno priliko, da bi uničili zobe. Redna nega zob fi Cblorodontom prežem? mikrobc iz ust. Toda le h t a 1 n :i nega varuje zobe pokvaro. Chlorodont zjutraj — Chlorodont predvsem zvečor! • Potein ostanejo zobje zdravi! Domači proizvod. Laško Nedeljski volilni boj Laško, 1. aprila. Preteklo nedeljo so bile občinske vo- litve tudi v združenih občinah Laško- Marijagradec. JNS iz protesta proti združitvi ni vložila svoje liste. Kakor kažejo rezultati, vpoštevajoč pri tem razpoloženje volilcev, osebnosti kandi- diranih itd., bi se lista JNS ali pa skupna gospodarska lista prav gotovo častno odrezala v tem volilnem boju. Opozicija proti čisti klerikalni ali, kakor jo imenujejo njeni lastni predstavniki. oficielni JRZ listi, znaša 53.2% volilnih upravičencev. K temu pa lahko mirne duše prištejemo še gotov odstotek onih. ki so zaradi abstinenčnega razpoloženja JNS predvidevali neuspeh Gerkmanove liste. Ljudje brez prepričanja po navadi pač podpirajo tisto listo, ki ima največ izgledov. Pri demokraciji in javnih vo- litvah je že tako. Za zmago sta se borili dve skupini JRZ in sicer: skupina čistokrvnih kle- rikalcev okrog Hrastnika p. d. Jajčni- ka, J. Deželaka, kaplana, Hrastelja i. dr., ki jo je podprl »za vsak slučaj« se- veda tudi g. dekan kot namestnik, in pa skupina okrog Gerkmana, Jelenca, Tropa i. dr. Kmalu po razpisu volitev so predstavniki obeh list in najeti agi- tatorji razvili v vseh krajih združene j občine živahno agitacijo. Pri tern so se j zakoreninjeni klerikalci zopet posluže- j vali onih tal, na katerih se najbolje ža- i nje: farovža, kaplanije in cerkve. Ka- plan je tamkaj vprav psihološko vplival na svoje ovčice. Omenil je baje, da bo takoj zaprosil pri škofu za premestitev, če ne bo zmage. Kakor priča volilni re- zultat, je prav gotovo vzbudil sočustvo- ! vanje tudi pri grešnikih. Največji uspeh f je imel vsekakor pri ženskem spolu, o comer priča njihova bojevitost pred vo- litvami in na dan volitev. Ob priliki shoda Gerkmanove skupine na praznik pred volitvami so vprizorile kar eel bombardma z gnilimi jajci, ki pa ni vplival na prisotne. Tudi kričavi H. se je tamkaj oglasil in skušal z medklici motiti shod, pa so ga zbrani možakarji postavili kamor spada. V nedeljo je že na vse zgodaj zbudilo ropotanje motornih vozil iz sna tiste Laščane, ki so bili pač najmanj zainte- resirani na teh volitvah, saj še niso po- zabili predlanskih dogodkov, ki so Dri- uesli mestu Laškemu današnjo obupno situacijo. Značajen človek ni smel niti pričakovati, da bi po predlanskem čast- nem porazu danes podprli tiste ljudi, ki so načeli laško nacionalno trdnjavo in ki so za drobec osebnih koristi in ambicij ter iz nepomembnih osebnih nasprotij presedlali k tistim, proti ka- terim se danes bore. Ali naj značajnež podpira neznačajneža in ali naj si JRZ krepi pozicije na račun JNS? Ne! Kre- menitost in doslednost bosta prej ali slej prodrli tudi k onim, ki jih je na- sprotno zapeljalo in jih danes postavilo med dva okvira. Volitve so bile na treh voliščih v Laškem, na marijagraški občini in na Rcki. Takoj po prvi maäi je bil precej- šen naval na volišče v marijagraški ob- čini, ki ima največ volilnih upraviČen- cev. Na tem volišču je ves dan vodil Hrastnik z nad 100 glasovi, popoldne pa se je razlika manjšala v korist Gerk- mana. Na laškem volišču je nasprot- no vodil ves dan Gerkman v razmerju približno 5:1, na Reki pa Hrastnik v razmerju 8:1. Volilnih upravičencev je v združenih občinah 1.329. Od teh jih ima mesto Laško 334. Za Hrastnikovo listo je glasovalo 621, za Gerkmanovo 365 volilcev, abstiniralo pa je 343 vo- lilnih upravičencev. Procentualno je udeležba naslednja: za čisto klerikalno listo je glasovalo 46.7%, za opozicional- no proti čistokrvnim klerikalcem 27.5% volilcev, abstiniralo je pa 25.8% volil- nih upravičencev, kar pomeni, da je v opoziciji proti čisti klerikalni listi in se- veda tudi proti D. 53.2% volilnih upra- vičencev, torej večina. Rezultati na posameznih voliščih so naslednji: Volišče Laško: Hrastnik 41, Gerkman 145. Volišče Marijagradec: H. 386, G. 196. Volišče Reka: H. 194, G. 24. Rezultat mesta Laško procentualno: H. 12.2%, G. 43.4 %, abstinenca 44.4%, t. j. proti klerikalcem in D. je v Laškem skupaj 87.8% volilnih upra- vičencev. Dopoldne je glasovalo na laš- kem volišču komaj 35% volilnih upra- vičencev. Ta rezultat bi bil prav gotovo ostal, da niso Gerkmanovci popoldne pritiskali na pristaše JNS, češ: še 40, še 20, še 16 itd. glasov nam manjka, da porazimo Hrastnik-Deželakovo sku- pino. Lahkovernejši so tem glasovom nasedli. Nad polovico volilcev Gerkma- nove liste tvorijo brez dvoma ljudje, ki se za JRZ in klerikalce nikdar niso in tudi nikdar ne bodo ogrevali in ki so to listo podprli zgolj iz odpora proti Deželakovi nadvladi v združeni občini. K Hrastnik-Deželakovemu uspehu je mnogo pripomogel prevejan trik Deže- lakovih agitatorjev, da so državni urad- niki dobili od nadrejenih nalog, da ima- jo podpreti njihovo JRZ listo, kar je v precejšnji meri demoraliziralo Gerk- manove pristaše. Sirijo pa se tudi go- vorice, da so čisti klerikalci vabili vo- lilce na volišče tudi s koruzo. Naročili so jo baje v ta namen kar cel vagon. Med najuspešnejšimi agitaeijskimi evet- kami pa je bilo geslo: »Sedaj gre za vero in cerkev, Gerkmana in njihove nikdar ne vidite v cerkvi«. JNS je dala svojim članom proste ro- ke. Precejšen del pa se tega ni poslu- žil. Nacionalna mladina laške krajevne organizaeije je bila odločno proti temu, da bi s svojimi glasovi podpirala režim, samo v Laškem celo vr- sto nacionalnih omladincev, ki pa tudi programsko in ideološko ne odgovarja načelom nacionalne mladine niti v teo- riji, niti v praksi. Nekaterim je bila iz- jemoma dana volilna svoboda. Mnogi izmed teh je niso izkoristili. Ta eno- dušni nastop in discipliniranost nacio- nalne mladine ima že svoj odziv: Pri- znanje pri nasprotnikih in številne do- spele prijave novega članstva. Zal so se näsle tudi nekatere starejše osebe, ki se povsod rade trkajo na svoja »na- cionalna« prsa, in so kritizirale nevtral- no stališče nacionalnih omladincev. Omladinci se jim iskreno zahvaljujejo za njihov dvolični in jeruzalemski na- cionalizem. Poštenost in značajnost je vsikdar zmagala in baš te volitve so nov dokaz vsem slabičem in dobra sola za politične začetnike. Nacionalna mla- dina že kuje kladivo nove bodočnosti. Ko bo skovano, bo udarilo, kjer in ka- mor bo treba proti vsem, ki izkorišča- jo, in proti onim, ki dovoljujejo in go soudeleženi pri izkoriščanju jugosloven- ske zemlje in jugoslovenskega naroda. 1 O volitvah. V naše občinske volitve so z veliko vnemo posegli tudi Celjani. Ne vemo, ali so bili vabljeni, ali pa so prihajali kar na svojo roko. Za Gerk- manovo listo sta na shodu pred cerkvi- jo na Marijin praznik brusila in vihtela svoje meče celjski trgovec Fazarinc in pa advokat dr. Zdravko Kalan. Prav ve- hementen je bil g. Fazarinc, ki je do- kazoval, kako nesmiselna je združitev mestne in kmečke občine in v kako škodo je kmetu in meščanu, če ju vpre- žejo v en jarem. V enakem smislu je go- voril tudi g. dr. Zdravko Kalan. Ko je znani mizar Hrastelj hotel nekaj ugo- varjati, so ga zborovalci pognali s po- zorišča. — Na zborovanju, ki je bilo takoj nato v farovžu, pa je nastopal celjski advokat dr. Hodžar. Bil je bolj samozavesten, ker ga je Deželak v go- stilni Perdih prepričal, da bo Jajčniko- va lista gotovo zmagala. — Obojestran- sko so se posluževali starih, že priva- jenih metod ter so zlasti čistokrvni kle- rikalci vpregli tako prižnico z dekanom in kaplanom, kakor tudi vse ženske, da so pritisnile na svoje može. Povrnili se še bomo na nauk, ki so ga dale te in prejšnje občinske volitve in ki ta- ko jasno pove, da je tudi v političnem in strankarskem življenju treba nekaj izkušenj. Se vedno se kažejo posledic-e Marušičevih časov, 1 Omladini kraje\ne organizaeije JNS \ Laškem. Dragi tovariši! Ne morem drugače, da ne bi dal duška svojim CuBtvom glede na Vašo vestnost in vzorno disciplino ob priliki občinskih volitev v obeini Marija - Laško. Potek volitev nam je znan. Tudi boj in način nam je znan. Le nekaj nam ni znano, t. j., koliko jih bo razočaranih, ki so slepo dali svoj glas, oziroma kdo bo prvi in zadnji, ki se bo moral nepro- stovoljno odreči svoje službe. Vse to je pač odvisno od krščanske ljubezni. Brez dvoma pa mi ne bomo razočarani, ker poznamo že tisto ljubezen: ljubi svojega bližnjega, a kjer ga mores, ugrizni ga. Sicer nam bo dana prilika v bližnji bodočnosti opazovati vse, v ko- likor ne bo kdo tega občutil na lastni koži. Pa proč od teh črnih slutenj! Moj namen je danes, da čestitam svojim dragim tovarišem v Laškcm k njihovi enotni in kolegialni disciplini. Kljub vabam in nereelnemu zavajanju naših pristašev se mladina ni dala zapeljati. Ostala je pri danem geslu. To je pre- izkušnja, ki jo premaga le pošten na- cionalist. Svetu lahko povem, da v omladini JNS še niso mogli naši na- sprotniki zatreti poštenosti in samoza- vesti. To je orožje, s katerim se mi bojujemo. Mi ne maramo niti plemen- skega niti razrednega boja. Ponašamo se pa s tem, da mislimo z lastno pa- metjo, zaradi česar se ne prodajamo za nesmiselne obljube ali pa za — koruzo. Omladina krajevne organizaeije JNS v Laškem, je lahko na svojo disciplino ponosna. Zeleti je, da bi še naprej ob vsaki priliki tako enotno nastopala, ka- kor je pokazala 27. marca t. 1. — Pred- sednik sreske organizaeije OJNS Laško. 1 Sokolsko društvo. Naraščajski od- sek bo priredil v soboto 2. t. m. ob 20.30 svoj II. naraščajski večer v So- kolskem domu. Na sporedu so telovad- ne, pevske in godbene točke. Zopet bo- mo imeli priliko gledati in občudovati neumorno vztrajnost našega narašča- ja, tega našega upa v boljšo bodočnost naroda in domovine. Prosimo Sokolu naklonjeno obeinstvo, da se v čim več- jem številu odzove vabilu. S tem bomo omogočili nekaterim pridnim naraščaj- nikom udeležbo na vsesokolskem zletu 1 Požar. V nedeljo 27. marca je zgo- relo na posestvu g. Fran ja Kiemen a, trgovea na Rečici in bivšega svetokri- štofskega župana, gospodarsko poslop- je s svinjakom. Posrečilo se je rešiti svinje. G. Kiemen ima občutno škodo, ki je deloma krita z zavarovalnino. Su- mijo, da je bil ogenj podtaknjen, ni pa tudi izključeno, da se je poslopje vnelo vsled močno zakurjene peči za svinjsko kuho. 1 Osebna vest. Pristav tukajšnjega sreskega načelstva g. dr. Sinkovc je razrešen službovanja pri tukajšnjem načelstvu in premeščen k banski upravi v Ljubljano. Dunajska vremenska napoved za so- boto 2. t. m.: Milo, pretežno jasno vreme. Molesarji! Za VaSe kolo izdelujemo gume, notranje In zunanje. Izdelujemo Jlli iz K o r d a, Iz lstega materiala, iz katerega izdelujemo avtomobilske gume. ZA NAŠE GUME VÄM JAMČIMO! Pridile v našo prodajalno, oglejte si jih in prepričajte se! Stran 6. »NOVA D O B A« Stev. 14. Gornji grad g Občinske volitve v naši komasirani mestni občini so potekle v nedeljo pov- sem mirno in brez zanimanja. Postav- ljena je bila le ena lista, na kateri so manjkali zlasti zastopniki trgovine in svobodnih poklicev, saj ta dva sloja plačujeta največ davkov. Udeležba je bila izredno slaba, saj je od 403 volil- cev prišel po uradnem poročilu le 201 na volišče, torej niti celih 50%, in še ti volilci so bili po veliki večini iz prf* ključenih delov občine. g Iskreno poslovilno prireditev smo imeli v nedeljo 27. marca popoldne v tukajšnjem Sokolskem domu. Solska mladina in učiteljstvo ter številni pri- jatelji in znanci šolskega nadzornika in mladinskega pisatelja g. Josipa Korba- na, ki bo v kratkem nastopil zasluženi pokoj, so se poslovili od tega priljub- Ijenega, uglednega in zaslužnega moža. Na sporedu je bil govor šolskega upra- vitelja g. Jožeta Tratnika, nato petje in deklamacije šolske mladine ter vpri- zoritev slavljenčeve igre »Povodni mož«. V imenu šolske mladine iz Nove Stifte je ena izmed učenk prisrcno na- govorila g. nadzornika in mu izročila krasen šopek rdečih nageljnov. g Občni zbor podružnice CMD, ki je bil pretekli teden, je pokazal, da je bilo delo v tej organizaciji kljub velikemu številu drugih tukajšnjih društev in slabim gospodarskim razmeram v na- šem kraju še dokaj živahno in uspeš- no. Centrali v Ljubljani je bilo posla- nih 960 din; vsekakor lep znesek. V mesecu maju bo priredila podružnica dramsko predstavo, katere čisti dobiček bo prejela centrala CMD v Ljubljani. Nekaj članov se bo udeležilo romanja CMD na Oplenac. Izvoljen je bil dose- danji odbor z zaslužno predsednico go. Minko Košeninovo, tajniško funkcijo, ki jo je mnogo let uspešno opravljal višji davčni upravitelj v p. g. Franc Kranjc, pa je sprejela ga. Nada Lob- nikova. g Osebna vest. Namesto kazenskega sodnika g. Mihaela Beljana, ki je od- šel na daljši bolezenski dopust, smo do- bili na sodišče sodnega pristava g. Bo- risa Krmavnerja iz Tržiča. Rajhenburg Za obnovo naših vinskih goric Rajhenburg, 1. aprila Starejši vinogradniki se še dobro spominjajo, ko je trtna uš domala uničila vinsko trto. Vsi vinogradniki so morali stare trte izkopati in uni- čiti, ker niso bile več za rabo. Mnogi prijazni vinski grički so postal goli in pusti. Naši delavni vnogradniki so se takoj lotili obnove vinskih go- ric. Pričeli so rigolati zemljo in za- sajati nove ml ade sorte trt z ameri- kansko pod 1 ago, ki so za trtno us neobCutljive. Trtna u& je napravila po vinogradih silno in neprecenljivo škodo, toda čas teče hitro in zopet so ozelenele vse vinske trte po hrib- čkih ter so desetero popla&ale trud. Kako je z današnjimi vinogradi? Vinske trte so fre precej opešale in rode od leta do leta slabše. MoCno izčrpana je tudi zemlja. Ponekod se opaža, da so "vinogradniki že spozna- li to neprecenljivo škodo. Z&to so začeli z rigolanjem zemlje in zasa- janjem novih vinskih trt. VeČirva pa je vinogradnikov, ki samo mašijo »luknje«, t. j. zasajajo trto le tarn, kjer se je star-a posušila, ali pa samo Cakajo na splošno obnovo vinskih goric. Naše vinogradništvo je v ve- liki krizi. Na splošno so vinske cene prenizke, ker včasih ne krijejo v za- dostni meri stroškov pridelav.e. Ka- ko se naj potem misli na obnovo goric? Neizbežno je, da bo prišel Cas, ko bo treb-a obnavljati vinograde v velikem obsegu. Rigolanje in novi nasadi stancjo mnogo denarja. Kje bodo vinogradniki vzeli potreben kredit? Pomislimo na to že sedaj, preden bodo trte popolnoma opešalo in preden bo zemlja docela izčrpana! Ker so prebiv-alci naših vinorodnih krajev neimoviti, bo treba pornoči. Vinogradnik sam ne bo zmogel kapi- tala za rigolanje in nove nasade. Po- trebno bo brezobrestno posojilo, bo- disi od države, toanovine, ali kmet- ske organizacije. Vse države, zlasti agrarne, stremijo za tern, da se nji- hovo poljedelstvo razvija in naprc- duje. Zato nudijo svojim državlja- nom izobrazbo, gmotna sredstva in organiz>acije, za katere žrtvujejo ve- like vsote denarja. Pri nas je vsak razmah v tern pogledu še v embrio- nalnem stanju. Treba bo še mnogo truda in energije, da bomo prišli koi^ak dalje. Predvsem je potrebna široka kmet- ska organizacija z velikim kapita- lom, ki bi dajala kmetovalcem veli- ka brezobrestna posojila, kmetoval- ci pa bi morali skrbeti s povečano aktivnostjo za Cim večji napredek. Prodaja poljedelskih proizvodov bi moral a priti v združene roke. Le na ta način bi lahko rešili našega kme- ta, ki preživlja danes zelo težke Case. Sport * CeljetZelezničar. V nedeljo 3. t. m. ob 16. se bo pričela na celjski Glaziji finalna tekma za prvenstvo LNP med SK Celjem in SK Železničarjem iz Ma- ribora. Po nepotrebnih porazih v prvih dveh finalnih tekmah bodo skušali Ce- ljani popraviti svojo blamažo. Moštvo bo nastopilo tokrat v izpremenjeni po- stavi, zlasti bo izpopolnjen napad. Upa- mo, da bo nastop Celja v nedeljo uspe- šen. Ob tej priliki bo igral znani in požrtvovalni igralec SK Celja g. Franc Zupanc 300. tekmo za barve svojega kluba. Nedeljsko srečanje bo gotovo zelo zanimivo in živahno. Ob 14.30 se bo pričela na Glaziji tekma mladin SK Celja in Atletikov za prvenstvo celjsfce- ga okrožja. * Cross-country tek za prvenstvo Ce- lja za seniorje in juniorje bo priredil SK Celje v nedeljo 3. t. m. s startom ob 11. dopoldne na Glaziji. Proga za seniorje meri 5.000 m, za juniorje in za seniorje - srednjeprogaše pa 2.000 m. Vse tekmovanje bo na Glaziji, tako da bodo gledalci lahko sledili celotni borbi posameznih atletov. Ker je prijavljenih tudi več najboljših atletov iz Maribora in Ljubljane, bo tekmovanje, s katerim bo otvorjena letošnja lahkoatletska se- zona v Celju, gotovo zelo zanimivo. x' Tekmovanje za državno noRometno prvenstvo je dalo preteklo nedeljo sle- deče rezultate: v Ljubljani Ljubljana : Jedinstvo 2:2 (2:1), v Zagrebu BSK : Hašk 2:1 (1:0) in Gradjanski:Hajduk 3:2 (2:1), v Beogradu pa Bask:Slavija 2:0 (2:0) in Jugoslavia :Concordia 5:1 (2:1). * V finalnem tekmovanju za prven- stvo LNP so bili v nedeljo doseženi sle- deči rezultati: v Celju Hermes-.Celje 3:0 (2:0), v Mariboru Maribor :Kranj 4:0 (2:0) in v Cakovcu CSK:2elezni- čar 3:2 (2:0). Mosko kolo se ugodno proda. Naslov v upravi lista. Sprejme se gospodinja k manjši družini. Prednost imajo vešče ši- vanja. Naslov v upravi lista. BOHBOMI ZUKERJEM Z A C R E B Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalaciie strelovodne naprave Prevzema na v zgoraj nawedene stroke spada)oLa dcla in popravila — Cene zmtrne — Postrežba toina bi soNdni GLADIOLE dalije gomoljaste, begonijc, strogo sor- tirane, holandskega izvora, v najlepSih barvah pri A. Zelenko, vrtnarstvo, Celje Neblovano sobo iščeta oče in sinček. Prednost ima učiteljska dru- žina. Ponudbe na upravo lista pod »DomaCa meSčanska hrana<. Trgovina z mešanim blagom na prometnem kraju se odda. J. KirbiS, Celje. Odda se v Smarjeti sianovanje 3 sob s kuhinjo in kletjo, z lepim vrtom in njivico, poleg vile lep gozd, višinska lega, krasen razgled. Vprašati: Posestvo dr. Novačana, Šmarjeta pri Celju. V r t n i c e nizke in visoke, cepljene, v vseh vrstah, mačehe, spominCice, Jagode (Rügen) ter razne trajnice pri A. Zelenko. wrtnapstvo, Celje Vinograd v neposredni bližini Dobrne pod ugodnimi pogoji na prodaj. lnformacije: Mestna hra- ; nilnica v Mariboru. ------------------------------------------------------| Hlevski gnoj in sladko seno proda J. Kirbiš, Celje. Jabolcne grmiče za vrtove v vseh vrstah oddaja po nizki ceni drevesnica Rak, Gotovlje. Pri odjemu 10 kornadov dostavlja na dom. TRGOVSKE KNJIGE odjemaine knjižlce, paplr, potrebščine za pisalne stroje in celotno oprem» za pisarne kuplte ugodno pri tvrdki 'Franc Leskovšek knjigarna in veletrgovina s papirjetn Celje, Glavnl trg 16 Semena vrtna in poljska, sveža, kaljiva, dobite prt Widkt Karl Loibner Telefon 120 Kralfla Petra c. 17 - pri »Zvoncu* 3-sobno stanovanje z vsemi pritiklinami in souporabo kopalnicc se odda s 1. majem mirni stranki za600 din v najem. Ogled med 10. in 14. uro. Celje, MiklavSki hrib, vila »Cairo«. Decimalno tehtnico od 300—500 kg kupim. D e b i č, Vrbje pri Žalcu. Odda se v najem s 1. majem 1 e p o 2-sobno stanovanje VpraSa se: Celje, Mariborska cesta 23 ali Prečna ul. 8. SENO kupujete po ugodni ceni pri tvrdki Franc Zangger, Celje. V zalogi je vedno tudi dobro vinov Crešenjčan, lasten pridelek. Platneno sfreho proti solncu, kompletno, dobro ohranjeno in poceni proda drogerija Vrtovec, Celje, Kralja Petra c. 19. Ogleite si brezobvezno veliko zalogo najnovejših radio aparatov, šivalnih strojev ,n biciklov Telefon 202 Popravila se vrSijo strokovno! Miklošičeva ulloa 2 Nizke cene Celjskaposojilnicad d i) Celju JE NAJSTAREJŠINAR0DNIDENARNIZAVOD V CELJU Vse hranilne yloge, vložene pri CELJSKI POSOJIL1VTCI P. P. T CELJU so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač dcnarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu NÄLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V Celjski POSOJilnki d.d. VCelju-Narodni dom Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan čelina — Oba v Celju A. BREMEC-CELJE