GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN DELOVNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE Leto 8 MAREC 1976 Št. 3 OCENA AKTIVNOSTI DEJAVNOST KOMUNISTOV V OBČINI PO V. SEJI CK ZKS Peta seja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije ima izreden pomen za nadaljni razvoj zveze komunistov in uveljavljanje bolj učinkovitih metod političnega delovanja komunistov v boju za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. V času seje Centralnega komiteja in neposredno po njej je tekla v občini izredno živahna družbenopolitična aktivnost komunistov. Ravno v tem obdobju so se vršile volilne konference osnovnih organizacij ZKS. Komunisti so na volilnih konferencah kritično ocenili svoje delo v zadnjih dveh letih in v vseh pogledih analizirali družbenopolitične razmere v svojih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Neposredno po volilnih konferencah organizacij ZK se je sestala na seji občinska konferenca ZKS. O-srednja točka na konferenci je bila ocena uresničevanja družbene vloge ZKS v občini. Živahna razprava, ki se je razvila po uvodnem referatu sekretarja občinskega komiteja, je nakazala uspešno uveljavljanje komunistov v mnogih delovnih sredinah. Kritično pa so bile prikazane tudi nekatere pomanjkljivosti v enem delu organizacij, kjer komunisti niso bili dovolj prizadevni. Konferenca je potrdila, da se je občinska organizacija ZKS z organizirano idejnopolitično dejavnostjo uspešno vključila v prizadevanja za uveljavitev nove ustave in kongresnih dokumentov. Pri tem je prevladovala težnja, da z vsestranskimi napori razširimo vrste komunistov z novimi člani, delavci iz neposredne proizvodnje in mladimi ter, da zagotovimo organizirano prisotnost komunistov v vseh sredinah, kjer se sprejemajo samoupravne odločitve. Vzporedno s tem pa se dograjujejo metode dela organizacije, od občinske konference do vseh osnovnih organizacij in aktivov. Svojo idejnopolitično dejavnost in vlogo gradi zveza komunistov na spoznanju, da se politika zveze lahko uresničuje samo, če se širi fronta idejnopolitične akcije. Zato si zveza komunistov prizadeva, da svojo vodilno in povezovalno vlogo zagotavlja v SZDL in drugih družbenopolitičnih organiza,-cijah. Posebno pozitivno je bilo na seji konference ocenjeno gibanje in struktura članstva ZKS v občini. Za gibanje in spreminjanje strukture članstva po VII. kongresu ZKS je značilno nadaljevanje pozitivnih sprememb v strukturi in uveljavitev kontinuiranega sprejemanja v večini osnovnih organizacij ZK. Organizirana in zavestna skrb za obnovo članstva v naši občinski organizaciji ZK je prisotna že nekaj let nazaj. Razvoj naše organizacije je poživel tudi njeno delovanje, vnašal v delo osnovnih organizacij ZK novo svežino, več borbenosti na razredni idejnopolitični osnovi. Takšna poživitev dejavnosti je ob ustrezni idejnopolitični platformi ZKJ in ZKS po 21. seji predsedstva in še zlasti po VII. kongresu, bila garant za u-trjevanje politike ZK, njene idejnopolitične enotnosti in akcijske sposobnosti. Razvoj organizacije in njene aktivnosti je zapiral pot delovanju s protisocialističnih in protisa-moupravnih pozicij. Aktivnost zveze komunistov, zlasti še njen rcz’-'dni pristop k razreševanju vseh idejnopolitičnih problemov utrjevanja sa- moupravnih socialističnih odnosov v občini, sta delavce prepričala o pravilnosti politike ZK in akcijski sposobnosti v boju za uveljavljanje nove ustave, novih družbeno-ekonom-skih odnosov in položaja delavca v združenem delu. V zadnjih treh letih je bilo v zvezo komunistov pri nas sprejetih 140 novih članov, kar pomeni povečanje za 77 %. Posebno lep uspeh pri razvoju so dosegle organizacije v gradbenem podjetju »Gradbenik« Ljubno ob Savinji in TOZD »Gorenje« v Na-zarjih. V teh dveh kolektivih je včlanjenih v zvezo komunistov skoraj osem odstotkov delavcev. Konferenca je sprejela vrsto sklepov pomembnih za usmerjanje idejnopolitične aktivnosti komunistov. Postavljena je bila zadolžitev, da v vseh organizacijah ponovno proučijo sklepe X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS. V delovanju osnovnih organizacij se mora vnesti več spoštovanja do sprejetih sklepov, več samokritike in revolucionarne ostrine v borbi mnenj. Osnovne organizacije bodo tekoče ocenjevale politične razmere v svojih sredinah (Nadaljevanje na 2. strani) Sneg, ki je zapadel v marcu nam je povzročil vrsto težav na cestah DOHODKI IN IZDATKI Že tretje leto teče, ko so se občani in delovni ljudje v združenem delu na območju občine Mozirje z referendumom odločili za somoprispevek s katerim bi omogočili izgradnjo in adaptacijo šolskih objektov in s tem zagotovili primerne šolske prostore in opremo za nemoten in sodoben učni proces. I. DOHODKI Iz tabelaričnih pregledov je ugotoviti, da je bilo do 31: 12. 1975 v celoti iz vseh virov, ki jih je zajel referendum, zbranih 15,791.721,40 dinarjev. Vsi dohodki dotekajo zadovoljivo oz. po predvideni dinamiki. Izpadli so do danes le predvideni dohodki od Temeljne izobraževalne skupnosti v višini 200.000,00 dinarjev. Od vseh pravkar navedenih sredstev 15,791.721,40 dinarjev je bilo v letu 1975 zbranih 6,934.961,65 ali 43,9 °/o kar pomeni, da je znašal poprečni mesečni dohodek v letu 1975 577.913,00 dinarjev, od 1. 5. 1973 do 31. 12. 1974 pa mesečno le 442.837,00 dinarjev, to pa pokaže, da je bil poprečni mesečni dohodek v letu 1975 za 30,5 % višji kot v predhodnem dvajsetmesečnem obdobju. Največji dohodek predstavljajo prispevki zaposlenih in od upokojencev, saj so znašali v obdobju od 1. 5. 1973 do 31. 12. 1975 6,840.535,15 dinarjev ali kar 43,4 %, slede dohodki iz prispevka delovnih organizacij OCEM AKTIVNOSTI (Nadaljevanje s 1. strani) in si prizadevale, da bodo komunisti dejavno prisotni na vseh področjih. Velik pomen se v sklepih daje boljšemu idejnopolitičnemu usposabljanju in tekočem informiranju članov. Na osnovi razprave na konferenci in sprejetih sklepov je komite občinske konference na seji v začetku marca sprejel obsežen program dela komiteja in komisij. Program predstavlja organizacijsko napotilo za obravnavo vrsto pomembnih nalog na področju uresničevanja ustavno opredeljenih samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, aktivnosti komunistov v SZDL in drugih organizacijah in društvih, gospodarskega razvoja čine in uveljavljanja stabilizacije gospodarstva, utrjevanja koncepta SLO in družbene samozaščite, uveljavljanja kadrovske politike ZK, kulturne politike in razvoja šolstva ter drugih pomembnih vprašanj družbenega življenja v občini. Vsi sklepi in program aktivnosti pa vsebujejo zahtevo, da mora zveza komunistov še bolj kot dosedaj ugotavljati, kako se sklepi uresničujejo in postavljati vprašanje odgovornosti za odstopanje od sprejetih dogovorov. po sporazumu v višini 3,636.924,15 dinarjev ali 23,0%, prispevki skupnosti otroškega varstva v višini 2.390.000. 00 dinarjev ali 15,2 %, iz proračuna občine 1,300.000,00 dinarjev ali 8,2 %, iz kmetijstva 736.715,25 dinarjev ali 4,7 %, iz obrti 606.628,45 dinarjev ali 3,9 % in iz ostalih virov 271.917,90 dinarjev ali 1,7 % vseh zbranih sredstev. V letu 1975 so bila gibanja dohodka naslednja: Iz prispevkov zaposlenih delavcev in iz prispevkov upokojencev din 3,206.061,55 ali 46,3 % iz prispevka delovnih organizacij po sporazumu l,548.078j50 dinarjev ali 22,3 %, iz otroškega varstva din 1,090.000,00 ali 15,7 %, iz proračuna občine 300.000,00 dinarjev ali 4,3 %, iz kmetijstva 278,790.05 dinarjev ali 4,0 %, iz obrti 314.809,35 dinarjev ali 4,5 % in iz ostalih (obresti na dani kredit) virov 197.222,20 dinarjev ali 2,9 %. Ti kazalci primerjani s kazalci celotnega obdobja kažejo na to, da se je v letu 1975 delež dohodka zaposlenih in upokojencev glede na celotni dohodek povečal kar za 3 %, delež dohodka od delovnih organizacij se je znižal za 0,7 %, delež dohodka od skupnosti otroškega varstva je narasel za 0,5 %, delež dohodka iz proračuna se je znižal za 3,9 %, delež dohodka iz kmetijstva se je znižal za 0,7 %, iz obrti se je zvišal za 0,6 % in delež ostalih dohodkov za 1,2 %, Pri vplačilu samoprispevka iz delovnega razmerja ugotavljamo, da je bila v letu 1975 realizacija dohodka iz tega vira približno v višini 94 do 95 % od idealno izračunanega globala neto osebnih dohodkov. To pomeni, da se plačilu samoprispevka izmakne od 5 do 6 % izplačanih neto osebnih dohodkov, ker je malo verjetno, da bi bil kdo upravičen do oprostitve zato, ker ne dosega 1.000. 00 dinarjev mesečnega OD. Realizacija vplačil prispevka v letu 1975 na izplačane pokojnine pa je bila okoli 87 %. Izpad do idealno izračunanega prispevka na izplačane pokojnine je zaradi oprostitev plačevanja prispevka tistim upokojencem, ki ne dosegajo 1.000,00 din pokojnine mesečno, kar določa odlok o uvedbi samoprispevka. II. IZDATKI Od zbranih sredstev je bilo do 31. 12. 1975 porabljenih 10,210.255,90 dinarjev. Saldo neporabljenih sredstev 1. 1. 1976 znaša torej 5,581.465,50 dinarjev, ki bodo morala biti usmerjena na dozidavo in adaptacijo šole Luče, ki je po sprejetem programu naslednja na vrsti. Ker vsa sredstva nismo, niti bi jih ne mogli, sproti tekoče angažirati smo razpoložljiva sredstva v prostem obdobju v okviru zahtevkov dali na posodo delovnim organizacijam, za kar smo dobili 197.222,20 dinarjev obresti, ki so všete v plačani dohodek. Kot že omenjeno smo do 31. 12. 1975 porabili 10,210.255,90 dinarjev in to v 1973 letu 1,483.324,75, v letu 1974 4,344.629,45 in v 1975 letu 4,382.301,70 dinarjev. Od celotnih izdatkov od 1973 do 31. 12. 1975 iz sredstev samoprispevka je bilo porabljeno: 1. Za poračun stroškov novozgrajene osnovne šole Rečica 1,380.633,40 dinarjev. 2. Za stroške izgradnje, za zunanjo ureditev in za opremo šole Ljubno ob S. 8,184.954,00 dinarjev. (Za šolo Ljubno) ob S. pa je bil poleg teh sredstev porabljen še najeti kredit v višini 2,800.000 dinarjev in 70.000 dinarjev za projekt, ki so bili plačani iz proračuna že v letu 1970. Tako je ugotoviti, da so znašali celotni stroški za dograditev, adaptacijo, zunanjo ureditev in za opremo šole Ljubno ob S. 11,054.954,00 dinarjev). : 3. Za projekte, odkup zemljišča in drugo za šolo Luče 531.946,00 dinarjev (K dosedanjim stroškom za pripravljalna dela za šolo Luče iz samoprispevka pa je prišteti še stroške prvotnega, a ne osvojenega idejnega projekta v višini 70.000,00 dinarjev, ki jih je poravnala TIS). 4. Za projekte za osnovno šolo Gornji grad 100.000,00 dinarjev kot plačilo del obveznosti po pogodbi. 5. Za nerazmejene manipulativne, bančne in druge stroške 12.722,00 dinarjev. V letu 1975 je bilo iz sredstev samoprispevka in iz drugih prispevkov izplačano 4,382.301,70 dinarjev in to za skice, študije, projekte in lokacijske dokumentacije (šola Ljubno ob S. Luče, Gornji grad) 407.374,85; za gradnjo objektov (šola Ljubno ob S. in Luče) 119.959,00; za zunanjo uredi- Kezultati referenduma, s katerim smo se odločili za uvedbo samoprispevka so bili zelo dobri ZA IZGRADNJO ŠOL tev (šola Ljubno ob S.) 486.934,50: za elektro-prispevek (šola Luče) 34.040; za gradbeni nadzor 93.000,00; za o-premo (šola Ljubno/S) 497.153,00 in za bančne in manipulativne stroške 36.029,75 dinarjev. Če od vseh dohodkov 15. 791.721,40 dinarjev, ki so se zbrali od 1. 5. 1973 do 31. 12. 1975 odštejemo vse izdatke v višini 10,210.255,90 dinarjev, je bil saldo neuporabljenih sredstev 31. 12. 1975-5.581.465,50 dinarjev, ki so naložena na računu samoprispevka od prebivalstva 2,245.874,85 na računu prispevki delovnih organizacij 1,299.882,05, na zbirnem računu za 35.735,60 dinarjev. 2,000.000,00 dinarjev pa je dano na posodo SGP »Gradbenik« Ljubno/S z 8 % obrestmi in z rokom vračila marec 1976 Ta prosta sredstva bodo kot osnova dala možnost, da se prične z dozidavo in adaptacijo šole Luče, glede na zaostrene finančne predpise za investicijske naložbe. III. RAZČLEMBA IZDATKOV IN STROŠKOV IZGRADNJE SOLE LJUBNO OB SAVINJI Solo smo pričeli graditi v aprilu 1974 in jo odprli v septembru 1975, je končana in do 31. 12. 1975 poravnani tudi vsi nastali stroški. Struktura stroškov je bila naslednja: 1. Projekti 119.896 din 1,1 % 2. Zemljišče, drevje 101.342.50 din 0,9 % 3. Gradbena dela 9,092.388,50 din 82,2 % 4. Oprema 1.073,692,00 din 9,8 % 5. Nadzor 120,000,00 din 1,1 % 6. Električ. prisp. in priklj. 24.893,00 din 0,2 % 7. Razno (interkularne obresti na kredit in drugo) 35.798,50 din 4,4% 8. Ureditev okolja 486.943.50 din 4,4% SKUPAJ 11,054.954,00 din 100 % Dozidano je bilo 1385 m2 in adaptirano 630 m2 neto površine. Ob razmejitvi celotnih stroškov na novi dozidani del 8,180.666,00 din, na stari adaptirani del 2,874.288,00 din, znašajo stroški za 1 m2 dozidanega dela 5.906,00 dinarjev in stroški za 1 m2 adaptiranega dela 4.562,00 dinarjev. Skupaj za stari in novi del pa so bili poprečni stroški za 1 m2 neto površine 5.486,30 dinarjev. Ob razčlenjevanju stroškov za gradnjo in adaptacijo šole Ljubno/S je omeniti, da je terenska situacija narekovala bistveno spremembo prvotne gradbene zasnove. Vsled odstopanj od projekta se je pridobilo 160 m2 ali 116 % vseh novih dozidanih koristnih površin, kar je brez dvoma vplivalo tudi na končni obračun stroškov dozidave. Vsled v predračunu nezajetih del in vsled objektivnih podražitev zaradi naraščanja cen, je prvotni s pogodbami dogo- vor jeni znesek med izvajalcem in gradbenim odborom v višini 6,694.389,00 dinarjev po obračunu narasel na 9,603.477,00 dinarjev ali za 43,5 %. Ocenjujemo pa, da so stroški dozidave, adaptacije, zunanje ureditve in oprema še vedno v okviru normale in ne pretirano visoki. Glede manifestiralo v ostrejši obliki. Bo pa neskladje med dinamiko dohodkov in dinamiko gradbenih stroškov dobilo svoj ostrejši izraz v naslednjem obdobju, ko bomo nadaljevali z izvajanjem del po sprejetem programu. Za primer naj bo navedeno, da so po programu predvideni stroški za šolo Ljubno ob S. dosegli indeks Tudi šola v Šmartnem ob Dreti je v referendumskem programu investicij in adaptacij na funkcionalnost in obseg del, in ne nazadnje tudi zaradi sorazmerno težkega terena in pridobljenih površin, lahko celo ocenjujemo, da gradnja ni med dražjimi gradnjami v Sloveniji. Za zaključek je omeniti, da so vsa prizadevanja šla za tem, da bi bili stroški izgradnje čim manjši. Za to trditev naj navedemo, da je bil z izvajalcem del dosežen sporazum, da je zato, ker se mu je v naprej ob sklenitvi pogodbe o oddaji gradbenih del vplačilo avans, znižal predračun za 52.500,00 dinarjev; da smo ob sklenitvi pogodbe za nabavo opreme dosegli priznanje kasa skonta za nad 38.000,00 dinarjev na plačani znesek opreme. Skrb nad racionalno uporabo sredstev in nad usmerjanju gradnje je imel gradbeni odbor. V času gradnje šole Ljubno ob S. je imel odbor tri seje, ki jih je izkoristil tudi za odločitve o projektu in o drugih vprašanjih glede pristopa k dozidavi in adaptaciji šole Luče tako, da je že izdelana celotna gradbena dokumentacija in tudi že izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje od pristojnega gradbenega organa. Izdelan pa je že tudi glavni projekt za šolo Gornji grad, ki ga bo tudi nujno realizirati v naslednjih letih. IV. ZAKLJUČEK Kljub ugodni dinamiki zbranih dohodkov le ti ne sledijo dvigu gradbenih stroškov. To se do danes še ni 194, da pa so dohodki v tem obdobju dosegli indeks le 160. Da bodo ta neskladja čimbolj eliminirana, bo ena od nalog tudi v doslednejši izterjavi samoprispevka iž kmetijstva, zlasti pa iz obrti, ki je od predpisanega prispevka do 31. 12. 1975 leta 907.822,40 dinarjev vplačanega do tega časa 606.628,45 ali le 66,8 %. Za obe področji znaša od 1. 5. 1973 do 31. 12. 1975 celotni predpis prispevka 1,658.166,40 dinarjev, vplačanega pa v tem obdobju 1,343.343,70 dinarjev, kar je le 81 %. Brez doslednega zbiranja sredstev iz vseh po programu predvidenih virov bo nam stanje izvajanja gradbenega programa še poslabšalo in še v večjem obsegu ogrozilo. V Mozirju v marcu 1976 Stanko PRODNIK PIŠITE V SAVINJSKE NOVICE Končno je le dovolj snega. Na Golteh bodo le imeli vsaj mesec dni takšnih snežnih razmer, ki si jih smučarji že dolgo želijo Vsakodnevni vrvež smučarjev na smučiščih v hotelu in ob hotelu bo imel za posledico več ustvarjenega dohodka iMig * * 4 i živahno je tudi v Lučah. Novozgrajena vlečnica in sneg sta veselje in ponos domačinom POVEZOVANJE TURISTIČNIH DRUŠTEV Na 5. seji predsedstva občinske konference SZDL je bila osrednja točka dnevnega reda povezovanje turističnih društev v Gornjesavinj-sko turistično zvezo Mozirje in preko nje v celjsko turistično zvezo. Na območju občine je bila od u-stanovitve Gornjesavinjske turistične zveze prisotna dvotirnost pri povezovanju turističnih društev. Tu-ristinča društva so se povezovala v Gornjesavinjsko turistično zvezo, v katero se je povezovala tudi občinska turistična zveza. Tako so se turistična društva dvakratno povezovala v celjsko turistično zvezo; preko društev in preko občinske turistične zveze. Na rednem občnem zboru Celjske turistične zveze 13. februarja 197G v Celju je bil na dnevnem redu podpis samoupravnega sporazuma o združitvi v Celjsko turistično zvezo (Medobčinsko turistično zvezo Celje), katere ustanovitelji naj bi bili vsi dosedanji člani Celjske turistične zveze. Samoupravni sporazum so podpisali delegati vseh turističnih društev na območju občine Mozirje (razen obč. turistične zveze) kljub temu, da niso imeli pooblastila občnih zborov in da 5. člen Pravil društev opredeljuje: Društvo je vključeno kot član v občinsko »Gornjesavinjsko turistično zvezo Mozirje« in preko nje v Celjsko turistično zvezo in turistično zvezo Slovenije. Zaradi tega je vodstvo Občinske turistične zveze postavilo vprašanje: »Ali je smotrn nadaljnji obstoj občinske »Gornjesavinjske turistične zveze?« Predsedstvo je na podlagi razprave sprejelo naslednje zaključke: • Občinska Gornjesavinjska turistična zveza Mozirje mora še naprej obstojati, se v najkrajšem času reorganizirati in prilagoditi delegatskim odnosom. • Mora se kadrovsko okrepiti in vzpostaviti še tesnejše vezi s turističnimi društvi na območju občine Mozirje. • Predsedstvo smatra, da se v skladu s pravili društev in pravili občinske Gornjesavinjske turistične zveze Mozirje lahko društva povezujejo navzven samo preko Gornjesavinjske turistične zveze Mozirje. • Predsedstvo opozarja preko Gornjesavinjske turistične zveze vsa turistična društva in Medobčinski svet SZDL Celje na veljavnost tako podpisanega samoupravnega sporazuma o združevanju v Celjsko turistično zvezo. • Predsedstvo opozarja, da se mp-rajo v občini pospešiti razprave o oblikovanju poslovnih skupnosti za turizem in daje v razpravo tri variante formiranja poslovnih skupnosti za turizem. O ZAVAROVANJU ŽIVALI Kakor v vseh občinah na celjskem območju, tako tudi že nekaj let deluje živorejski odbor zavarovalnega združenja v mozirski občini. Ta odbor gospodari po načelih samoupravljanja v zavarovanju živali. Sestavljen je iz vrst zavarovancev — živinorejcev, predstavnikov veterinarske službe, kmetijske službe in zavarovalnice. Odbor zavarovalnega združenja za zavarovanje živali v zgoraj navedenem sestavu za mozirsko občino je imel svoje posvetovanje v mesecu februarju letos v prostorih ZKZ v Ljubiji. Na dnevnem redu je bil pregled finančnih rezultatov zavarovanja živali za preteklo leto 1975, Nadalje je bilo govora o negativnih rezultatih zavarovanja, ki so to leto zajeli mozirsko občino. Vzrokov za take rezultate je več. Med najpomembnejše faktorje bi šteli tržne razmere (nizke odkup, cene) ki destimulativno že itak vplivajo na zavarovanca — živinorejca, poleg tega se v takih razmerah še manj vrednotijo zasilni ali ekonomski zakoli. Razen tega je bilo lansko poletje izredno deževno, s tem je slabša kvaliteta krme, kar ima za posledico slabši prirast, več obolenj itd. Izhajajoč iz gornjih ugotovitev in na podlagi obširne diskusije je odbor privolil, da se začasno povišajo premije. Nadaljevanje razgovora je potekalo v smeri razširitve zavarovanja živali. Pri tem je prišlo do izraza dvotirnosti zavarovanja živali — Zavarovalnica — Samopomoč oz. društvo vinorejcev. Prednosti zavarovanja živali pri Zavarovalnici SAVA so bile objašnjene na tem sestanku in so bistveno povzete — naslednje: — cenejše zavarovanje z ozirom na obseg zavarovanja in višino zavarovalne vsote; — materianlo jamstvo zavarovanca ob likvidaciji kakršnekoli škode; — obračun odškodnine z razmerju med vrednostjo živali in zavarovalno vsoto; — ekonomski zakoli; — zaščitno cepljenje prašičev proti rdečici; — popusti na številčno in 10-letno zavarovanje; — soudeležba pri investicijskih kreditih v kmetijstvu zavarovancem. Izkristaliziralo se je skupno mnenje o enotni zavarovalni politiki in so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Komisija za družbeno — ekonomske odnose v kmetijstvu pri OK SZDL bo na prvi seji razpravljala o problemu Zavarovalstva živine pri navodilo za nadaljnje delo in razno. Predsednik odbora tov. Peter Jež je po uvodnih besedah in sprejetem dnevnem redu podal besedo predstavniku zavarovalnice. Ta je podal okvirno poročilo o rezultatih zav. živali za mozirsko občino, ki so naslednji: dveh rizičnih skupnostih (SAVA, Društvo živinorejcev) in predlagala IS SO, da podpre stališče o enotni zavarovalni politiki v občini, kar bi omogočilo nižji premijski stavek za zavarovance. 2. Zavarovalnica SAVA je dolžna izboljšati sistem samoupravnega odločanja zavarovancev o zadevah finančne narave. Sestanke zavarovalnih odborov naj sklicuje takoj, kp so znani podatki o poslovnem uspehu rizične enote in se na tej osnovi dogovarja z zavarovanci o višini premijskega stavka za naslednje leto. 3. ZKZ bo eventualna vročena sredstva SAVE plasirala za soudeležbo k investicijskim kreditom izključno zavarovancem zavarovane živine pri SAVI. 4. ZKZ bo s pravilnikom o kreditiranju regulirala interne pogoje, med katerimi bo obvezno zavarovanje osnovne črede. V dokaz bodo kreditni prosilci predložili na vpogled zavarovalno polico. 5. Strokovne službe ZKZ (pospeševalci in molzni kontrolorji) so zadolženi, da se močneje angažirajo pri širjenju kroga zavarovancev, kjer je še vedno velik odstotek govedi in ostale živine nezavarovane, da se tako poveča zajetje. 6. ZKZ bo uvedla kolektivno zavarovanje vseh telet, ki jih kooperantom daje iz družbenega odkupa v nadaljnje pitanje (pogodbeno). 7. ZKZ bo skupno s PE Celje navezala kontakte z Društvom živinorejcev o možnostih združitve obeh zavarovalnih skupnosti na območju občine. Sklicatelj sestanka obeh Odborov je ZKZ, rok za sklic pa 15. marec 1976. Na sestanek je treba povabiti tudi veterinarsko službo in predstavnika OK SZDL, 8. PE Celje bo poročilo o finančnem stanju zavarovanja živine v mozirski občini skupaj z obrazložitvijo prednosti zavarovanja pri SAVI objavila čimprej v občinskem glasilu savinjskih novicah. 9. Na zborih zadružnikov, ki jih bo ZKZ organizirala v času od 20. do 25. II. 1976, naj se vsaki zadružni enoti izvoli po 1 delegat za novi odbor zavarovancev, ker je dosedanjemu potekel mandat. V tem sestavku so dovolj jasno izražene misli in stališča odbora živinorejcev, ki je navedene sklepe sprejel z namenom, da se zavarovanje živine primerno uredi in s tem doseže pocenitev. ZAVAROVALNICA SAVA PE CELJE Vrsta živali Št. zav. glav. Premija St. inter. Št, škod Odškodnina Skupni škod. % goveda 1.982 230.175,05 1.031 36 303.716,45 132,0 konji 16 5.004,45 9 1 9.310,30 186,0 prašiči 3.224 154.782,40 497 31 147.608,25 95,4 skupaj 5.222 389.961,90 1.537 68 460.635,00 118,1 Močna in zdrava živina je cilj vseh kmečkih gospodarjev. Če pa se dogodi, da pride v hlev bolezen je le dobro, če je živina zavarovana srečanja Komisija za informiranje, pri OK ZSMS Mozirje mladih PREGLED DRUŽBENEGA IZOBRAŽEVANJA V OBČINI Družbeno izobraževanje je sestavni del splošne in strokovne izobrazbe. Vsebinsko polnejši, pomembnejši in družbeno odgovornejši položaj delavskega razreda v naši socialistični samoupravni družbi zahteva vsestransko sposobnejšega in vedno širše razgledanega delovnega človeka, da se bo lahko uspešno vključil v tokove in procese socialističnega samoupravljanja. Značilnost družbenoekonomskega položaja delovnega človeka pri nas je njegova samoupravnost, ki jo u-resničuje kot član delovne skupnosti, kot član družbenopolitične skup-hosti ali kot član samoupravne interesne skupnosti. Družbeno izobraževanje širokih slojev delavcev naj predvsem pomaga delovnemu človeku uresničevati pravice, ki jih proglašajo politični dokumenti in jamčijo ustavne norme. Usposabljanja delavcev je pogoj za izpopolnjevanje samoupravnega sistema in približevanja dolgo- ročno zasnovanim ciljem o prihodnji družbi. Zato sistem družbenega izobraževanja vključuje izobraževanje in usposabljanje delavcev za samoupravno ter za družbenopolitično u-dejstvovanje in odločanje. Vsebina družbenega izobraževanja je izredno razčlenjena. Vključuje potrebe in interese delovnega človeka kot samostojne osebnosti proizvajalca, upravljalca — člana delovne sktipnosti, družbenopolitičnih organizacij ter ožjih in širših družbenih skupnosti, zato družbenega izobraževanja ne moremo pojmovati ozko le'v smislu posredovanja družbenih, ekonomskih in idejnopolitičnih znanj temveč kompleksno, v smislu oblikovanja celovite človekove osebnosti. Da bi bilo družbeno izobraževanje v naši občini permanentno in da bi doseglo prej omenjene namene, je bil na pobudo delavske univerze,„in komiteja občinske konference ZKS Mozirje pripravljen samoupravni sporazum o družbeno-političnem in ekonomskem izobraževanju v občini Mozirje. Ta samoupravni sporazum so podpisale vse delovne organizacije s sedežem v naši občini, razen delovne organizacije ELKROJ. S tem samoupravnim sporazumom je bilo urejeno tudi financiranje družbenega izobraževanja in sicer 1 % od bruto OD iz sredstev, namenjenih za izobraževanje (1,5 %). Delavska univerza je pripravila tudi program izobraževanja, ki ga je pregledala in dopolnila komisija za idejnopolitična vprašanja vzgoje, izobraževanja in kulture pri občinskem komiteju ZK, in ga je komite tudi verificiral. S podpisom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kluba samoupravljavcev pa bo financiranje in izvajanje družbenega izobraževanja urejeno s tem aktom. Kakšno nezanimanje je v delovnih organizacijah za družbeno izobraževanje, nam pove podatek, da sta v izobraževalni sezoni 1974/75 organizirali seminarje za člane samoupravnih organov le dve delovni organizaciji (GLIN 2, GRADBENIK 1) z 21 urami predavanj in z 78 udeleženci, kar je 2 % od števila zaposlenih. Ostalo družbeno izobraževanje (105 ur, 485 udeležencev ali 3 % prebivalcev občine) pa so organizirale družbenopolitične organizacije. Se bolj porazni so podatki za sezonq 1975/76 do 11. marca 1976. Seminar za delegate OZD in SIS je organiziral samo GLIN (6 ur, 9 udeležencev od 44 vabljenih). Družbenopolitične organizacije pa so organizirale ostale oblike izobraževanja z 42 urami predavanj, s 84 slušatelji od 154 vabljenih ali 54%. V tem obdobju je bilo deležnih družbenega usposabljanja 2 % zaposlenih. Za takšno stanje v družbenem izobraževanju je treba poiskati vzroke, med katerimi je verjetno naj več ji: odpor vodilnih struktur v delovnih organizacijah, ki tovrstnega izobraževanja še ne pojmujejo kot del delovnega procesa, kakor je del delovnega procesa tudi samoupravljanje. O poteku družbenega izobraževanja v občini je razpravljalo na svoji seji predsedstvo občinske konference SZDL Mozirje in sprejelo naslednje ugotovitve: • dosedanji potek družbenega izobraževanja ni zadovoljiv, zato morajo družbenopolitične organizacije pospešiti družbeno izobraževanje tako v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih; • za skladnejše izvajanje družbenega izobraževanja v občini je predsedstvo sprejelo sistem družbenega izobraževanja v občini Mozirje in ga posredovalo vsem nosilcem izobraževanja; • predsedstvo je sprejelo sklep, da se kliče na politično odgovornost nosilce izobraževanja v posameznih sredinah, ki ne spoštujejo skupnih dogovorov na področju izvajanja akcije družbenega izobraževanja delovnih ljudi in občanov. Tudi najmlajši so tekmovali v smučanju. Rezultati, ki so bili doseženi na občinskem in medobčinskem prvenstvu za cicibane in pionirje, so takšni, da je potrebno čestitati vsem, ki so k temu kakorkoli doprinesli (Nadaljevanje iz predhod. številke) Tik nad Vrbovcem, na severozahodnem obronku Dobrovelj, je na nizkem griču frančiškanski samostan Marija Nazarje z župnijsko cerkvijo Matere božje. Do njega se z avtomobilom pripeljemo po v loku speljani kolovozni poti, lahko pa se povzpnemo na grič tudi po 193 vijugasto speljanih stopnicah mimo starih božjepotnih kapel iz leta 1747. gubil svoj zahodni trakt in dobršen del dragocene knjižnice, medtem ko cerkev ni bila bistveno prizadeta. Gre za tipično renesančno stavbo s pravokotnim tlorisom, široko vhodno vežo, banjasto svođeno srednjo ladjo in na obeh straneh ladje razporejenimi pravokotnimi kapelami, ki zavzemajo prostor stranskih ladij. Stavba se z zahodne strani prislanja k lorentanski kapeli in je bila v letih 1872 — 1873 v celoti poslikana (avtor ni znan), medtem ko sta freske v lorentanski kapeli (prej so bile Jelovškove) naslikala Tomaž Fantom (1886) in Ivan Bradaška (1896). Zametek samostanske cerkve sega v leto 1625. Takrat je ljubljanski škof Tomaž hren na griču, imenovanem Gradišče, postavil loretansko kapelo. To je bila majhna, pravokotna, banjasto obokana stavba, z vhodom na severni in južni strani, pozidana po vzoru znamenite nazareške hišice iz Loretta v Italiji. Takšne kapele, ki naj bi ponazarjale Marijin dom v Nazaretu, so pri nas vproti-reformacijskem obdobju prišle v veliko modo in so se kmalu spremenile v prava božja pota. Nazarska je bila prva med njimi, nato so ji v 17. stoletju sledile še loretanske kapele v Mariboru, pri minoritih v Ptuju in pri sv. Trojici v Slovenskih goricah. Kapelo so leta 1635 prevzeli frančiškani bosanskokranjske province, ki so ob njej do leta 1661 pozidali sedanjo cerkev in samostan. Tako kot Vrbovec je bil tudi samostan med zadnjo vojno požgan in je takrat iz- (Nadaljevanje v prihod, številki) Oprema cerkve je pretežno baročna, novi so le veliki oltar, ki ga je leta 1885 izdelal Janez Vurnik iz Radovljice, oltar v loretanski kapeli ter plastike na stranskih oltarjih. Posebno lepa je menza oltarja sv. Frančiška Asiškega, ki jo je v marmoru izklesal kipar Francesco Robba iz Ljubljane, v nastavku oltarja pa je signirana oljna podoba titularnega svetnika, delo Fortunata Berganta iz leta 1765. V atiki je podoba sv. Tro- jice, ki jo je verjetno naslikal Valentin Metzinger, istemu slikarju pa pripisujejo še vrsto slik v drugih oltarjih, tako sliki sv. Barbare in sv. Lucije na oltarju sv. Barbare, sliki umirajočega sv. Jožefa in sv. Ane na oltarju sv. Jožefa ter sliko sv. Antona Padovanskega na istoimenskem oltarju. Veliko oltarno sliko sv. Florijana je leta 1828 naslikal slikar Potočnik, ki se je na njej tudi podpisal, medtem ko slika v atiki tega oltarja spet kaže na Metzingerjevo roko. Grad Vrbovec in okolica Piše: prof. Ivan STOPAR ZANIMIVA KNJIGA SVET MED SAVINJSKIMI ALPAMI IN SOTLO Državna založba Slovenije je založila Krajevni leksikon Slovenije in to III. knjigo, v kateri je nadrobno opisanih štirinajst občin, ki pokrivajo območje med Savinjskimi Alpami in Sotlo, med njimi tudi občino Mozirje. Dr. Drago MEZE — znanstveni svetnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane se že dolga leta ukvarja s preučevanjem geografskih in drugih značilnosti Gornjesavinjske doline, se tudi v III. knjigi Krajevnih leksikonov pojavlja s podrobnim opisom krajev občine Mozirje. V ta opis je dr. Me-ZE vložil ogromno dela na terenu, OB PRAZNIKU ŽENA Že nekaj let nazaj je tradicionalno, da občinska strelska zveza organizira v počastitev dneva žena strelsko tekmovanje, ki se ga udeležujejo članice osnovnih strelskih organizacij. Tako so tudi za letošnji 8. marec organizirali tekmovanje na strelišču v Mozirju, ki se ga je Udeležilo 24 tekmovalk. Rezultati so naslednji: 1. mesto LUKSE Vera, Mozirje, 2. mesto LUKSE Agica, Mozirje, 3. mesto KRANJC Stanka, Gornji grad .... Ekipno je na prvem mestu ekipa Mozirja, druga je ekipa Solčave in na tretjem mestu ekipa Gornjega grada. FRANC OMLADIČ zato je vsebina zanimiva ne samo za občino kot celoto, ampak je vsak kraj, naselje ter zaselek obdelan po podatkih, ki jih doslej ni bilo moč dobiti nikjer zbranih na enem mestu. Vsebina knjige je zanimiva za vse, ki bi radi spoznali zgodovino naselij, geografski položaj, vodovje, konfiguracijo tal, rastlinstvo, prebivalstvo in njegove migracijske tokove, oziroma področja na katerih se zaposluje, šolstvo in kulturo, umet-nostno-zgodovinske in druge znamenitosti, pomembne dogodke iz NOV, kmečko arhitekturo, gospodarstvo ter razmah industrije po II. svetovni vojni. Knjiga je dragoceno gradivo, bogato raznih podatkov, ki so praktično uporabni na različnih področjih našega življenja, zato smo hvaležni vsem tistim, ki so pomagali in sodelovali pri izdaji Krajevnega leksikona Slovenije. Pripomniti velja, da je dr. Drago MEZE znanstveni sodelavec Inštituta za geografijo SAZU izdelal tudi študijo o »Poplavnih območjih v Gornjesavinjski dolini«, v kateri je poleg poplav opisal tudi podtalnico, prst, vegetacijo, zadrže-valce in pospeševalce odtoka padavinskih vod, obrežna zavarovanja, umetne struge in kot posebno poglavje poplavno območje in človek. Tako je naša občina s tem delom raziskovanj ponovno predstavljena širši javnosti, za kar gre posebna zahvala dr. MEZE Dra-gotu, avtorju te študije. LOVCI SO TEKMOVALI V tem mesecu so se na Golteh, na strminah Medvedjaka ponovno zbrali lovci na že tradicionalnem tekmovanju za prehodni pokal XIV. divizije. Zmagala je ekipa LD Ljubno ob S. Po končanem tekmovanju v lovski koči LD Rečica ob Savinji PRAZNOVANJE 30-LETNICE MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD V letošnjem letu poteka 30 let od kar so se zbrali prvi brigadirji na progi Brčko — Banoviči, da bi s prostovoljnim delom pomagali obnoviti od okupatorja porušeno domovino. Osrednja proslava, katere pokrovitelj je tov. TITO, bo 1. aprila v Brčkem. Občinska konferenca ZSMS Mozirje poziva vse brigadirje — veterane, ki so sodelovali na katerikoli zvezni delovni akciji od 1946 do 1975. leta, da se prijavijo na občinski konferenci ZSMS Mozirje, še posebej prosimo tiste tovariše in tovarišice, ki so sodelovali 1946. leta na omenjeni progi, da se zagotovo zglase na OK ZSMS. Dogovoriti se želimo o udeležbi na osrednji proslavi in o praznovanju 30. letnice mladinskih delovnih akcij v naši občini in cejski regiji. DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI ZDRAVNIK Od 29. 3. 1976 od 7. ure do 5. 4. 1976 do 7. ure —dr. KELEMEN Ernest, Mozirje. Od 5. 4. 1976 od 7. ure do 12. 4. 1976 do 7. ure —dr. SIRKO Franc, Mozirje. Od 12. 4. 1976 od 7. ure do 19. 4. 1976 do 7. ure —dr. URLEP Franc, Gornji grad. Od 19. 4. 1976 od 7. ure do 26. 4. 1976 do 7. ure—dr. ŠPRAJC Emil, Ljubno ob Savinji. ŽIVINOZDR AVNIK: 4. 4. 1976, dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, telefon 842-001. 11. 4. 1976, dipl. vet. MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji, telefon 840-044. 18. 4. 1976 dipl. vet. RESNIK Tone, Mozirje, telefon 830-978. 25. 4. 1976 dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, telefon 842-001. »Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK; tehnični urednik Ivan FUR-NAT — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopis, objave in oglase za vsako številko sprejemamo od petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO Celje TOZD grafika Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.