Oospodarstvo. SADNA IN CVETLIČNA RAZSTAVA V LAŠKEM. Prekrasno iznenadenje nas je cakalo v nedeljo, dne 9. t. m., v Laškem. Ogledali smo si razstavo, ki jo je priredila naša ralada, še le letos ustanovljena podružnica Sadjarskega in Vrtmarskega društva. In koliko je bilo naše začtidenje! Nismo pričakovali take prireditve in skoraj nismo mogli \*erjeti, da \o naše ponekod tako malo spoštovano sadje daje razstavi tako lepo lice in tako nepričakovano lep pogled. Tu smo šele spoznali pravo vrednost in imenitno ceno našega sadja. Od ust do ust je šlo poročilo o nepričakovano lepi razstavi v slovenski šoli in prvim kmeokim obiskovaleem in sadjarjem so redno znova sledili drugi posestniki, fako da je bila šola celi dan oblegana od radovednega ljudstva. Naposled so stopili tudi meščani iz svoje rezerve in so si jeli ogledovati prireditev. Razstava je postala za nas pravi narodni praznik, kar je v tako prisrčnih in prepričevalnih besedah že izrazil in želel naš širom cele Štajerske spoštovani in priljubljeni sadjarski učitelj gosp. Levstik iz Celja. Razstavo je otvoril predsednik g. Pimat v imenu sadjarske podružnice, v imeim kmetijskega oddelka ljubljanske oblasti je pozdravil obiskovalce kmetijski referent g. Wernig in okrajni glavar g. Maršič, sam navdušen sadjar in ekonom, je v daljšem nagovoru o gospodarsiki pomembnosti sadjarstva za laški okraj pozdravil prireditev. Otvoritvi so prisostvovali tudi načelnik okrajnega zastopa dr. Godnič, dekan vlč. g. dr. Kruljc, šoliski upravitelj g. Kislinger in zastopniki obcine. Pred drugo sv. ma&o se je vršilo po g. M. Levsti-ku lepo predavanje o najbolj prlporočljivih sadnih vrstah. Iskreno obcutene, v vsej slovenski domačnosti in šegavosti naglašene besede predavatelja 90 šle vsakemu k srcu. Da je razstava uspela v vsem tem razkošju in lepotf, se imamo znatno zahvaliti mestnemu vrtnarju g. Bobeku, ki je poskrbel za okusmo okrašenje razpo9tavljenega sadja. Tudi skupine cvetlic in raznih vrtnih pridelkov so zvisale pestrost in lepoto celotne slike. Sadje je bilo razstavJjeno v dveh velikih šolskih sobah in na hodniku na 460 ikrožnikih. In povsod med vrstami krožnikov, ohloženih z najlepšim rumenim in radečim sadjem, loncki zelenja in tihega cvetja. Posebna miza je bila obložena samo s sadjarskim in vrtnarskim orodjem, ki ga je razstavil g. Rakuš iz Celja. Druga miza je bila polna razlicnega sadjarskega berila, knjig in listov, razstavljenih od knjigarne Goričar in Leskovšek. Stene v sobah in na hodnikih pa so bile oikrašene z raznimi poučnimi slikami. Celotni vtis razstave igo po??bno povzdignili okusno postavljeni krožniki domacega žlahtnega grozuja, sadnih konzerv in raznih pridelkov iz naših domačih vrtov. Kakovost razstavljenega blaga sta ocenila gg. Levstik in Vardjan, strokovni učitelj iz Št. Jurija. Ugotovila sta, da je sadje v splošnem zelo lepo. Prvo priznanje so prejeli gg.: Cepuš Alojzij, Gabrno; Deželak Janez, Radoblje; Riček Fran, Trojno; Žveplan Martin, Laziše; Hacič Luka, Strmca; jLapornik Vinko, Gora; Hrastnik Anton, Strmca; Henke Franc, Laško; Zikovšek Miha, Zikovca; Gobec Fr., Tremarje; Vorina Karl, Strmca; H. Herman, Laško; gospa dr. Roš za razstavjene konzerve in g. Lapornik Miha za razstavljeno zelenjad. Ta prva prireditev razstave sadja v Laškem ni bila lahka. Potrebno je ibilo mnogo truda, marljivosti in požrtvovalnosti, kajti s to prireditvijo se je orala še le ledina v sadjarstvu v laškem okolišu. Vendar trud ni bil zaman. Izredni pomen sadjarstva za laški okraj, lepo blago, kakor ga je najti malo dimgod — sorta »Car Aleksander« je bila zastopana v tako popoliii obliki, kakoršmje naš preizkušeni sadjar g. Levstik še ni videl v Sloveniji — zasluži vso porzornost in prizadevanje. Vsem marljivim prirediteljem in sotrudnikom, pred vsem gg. Koroacu, predsedniku Pirnatu, šolskeom upravitelju Kislingerju m ostalemu učiteljstvu, vrtnarju Bobeku, oblastnemu poslancu Levstiku in drugim sodelavcem najlepša hvala! Prisrčna hvala pa tudi načelniku okrajnega zastopa g. dr. Godniču, kj je našel za to prireditev toliko razumevanja in ji je nakkmil lepo denarno podporo. Razstava je za sedaj dosegla popolnoma svoj namen in je uspela nad vse pričakovanje. Dala je pobudo našim kme tovalcem, da se oprimejo z večjo vnemo sadjarstva, ki je pole^; živinoreje najvažnejša kmetijska panoga v okraju. Docim je imela ta prireditev v prvi vrsti le namen, dati Ijudstvu pobudo, si to druga sadna razstava prizadeva pred vsem nalogo pokazati našim sadjarjem prave načine nporabe in predelave sadja in vpeljati jih v pravilno kupcijstvo in trgovino s sadjem. PlBmenitemu stremljenju naie sadjarske podružnice želimo najboliši uspeh! F. W. ^ Okrajni eastop Sy. Lenart y Slov.gor. vabi sporazumno s srezkim pc^lavarjeBl občine tukajianjega okraja, iki še nlmajo zadostno število Hcencovanih ibikov, da prizenejo bifce k nafcaadnomu licenoovanju na sejmski dan dne 7. novembra k Št. Lenartu na Amuševo dvarišče. Zraven mora biti tudi en zastopnik občine. Začetek ob 11. uri dopoldne. Ob tej priliki se bodo tudi delile diplome in pohvalnice onim živinorejcem, ki so bili za to predlagani. Vabijo se tudi živinorejci v večjem številu na sestanek, k predavanju o umni živinoreji, porocilu o poučnem potovanju v Avstrijo, pogovoru glede pasem živine itd. Pridite torej v obilnem številu na ta sestanek! Vinski trg na Štajerskem. Lepo vreme zadnjih dni je znatno zboljšalo kvaliteto mošta, ki je kazal ob poznih trgatvah tudi v slabih legah 18—20° po klostemeuburaki teht nici. Cene so začele rasti, posebno ko se je zaznalo, da tudi prve trgatve niso kazale pod 16—17* sladkorja, dooim 90 lansko leto imeli mosti povprečno samo 14—16* in da je trgatev v splošnem za 25—35% manjša od lanske. Zadsaje preše so se plačevale celo po 7—& Din in sorttrano blago po 8—10 Din. Vinogradnike in kupce so presenetile cene vsled dobrote blaga. Saj že več let ni bilo take kapIjice. Živahna kupčija z moštom se je sedaj umirila in po pretoku se bo začel^.novo trgovanje na podlagi trajnih vrednot. ^ y!,^ Položaj na hmeljskih tržišžih. Po poročilu zadrugo trgovcev s hmeljem in deželnimi pridelki v Žateu je bil pretekli teden nakup zelo živahen. Pri nespremenjeno čvrsti tendenci je bilo povpraševanje večje kakor ponudba. Na tržišcu in na deželi kupujejo blago zastopniki pivovara iz Nemčije in Češkoslovaške, trgovci in komisijonarji, zadnji vecinoma na nem&ki račun. Cene so se gibale med 2300— 2350 cK za srednje blago, to je 77.50—79.70 Din za 1 kg) in 2400—2500 cK za prvpvrstno blago, to \e $1.50 do 82.40 Din za kg. Napetost med cenami se je zmanjšala, ker se je blago srednje kakovosti podražilo za 100 oK. Pod 2300 čK je težko kupiti tudi slabše vrste blago, pod 2500 cK za 50 kg pa producenti veoinoma nočejo oddajati dobrega blaga. — Na niirnberškem hmeljskem tržišču je pretekli teden znašal dovoz 1350 bal, prodanih pa je bilo 1600 bal. Cene so se okrepile. Tendenoa je mirna, toda čvrsta. Za porvo vrstno in srednje blago so bile naslednje cene: tržni hmelj 150—240 mark, hallertauski 180^—315 inark, wiirtemberški 190—300 mark za 50 kg. Mariborsko sejmsko porožilo. Na svinjski sejem dne 14. oktobra se je pripeljalo 420 svinj in 1 ovoa. Cene so bile sledeče: mladi prasiči 5—6 tednov stari komad 00 do 125 Din, 7—9 tednov stari 150 do 200 Din, 3—i mesece stari 320 do 400 Din, 5—7 tedmov stari 420 do 450 Din, 8 do 10 mesecev 550 do 650 Din, 1 leto stari 1000 do 1200 Din, 1 kg žive teže 10 do 11.50 Din, 1 kg mrtve teže 15 do 17 Din, Prodalo se je 200 komadov. Mesne cene y Mariboru. Volovsko meso I. in II. vrste 10 do 18 Din, telečje meso 17 do 22.50 Din, svinjako nieso sveže 17 do 30 Din. Mariborski trg dne 15. oktobra 1927. Rmetje so pripeljali 47 s svinjino, 60 s krompirjein in zelenjavo in 8 a |abolki naloženib. voz na trg. Tudi drugače je ibil trg zelo dobro založen in obiskan, pa tudi toupčija je bila precej živahna. To pot je bilo videti tudi okoli 100 puranov, ki naj <bi bili za pitanje za Božič. Cene mesa so se vsled velike dobave sviniine nekoliko znižale, med tem iko so cene grozdju in jajcam poskočile. — Slaninarji 3 Ptujskega polja so prodajali svinjino in slanino po 10 do 25 Din za 1 kg na drobno, po 14 do 17.50 DLn za 1 kg na debelo. Domači mesarjd so prodajali govedino po 8 do 12.50, teletino po 15 do 22, svimjino po 20 do 22, ovčje meso po 8 do 10, konjtko meso po 4 do 7, klobase po 18 do 40, drob po 8 do 9, noge in parklje po 4 do 6 Din za kg. Perutnine in domačiih živali je bilo okoli 800 komadov. Cene so bile piščanoem 10 do 25, kokošem 30 do 45, racam, gosem in puranom 30 do 100, domačim izajcem 10 do 35, goldbom 25, grlicam 35 D za komad. — Kjompir, zelenjava, druga živila, sadje fer cvetlice. Krompir se je vsled dobre letine pocenil in sicer se je prcdajal po 1 do 1.76 la 1 kg, čebula 1.50 do 2.50 D, česem 8 do 12, solata 1 do 2, hren 8 do 10, kislo zelje 4 D, ikisla repa 2 do 2.50, zderaa paprika 9 do 10, paTadižniki 2 do 4 Din <kg, olje olivno 20, bučno 18 do 22, mleko 2 do 2.50, smetana 12 do 14 Din liter, maslo suravo 36 do 40, kuhamo 44 do 46, čajno 50 do 60, sir 25 do 100 Din 1 kg, sirček4 do 8, jajca so se podražila in stanejo 1.50 do 1.75 Din komad, kruh je postal ceneji: beli 5.50, črni 5 Din kg; sadje: jabolka in hruške 4 do 8, elive 8 do 10, posušene 10 do 12, breskve 8 do 10, datelji 25 do 30, mandelji 45 do 50, orehi 10, lušeeni 40 do 52, majk 18 Din kg, limone 1 do 1.50 komad, grozdje se je podražilo in stane 10 do 14 Din ¦kg. Cvetliee so se prodajale po 0.25 do 5, z lonci vred po 15 do 75 Din komad. V zadnjem času 30 zaoele tudi kmetice prmašati cvetlice v mesto na trg. — Lesena in lončena roba se je prodajala kakor po navadi po 1 do 100 Diin, brezove metle po 3 do 5 Din komad, ikoruzna slama po 25 do 30 Din \Teca. — Seno in slama: V sredo, dne 12. t. m., je bilo 0 vozov seoia, 4 vozove slame, v soboto, dne 15. t. m., pa 19 vozov sena, 3 otave in 3 slame na trgu. Cene eo bile: senu Din 50 do 87.50, otavi 65, slami pa 45 do 60 Din za 100 kg. Kmetje in Iesni trgovei, pozor! Kdo ima borov les, evei, sečnja sme biti od 15. 10. 1927 do 15. 1. 1928, iz katerega se lahko izdehijejo 7 do 12 m dolgi brzojavni drogi? Vsak, ki ima tak les, naj pošlje svoje ponudbe na naslov: Korošec, Šmartno ob Paki, nakar dobi vsak vse dobavae pogoje po pošti. Tak borov les se bode tudi dobro plačal. Manj kot 100 komadov se ne kupi. Les se bode, ko >bo po pogojih izdelan, prevzel v gozdu. 1418