4 - 40 - Volitve za Frankobrod na Krajnskim. Pretečeni teden so bile na Krajnskim v 4 krajih nove volitve za Frankobrod, ki so očitno pokazale, de Krajnci nočejo nič opraviti imeti z Fran-kobrodam, kjer se edini in močni Avstrii grob koplje. Po ttem takim niso Krajnci nič volili ? Pač, volili so — tode povsod je tako malo volivcov vkupej prišlo, de teh volitev noben pošten človek ne more za veljavne spoznati. Po volitnih postavah na si ga a v str i j ans ki g a deržavniga zbora morajo pri vsaki volitvi nar menj tri četertinke (Drei Viertel) volivcov skupej priti, sicer se volitev za veljavno ne spozna — in to je prava, poštena postava. Tudi po druzih deželah so enake postave za-stran števila volivcov, — samo Frankobredčani, ki so že izkonca dobro vedili, de bi jim utegnilo postavno število njih reč zmešati, niso v tem nobene postave dali, kakor samo to: de izvoljene mora čezpolovič-nico (^absolute Stimmenmehrheif) imeti, to je, če je — postavimo — 150 volivcov za en volitni kraj odločenih. je že dovelj, če le trije pridejo, in če dva med temi tremi volivci enimu svoj glas (štimo} dasta l ! !----------- O Frankobrodska zadovoljnost! O preserčna ljubeznji-vost! To so Frankobrodčani dobro vedili, de bi tudi v Kini za Pavlovo cerkev kake 3 volivce skupej spravili, če bi treba bilo, torej so rekli: Trije naj bojo, to je, „ganz Deutschland muss es seyn!" Krajnci že od začetka niso clo nobene zaupljivosti do Frankobroda imeli, ker so vedili, kakd se je zbor v Frankobrodu začel. Nekterim nemškim avstrijanskim pisateljem je dopadlo, lani mesca sušca v Frankobrod iti, in tam z nekterimi drugimi Nemci zbor začeti. Noben cesar in neben kralj jih ni poklical, — nobeno ljudstvo jim ni oblasti dalo — zbrali so se ob svojim in ob času lanjskih deržavnih prekucij, in so se, ker jih je 50 bilo, pet desetin carji (Fiinfziger-Ausschuss) imenovali. Velikanska Nemčija jim je po glavi šumela, in ker je ta misel kmalo veliko Nemcam dopadla, so petdesetinčarji kmalo veči imenitnost zadobili. Nemcam tega ne more nobeden očitati, marveč jih mora hvaliti, de jih je misel edinosti tako lepo nadušila — pa kako* je prišla Avstrija v to edinost, ker je do-sihmal le v nekaki rahli deržavni zvezi bila, in ker veči del Avstrijancov ni nemškiga rodu?— Naš pervi vstavni minister Pillersdorf, kteri — kakor celi svet ve — je hotel vsim strankam prav storiti, je dovolil tudi množici v Frankobrodu, de so se volitve za Frankobrod po Avstrii razpisale, in jo je tako zapletel v dandanašnje zadrege, iz kterih se še ne ve, kako se bo naše cesarstvo rešilo. Ko bi ne bil Pillersdorf petdesetinčarjev nikdar poslušal, in ko bi jim bil na ravnost odgovoril, kar so sedanji ministri v svojim programu 27. listopada zastran Frankobrodskiga zbora rekli, bi ne bili ne sedanji ministri, ne celo naše cesarstvo zdej v taki zadregi, de §. 2. in 3. visita kot Damokiov meč nad našo glavo! Nikjer bi se ne bil stari pregovor, ki pravi: „boljši je perva zamera kot druga" boljši skazal, kakor v ti reči. Kaj imamo zdej iz Frankobroda pričakovati, ko nesrečna §. 2. in 3. še nista preklicana, —ko se je 64 avstrijanskih poslancov v svojim očitnim razglasu našim ministram na ravnost nasproti postavilo, — ko je Prajsovsko vladarstvo že nekoliko razdraženo! Pa pustimo vse to na strani in vernimo se k volitvam za Frankobrod. Perva volitev je bila v Ljubljani. Namesto 114 volivcov jih je prišlo samo 23 , ki so volili — in ti so izvolili gosp. grofa KarlnaHohenwartha in za namestnika gosp. Drja. del Cotta. Druga volitev je bila v Kamniku, kjer je mende tudi čez 100 volivcov, pa prišlo jih je le 16, — in ta mervica je izvolila žlahniga gosp. Jožefa Scheuchenstuela in za namestnika gosp. viteza Miroslava Kreic-berga. Tretja volitev je bila v Postojni, kjer je okoli 160 volivcov, in kjer se je le 50 — 60 volivcov zbralo, ki so izvolili gosp. Je ras a in za namestnika žlahniga gosp. Karlna G o Ida. Kako grozno je nagnjenje do Frankobroda oterpnilo, se je tukaj očitno pokazalo; lani je prišlo čez 140 volivcov vkupej , ki so izvolili žlahniga gosp. Gol da, verliga Avstrijanca , ki je lani Frankobrodu slovo dal. Letaš se jih je zbralo le kacih 50—60. Ceterta volitev je bila v Kraj nji. 50 volivcov je prišlo skupej, ki niso nič volili, ampak vsi so enoglasno protestirali in se odpovedali vsaki volitvi za Frankobrod. Dva pisana protesta iz C e r k 1 j a n in S e 1 c sta posebno krepka.Krajnci in sploh Gorenci govore o dkri-toserčno kot pravi prijatli avstrijanskiga cesarstva, de naše poslance spoznajo le vKromerižu in nikjer drugod, in de Avstrijanci nimajo nič v Frankobrodu opraviti, ker avstrijanskim deželam imajo samo naš Cesar z našim deržavni m zboram postave dajati in noben drug". Naše dežele zdej niso tako bogate, de bi mogle denarje se za poslance po p tujim trositi, ki nikakor ne morejo upati, de bi tisto stranko premagali, ki v Frankobrodu Avstrijo podkopuje. Peta volitev bo 8. dan tega mesca v Mirni. To je resnični stan kraj nskih volite v zaFranko-brod. Nadjamo se, de bo naše c. k. deželno vladarstvo ta stan ministram na Dunaji odkritoserčno na znanje dalo in razložilo: koliko bi bilo imelo volivcov biti, in koliko jih je bilo, de tedej take volitve^ pri kterih večidel še četertinka ni pričijoča bila, noben e veljavnosti nemorejo imeti, čeravno bi utegnili izvoljenci male množice zoper voljo večine (der Majoritat) krajnskiga ljudstva v Frankobrod iti! Gospodam ministram morajo misli in vošila vsih dežela natanjko znane biti, sicer jim prave podpore manjka, na ktero se zamorejo pri svojih napravah in poveljih ravnati. — 41 —