^^^^ ^Ě Glasilo Občine Lukovica 10	^
Roi^oiuniac
September 2008, letnik X, številka 8
stran 7

stran 12
stran 19
Praznik občine Lukovica
Intervju: Marcela Cerar
Rokovnjači so napadli
•M
& sobe
Cuhťhirski tcnicr Slovcniiť Rrdo při Litkwicí 8
Odprto vse dnr v tednu Vabljeni!
Si -vtni.j
- líG íe^i^ífv v gr^st! ''! *	vtii- ■ p'-c'^îo'
ia'-ifjuiène vi-í^c-«'^ prijetne •pramiie-I ^oa , medo-v ac'^ii.a	I F:*!,:., mcdr-ii iiše-; roidř^no ín-ín:-
medeni i.^rraintiie'.'Ç", rreci-^drnin^. -î^-rl-rîi ính ■ ■jC'n'f.i
^fent
d.o.o.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ
Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
•	popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje
•	zobna protetika z uporabo sodobnih materialov
•	zdravju prijazna brezkovinska keramika
•	beljenje zob
ODPRTO TUDI OB SOBOTAH
E-^all: plno.doo@QjQl.n9t Tolefon: 01/8» SO 1S0 Fax: 01/80 80 155 GSM: 031/300 070
d.g.o.,ul. M. Pi»gl)BV»^, 1270 Utija roJakUranjB In o«nfav«nJa nspremlinln
I nieniring v gradbsniitvu
adzor^troKovno vodanje pri graditvi
^b)aktov_
Pooblaščeni inženir IZS G-1091 JOŽE POGLAJEN, univ.dipl.inž grad E-mall : pog lajan.Joze^lol .net
AVTOŠOLA LONČAR d.o.o.
Slamnikarska 1a 1230 Domžale
01/724 84 20
Tečaj CPP	13. 10. 2008
	10. 11. 2008
Tečaj za izpit za traktor	6. 10. 2008
Prijave na	031/209-501
Uvodnik urednice
Verjamem, da so vas letošnje volitve že dodobra utrudile, pa kljub vsemu, tudi septembrski Rokov-njač je poln predvolilnih obljub. Vsi v uredništvu smo se dodatno potrudili, da še pred volitvami izide nova številka Rokovnjača, kjer se vam predstavljajo vse kandidatke in kandidati na letošnjih državnozborskih volitvah, med katerimi se boste odločali to nedeljo. Menim, da je prav, da imate možnost še dodatno spoznati kandidatke in kandidate in želim vam, da bi se na volitvah dobro odločili in izbrali tistega kandidata, ki si ga želite v državnem zboru. Sicer pa sem že vedno pod izrednim vtisom osrednje občinske proslave, ki je bila prejšnji petek v samem centru Lukovice, na našem osrednjem trgu. Mojstrovina, bi lahko z eno besedo opisala proslavo, v počastitev občinskega praznika. Elegantno postavljen šotor, romantična osvetlitev trga in nov klavir so bili čudovita kulisa, ki je napovedovala lep in topel poletni večer. Program je ponujal v pravi meri vsega po malem; za ljubitelje koračnic je zaigrala naša godba, pridih slovesnosti je doprinesel župan s svojim nagovorom, praznovanje so napovedale županove nagrade za izjemne dosežke v občini, priljubljena slovenska pevka Neisha je s svojim koncertom zadovoljila tudi najbolj zahtevne poslušalce, iz srca pa smo se nasmejali humoristu Marjanu Šarcu. Pa da ne pozabim na voditeljski par, bila sta več kot izjemna. Kot rečeno, ravno prava mešanica vsega, za vse okuse in vsa razpoloženja. Čestitke vsem, ki ste skrbno pripravili prireditev, še zlasti Marti Keržan, ki se je podpisala pod scenarij prireditve. V Rokovnjaču, ki je pred vami, boste lahko prebirali tudi o vseh ostalih prireditvah, ki so potekale v počastitev občinskega praznika, namesto županovega uvodnika pa objavljamo njegov govor na občinski proslavi. Tokrat Rokovnjač prinaša še posebno presenečenje, in sicer novo karto občine Lukovica, ki je izšla ob prazniku občine Lukovica.
Prijazen pozdrav
Katarina Karlovšek, odgovorna urednica
Naslednja številka Rokovnjača izide
24. oktobra, rok za oddajo prispevkov je 12.
oktobra.
Svoje prispevke lahko pošljete po el. pošti na naslov rokovnjac@lukovica.si ali katarina@ innini.si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva, gsm urednice 051365 992.
Vsebina
Uvodnik	3 Županov nagovor
ob občinskem prazniku	4
Hoferjev kotiček	5
Občinska uprava, obvestila	6
Osrednja občinska prireditev	7
Rokovnjaška noč	8
Dogodki v občini Lukovica	9
Intervju: Marcela Cerar	12
Iz življenja naših društev	16
Jubilantke	18 Rozalija Iglič Majda Pavlič Marija Pirc
Turizem v občini Lukovica	21
Koristne informacije	23
Razpisi in obvestila	25
Šport in šah	26
Politika	27
Pisma bralcev	32
Razpis	34
Zahvale	35
4. VAŠKO SREČANJE V RAFOLČAH
Leto je naokoli in Športno turistično društvo Rafolče ponovno pripravlja zabaven program vaškega srečanja na Gornjem hribu. 4. srečanje bo prav na volilno nedeljo, 21. septembra. Organizirano bo podobno kot lansko
leto, torej najprej z obiskom naših članov na vašem domu in pobiranjem predprijav. Potrudili se bomo, da bo tudi letos pestro, saj ne bomo pozabili na pijačo, družabne igre in srečelov (po 14. uri). Srečanje ni namenjeno samo članom društva, ampak vsem sedanjim in nekdanjim vaščanom ter tudi krajanom, ki so se v zadnjem času priselili v našo čudovito KS Rafolče. V sproščenem vzdušju se bomo najlažje spoznali. Prosimo vas, da nam pomagate pridobivati dobitke za srečelov, ki jih lahko dostavite do Marjana Kvedra, Igorja Tekavca
ali Staneta Breznika. Že vnaprej se vam zahvaljujemo.
STAR PAPIR
V vasi bomo zopet postavili kontejner za star papir, in sicer prvi vikend v oktobru, 3.-6. 10. 2008. Informacije in predlogi na stane.breznik@gmail.com
Jezikovne počitniške delavnice v Lukovici
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorna urednica: Katarina Karlovšek; uredniški odbor: Milena Bradač, Danilo Kastelic, Rok Avbelj, Leon Andrejka; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, uradne ure vsako prvo sredo v mesecu od 17. do 18. ure; jezikovni pregled: Marta Keržan; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 5, Kamnik; trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: praznik Občine Lukovica

Županov nagovor ob občinskem prazniku
Občinski praznik 2008
Cenjene gostje in gosti, svetnice in svetnike Občine Lukovica, toplo pozdravljeni tudi v mojem imenu na praznovanju praznika Občine Lukovica. Če sem prav seštel, praznujemo letos že 11. od takrat, ko je občinski svet leta 1998 določil 4. september za praznik Občine Lukovica. Od teh enajst praznikov, me je kar 7-krat doletela čast, da vam spregovorim. Čeprav je povsod drugod taka navada, vas na teh sedmih praznovanjih nisem nikdar zabaval s podatki o tem, koliko kanalizacije smo zgradili in koliko asfalta položili, kaj smo gradili in kaj še bomo. Moje mišljenje je, da morate to sami videti in opaziti, da morate biti sami del tega, da je vse, kar naredimo, tudi del vaših naporov in zaslug. Ter seveda to, kar vedno ponavljam, da občina niso samo dosežki in gradnje ter investicije, ampak tudi mnogo, mnogo drugih stvari in mnogo tistega, kar ni videti, se ne da otipati, pa je vseeno zelo pomembno. Vesel sem, da je med nami še volja, volja do dela in prizadevanja za skupnost. Ter da je tu še želja po druženju. Ko opažam to zavzetost, si vedno rečem: z ljudmi, ki znajo stopiti skupaj in zmorejo nemogoče, me ni strah. Česar se upamo skupaj lotiti, smo zmožni tudi napraviti. Hvala vsem, ki s svojim delom v raznih društvih našega Črnega grabna prispevate k ohranjanju in razvoju naše občine in še več, naše kulture in biti tega kraja in našega naroda. Tistim, ki še ne sodelujejo nikjer, z lahkoto izrekam vabilo k delu v mnogih društvih, pa naj bo to v gasilskih, kulturnih ali športnih, kmetijskih ali lovskih ali pa v društvih žena ali upokojencev, verjemite, počutili se boste bogatejše. Posebej mladi morajo najti poti in možnosti za delovanje. Najlepše pa je takrat, ko vse generacije stopijo skupaj, takrat smo močni, najmočnejši, in dober rezultat je neizbežen. Vsem, ki vodite naša
društva: naj Vam ne upade pogum, korajžo naprej. Vaše delo in prizadevnost ne le rešujeta mladino s ceste, ampak tudi prenekaterega odraslega rešita črnogledosti, pesimizma in zaprtosti vase. To pa vse pripelje k manj sporom, lepšim in boljurejenim domačijam in krajem ter boljšemu življenju. Še posebej smo lahko veseli uspehov posameznikov, ki so jih letos dosegali naši občani: miss Universe, Steletov nagrajenec, evropski članski prvak v motokrosu, gorenjski prvak v igranju harmonike in še bi lahko našteval. Namesto da se hvalim pred spoštovanimi prisotnimi, najse torejmalo okaram ali potarnam, če želite, ker bi tudi sam rad čim prej videl tukaj dom za ostarele, kulturni dom v Krašnji, cenejšo gradnjo poslovilnega objekta prav tam, urejeno Blagovico, čim več denarja iz državnih razpisov in še bi lahko našteval. Toda v realnosti je pač tako, da se z vsemi štirimi zaganjam sam in občinska uprava, pa tudi kakšen svetnik vmes, da bi dosegli te in one cilje. Pa se to in ono investitorju ne splača ter za to in ono postavimo pretežke pogoje. Se pojavi ogromno dodatnih del, nas dobesedno mečejo ven iz razpisov, ker nekomu nismo povšeči. Prizadevanja za uresničitev teh projektov ne bomo opustili. Čeprav nismo tako zanimivi za investitorje, kot kdo razlaga, ali si misli in je za vsako stvar v finančni situaciji, kot je danes na finančnem trgu, potrebno ogromno napora in prepričevanj. Ko pa to dosežemo, pride še do problemov z zemljišči, lastništvom in največkrat s tistimi ljudmi, ki jih skupnost ne zanima, niti jih ne zanima korak naprej, ampak so zagledani v svojo samozadostnost. Današnji čas prinaša hitre spremembe. Postmoderna družba in moderni kapitalizem vodita tok razvoja. Ne smemo se bati tega, nič ni večnega, toda danes je tako. Pri vsem tem pa moramo ostati predvsem ljudje. Veste, en občan, en župan ali pa celotna občina vseh nas, ne moremo in ne bomo zavrteli kolesa časa v drugo smer. Tudi če ne verjamete, da je temu tako, se bomo s tem srečali tako ali drugače. Pomembno pa je, da znamo in zmoremo razmišljati trezno in s svojo glavo. Vse prevečkrat nas potegne tok govoric ali vpliv glasnega posameznika. Um, ki ga imamo, je potrebno široko uporabljati. Predvsem pa razmišljamo s svojo glavo. Verjemite mi, to ne boli. Počutili se bomo svobodne. Od renesanse do danes je evropski človek naredil velik in najopaznejši korak na tem planetu. Zaznamovali smo ta svet. Toda, v središču je bil človek in Bog in vedeli so, kaj je sveto, in iskali,
kar je lepo. Danes je naša potrošniška družba brez Boga, brez človeka in v ospredju je vsak sam, za visoko ograjo, izza katere se ne vidi, pogled mu pa namesto okna odpirajo sodobni mediji in komunikacijska družba. Le-ti pa ga usmerjajo po svoje, največkrat v nepravo smer.
Zato je vsaka pripravljenost žrtvovati naš dragoceni čas za skupnost toliko večje vrednosti. Hvala vsem, ki kakor koli in na kakršen koli način pripomorete v našem prostoru v tem času za vaš dar naši občini! Danes je tu pred nami nov inštrument, dragocen koncertni klavir, ki bo služil tudi mladim v glasbeni šoli, kot tudi vsem, ki znate izvabljati iz tega inštrumenta lepe zvoke. Ter seveda vsem koncertnim dejavnostim. Tak inštrument ima dolgo življenjsko dobo ob pravi skrbi zanj. Preživel bo tega in naslednjega župana in tistega za obema.
Na te in take stvari ne smemo gledati sebično. Ta inštrument, ta trg, ta kulturni dom, ta šola so stvari, ki so namenjene vsem in ne samo posamezniku, ne samo eni ulici, ne samo enemu kraju. In konec koncev je naša skrb za vsa področja življenja, ne samo za telo, ampak tudi za duha, ki veje, ki ustvarja kulturo, jezik, narod, zgodovino in čas.
Kdor tega ne zna videti s širino razuma, mu tudi jaz ne morem pomagati. In ko tako razmišljamo o času in sledeh človeških rok, se obračam tudi k letošnji podelitvi priznanj Turistične zveze Občine Lukovica za ohranjanje starih hiš. Spodbudno je, da se poleg sedaj nagrajenih urejenih domačij začenjamo zavedati tudi, kako prav in plemenito je, če ohranjamo tudi dediščino, ki kaže na našo narodovo preteklost in zgodovino.
Pri tem pa opažam, da bi bilo dobro posvetiti več pozornosti tudi pravemu odnosu do stavbne dediščine ter načinu, kako to dediščino ohranjati in vanjo pravilno posegati. Opažam, da vse stvari niso ravno na pravem mestu. Želim pa si, da bo današnji čas takim naporom prijaznejši, kot je bila preteklost.
Vsem nagrajencem iskreno čestitam. Prav tako pa gredo čestitke vsem odlikovancem, ki jih v skladu s pravili lahko odlikujem sam. Spoštovane dame, cenjeni gospodje, dragi prijatelji, še naprej Vam voščim lep večer ob prijetnem druženju ob praznovanju praznika občine Lukovica.
Zupan Matej Kotnik, »domačinka« Milka Jordan in zborovodkinja Barbara Lotrič
Gostovanje novomeških pevcev v Češnjicah
31. avgusta je bila v Češnjicah nad Blagovico prav posebna nedeljska maša; pri maši so namreč sodelovali pevci iz Novega mesta. Ob 8. uri zjutraj so, nekoliko prej kot ponavadi, zapeli zvonovi v tej čudoviti cerkvici Marije Karmelske, ki leži na nadmorski višini 700 m. Pevci iz novomeške župnije so bili ta dan na izletu v neznano in prva postojanka je bila sv. maša v Češnjicah. Razlog, da so se ustavili v ravno v Češnjicah, je ta, da je predsednica stolnega zbora novomeške župnije Milka Jordan rojena tu, v Češnjicah. Novomeške pevce je prišel pozdravit tudi župan občine Lukovica Matej Kotnik, prisluhnil je njihovim prelepim glasovom ter jim predstavil lepote naše občine. Po končani maši so se vsi skupaj posladkali z dobrotami domače peke. Katarina Karlovšek
Hofer
sporoča
Hofer - diskont po vaši meri!
Danes potrošniki od svojega najljubšega trgovca ne pričakujete le pestrega izbora izdelkov ampak cenite tistega ponudnika, ki vas vedno znova pozitivno preseneti. Želite si raznolikih in vsestranskih storitev, ki vam olajšajo nakupe in pomagajo razveseliti najbližje.
V Hoferju se z veseljem posvečamo željam naših kupcev. Poleg prehrambenih in gospodinjskih izdelkov ter privlačne posebne ponudbe tehničnih, tekstilnih in drugih izdelkov, ki jo za vas pripravljamo vsak ponedeljek in četrtek, smo poskrbeli tudi za različne dodatne storitve. Ponujamo vam vrednostne bone, spletni fotoservis in zanimive možnosti obveščanja o naši aktualni ponudbi.
Vse za vaše fotografije
Zakaj bi vaše fotografije shranjevali zgolj na računalniku? Njihova izdelava še nikoli ni bila tako enostavna! Obiščite spletno stran www.hoferfoto.si in naročite izdelavo fotografij. Digitalne fotografije enostavno naložite na splet ali jih shranite na zgoščenko ter jo pošljite po pošti (naslov najdete na www.hoferfoto.si). Na dom boste prejeli fotografije vrhunske kakovosti na Kodakovem fotopapirju.
Izdelava fotoknjig
Tudi lepljenje fotografij v albume je preteklost, saj lahko z našo pomočjo na
preprost in zabaven način oblikujete svojo lastno fotoknjigo. Program za njeno izdelavo si brezplačno naložite z naše spletne strani, nato pa v miru oblikujete svoj osebni album. Foto-knjiga v formatu A4 je na voljo v kakovostni vezavi s trdimi platnicami, v spiralni vezavi ali kot priročni fotozvezek. Ustvarite si lahko še spletni fotoalbum s predstavitvami fotografij, ki jih lahko popestrite z glasbo.
Vrednostni boni - popolno darilo
Če ste v dvomih, kaj podariti družini ali prijateljem, jih boste s Hoferjevimi vrednostnimi boni gotovo navdušili. To enkratno darilo bodo vaši najbližji lahko unovčili v katerikoli Hoferjevi poslovalnici v Sloveniji in pri tem izbirali med naj-
Primer opomnika na www.hofer.si
www.hofer.si prijavite na e-novice in tako vsak torek in petek na svoj spletni naslov prejemate informacije o naši prihajajoči posebni ponudbi. Prav gotovo ne boste pozabili na nakup željenega izdelka, če boste na spletu ob njem aktivirali opomnik. Na dan ponudbe oziroma en ali dva dni prej boste po elektronski pošti ali preko brezplačnega SMS-spo-ročila obveščeni, da je izbrani izdelek že na voljo v naših poslovalnicah.
V Sloveniji že preko 40 poslovalnic
različnejšimi prehrambenimi izdelki, izdelki za dom, zabavo in gospodinjstvo. Za vrednostne bone povprašajte prodajalke na blagajni, na voljo pa so v vrednosti 10 evrov.
Na slovenskem trgu smo prisotni od leta 2005 in od takrat uspešno širimo svoje poslovanje. Avgusta smo odprli jubilejno, že 40. poslovalnico. Kljub temu pa ne počivamo, saj svoja vrata odpira že 41. trgovina, za katero ne dvomimo, da bo uspešno stopala po stopinjah svojih predhodnic.
Obiščite nas v katerikoli poslovalnici po Sloveniji oziroma na naši spletni strani.
Vedno obveščeni
Hofer je prepoznaven po visokokako- Vaš Hofer vostnih izdelkih po najnižjih cenah. Da ne bi zamudili nobene ponudbe, vam priporočamo, da se na naši spletni strani
m
Hofer trgovina d.o.o.
www.hofer.si
oœnjsEA sviTOvm SLIIŽIA SLOVENUE
KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Lukovica, Stari trg 19 e-pošta: kss.lukovica@lj.kgzs.si tel.: 01/72-35-116
•	VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA PREMIJE ZA GOVEDO - 2. obdobje
Od 1. do 31. oktobra poteka 2. obdobje za vlaganje zahtevkov za govedo za leto 2008:
-	»Zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi«
To je premija za krave oz. telice, ki so telile od 1.4. 2008 do 31. 7. 2008 in sta bila krava in tele skupaj (na kmetiji ali pašniku) najmanj en dan več kot 2 meseca.
-	»Zahtevek za posebno premijo za bike in vole«, za živali, ki so bile zaklane od 1. 6. do 30. 9. 2008, in so bile pred tem najmanj dva meseca na kmetiji ter imajo najmanj 340 kg žive teže. Če ste živali oddali preko KZ v Lukovici, potem ste jih pooblastili, da bodo zahtevek v vašem imenu poslali oni. V nasprotnem primeru pa morate zahtevek vložiti sami.
Za oba zahtevka je obvezen elektronski
vnos!!!
Za vlaganje zahtevkov na lokaciiji KSS v Lukovici so zaželena predhodna naročila. Prijave za vnos sprejemam od vključno ponedeljka, 29. 9. naprej. Pri vlaganju zahtevkov boste imeli naročeni prednost pred nenaročenimi. V času morebitne odsotnosti boste zahtevke lahko vlagali na drugih lokacijah KSS (Moravče, Jarše). Če bo vlagal zahtevek drug član gospodinjstva, mora imeti s seboj navadno pooblastilo nosilca kmetije v dveh originalno podpisanih izvodih (obrazec dobite v KSS).
•	IZOBRAŽEVANJE - zbiranje prijav
V okviru tehnične pomoči v kmetijstvu bo Občina Lukovica financirala naslednja izobraževanja:
-	Tečaj za pridobitev Nacionalne poklicne kvalifikacije predelave sadja, na osnovi katere se lahko pridobi certifikat in s tem možnost registracije dopolnilne dejavnosti. Tečaj bo potekal v oktobru v Ljubljani.
-	Strokovna ekskurzija na temo »ekološko kmetovanje« bo v petek, 3. 10. 2008 v Čadrg nad Tolminom. Odhod avtobusa bo ob 8. uri izpred trgovskega centra LE CLERC na Rudniku v Ljubljani.
-	Predavanje z delavnico za proizvajalce mleka na temo »Spremljanje kakovosti krme pri intenzivnih rejcih krav molznic in uporaba rezultatov kontrole proizvodnje na praktičnem primeru na kmetiji« bo potekala v Ljubljani na sedežu KGZS-Zavod Ljubljana. Tečaj bo potekal enkrat od 15. 10. do 15. 11. - o podrobnostih boste zainteresirani naknadno obveščeni. Ta tečaj zelo priporočam vsem rejcem krav molznic, saj bo poudarek na uporabi podatkov, ki jih dobite na osnovi kontrole, ki jo izvaja Kmetijski inštitut Slovenije.
Prijava za posamezno izobraževanje je obvezna. Priijave sprejemam do zasedbe mest.
Pavla Pirnat, kmetijska svetovalka
Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev
Spoštovani!
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Lukovica od 20. do 22. oktobra 2008 opravljalo jesenski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, ki jih odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov.
Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih mej.
Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov
Obveščamo vas, da bomo v Občini Lukovica v ponedeljek, 20. oktobra 2008, izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo dne 20. oktobra 2008 sprejemali
-	od 14.00 do 15.00 Trojane pri pošti
-	od 15.30 do 16.30 Blagovica pri pošti
-	od 17.00 do 18.30 pred Kmetijsko zadrugo v Lukovici
Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov.
OPOZORILO!
•	Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta.
•	Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano.
•	Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije.
•	Odpadke najprinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka
Matej Kovačič, Vodja sektorja Javna hígíena Marko Fatur, Direktor
Turistično kulturno društvo Rova
vabi vse prijatelje teka, da se udeležijo 4. Teka na Žiški vrh, ki bo 27. septembra 2008 s pričetkom ob 16. uri pred staro šolo na Rovah.
Prijavnina za odrasle znaša 3€, za otroke prijavnine ni. Prijave pobiramo 1 uro pred pričetkom.
Proga poteka po gozdnih poteh in je sestavljena tako iz vzponov kot tudi spustov. Start in cilj sta na isti točki. Dolžina proge za odrasle je 3 km; za otroke do 15 leta pa 1,2 km.
Za vse sodelujoče smo pripravili praktično darilo. Dodatne informacije na telefon: 051 681 254
Prisrčno vabljeni! TKD Rova
V junijski in avgustovski številki Rokovnjača je pri objavi obvestil KSS prišlo do neljube napake pri oblikovanju obvestila. Za napako v obeh izdajah se iskreno opravičujemo bralcem in ge. Pavli Pirnat, ki je prispevke oddala v ustrezni obliki in vsebini.
Agencija iR ímage
Osrednja občinska prireditev ob prazniku občine Lukovica
Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Lukovica je potekala petek, 5. septembra, na trgu v Lukovici. Pričela se je s polurnim glasbenim programom Godbe Lukovica in slovensko himno Zdravljico v izvedbi popularne glasbenice Neishe. Leon Andrejka
Številni obiskovalci in visoki gostje so si na velikem platnu najprej ogledali kratek filmski zapis o delu in razvoju Občine Lukovica od lanskoletnega do letošnjega praznika. Ob letošnjem občinskem prazniku so bila podeljena županova priznanja in plaketa, ki jih po lastni presoji vsako leto lahko podeli župan. Občinska priznanja pa se podeljujejo vsaki dve leti in bodo podeljena prihodnje leto, ko ju bosta prejeli prostovoljni gasilski društvi Prevoje in Lukovica, društvi z najdaljšo tradicijo delovanja, ki sta letos praznovali 120-letni jubilej. Tako je tokrat bronasto županovo priznanje za izjemne uspehe na glasbenem področju že v prvem letu pedagoškega dela na Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo prejela zborovodkinja Simona Košak. Zlata županova medalja za vrhunske dosežke na športnem področju je bila podeljena motokrosistu Klemenu Gerčarju. Plaketo župana Občine Lukovica pa je prejela
Godba Lukovica ob 10-letnici delovanja, glasbenega poustvarjanja in pomembnega prispevka h kulturnemu življenju v občini ter za vzpostavljanje medkulturnega dialoga z godbami izven občinskih in državnih meja. Plaketo je prejel tudi mladinski pevski zbor Ciklamen.
Turistična zveza Občine Lukovica je na proslavi podelila priznanja za ohranjanje starih hiš. »Spodbudno je, da se poleg do sedaj nagrajenih urejenih domačij začenjamo zavedati tudi, kako prav in plemenito je, če ohranjamo tudi dediščino, ki kaže na našo narodovo preteklost in zgodovino. Pri tem opažam, da bi bilo dobro posvetiti več pozornosti tudi pravemu odnosu do stavbne dediščine ter načinu kako to dediščino ohranjati in vanjo pravilno posegati,« je ob tem dejal župan Kotnik. Na predlog komisije turistične zveze je tako priznanja iz rok predsednika Turistične zveze Občine Lukovica Antona Cerarja prejelo 20 lastnikov starih hiš. Izbrali so jih v posameznih krajevnih skupnostih, njihov kriterijpa je bil, da so vse starejše od šestdeset let in so še vedno naseljene ter lepo urejene. Prireditev je nato popestril humorist Marjan Šarec, ki je na prizorišče prikorakal v vlogi predsednika republike in nato v svojem
programu imitiral številne politike in ostale znane Slovence. S svojim nastopom, pristnim humorjem in znanim likom Serpentinška je navdušil in nasmejal zbrano občinstvo. Program je nato s koncertom zaključila pevka Neisha s svojo skupino.

Zupanovo plaketo je prejel tudi mladinski pevski zbor Ciklamen.
Rokovnjaška noč več kot veselica
Letošnja Rokovnjaška noč je zopet potrdila, da je to v kar nekaj pogledih »naj« noč v naši občini. Zopet se je zabave udeležilo ogromno ljudi, med njimi kar nekaj znanih obrazov iz glasbenih, manekenskih in političnih krogov; za to zabavo je treba plačati najvišjo vstopnino, na njej zaigra največ glasbenih skupin, cene so najvišje in še in še »najev« za našo občino. Rok Avbelj
Zadnji petek v mesecu avgustu se je zgodila za mnoge težko pričakovana Rokovnjaška noč 2008. Oglasni transparenti so 14 dni prej vabili na spektakel v Rokovnjaškem gozdičku nad Lukovico. Začelo se je v zgodnjih večernih urah, vreme je bilo primerno. Lukoviški gasilci so tudi letos opravljali službo redarjev in poleg varnostnikov tudi uspešno skrbeli za varnost obiskovalcev. Plakati so vabili na zabavo, kjer naj bi nastopale štiri glasbene skupine. ansambel Mladi Dolenjci, Krila in Boštjan Konečnik so nalogo opravili odlično. Ob njihovih spevnih melodijah je bilo plesišče polno. Pari so se zibali v počasnem in hitrem valčku, brez poskočne polke ni šlo, celo foks in tango so lahko poskusili. A četrte skupine, Pop Designa, pa ni bilo. Kar nekaj obiskovalcev je na veselico prišlo ravno zaradi njih. Zakaj se priznani slovenski band ni
pojavil na odru, je težko ugibati. Po besedah glavnega organizatorja je med fanti na tonski vaji prišlo do nesoglasij in pač niso nastopili. Z organizatorjem Dragom Milankovičem sem teden dni po Rokovnjaški noči po telefonu opravil krajši pogovor. Seveda se nisva mogla izogniti najbolj negativnemu dejstvu noči. Dejal je, da mu je bilo v trenutkih, ko je spoznal, da Pop Design ne bo nastopil, zelo težko. Pravi, da na določen razvoj dogodkov pač ne moreš vplivati, ve, da nenastop za Rokovnjaško noč ne pomeni nič dobrega in mu je zelo žal, da je do tega prišlo. Dodal je, da ga je neprijetno dejstvo tako razočaralo, da je še malo pred koncem veselice odšel s prizorišča. Neki občan mu je dan po dogodku rahlo v šali dejal, naj naslednje leto napove nastop skupine The Rolling Stones, a jih kasneje zaradi določenih problemov pač ne bo. G. Milankovič je nezadovoljen z nastalo situacijo in upa, da bo to napako v prihodnje lahko popravil. Vendar dejstvo pač ostaja, da smo bili obiskovalci po domače povedano »po suhem nategnjeni« (oškodovani) za vsaj evro in pol; vstopnina je namreč znašala 6€, za to ceno bi morale nastopati 4 skupine, pa so le tri. Ampak kljub temu se je Rokovnjaška noč zavlekla dolgo v noč, skorajdo zore. In nenastop legendarne skupine se niti ni poznal.
Lahko si le predstavljamo, kaj bi šele bilo, če bi se Pop Design pojavil na odru ... Po drugi strani je Rokovnjaška noč uspela zelo dobro. Hrane in pijače, sicer relativno drage, je bilo dovolj, dobra volja je bila tudi tako med obiskovalci kot uslužbenci. Med množico ljudi smo opazili tudi letošnjo miss Universe, domačinko Anamarijo, pa Špelco, bivšo pevko turbo skupine Atomik Harmonik, znanega in rahlo razvpitega TV voditelja Stojana Auerja in še marsikoga. V Lukovici se je tako tudi letos odvila veselica, še več, Rokovnjaška noč. Bilo je lepo, zgodili so se zapleti, zgodila se je noč, o kateri se ljudje lahko še dolgo pogovarjamo. Če sem še boljsubjektiven, spet lahko rečem, da je to pomemben dogodek za kraj in mora to, kar verjetno že je, postati stalnica dogajanja v Lukovici. Z boljšim sodelovanjem med pristojnimi organizacijami pa bi se lahko vrnili »stari časi«, ko se je za vse ljudi zgodil tudi rokovnjaški napad in se je kuhal rokovnjaški golaž. G. Milankovič je poleg ostalega dejal tudi, da si želi boljšega sodelovanja tako s TOD Lukovica kot tudi z Občino Lukovica. Mnogi redni obiskovalci pa se že veselimo Rokovnjaške noči 2009, morda tudi slastnega rokovnjaškega golaža ob gledanju legendarnega napada rokovnjačev na Francoze.
w»'
>
Prijetno s koristnim v angleščini in nemščini
Že deseto leto zapored jezikovni center DUDE iz Domžal organizira jezikovne počitniške delavnice za osnovnošolce. Delavnice so ne le zabavne, ampak predvsem poučne. Letošnji program je med drugim vključeval obisk Slovenskega etnografskega muzeja, obisk kmetije, kjer so se pobliže seznanili z domačimi živalmi in z življenjem na kmetiji. Obiskali so tudi Čebelarski muzej v Lukovici, vaške pletilje iz Krašnje so jih naučile plesti kite iz slame, prijazno so jih sprejeli tudi gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev Prevoje in Lukovica. Na zaključni otroški olimpijadi, ki so jo priredili na poslovilnem pikniku, pa jih je presenetil dudar Michael in jim zaigral na prave škotske dude. Poudarek jezikovnih delavnic je predvsem v tem, da skozi raznolike dejavnosti otroci spoznavajo in utrjujejo angleščino in nemščino na različnih zahtevnostnih stopnjah, kar je odlična priprava na prihajajoče šolsko leto.
Ribiško društvo ob prazniku občine Lukovica
Ob prazniku občine Lukovica je Ribiško društvo Črni graben v nedeljo, 31. avgusta, priredilo tradicionalno ribiško tekmovanje s plovcem za veliki prehodni pokal Občine Lukovica in Ribiškega društva Črni graben. Danilo Kastelic
V zgodnjih jutranjih urah smo se zbrali ribiči in po žrebu tekmovalnih mest smo pričeli z hranjenjem rib. Ob osmi uri je pok naznanil pričetek tekmovanja. Ribiči smo vrgli trnke v vodo in upali, da se nam nasmehne sreča in ulovimo najtežjo ribo. Žal je bil v nedeljo bolj slab ulov, saj je bila v soboto prazna luna in to je vplivalo na dober prijem. Navkljub vsemu je bila sreča večini namenjena, vendar smo tehtali v večini pod enim kilogramom. Vendar tekmovalna žilica nam ni vzela volje in vsi tekmovalci smo vztrajali do poka, ki je oznanil konec tekmovanja. Najtežja zmagovalna riba pa je tehtala 1,6 kg. Vsi smo se veselili novih zmagovalcev in prehodni ve-
liki pokal je ponovno odšel v druge roke. V kolikor pa bi eden od ribičev trikrat zapored osvojil pokal, ta ostane v trajni lasti zmagovalca. Vsem občanom, ki ste si prišli ogledat tekmovanje, se opravičujemo, ker na vabilu ni bil naveden točen kraj tekmovanja na Prevojah. Upam, da so obiskovalci s sprehodom naredili tudi nekaj zase.
Zmagovalci prehodnega pokala Občine Lukovica 2008
Dan odprtih vrat v brdskem sadovnjaku
Poskusni sadovnjak na Brdu je obiskovalcem tradicionalno odprl vrata, in sicer kot ponavadi prvo soboto v septembru. Veliko množico ljudi je pozdravilo prekrasno vreme. Uradni program se je začel ob 10. uri. Za popestritev so poskrbeli harmonikarji, recitatorki Andreja in Tina ter brdski osnovnošolski zbor Ciklamen. Med drugim so se prireditve udeležili tudi gostje iz sveta politike. Po uradnem odprtju so sledila predavanja strokovnjakov o škodljivcih in o aktualni problematiki. Rok Avbelj
Na dnevu odprtih vrat so se predstavljala tudi domača in bližnja okoliška društva, ki so posredno ali neposredno povezana s prehrambenimi izdelki. Med drugim so svoje izdelke razstavljali Čebelarsko društvo Lukovica, Čebelarna z Brda, Združenje ekoloških kmetov, Turistično olepševalno društvo Lukovica, ki je kuhalo rokovnjaški golaž, Društvo podeželskih žena in še mnogi drugi.
Še to: prodaja jabolk že poteka, obiskovalci smo jih na odprtih vratih lahko poskusili in so zelo okusna.
Poroka
Gregor Mihelak in Nataša Andrejka
Poročila sta se Karmen Pestotnik in Lopes Helder Miguel Dos Reis
S skupnimi močmi do urejene okolice šole
Novo šolo v Blagovici obiskujejo učenci že od začetka januarja. Delo v skoraj novi šoli poteka ustaljeno, posebno se navdušujemo nad prostorno telovadnico, ki smo jo težko čakali. Znotraj stavbe so se sčasoma pokazale pomanjkljivosti, ki jih bodo izvajalci odpravili, kolikor hitro bo mogoče. Mafíijana Erjavec, učiteljica na PŠ Blagovnica
Že na pomlad je začela pridobivati okolica šole dokončno podobo. Površine okrog šole so se zarasle s travo, nerešen problem sta ostali
brežini okrog šole. Kajti tam so posadili grmičke, ki so zaradi slabe podlage slabo uspevali, poleg tega pa jih niso zaščitili z juto pred trdovratnim plevelom. Pogosto deževje je še pospešilo rast plevela in grmički so postali skoraj neopazni. Tako je postajala okolica šole iz dneva v dan bolj zaraščena. Začeli smo se spraševati, kako rešiti problem, ki je postal šolski in vezan na finance. Finančno smo bili sposobni speljati le en del, pletje ali ureditev brežin. Oboje se ne bi izšlo. Pa smo zopet potrkali na srca krajanov in poiskali pomoč pri njih. Pri iskanju prostovoljcev nam
je pomagal predsednik krajevne skupnosti g. Pogačar, seveda ob pomoči učiteljic. Tako smo se zbrali v soboto, 23. 8. 2008, ob osmi uri zjutraj, opremljeni z delovnim orodjem in pripomočki na šolskem dvorišču. Med prvimi je bila na delovišču gospa ravnateljica, v času ene ure se nas je nabralo vsega skupaj štirinajst, starši, tehnično osebje in učiteljice podružnice v Blagovici. Delo je steklo, ob prijetnem pogovoru je vsakdo poskrbel za svoje opravilo in v slabih treh urah je kazala okolica šole čisto drugačno podobo. Pripravljena je bila, da dobi v naslednjih dneh novo podobo s pomočjo vrtnarjev. In res jo je dobila, saj postajata brežini iz dneva v dan bolj zeleni.
Težko smo verjeli, da nam bo uspelo, saj smo bili v veliki meri odvisni od pomoči staršev, ki so tudi tokrat pokazali, da nam stojijo ob strani in podpirajo naše odločitve. Zadnja počitniška sobota je bila kot nalašč še za trenutke uživanja, pa vendar so se nekateri starši odzvali naši prošnji in nam pomagali, da smo opravili delo tako, kot smo si želeli.
Pokazali smo, da skupaj zmoremo več, zato hvala staršem naših učencev in tudi delavcem naše šole, da so svoj prosti čas namenili za skupno akcijo in pripomogli k lepšemu izgledu okolice šole.
Peto srečanje ljudskih pevcev v Krašnji
Tudi letošnje občinsko praznovanje se nekako zaključuje s srečanjem in petjem ljudskih pevcev iz vse Slovenije v Krašnji. To je že peto srečanje, na katerem se je zopet zbralo lepo število skupin. Nekateri so že stalni gostje, nekateri so prišli prvič in nekaj se jih je opravičilo, kajti ta konec tedna je vsepovsod polno praznovanj in skupine morajo seveda najprej zapeti doma. Milena Bradač
Da je bilo čutiti pristen pridih ljudskosti, domačnosti, so prireditev popestrile članice in člani Rokodelcev iz moravške doline, člani Društva upokojencev iz Lukovice, krašenjske preužitkarice ter večno mladi citrar Rado Kokalj. Posebna pozornost je veljala grajskemu pisarju, v katerega se je oblekel Stane Osolnik. Srednjeveška oblačila so obiskovalca takoj pritegnila, še bolj pa njegove umetniške sposobnosti. Riše in piše namreč kopije srednjeveških rokopisov. Slike in barve pritegnejo pozornost in gospod Stane mi razloži, da piše in riše s peresom, barve v prahu pripravlja sam. Posebnost so gotovo risanje in pisave na pergament.
V prisrčnem pozdravu predsednice KUD Fran Maselj Podlimbarski Vere Beguš, organizatorice teh lepih srečanj, v toplem sobotnem popoldnevu in ob milih zvokih citer se je po Krašnji zopet razlegla lepa, domača pesem.
Pesmi so bile zapete v narečjih pevcev njihovih domačih krajev. Te pesmi, ki so naša dediščina, očetnjava, ki izvabljajo spomine, pojejo o ljubezni, sreči, bolečini, so hudomušne, pa spet otožne. Te pesmi ostajajo, gredo z nami iz roda v rod. Od teh pesmi ne bolijo ušesa, od teh pesmi vzniknejo spomini, nas morda razžalostijo in prenekateri reče: ja včasih je bilo težko živet, ampak je bilo pa bolj lepo. Letošnji »novinci« srečanja so prišli s Koroške, Vokalni kvintet Ajda. Pa so bili novinci samo v Krašnji, drugače skupaj prepevajo že devetnajst let in so znani tudi v sosednji Avstriji, Hrvaški, Italiji ter redni gostje na prireditvi »Od Pliberka do Traberka«. Prvič je prišla tudi skupina Dednina iz Tolmina. Skupaj ohranjajo pesem domačega kraja dvanajst let. Od tam, kjer je hmelj doma, so prišli ljudski pevci, ki so si nadeli ime Prijatelji 6še. Skupino vodi Zvone Babič in ponosno pove, da so v osmih letih izdali že tri zgoščenke, se jih sliši in vidi na radiu Rogla, na TV Celje ter VTV Velenje. Belokranjske Kresnice iz Adlešičev hodijo v Krašnjo že od leta 1997. Gospa Kati mi je v pogovoru povedala, da so bile takrat prvič v Krašnji, na gregorjevo je bilo in spuščale so gregorčke po potoku. Pravi, da so bile tokrat povabljene nekam drugam, pa so vseeno prišle k nam, ker je lepo in jim je všeč. Všeč jim je vzdušje, organizacija in druženje na srečanju. Ob napovedi njihovega nastopa smo izvedeli, da se imenujejo Kresnice zato, ker vsako
leto v noči od 23. na 24. junij hodijo od hiše do hiše, od vasi do vasi (nobene ne izpustijo) in kresujejo. Pojejo za srečo in dobro letino. Stare znanke krašenjskih srečanj so tudi Filovske ljudske pevke iz Prekmurja. Neutrudne pevke in delavke še s seboj prineso delo. Letos so luščile in prebirale fižol. Prišle so sicer v okrnjeni skupini, ker so imele ostale članice skupine druge obveznosti. Tudi one so jako vesele in zgovorne. Njihovo dvajsetletno skupno prepevanje so okronale že z nekaj zgoščenkami. Oj, ko bi jih le razumela bolj, te vesele punce, ko sem se pogovarjala z njimi. Kamor koli pridejo, smeh, veselje, dobro voljo in lepo pesem prinesejo pevke Ženske glasbene skupine iz Domžal. Skupinovodkinji Mari Vilar
teče jezik ravno tako dobro kot glas pri petju. Skupina je nastala iz ženskega pevskega zbora tovarne Toko. Po razpadu so ostale skupaj, sicer v manjšem številu, pa vendar čile in vedrega duha ohranjajo našo domačo pesem s številnimi nastopi daleč naokrog.
Program je zaokrožila domača skupina pevcev ljudskih pesmi. Tudi oni ohranjajo izvirno domačo pesem in v četrtek, 4. Septembra, so predstavili svojo prvo zgoščenko. Iskrene
Prvenec ljudskih pevcev iz Krašnje zagledal luč sveta
V četrtek, 4. septembra, so se v osnovni šoli Krašnja zbrali ljubitelji ljudskih pesmi, da prisluhnejo petju skupine ljudskih pevcev iz Krašnje in njihovim gostov. Kakor je v veznem besedilu omenila Vera Beguš, je do ustanovitve skupine prišlo pred petimi leti, ko so se zbirali pri pletenju slamnatih kit in seveda vmes veselo prepevali. djd
Zataknilo se je pri tem, da nobene od starejših pesmi niso znali do konca in tako so pod vodstvom Magde Kreft pričeli z rednimi vajami enkrat tedensko. Rezultat teh vaj je zgoščenka, ki jo je posnel Dominik Krt, in bo v naše domove prinesla vonj po slami in domačem ognjišču. Obenem bo prav lep spomin tudi našim rojakom onkraj meja domovine. Poleg domačih pevcev smo tokrat prisluhnili še pevcem ljudskih pesmi DU Moravče. Kljub letom, saj jih šteje že čez devet križev, nam je ljudske napeve nabožnih pesmi prepevala gospa Tona in prav prijetno je bilo prisluhniti pesmim, ki jih že dolgo ne poje nihče več. Včasih se zgodi, da je med obiskovalci kakšen zanimiv gost, in tudi tokrat so bili. Čeprav so prišli na predstavitev zgoščenke, se niso mogli upreti in zapeti dveh pesmi pevci ljudskih pesmi iz Blagovice. Da ljudska pesem ne bo šla v pozabo, saj v Krašnji ne, so dokazali najmlajši, ki so zapeli na koncu prireditve. A večer se še ni končal: le trenutek, da smo zajeli sapo in se osvežili, nato se je iz posameznih kotov zaslišalo ubrano petje. Enkrat naši, enkrat moravški, pa blagoviški in tako po vrsti. Vseh užitkov je bilo tokrat za zvrhano malho - da bi le tako ostalo.
čestitke in še kakšno zgoščenko. Da se srečanja vrstijo iz leta v leto, je zasluga predsednice krašenjskega kulturnega društva Vere Beguš, ki vlaga v organizacijo programa svojo energijo, svoje znanje, svoj neizmerni entuzijazem, je povedal predsednik KS Krašnja Franc Novak. Letošnjega srečanja se je udeležil tudi direktor občinske uprave Stojan Majdič. Tako prirediteljem kot nastopajočim se je zahvalil za lepo popoldne. Lepo domačo
pesem, verjame, bodo pevci ohranjali naprej, prireditelji pa jo zopet organizirali naslednje leto. Le obisk bi bil lahko boljši, je še dodal. Naj za konec pohvalim tudi sama vse organizatorje srečanja, vse člane kulturnega društva, ki so nesebično pomagali, skrbeli za nastopajoče in goste, da niso bili žejni, lačni, da so s svojo dobro voljo tudi oni pripomogli k veselemu vzdušju in s tem tudi srečanju prihodnje leto.
Peli so jih ob pletenju kit Ljudski pevci iz Krašnje predstavili svojo prvo zgoščenko
»S prelepga kraja sem doma .... « so v ljudski
melodiji začeli predstavitev svoje prve zgoščenke krašenjski ljudski pevci. Marija Demšar
Večer je z nagovorom začela organizatorka dogodka Vera Beguš. V njem je vse spomnila na pomembnost prireditve. Na zgoščenki so zapisane pesmi, ki so se v poplavi drugačne glasbe že skoraj izgubile, posneti glasovi, ki zvenijo tako domače. Preprosta, a hkrati globoka in ganljiva, včasih tudi šaljiva besedila o vsakdanjem življenju poslušalca popeljejo v preteklost, obudijo spomine na dom, starše, rojstni kraj, na vesele in žalostne dogodke, ki vsakega izmed nas spremljajo v življenju.. In od kod izvira vsa ta zagnanost ljudskih pevcev? Ideja sega v nek decembrski večer, ko so pripravljali slamo za pletenje kit in zraven zapeli. Še večkrat so tisto zimo posedli k mentergi v njihovem prostoru ter pletli in peli. Danes se po hišah ne plete več, večinoma le na različnih etnoloških prireditvah. Da pletenje kit, pesmi in pripovedi ne bi šle v pozabo, pletejo in pojejo tudi skupaj z učenci v šoli v Krašnji.
»Kuharca, kuharca, kuhaj večerjo, da gremo, da gremo v Kamnik na prežo, iz Kamnika v Radomlje, z Radomelj v Krašnjo, tam bomo jedli poštengano kašo.« - To imajo otroci najraje, učijo pa se tudi drugih.
Skupina ljudskih pevcev, ki jo vodi Magda Kreft, se že peto leto sestaja enkrat tedensko.
Iščejo stare, že skoraj pozabljene pesmi -zapeti jih znajo več kot sto(ob mentergi pa še enkrat toliko).
Srečujejo se tudi z drugimi ljudskimi pevci, vključujejo tudi skeče in recitacije, nepozabni pa so bili v predstavi Čaj za dve. Zgoščenko, na kateri je 25 pesmi, je posnel Dominik Krt., izdalo pa jo je Kulturno društvo Fran Maselj Podlimbarski ob pomoči Občine Lukovica, Krajevne skupnosti Krašnja, Športnega društva Krašnja, Gasilskega društva Krašnja, B dent d.o.o. Krašnja, fotografije je posnel Darko Tič. Na prireditvi, kije bila v četrtek, 4. septembra, so se predstavili tudi ljudski pevci iz Moravč, povabljeni pa smo bili tudi vsi poslušalci, nekaj se jih je tudi opogumilo. Da pa lahko še v današnjih dneh slišimo takšne pesmi, ki so bile sopotnice v življenju ljudi, se moramo zahvaliti ljudem, ki so jih ohranjali. Ena izmed takih je tudi 94-letna gospa Tona Bezovšček iz Tuhinjske doline. Premalokrat se zavedamo bogastva, ki ga takšni ljudje nosijo v sebi. Njeno petje je marsikomu privabilo solze v oči. Spomnili pa smo se tudi Vikija Prašnikarja, ki je z velikim veseljem prepeval v skupini, a ga žal ni več med nami. Takšnih večerov si želimo še veliko, saj ni nujno, da vedno gre za kakšen tako velik dogodek, kot je izid zgoščenke, želimo, si da nam čim večkrat zapojete.

Pogovor z Marcelo Cerar
Vedrina - redka vrlina
Najprimernejši izraz. Kajti obisk in klepet z gospo Marcelo Cerar iz Lukovice je bilo prijetno doživetje, ki ostane zapisano v spominu na pozitivni strani. Takih ljudi res ni prav veliko, zato imam tam še prostor. Najin pogovor pred hišo, v senci košate hruške, ki jo ljubeče objema dišeča glicinija, kjer rahel piš vetra na trenutke prinese vonj cvetočega vrta, se je raztegnil tja do sončnega zatona. Milena Bradač
Gospa Marcela, tudi redko ime, ki ji pristoji, je svoje ime dobila po svoji babici. V Lukovico se je primožila leta 1964, kjer sta z možem Rudijem ustvarila dom zase in za njune tri sinove. Vsi trije sinovi Roman, Sašo in Aleš so jima zrela leta pomladili vsak s po dvema vnukoma, ki jim je babi Marcela najboljša in najbolj ljubeča kuharica. Žal vsako leto kakšen odleti in to leto kuha redno samo še dvema vnukoma. Ja, pa ne zmanjka dela z lonci, a o tem malo kasneje. Sem mislila, da se bo pogovoru pridružil tudi mož, pa mi je ta rak ušel. Se ga je dalo čutiti samo tako od daleč, ampak njegova sladica je bila odlična.
Vrt je ponos in ljubezen vsake predane in vestne gospodinje. Tudi pri gospe Marceli ni nič drugače. Njen vrt, njena zelena oaza v središču Lukovice je res vreden ogleda. Na njem najdeš vse. Že v začetku te pozdravi skalnjak, ki te napoti dalje po sadno cvetlični poti do zelenjavnega kotička, kjer skrbno načrtovan daje hrano vse od zgodnje pomladi do prve zmrzali in še malo čez. In še dalje zadišijo zeli, ki jedi narede slastnejše in okusnejše. Za posladek pa vrt nudi še borovnice, jagode in še marsikaj. Jagode kukajo tudi z balkona. Nekaj pade posebej v oči. Pod gosto zeleno streho na vrtu stoji Marcelina letna kuhinja in ponosna pove, da ji jo je naredil njen mož. Kuhinja. Še ena posebna ljubezen gostiteljice. Če kuhaš z ljubeznijo, je vsaka jed slajša, bolj tekne. In še če se naučiš in navadiš kuhati v ekonom loncu, na kar prisega gospa Marcela, je jed sploh boljša, ker se kuha manj časa, tako ohrani več vitaminov, prihraniš energijo in ČAS. Ta čas raje porabi za družino, za prijatelje, za svoje konjičke, poudarja Marcela. Za uporabo ekonom lonca je navdušila tudi že
skoraj celo Društvo podeželskih žena in deklet Lukovica, kamor se je vključila pred dvema letoma. Pripravila je dve srečanji članic, kjer jim je prikazala uporabo in kuhanje v ekonomu. Tudi lično knjižico - priročnik je spisala, sama razmnožila in jih obdarila z njo. V tej praktični knjižici najdete izvrstne recepte, kup drobnih, a koristnih nasvetov in verjamem, da bodo knjižice romale od gospodinje do gospodinje.
Osebna izkaznica Marcele Cerar
V Litiji je njen rojstni dom. Tam se je rodila očetu pravniku in prezgodaj z boleznijo zaznamovani mami. Tako njena in tudi bratova mladost ni bila ravno najbolj srečna in brezskrbna. Pa še pogosto so se selili. Gimnazijo je obiskovala v Ljubljani ter naprej ekonomsko fakulteto in tako tudi preko skupnih prijateljev spoznala svojega moža. Zakon ju druži že štiriinštirideseto leto. Že šesto leto uživa upokojensko »brezdelje«, seveda mož malo dalj, tako da se je prej
privadil. Pravi, da se je treba tudi naučiti živeti skupna upokojenska leta. Ko si skupaj s partnerjem ves dan, ko ni več toliko obveznih in neobhodnih opravkov. Ima prav, kar poglejte okrog sebe. Tudi za skupno dobro je veliko naredila. Dvanajst let je bila tajnica pri Rdečem križu. Dvanajst let je v naši prejšnji skupni domovini delovala kot aktivistka v SIS-ih za otroško varstvo; vse to ni bilo plačano delo, vse to je bil volontarizem. Tudi je bila zraven, ko so snovali drugi vrtec - vrtec Lije Varšek v Domžalah, zdajšnji vrtec Urša. Vse to poleg redne zaposlitve, kjer je polovico delovne dobe pustila v Industrijskem biroju v Ljubljani, drugo polovico pa v JUB-u v Dolu. Ponavadi nekateri upokojenci tožijo o raznih zdravstvenih tegobah in rečem moji sogovornici, da z njo gotovo ni tako. Saj jo vidim vso vedro in zdravo nasmejano. »No ja, včasih tudi jaz rabim kaka zdravila, saj pravijo, da je to upokojenski zajtrk in sladica za večerjo,« se pošali. Vendar prisega na naslednja dva reka: Če je še tako slabo, je za nekaj dobro ter Vsak zakaj ima svoj zato. Ob sprehodu skozi hišo sem občudovala slike, ki visijo po vseh prostorih. Ponosna mi pove, da je to pač velika njena in moževa ljubezen. Na stenah visijo slike priznanih umetnikov in slike njunega sina Saša, ki se jim pogumno postavlja ob bok. Prelepo, verjemite. Da so pri hiši ljubitelji knjig, sem kajpak tudi opazila. Vidi se, kje so knjige samo okras prostora, kje pa jih tudi bero. In gospa Marcela mi pove, da je res pravi knjigožer.
Za konec sem jo vprašala, kaj v naši občini, v Lukovici, ji je všeč in kaj ne.
Zelo je vesela in ponosna na lepo urejen trg v Lukovici, na intenzivno delovanje za širitve šole, na oba vrtca. Pravi, da je naša občina zelo bogata. Imamo zdravstveni dom, pošto, trgovino, banko, pekarno, šole, cerkev, cvetličarno, prenočišča, veliko dejavnih društev, širi se podjetniška dejavnost, veliko se dela na razvoju občine Lukovica. Nikakor pa ni lepo, nasprotno je nesramno ponižujoče dejanje trgovskega priišleka Hofer-ja, ki je vabil naše občane s prostimi delovnimi mesti za sramotno nizke osebne prejemke. Tudi asfaltna baza, če bo zaživela, pravi, da bo prinesla samo slabo, tisto dobro, kar obetajo, ne odtehta zdravja in čistega zraka za ljudi in naravo. Hvala, gospa Marcela, za vaš čas, ki ste mi ga naklonili. Hvala, gospod Rudi, za trenutke, ko ste pogledali izpod kamna.



PLAVAJMO VSn
* Otqscl in odrasli. Nepiavaici In tisti, Id želijo izpopolniti plavalno znanje. Rekreativci in vsi ostali ljubitelji plavanja. Začnemo oktobra! Pridruži se!
' ŠOLA PLAVANJA ZA OTROKE-CELOLETNI TEČAJI • ŽABICE: ob ponedeljkih, od 17.00 -18.30 ure Za otroke med 3 in 5 letom starosti
Vadba je namenjena predvsem prilagajanju na vodo in pa tudi že spoznavanju osnovne plavalne tehnike - prsno.
•	RIBICE: ob torkih, od 17.00 -18.30 ure ^ Za otroke med 6 in 8 letom starosti
Vadba je namenjena plavalnim začetnikom, ki bodo izpopolnjevali ^ svoje plavalno znanje - predvsem prsno tehniko, kasneje pa tudi hrbtno tehniko.
•	DELFINČKI: ob torkih, od 18.30 - 20. ure Za otroke med 6 in 8 letom starosti
Vadba je namenjena izpopolnjevanju plavalnega znanja - tehnike prsno, hrbtno in kravi. Cena: 250 € / leto (35 vadbenih enot) 100€/3 mesece (možnost plačila na 2. obroka) INTENZIVNI TEČAJI ZA OTROKE, 8 x 1 ura. Cena: 60 € PLAVALNI TEČAJI ZA ODRASLE IN SENIORJE, 8 x 1,5 h (začetni, nadaljevalni). Cena: 91,39 €
VADIMO VSI!
VODENA VADBA REKREATIVNEGA PLAVANJA
ob ponedeljkih, od 20.00 - 21.00 ure. Cena: 6,50 € Ob nakupu paketa "deset obiskov'za 36 evrov dobite še en obisk savne (2h) ter solarija in brezplačno kavo v kavarni Veronika. VODNA AEROBIKA - 2 x tedensko Kdaj? TOREK, ČETRTEK od 20. - 21. ure. GYIMSTICK PRIPOIMOČKI za Se užinkovitejSo vadbo. Cena 1 obiska: 6,50 € Ob nakupu paketa "deset obiskov" za 36 evrov dobite še en obisk savne (2h) ter solarija in brezplačno kavo v kavarni Veronika. VADBA V VODI - VSAK DAN OB 10. in 18. URI Za vse obiskovalce bazena - brezplačna.
DAN ODPRTIH VRAT
27.9. od 9.00 do 13.00
Vabljeni na dan odprtih vrat, kjer boste lahko preizkusili naše športne in animacijske programe ter ob vpisu v programe prihranili 20 %! Informacije in prijave: Petra Šuštar, 01 82 44 219, petra.sustar@terme-snovik.si
i''®
TERME
SNOVIK
«v£t termalnih užitkov
_Tel.: 01 83 44 100 e-mail: info@terme-snovik.si, www.tèrme-snovik.si
Blagoslovitev obnovitvenih del pri sv. Katarini
Zahvaljujoč vsestranski pomoči faranov, veliki vnemi ključarjev in mežnarja ter domačega župnika, so v podružnični cerkvi sv. Katarine v Rafolčah opravili obilico del, ki so cerkev ne samo polepšala, ampak prispevajo k ohranitvi sakralnega bisera našim zanamcem. djd
Zgodovinski viri sicer bolj skopo poročajo o rafolški cerkvi, vendar jo omenjata tako generalni vikar Adam Sontner ob vizitaciji 25. novembra
1624 kakor Valvazor leta 1689. Zob časa je dodobra načel dele cerkve in potrebno je bilo pripraviti vse za obnovo. In če se že dela, naj se naredi dobro in lepo ter postori še kaj poleg. Tako smo v nedeljo, 17. avgusta, lahko pri sveti maši, ko je v podružnični cerkvi žegnanje, prisluhnili jubilantoma Janezu Bernotu, obhajal je 10 let mašništva, in Igorju Dolinšku, petnajst let mašništva. Pri oltarju so se jima pridružili še Janez Gerčar, duhovni pomočnik Ivan Povšnar in domači župnik Andrej Svete. Pred pričetkom svete maše so najprej blagoslovili nova vrata, marmornati tlak v prezbiteriju, ladji in zakristiji, nove stopnice v zvonik in obnovljene zakristijske omare ter pobeljeno cerkev. Skupaj z deli so uredili tudi električno napeljavo. Drago Jerman, mož z mirno roko in smislom za barve in vse staro, je poslikal antependija stranskih oltarjev. Obnovo sta finančno podprli tudi Občina Lukovica in Krajevna Skupnost Rafolče. In kakšen je bil delež krajanov pri obnovi? Vedno isti obrazi in vedno isti dajo tudi za obnovo. Žal jih je le nekaj več kot polovica. V svojem nagovoru se je jubilant Janez Bernot spomnil mladih dni in dogodkov, povezanih z novo mašo in s to malo, ampak našo cerkvijo, krajem srečevanj človeka z Bogom, kraja tolažbe, upanja in veselja. In zanimivo, da v njej najdejo največ tolažbe in moči ravno bolni in teh ni malo, saj boleha vsak od nas, vsaj malo. Cerkev v kraju je kakor vodnjak žive vode in ta se je čutil tudi pri obnovi. Tokrat smo spoznavali moč in vztrajnost kanaanske žene, ki jo njena globoka vera žene, da potrka in prosi; zato tudi mi poprosimo in se priporočimo sv. Katarini za zdravo pamet, ki jo bomo v teh dneh še kako potrebovali. In kakšno naj bo žegnanje, če ni na mizi dobrot? Tokrat smo bili deležni obilice, saj so se gospodinje in ostali potrudili tako, da smo drugi dan prišli še na bob.
Gasilci iz Gasilske zveze Lukovica posredovali ob ujmi na Ptuju
Ujma, ki je prizadela Ptuj z okolico, je znova dokazala, da solidarnost nima in tudi ne sme imeti meja, vsaj kar se tiče gasilskega dela. Tako so gasilci iz GZ Lukovica v nedeljo, 17. avgusta, po pozivu Gasilske zveze Slovenija odhiteli na pomoč prizadetim v okolici Ptuja.
Za GZ Lukovica zapisal Jure Čokl, višji gasilski častnik, PGD Lukovica
Intervencijo je vodil Srečo Grojzdek, poveljnik Gasilske zveze Lukovica, ki je poveljeval kombiniranemu gasilskemu vozilu GVC 16/25 PGD Lukovica in štirim gasilcem. Če bi GZS o posredovanju, ki bi ga bilo možno predvideti vsaj 12 ur prej, takrat tudi obvestila pristojne regijske in zvezne poveljnike, bi bila tudi pomoč s strani naše gasilske zveze lahko številčnejša. Seveda pa ne smemo pozabiti, da mora ob odhodu prvega udarnega vozila in večjega števila gasilcev iz občine skrb za morebitno ukrepanje ob nesrečah v domačem okolju prevzeti druga gasilska enota. V našem primeru sta bili to PGD Prevoje in PGD Blagovica. Ob našem odhodu smo se javili regijskemu centru za obveščanje in CPV Helios - Domžale. Gasilci smo na mesto posredovanja prispeli okoli 12. ure in se po krajšem usklajevanju na sprejemnem mestu odpravili na svoje »delovišče«. To se nahaja v okolici Ptuja, gre pa za kmetijo ter tri pripadajoča gospodarska poslopja. Že prvi ogled objekta s strani poveljnika GZL nam je dal vedeti, da delo ne bo ne lahko ne kratko. Strehe so bile močno poškodovane in tako nam ni preostalo drugega, kakor da najbolj poškodovane dele z večjimi odprtinami prekrijemo s polivinilom, manjše pa nadomestimo z rezervno kritino, ki je bila na voljo. Kdor je že delal na višini, dobro ve, da je tovrstno početje ob neustrezni zaščiti lahko zelo nevarno in se v primeru neprevidnosti lahko konča tudi tragično - padec z višine okoli 8 metrov je največkrat usoden. Tako smo se po kratkem sestanku, kjer nam je poveljnik GZL razdelil zadolžitve in izdal povelja, ustrezno opremili za delo na višini, zavarovali mesto dela in začeli. Domačini so nam seveda pomagali po svojih močeh - to se je izkazalo za zelo dobrodošlo, saj lasten objekt dobro poznajo in so nas tako lahko opozorili na specifične lastnosti le-tega. Dela smo se lotili previdno in natančno, saj bi bila naša pomoč kaj malo vredna, če bi ob naslednjem malo močnejšem vetru novo »kritino« preprosto odpihnilo. Ko smo pokrili stanovanjski objekt, smo se lotili precej nižjega gospodarskega objekta s položnejšo streho. Tam je bilo možno prebite strešne plošče nadomestiti z rezervnimi. Na prvi pogled se je zdelo to delo nekoliko lažje, vendar nas je poveljnik takoj opozoril na dotrajano kritino (azbestne plošče, tako imenovane salonitke), ki je zahtevala dosledno upoštevanje položaja tramov, sicer bi lahko prišlo do udora in posledično padca skozi streho. K sreči so nam tudi tokrat pomagale izkušnje in dosledno upoštevanje varnostnih pravil. Pri tem delu so se nam pridružili tudi domači, s katerimi smo do zgodnjih večernih ur uspeli prekriti vso poškodovano streho. Grozeči oblaki,
ki so nam dajali vedeti, da prihaja nov naliv, so bili še dodatna spodbuda. Ob sedmi uri se je naše delo končalo - sledil je pregled objekta in uporabljene opreme. Prijazni domačini so nam pripravili tudi prigrizek, za katerega lahko zagotovo zatrdim, da se je prilegel. Vendar pa ob vsej nesreči, ki je to družino doletela, nismo hoteli biti v breme še mi, zato smo se po izdanem povelju odpravili nazaj na zborno mesto, uredili formalnosti ter se odpravili domov. Doma je sledilo pospravljanje orodja, vozila ter opreme in splošni pregled. Napisali smo tudi zapisnik. Tako smo priložili kamenček v mozaik pomoči ljudem, ki jih je prizadela ujma. Verjamem, da tudi v imenu slehernega prebivalca občine Lukovica. Hkrati pa smo lahko ravno slednjim s svojim odhodom na Ptuj jasno zagotovilo, da smo kljub svoji majhnosti ter skromni opremljenosti lahko kos še tako velikim nesrečam. Saj veste - pridemo vedno, če nas pokličete na telefonsko številko 112.
Izobraževanje mladih
Pred pričetkom novega šolskega leta je ŠD Zlato Polje organiziralo vsakoletni vzgojno-izobraževalni program, poimenovan MLADI NA CESTI IN V CESTNEM PROMETU. Tone Habjanič
V njem sta sodelovala Policijska postaja Domžale in Jumicar Zmago Berlec s Prevoj. Kar precej mladih se je zbralo, nekateri tudi s starši, ki so v prvem delu z veliko vnemo prisluhnili predstavniku policije, vodji tukajšnjega sektorskega območja, Marku Kladniku. Zelo nazorno je prikazal svoje delo, delo policista in poudaril, kako se je treba vesti na cesti, avtobusih ter v vsakodnevnem prometnem vrvežu. Prikazal je opremo policista, od katere je bila najbolj zanimiva pištola, lisice in neprebojni jopič, katerega težo so nekateri tudi preizkusili. Zanimivo je bilo tudi novo policijsko vozilo VW Tuareg, ki so se ga tudi dodobra ogledali tako z zunanje kot notranje strani. Posebno zanimiv je bil preizkus novega aparata za alkotest. Najbolj korajžni so preizkusili tudi tega.
Drugi del popoldneva se je dogajal na igrišču. Zmago Berlec je s svojim pomočnikom prvi del namenil osnovni vzgoji otrok v prometu. Tudi starejši smo z zanimanjem poslušali inštruktorja Klemena Kotarja. Poslastica za mlade je bil praktični del, torej vožnja z avtomobilčki. Vsi so nestrpno čakali na svojo prvo vožnjo, v kateri je bilo potrebno osredotočiti pozornost na vrsto prometnih znakov. Prevladoval je znak STOP, kjer se je moral po cestno prometnih predpisih vsak ustaviti, sledila sta obvezna smer in semafor. Inštruktor je sproti opozarjal na nepravilnosti med vožnjo, zlasti na hitrost. Vsakega dogajanja pa je tudi enkrat konec, zato je tudi mladim voznikom sledila zadnja vožnja v tem lepem in prijetnem nedeljskem popoldnevu. Složno smo pomagali pri pospravljanju cestnih rekvizitov in izpraznili nogometno igrišče. Inštruktor je pohvalil prizadevnost in znanje. Presenečen je bil nad dobro vožnjo mladih in jim ob koncu podelil spričevala. Športno društvo se zahvaljuje PP Domžale in Marku Kladniku za udeležbo in strokovno izvedbo učnega programa, Zmagu Berlecu iz Jumicar in Klemenu Kotarju za zavzeto in izčrpno delo, ki ga je sponzoriral Jumicar.
Jumicar tudi letos zelo uspešno izvedel svoj program
Obogatena zlatopoljska mladina z novim znanjem
Četrta razstava zdravilnih zelišč Društva upokojencev Moravče
Bodimo prijatelji, saj smo ljudje. Držimo skupaj, saj bomo le tako lahko ponosni na kraj, kjer imamo toliko lepe neokrnjene narave.
Jože Novak
Sekcija zdravilnih zelišč Društva upokojencev Moravče je organizirala dvodnevno razstavo v veliki dvorani društva od devetega do desetega
Obiskovalci razstave so lahko videli suha in sveža zelišča-rastline, se seznanili z njihovo uporabo in pravilnim nabiranjem in hranjenjem. V knjigi obiskovalcev je bilo res veliko podpisov in pohval.
Razstavo si je ogledal tudi župan Martin Rebolj in pohvalil pridnost in prizadevnost članic in članov društva. Razstava je bila popestrena s krajšim kulturnim programom, kjer je zapel domači mešani pevski zbor, nastopila sta citrar Rado Kokalj in mladi harmonikar z Limbarske gore. Vse prisotne pa so pogostile upokojenke s svojimi kulinaričnimi priboljški.
avgusta. Vlasta Vresk je vodja sekcije od ustanovitve. Organizatorji ugotavljajo, da je razstava vsako leto bolje obiskana, tudi mlajši prihajajo. Razstavo si je ogledalo veliko obiskovalcev domače in sosednjih občin. Sekcija trenutno šteje petnajst članic, ki preko leta nabirajo zdravilna zelišča po moravški dolini. Vsakega novega člana naučijo nabirati. Odpravijo se na travnike, a tako, da lastnikom ne povzročajo škode. Nekateri člani zdravilna zelišča gojijo tudi na svojih vrtovih. Razstava daje primerjavo čajev in pripadajočih rastlin. Da ne bo potrebno za vsako malenkost k zdravniku, uživajmo čim več naravnih rastlin. Priporočeno je uživanje tudi čim več česna in čebule, kar tako ali v jedeh. Primerno zdravilo je tudi ognjič, je povedala Vlasta Vresk. Vsaka razstava nudi veliko možnosti izobraževan. Poslanstvo sekcije je tudi širjenje uporabe preprostih naravnih zdravilnih zelišč.

Košarka in rafting
Športno društvo Prevoje je tudi med počitnicami poskrbelo, da se nismo predali lenarjenju na vročem soncu ali ''sproščanju v senci''. ŠD Prevoje
Košarkarsko soboto, 19. julija, je v Šentvidu je popestril sončen ter vroč dan. Zbralo se je 10 ekip, ki so se pomerile v dveh skupinah. Rednemu delu sta sledila polfinale in finale. Zaključni boji so bili izjemno zanimivi, borbeni, izenačeni ter polni preobratov. Zmage se je na koncu veselila T'zadna ekipa, ki je v finalu s trojko ob zaključku premagala ekipo Brez domišljije. Tretje mesto je pripadlo ekipi Perspektiva, ki je ugnala ekipo Srčki. Turnir je še enkrat združil tako mlade kot malo starejše
generacije ter igralce več sosednjih občin. Tekmovanja trojk sejeudeležilo28 tekmovalcev. Absolutni zmagovslec je bil Gregor Pestotnik iz Lukovice, ki je zadel 7 od desetih metov. Pokrovitelj turnirja je bila pizzerija Furman. Pretekla sta samo dva tedana in v soboto, 9. avgusta, je za člane ŠDP potekalo nepozabno raftanje na Savi. Kljub počitnicam se nas je zbralo lepo število. Ob prihodu nas je v Tacnu pričakal gospod Skok, razdelil primerno opremo in s kombijem in nekajavtomobili smo se odpravili do začetne točke, se razdelili v dva rafta in pričeli s spustom. Kljub temu da je Sava dokaj mirna voda, se je vsak lahko pošteno zmočil. V eni uri smo preveslali dobrih 6 kilometrov. Sledilo je sproščanje z odbojko na mivki in s piknikom.
Lahko rečemo, da je bil tako raft kot tudi piknik super in se bosta gotovo ponovila.
Že je tukaj september in (skoraj) jesen, mi pa napovedujemo:
-	v soboto, 20. septembra: turnir trojk v Šentvidu;
-	začetek oktobra: balinanje pri Škarju. Vabljeni kot udeleženci ali gledalci!
Po raftu še sproščujoča odbojka na mivki
Z rekreacijo do veselja do
v • I •	•
Življenja
Na osnovni šoli že nekaj let v telovadnici potekajo vaje za zdravo hrbtenico, za boljšo gibljivost v sklepih, za utrditev predvsem trebušnih mišic in še razne vaje za lepšo postavo in ohranjanje zdravja. Večina je udeleženk, ki so zelo zadovoljne z vodenjem, sedaj že poročene in še vedno zabavne Urške. Kakšno je mnenje udeleženk, so povedale kar same. Viktor Jemec
Mici: Zame je druženje absolutno prvo, potem pa razgibavanje, primerno letom. Kdor kaj nase da, naj pride. To je za dušo, srce in telo. Lahko bi hodila v Domžale ali na Rodico, vendar mi je tukaj zelo všeč. Zame je Brdo zakon.
Joži: Rekreacija je bolj fizioterapija, da obvarujemo zdravje, krepimo moč in duha, da se družimo in poveselimo. Udeleženke menimo, da bi bilo zelo koristno, da bi si še ostali občani in občanke vzeli čas za odpravljanje raznih težav.
Marinka: Hodimo že več let, tako, da je to že potreba. Krepimo si voljo in obdržim gibljivost.
Marijana: Telovadba je zakon. Ta na Brdu je svetovna. Se razmigamo, sprostimo, in nasmejimo. Naša skupina je maloštevilna, zato vabimo vse moške in ženske, ki bi bili radi razgibani in nasmejani, da se nam pridružijo, pa bodo sigurno še mnogo let na svet'. Ančka: Vsi smo zadovoljni.
Gospe so zelo pozitivno usmerjene in želimo jim res še mnogo zadovoljnih in zdravih let, za kar pa se je potrebno tudi nekoliko potruditi.
Sproščene udeleženke rekreacije na OŠ Janka Kersnika Brdo
ig SVET ZDRAVJA-FIZIOTERAPIJA ZRNEC
Dragomelj 44a, Domžale, www.svetzdravja.si vabi na:
Ti
TELOVADBO ZA VSAKOGAR
OŠ JANKO KERSNIK, BRDO PRI LUKOVICI
VSAK ČETRTEK: OB 19.00 uri: PREPREČUJEMO OSTEOPOROZO IN BOLEČINO OB 20.00 uri: ZDRAVO IN ZMERNO
CENA 70 € 1x na teden 4 mesece
Telovadba bo potekala od začetka oktobra do konca maja. Začetek 2. oktobra. INFORMACIJE NA TEL.: 01/562-67-36, 041/202-350
Drugo srečanje odgovornih urednikov in novinarjev
Na Budnarjevi domačiji v Zg. Palovčah nad Kamnikom so se 4. septembra zbrali odgovorni uredniki in novinarji, ki delujejo na območju občin, združenih v t. i. 'podjetno regijo' (Kamnik, Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica, Moravče, Komenda).
Tokrat so se sestali že drugič, prvo srečanje je potekalo junija letos v mengeški Harmoniji, naslednje srečanje pa bo v prazničnem decembru v Domžalah. Pobudnika in organizatorja prvega srečanja sta bila naša urednica Katarina Karlovšek in Primož Hieng s Kamniških novic. Namen srečanj je boljša obveščenost posameznih urednikov in novinarjev o dogodkih v sosednjih občinah ter aktualna problematika in sodelovanje med župani in mediji. Tokratno srečanje sta organizirala Vido Repanšek in Primož Hieng, zbrane je pozdravil tudi kamniški podžupan g. Rudi Pfajfar.
Strojni krožek Radomlja na ogledu kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni
V ponedeljek, 25. avgusta, so se člani Društva za medsosedsko pomoč Radom-lja ali krajše Strojni krožek Radomlja odpravili na strokovno ekskurzijo na 46. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornjo Radgono. Katarina Karlovšek
Odhod avtobusa v zgodnih urah je prinesel še čudovito panoramsko vožnjo proti Prekmurju. Prvi postanek je bil v Šempetru, ustavili so se pri Marti Rojnik, hmeljarki in mladi kmetici leta, kjer so si člani ogledali strojno obiranje hmelja. Dišeča kavica in slastno domače pecivo sta bila več kot prijetna dobrodošlica pri Rojnikovih.
Sledil je ogled sejma in številnih spremljajočih prireditev na letošnjem že 46. mednarodnem sejmu; za vsakega se je našla zanimivost, novost in ideja. Prijazno je člane sprejel tudi
predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Ciril Smrkolj. Po napornem ogledovanju po sejmu so se članom Strojnega krožka Radomlja pridružili še kolegi iz domžalskega krožka in skupaj so se odpravili na večerjo in prijetno druženje v Ivance pri Njegovi na kmečki turizem Pri Lenki. Društvo za medsosedsko pomoč Radomlja obstaja že 11 let in je zelo aktivno. V jeseni načrtujejo izlet na kostanjev praznik v Žetale -Haloze, spomladi pa imajo v načrtu strokoven in družaben izlet po Koroški. Namen krožka je medsebojna pomoč članov, to so v glavnem kmetje iz naše občine ali pomoč v primeru nesreče. Predsednik Strojnega krožka Janez Cerar je povedal, da so glavne aktivnosti društva medsebojno izvajanje uslug s kmetijskimi stroji (po sporazumu Zveze strojnih krožkov in
Gostiteljica Marta Rojnik in predsednik Janez Cerar
Davčne uprave ta dela ne zapadejo pod davčne obveznosti). »Seveda je pa ena od prijetnejših aktivnosti medsebojno druženje, kot je bil tudi naš izlet članov v Gornjo Radgono, ne pozabimo pa tudi na izobraževanje in sledenje novostim,« pove g. Cerar.
Tradicionalni Pliberški jormak
Srečali so se slovenski in koroški upokojenci
Moja največja želja je, da bi vedno ohranjal voljo in se trudil zabavati se do solz pri pisanju člankov. Zabave, ko gredo na izlet upokojenci, nikoli ne manjka. Jože Novak
Moravški upokojenci se že nekajlet udeležujemo tradicionalnega
srečanja upokojencev v Pliberku, kjer se udeležimo tudi parade in
obiščemo sejem. Tudi letošnjo zadnjo avgustovsko soboto je bilo tako.
Organizatorka in vodička Sonja je stara znanka Pliberškega jormaka.
Imamo tudi istega skrbnega, za dobro razpoloženje pripravljenega
voznika Cirila Gerčarja iz Dupelj pri Lukovici.
Malo zgodovine tega Pliberškega jormaka v številkah:
Obstaja že 615 let, ima 6,8 ha razstavnih površin, dolžina razstavnih
poti je 4 km, privabi okrog 340 razstavljavcev.
Slovenski šotor, ali kakor mu pravijo domačini »Svaveja uta«, je že vsa leta znan po domačnosti, dobri glasbi in hrani. Tako je bil tudi letos veliki šotor rezerviran prav za upokojence in nastopajoče v kulturnem programu na Mednarodnem srečanju Alpe-Jadran s Koroške, Slovenije in Italije.
Sejem na travniku je postal v svoji zgodovini čedalje bolj družaben dogodek, ki povezuje ljudi dobre volje. Prisotni so tudi številni šotori drugih gostincev in velik zabaviščni park. Vse to je priljubljeno srečevališče za vedno več ljudi, ki prihajajo v Pliberk. Pravijo, da približno letno obišče kraj sto tisoč obiskovalcev iz domače in sosednjih držav, seveda tudi Slovencev. Jormak organizira mestna občina Pliberk, politično odgovornost nosi župan in sejemski referent Stefan Visotschnig. Letošnje šestnajsto Mednarodno srečanje je pozdravila dolgoletna predsednica pliberških upokojencev Helena Močnik. Tudi veliko slovenskih društev in pevcev nastopa na njem.
Omizje moravških upokojencev ob obloženi mizi
90 let Marije Pire iz Zaboršta
11. avgusta je 90 let praznovala gospa Marija Pirc iz Zaboršta na Prevojah. Številnim čestitkam njenih domačih in sosedov se je prav na njen rojstni dan pridružil tudi župan Občine Lukovica Matej Kotnik, ki je gospo Marijo obiskal na njenem domu v Zaborštu. Irena Strmšek
Marija Pirc se je rodila na Prevojah v družini z devetimi otroki. Že zelo kmalu je kot deklica odšla od doma, da si je služila svoj kruh. Kasneje, ko si je že ustvarila družino, se ji je nasmehnila sreča: teta, ki je živela v Zaborštu, jih je vzela k sebi in ji nudila topel dom. Kasneje ji je hišo, v kateri gospa Marija živi še danes, tudi podarila. Poročila se je s Stanetom Pircem z Brda pri Ihanu. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, tri hčerke in sin. Kljub temu da ni bila redno zaposlena, je delala od jutra do večera po okoliških kmetijah, da je preživljala otroke, jim omogočila, da so vsi prišli do svojih poklicev.
Gospa Marija je bila vseskozi zdrava, vesela in pokončna žena. V posebno čast si je štela, če je človeku lahko pomagala, posebno ob težkih trenutkih, ko človek potrebuje le toplo besedo in stisk roke. Dokler so ji noge služile, je bila redna obiskovalka bližnjih prevojskih gmajn, iz katerih je nosila novo energijo in gozdne sadeže. Lepo je skrbela za hiško in okolico. Zdaj pa je gospa Marija že šest let priklenjena na posteljo. Zanjo lepo skrbi hčerka Kristina, ki je zaposlena v Zdravstvenem domu Moravče kot partonažna sestra, in ko je v službi ji nesebično na pomoč priskoči sinova žena Marinka.
VABILO
Zveza kmetic Slovenije v sodelovanju z lokalnimi društvi organizira dobrodelni koncert za pomoč prizadetim v neurju v soboto, 27. 9. 2008, ob 19.30 v Lukovici v kulturnem domu. Na koncertu bodo sodelovali ljudski pevci in pevke ter amaterske
igralske skupine. Vljudno vabljeni vsi, ki želite pomagati na tak način!
Gospa Majda Pavlič, vse najboljše za 90 let
1. avgust 2008 je bil za gospo Majdo Pavlič - Rusovo Majdo poseben dan, kajti praznovala je častitljiv rojstni dan, 90 let. Irena Strmšek
Gospa Majda je rojstni dan praznovala v domu za ostarele v Cerknici, kjer čez poletje deli sobo s sestro Jelko Strgar. Prav ta dan je gospo Majdo v Cerknici obiskal tudi župan Občine Lukovica. Gospa Majda svojega navdušenja nad županovim obiskom ni mogla skriti. Ob kozarčku in kosu torte, kot se za slavje spodobi, sta gospa Majda in župan veselo kramljala. Za svoja leta še zelo pokončna in vitalna ženska je županu odgovarjala na vsa njegova vprašanja. Niti malo ni pomišljala in človek pri tem ugotovi, da ima gospa Majda pri 90. letih boljši spomin kakor kakšen tridesetletnik. V kratkem času obiska je na kratko orisala svoje otroštvo in mladost, ki ju je preživljala v Šentvidu pri Lukovici v gostilni Rusovih, ki je že takrat imela bogato tradicijo. Gospa Majda se je poročila z doktorjem Pavličem, ki je pokopan v družinski grobnici v Šentvidu.
S posebnim žarom v očeh je poslušala župana o vsaki novosti in pridobitvi v Občini Lukovica: poudarila je, da ji je v posebno čast, da je vseskozi ostala zvesta svojemu rodnem kraju, saj je vsa ta leta, tudi če ni živela v Šentvidu, občanka občine Lukovica, kajti vse do danes je ohranila stalno prebivališče na svoje rojstnem domu. Navdušena je bila, da je Šentvid z uličnim sistemom pridobil ulice: tako ima gospa Majda nov naslov stalnega prebivališča na Štajerski cesti v Šentvidu pri Lukovici.
Vse najboljše še enkrat, gospa Majda, in še veliko življenjskega optimizma in trdnega zdravja!
102 leti Rozalije Iglič - Aleševe mame iz Rafolč
V začetku septembra, natančneje 2. septembra, je častitljiv jubilej praznovala gospa Rozalija Iglič, po domače Aleševa mama iz Rafolč. Samo posebnim izbrancem je dano prestopiti mejo stotih let - gospa Rozalija jih je dopolnila že 102. Recepta za tako lepo starost gotovo ni, a izkušnje pri naši najstarejši občanki, ki je lahko vsem v ponos, kažejo, da tak visok prag starosti dosežejo pogumni, delavni, skromni in po srcu veseli ljudje, kar prav gotovo gospa Rozalija je. Irena Strmšek
Že v mladosti je ob očetu cerkovniku v rodnih Gradiščah pri Lukovici spoznavala melodijo cerkvenih zvonov, ki jo je po poroki kot največjo dediščino prinesla seboj v Rafolče. To umetnost, ki je prav redka za ženski svet, je nadaljevala v rafolškem zvoniku. Poročni zvonovi so zazvonili leta 1932, v zakonu se jima je rodilo 6 otrok, 4 sinovi in 2 hčerki, od katerih je ena že pokojna. Otrokom je bila gospa Rozalija zelo dobra mati, ki je kljub vsakodnevnemu garanju in pomanjkanju časa zanje vedno našla čas za pogovor in reševanje vsakodnevnih problemov.
Danes pa njen čas ne teče več s tako naglico po delu za preživetje kot nekoč. Zjutraj še vedno vstaja zgodaj, popije kavico in se pogovori s sinom Ivanom in hčerko Ivanko, kaj bodo ta dan delali. Želja po napredku nečesa jo še vedno žene naprej. Rozalija je do sedaj preživela pet držav in tri vojne. Na zgodovino, pravi, ima lepe spomine, šolo je obiskovala na Brdu, kjer se je naučila veliko pesmi, ki jih še danes zna na pamet. Pripravila nam je presenečenje, ravno na svoj rojstni dan je vsem prisotnim deklamirala pesem Mutec Osojski, a to pa še ni vse: s fanti, ki se učijo pritrkavanja, je pokončno pritrkavala na zvonove in se pri tem počutila srečno in ponosno. Posebno se je ta dan razveselila županovega obiska in darila - šopka cvetja, ki ga je skrbno držala v svojem naročju. Spoštovana Aleševa mama, želimo vam še naprej veliko zdravih in zadovoljnih let!
Rokovnjači so napadli
Od 29. 8. do 1.9. 2008, smo na Brdu v Čebelici gostili mednarodni zdravniški simpozij, ki se ga je udeležilo kar nekaj evropskih zdravnikov. Ker so jim organizatorji želeli popestriti vikend v Črnem grabnu, so se za pomoč obrnili na nas. Z veseljem smo se odzvali povabilu, ker se nam zdi pomembno, da našo občino spozna čim večje število mimoidočih, in kdo ve, morda se na podlagi dobrega vtisa še kdaj vrnejo v naše kraje. Špela Kveder, TZOL
Ena izmed najboljprepoznavnih stvari naše občine so prav gotovo rokovnjači, ki so zaznamovali del zgodovine, in na katere smo na nek način ponosni. V naši moči je, da lahko ljudem vsaj poskušamo pričarati delček dogajanja iz Napoleonovega časa, zato smo se odločili, da jim prikažemo rokovnjaški napad na Francoze. Vse skupaj se je dogajalo v manjši obliki kot nekoč, ko smo bili še vajeni vsakoletnih predstav na travniku pod čebelarskim domom. Sodelujoči so se odzvali v lepem številu, brez predpriprav seveda ni šlo, na koncu pa so kot vedno, svojo nalogo opravili več kot odlično.
Rokovnjače smo želeli predstaviti v njihovem pravem pomenu, zato se je samo dogajanje pričelo z »ustrahovanjem« gostov, ki niso vedeli, kaj vse so jim organizatorji pripravili za tisti vikend. Presenečeni in vznemirjeni so eden za drugim prikorakali na sam kraj dogajanja, kjer so lahko slišali nekaj splošnih značilnosti o Črnem grabnu in samem napadu. Ko se je na hribu zaslišal zvok konjskih kopit, se je iz množice zaslišal glas začudenja, vsi so nemo obstali in z zanimanjem opazovali, kaj se dogaja pred njihovimi očmi. Nastopajoči so se vidno vživeli v svoje vlogo, zato so za piko na i »ugrabili« francoskega predstavnika, ki se je nič hudega sluteč, podredil pravilom naših rokovnjačev. V zameno za svobodo so skupaj s kolegi zapeli himno njihove države in dali obljubo, ki jo razume le zdravniška stroka. Vsi skupaj so poželi bučen aplavz, sledilo je še slikanje mednarodnih zdravnikov in naših fantov v uniformah, ki se jim je potrebno še enkrat zahvaliti za sodelovanje. Organizatorji simpozija so bili zelo zadovoljni s prikazanim, tako da smo prepričani, da jim bo Občina Lukovica ostala v lepem in nepozabnem spominu.
Rokovnjaški golaž na sejmu v Gornji Radgoni
Številčna ekipa se je torej spet podala na predstavitev Občine Lukovica. Domiselna in naravnost očarljiva predstavitev je pritegnila ne le mimoidoče obiskovalce sejma, temveč celo RTV Slovenija, ki je nato dan za tem v svoji oddaji Ljudje in zemlja na 1. programu predvajala naš utrinek na sejmu. Tudi tokrat so bile z nami pletilje iz Krašnje, ki so resnično »zažgale«, saj se je okoli njih kar trlo radovednežev in občudovalcev spretnih rok. Špela Kveder, tzol
Mimoidoče pa so tokrat privabljali ne le rokovnjači in Francozi, saj se ni bilo mogoče upreti tudi vonju rokovnjaškega golaža. Za mamljive vonjave so poskrbeli v gostilni Furman, kjer so prijazno podarili cel kotel okusne jedi. Poleg golaža, Čemažarjevega kruha in piva Rokovnjač pa smo bili vsi naravnost navdušeni nad spretnim harmonikarjem Tomažem Pestotnikom. Ob njegovih spretnih prstih smo poslušalci resnično obnemeli. Piko na i pa so sami predstavitvi dodale še prikupne hostese, ki so poskrbele, da so resnično vsi spoznali, kje leži ta bogat in zanimiv Črni graben. LAS nam je tudi tokrat s ponudbo svojega predstavitvenega prostora ponudil, da smo mednarodnemu sejmu v Gornji Radgoni tudi mi dali svoj pečat.
Opravičilo!
G. Leon Jazbec iz Dupelj je skupaj s svojo ekipo postavil čudovito brunarico na športnem igrišču v Rafolčah in ne Miro Jazbec kot sem zapisala. Za napako se iskreno opravičujem. Špela Kveder
Brezplačni avtobus v Kolosej
5.septembra 2008je Kolosej razveselil občanke in občane številnih občin vse od Trzina pa tja do Moravč (občine: Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš, Moravče, Lukovica, Trzin). Katarina Karlovšek
Iz Domžal je namreč odpeljal prvi brezplačni avtobus z g. Tonijem Dra-garjem (župan Občine Domžale) na čelu, ki je tako odprl vikend-pove-zavo med Domžalami in Kolosejem.
Že res, da je bila prva vožnja za povabljene, vendar pa nedvomno najbolj razveseljuje dejstvo, da bodo omenjeni avtobus lahko uporabljali vsi, ki bodo želeli obiskati ljubljanski Kolosej, Zabaviščni center Areno Vodafone live! in Casino Rio - igralni salon. Od danes dalje lahko vsak petek, soboto in nedeljo ob 16.00, 18.00 in 20.00 uri vstopite na avtobusni postaji v Domžalah. Tudi za povratek je poskrbljeno. Avtobus, bolje rečeno udoben mini bus, vas bo odpeljal domov (izpred Kolose-ja), via Domžale, ob 17.30, 19.30 in 23.00 uri.
S podporo župana občine je Kolosejuresničil željo omogočiti Domžalčanom, Domžalčankam (kot se izrazi župan v enem od svojih nagovorov občanom) in prebivalcem okoliških občin še prijetnejše in varnejše vikende v dobri družbi in nepozabni zabavi. Pustite se zapeljati v vrtinec zabave!
Udeleženci prve vožnje v Kolosej
Simboličen vstop v Srce Slovenije z razstavo Mozaik Srca Slovenije
Na prijeten poletni večer, 27. avgusta, je na gradu Bogenšperk potekalo odprtje fotografske razstave Mozaik Srca Slovenije s kulturnim programom, v katerem je sodelovala s svojimi šansoni o ljubezni tudi Romana Kranjčan. Dogodek je bil izrednega pomena za promocijo projekta Trkamo na vrata dediščine in hkrati tudi Srca Slovenije v širši slovenski javnosti, saj je bil medijsko precej odmeven. Mija Bokal, Center za razvoj Lítíja
Razstava predstavlja mrežo Trkamo na vrata dediščine v malem, saj na njej predstavljamo detajle vrat posameznih točk, ki so vključene v projekt. Med drugimi sta iz občine Lukovica predstavljena detajla vrat gradu Brdo ter cerkvice sv. Neže na Golčaju. Vrhunske fotografije so delo Mateja Povšeta. Z razstavo želimo prepotovati vse občine, ki so vključene v projekt Trkamo na vrata dediščine. Verjamemo, da si jo boste lahko v naslednjih mesecih ogledali tudi v občini Lukovica. Razstava nas vzpodbuja, da pokukamo za vrata dediščine ter spoznamo bogato zapuščino naših prednikov. Odkrijte tudi vi delček manj znane zakladnice slovenstva, ki se skriva v prijetnem podeželskem okolju Srca Slovenije.
Razstavo smo pripravili v okviru projekta Trkamo na vrata dediščine. Ravno v teh dneh smo zaključili dve fazi projekta, kar pomeni, da je tukaj že tudi nekaj konkretnih rezultatov. Med drugim je izdelana celostna grafična podoba Srca Slovenije, promocijski letaki za posamezne točke dediščine ter tudi obsežna promocijska brošura Namigi za doživetja in potepanja po Srcu Slovenije, v katero je vključena s svojo turistično ponudbo tudi občina Lukovica. Brošura je pripravljena tudi v
angleškem jeziku ter bo tako še bolj dostopna tudi tujcem.
Razvojna fundacija Pogum v podporo pogumnim idejam
V zadnjih avgustovskih dneh smo na Centru za razvoj pripravili že tretje srečanje na temo oblikovanja Razvojne fundacije Pogum, tokrat v nekoliko širši zasedbi različnih ljudi, ki imajo izkušnje pri delu z mladimi, s posameznimi podjetniki ter drugimi snovalci razvoja v okolju Srca Slovenije. V omenjeni skupini sodeluje tudi župan Občine Lukovica Matej Kotnik.
Fundacija bo ustanovljena za spodbujanje filantropije, prostovoljnega dela in financiranja javno koristne nepridobitne dejavnosti, sprva na območju Srca Slovenije, kasneje morda tudi širše. Delovala bo po principu prenosa sredstev med podjetji, ki želijo vlagati del svojega dobička nazaj v razvoj območja, ter posamezniki, ki imajo pogumne ideje za razvoj socialnega kapitala v tej družbi. Primarno bo fundacija nudila podporo nevlad-
6 KOLO^EUICVÏU AVnOBUiKlM ,
smBZPXAeisro .
LIHO IH IIDMOV.
vuh pat*K jobota In	ni dsn.
vAndl:
It Doinlil IÍ.HL FL«1 lo iDi» un
pottjjů [>t«ïiijl«| It Kihuji Db I iJú. 19 JO kl Jiinuri eHikibJriUÉ u HÏHiiu^
rtr^ « li.—Ťi-if-l-it™ k,	itrfrtji.
Oemlilf. K«vDtAnWv<4 HHň^Hn^ liůaAilifnrr.
itnjor-H IJlKSijťilí k
wvm hjc k? s^ j4tHja
H-J In ObfMi, RA-nriJ-
nim organizacijam, usmerjena najbi bila zlasti na mlade s ciljem razvijanja družbene odgovornosti in posledično izboljšanjem kakovostnega preživljanja njihovega prostega časa. Ukvarjala se bo z družino, ekologijo, s spodbujanjem tehničnih znanj in rokodelstva ter medgeneracijskimi prenosi izkušenjin znanj, mlade pa bo usmerjala tudi v podjetništvo.


Knjižnica vabi
Z novim šolskim letom se vse začne na novo. Tudi v knjižnici dr. Jakoba Zupana v Šentvidu smo ponovno odprti po starem urniku. Po počitnicah je zopet začel voziti tudi Bibliobus. Oktobra se pričnejo pravljične urice, ki so namenjene otrokom, starim od 4. leta do vstopa v šolo. V kolikor skupina ne bo polno zasedena, se v dogovoru s pravljičarko Alenko Avbelj lahko dogovorite, da sprejme tudi mlajše otroke. Otroke bomo začeli vpisovati drugi teden v septembru, vse dokler ne bodo zasedena vsa prosta mesta. Pravljične urice bodo potekale vsak petek ob 17.00 uri v prostorih knjižnice. Obiskovanje pravljičnih urice je seveda brezplačno. Pravljice so zelo pomembna sestavina otroštva, zato je prav, da jih otrokom beremo čim več, pri tem pa bodo otroci v knjižnici še ustvarjali. Jeseni bo čas tudi za ustvarjalno delavnico in srečanje otrok z literarno ustvarjalko. Krístína Galun
V poletnih mesecih smo začasno rešili tudi stisko s prostorom, ki ni najboljša rešitev, vsekakor pa je boljša kot prej. Knjižnica poka po šivih. Žal ne kaže, da bi kdaj v bližnji prihodnosti dobili nove prostore, zato je bilo potrebno najti prostor, kamor bi lahko umaknili del gradiva - tistega, ki je bilo manj brano in starejše letnice. Tako smo pridobili nekaj prostora, a bistveno se stanje ni izboljšalo, ker smo v ta prostor premaknili tudi knjige, ki smo jih hranili v skladišču v knjižnici Domžale. Prostor so nam namenili in uredili v majhni sobi v Vrtcu Medo. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem za izkazano dobro voljo, čeprav se zavedam, da ta rešitev ni najboljša, a srčno upam, da je le začasna.
Medtem ko se pritožujemo nad pomanjkanjem prostora, pa se lahko pohvalimo z izredno bogato zbirko knjig, najnovejših uspešnic, gradiva za otroke, DVD-jev in še mnogo drugega bi se našlo. Lahko se pohvalimo tudi s tremi povsem novimi računalniki, ki so namenjeni uporabnikom.
Toplo vabljeni med naše police in vse dobro želim.
HUMANITARNA AKCIJA Tomagajmo živeti"
"Nesreča nikoli ne počiva" je vsem poznan slogan, ki nas spremlja v vsakdanjem življenju. O njem govorimo predvsem, kadar je ogroženo naše imetje ali življenje.
V	takih primerih pa mnogokrat na pomoč priskočimo gasilci. Tokrat pa se ravno gasilci obračamo na vas s prošnjo, da se nam pridružite pri naši humanitarni akciji, nakupu defibilatorja.
PGD BLAGOViCA, Vodja akcije , Uroš Medic
Nenadno smrt imenujemo zastoj srca in dihanja, ki nastopi brez opozorilnih težav ali najkasneje v eni uri po začetku simptomov. Pri odraslih je vzrok najpogosteje srce - srčni zastoj oz. nenadna srčna smrt. V Sloveniji naj bi bilo 5,5 takih primerov na dan. 95 % teh ljudi umre pred prihodom v bolnišnico. Tako velika umrljivost je posledica občutljivosti možganov in srca na pomanjkanje kisika, saj kri med srčnim zastojem ne kroži po žilah in tako ne oskrbuje srca in možganov s prepotrebnim kisikom. Preživetje je tako odvisno od čimprejšnje povrnitve krvnega obtoka.
V okviru temeljnih postopkov oživljanja prizadetemu z oživljanjem kupujemo čas do prihoda reševalcev, ki poskušajo srce ponovno pognati v normalen ritem. K sreči je znanost že tako napredovala, da je omogočila izdelavo t. i. avtomatskega defibrilatorja (AED), ki ga za razliko od profesionalnih, v primeru potrebe lahko uporabi tudi laik. Na nekaterih javnih mestih po Sloveniji je že moč opaziti takšne naprave. Na področju občine Lukovica pa žal takšne naprave še nimamo. To pa je razlog, da smo se v PGD Blagovica odločili, da izvedemo humanitarno akcijo, s katero bomo skušali zbrati potrebna denarna sredstva za nakupa avtomatskega defibilatorja. 3000 € je ciljni znesek, ki je potreben za nakup avtomatskega defibilatorja ZOLL AED PLUS z vso pripadajočo opremo. Zato naprošamo vse krajane, občane, društva, organizacije, lokalne skupnosti, podjetja, občino, skratka vse donatorje, da nam priskočite na pomoč in z donacijo na naš naslov (PGD Blagovica, Blagovica 2, 1223 Blagovica, TRR: 023000014250770, sklic: 00 200899, namen: Pomagajmo živeti. Za nakazilo sredstev lahko uporabite plačilni nalog BN02, ki ga dobite na pošti ali banki). Mogoče jutri nekomu, pomoči potrebnem, skupaj rešimo življenje.
V	akcijo se bo vključila tudi mladina našega društva, in sicer z zbiranjem odpadnega (starega papirja), ki ga bo lahko prinesla v namenski zabojnik, ki bo v času akcije stal ob gasilnem domu v Blagovici. Akcija zbiranja papirja bo potekala v mesecu oktobru. Defibrilator bo nameščen v gasilskem domu v Blagovici in bo namenjen širši uporabi. V kolikor se bo izkazala potreba po defibrilatorju, boste lahko poklicali na številko 112 in gasilci vam ga bomo skušali dostaviti v najkrajšem možnem času.
O poteku akcije in zbranih sredstvih vas bomo obveščali v naslednjih številkah glasila Rokovnjač.
Vsem donatorjem se že v naprej zahvaljujemo za izkazano pomoč.
kolumna: Milena Bradač
Neubranljiv izziv
Naslov sem si sposodila pri britanskem pisatelju, velikem ljubitelja gora Dudleyju Stevensu, ki je pred več kot dvajsetimi leti napisal knjigo z gornjim naslovom.
Tudi prebrala sem jo še enkrat samo zato, da bi bolje razumela vse tiste alpiniste, ki se kljub svojemu velikemu znanju, izkušnjam, pogosto zavestnemu tveganju, podajajo v gore in enkrat ostanejo v njej, na njej. Kakor koli. Gora jih ni vrnila. Ne tega zadnjega, Pavleta, ne veliko prejšnjih. Himalajska gora Mustagh Tower in še marsikatera druga, marsikoga ne. Trudim se razumeti te entuziaste, ekstremiste, ki tvegajo življenje in skušajo goro. Ne morem razumeti, da je res vredno nekega življenja, da bo na vrhu zapiknjena še ena ali pa edina zastavica. Ne morem razumeti, zakaj mora skoraj ena tretjina sveta, in vsaj polovica Slovencev, trepetati za nekoga, ki se je sam odločil za takšen tvegan podvig. Ja, ja, kar planite po meni. Ampak vedite, da sem človekoljub, da sem čuteča, da imam rada planine, četudi jih ne obiskujem, le to mislim, da se da še na kakšen bolj pameten način izpostaviti, storiti kajkoristnega in dobrega. Verjamem, da marsikdo misli tako.
Neubranljiv izziv - drugič
Tudi slovenske volitve in vse volitve tega sveta so neubranljiv izziv. Tudi pri nas in trenutno tam čez lužo se vzpenjajo na goro (beri na oblast). No, vsajsmrtnih žrtev ne bo. Tu ne bo ozeblin, obtolčenih kolen in členkov na rokah (obtolčen bo marsikater ponos, ampak se bo pozdravil hitreje kot kolena). Borba na vseh frontah bo ostra, neusmiljena. Joj, hvala bogu, da besede, podtikanja, nagajanja in še marsikaj, ne ubijajo.
Tudi v naši občini se je pričel mešati predvolilni golaž. Tudi mi, občani, bomo prispevali svoj del glasov k izboru za morda novo sestavo vlade. Prispevali bomo, če bomo odšli na volišča in volili po svoji vesti. Prispevali bodo tudi vsi tisti, ki ne bodo šli na volišča, kajti zavestno se bodo odločili, da se odločajo za njih drugi. Ti, ki ne bodo šli volit, bodo verjetno, potem ko bo vsega konec, najglasnejši. Tako je ponavadi. Morda pa tokrat ne bo tako, kdo ve. Pričela sem z goro. Naj se ta prispevek tudi konča z njo. Z malo drugačno goro - kaj pa so vlade drugega kot gore. Ne pustijo te na vrh, tudi one mečejo dol plezalce, uspe samo redkim posameznikom. Včasih res boljšim, boljšim za vse sloje ljudi, ponavadi pa tistim močnejšim, pa ne fizično in kondicijsko močnejšim, da se prav razumemo.
Pojdimo vsi volit. Imamo to pravico in dolžnost.

Požar na
prevoznem
sredstvu
V	času, ko si je predhodnik današnjega avtomobila utiral pot, so prodajalci parnih avtomobilov kupce običajno svarili z naslednjim opozorilom: Ne kupujte te eksplozivne in goreče kočije!
Matjaž Markovšek, višji gasilski častnik
Verjetno med vožnjo nikoli ne pomislite na to, da bi se avto lahko vžgal. Statistika kaže drugačno sliko. Leta 2004 je na prometnih sredstvih zagorelo 536-krat, kar je precej manjkrat, kot je zagorelo leto poprej, leta 2003, ki je bilo po tej plati rekordno leto, saj je na prometnih sredstvih zagorelo 613-krat. Evidenca prometnih sredstev zajema tudi plovila, letala in vlake, če te izvzamemo, ugotovimo, da največkrat zagori v osebnih vozilih, lahkih dostavnih vozilih in bivalnikih. Leta 2004 je na teh prevoznih sredstvih zagorelo 442-krat.
Če pustimo ob strani zakone in standarde, ki bodo v prihodnosti morda prinesli še kakšne posebne ukrepe za večjo požarno varnost v vozilih, pa je prav povedati, kaj je v primeru požara v avtu prav in nujno narediti ter zakaj v avtu sploh zagori.
V	avtomobilih največkrat zagori zaradi dotrajanih ali poškodovanih električnih vodov (kratki stiki), velikega števila vrtečih se delov (iskrenje), vročih delov in zaradi napak na dovodu goriva. Slednjih je vedno manj, saj se iz našega voznega parka vztrajno umikajo vozila z dovodom goriva prek uplinjača, ki je bil včasih pogost krivec za ogenj pod motornim pokrovom.
Film in resničnost
V	filmih se ob trkih dveh avtov praviloma vsaj en vžge in eksplodira. V resnici ni tako, saj so trki vzrok za zelo majhen odstotek vžigov v avtomobilih. Še posebej pa se je takšen vzrok za vžig avta zmanjšal potem, ko so začeli izdelovalci vozil v svoje izdelke množično vgrajevati ventile, ki ob trku prekinejo dovod goriva, kar prepreči izlitje goriva iz avta. Tudi posoda za gorivo mora biti narejena iz negorljivega materiala (najpogosteje uporabljajo negorljivo plastiko). Odločitev
o tem, ali bomo imeli v vozilu tudi gasilni aparat, je odvisna od vsakega posameznika, saj zakon od lastnikov osebnih vozil tega (še) ne zahteva. Glede na to, da se nas večina z uporabo gasilnega aparata le redko sreča, ne bo odveč nekaj napotkov za pravilno ravnanje z njim v primeru požara.
Brez naglice
Prvo pravilo, ki naj velja tudi v primeru, ko v vozilu ni gasilnega aparata, je, da naj vas ne zgrabi panika. Kot rečeno, letijo avtomobili v zrak kot po tekočem traku le v Hollywoodu. V resnici imamo od trenutka, ko v kabini zavohamo smrad ali se začne kaditi izpod motornega pokrova, dovoljčasa, da vozilo varno ustavimo in ga zapustimo. Avto praviloma ne eksplodira niti takrat, ko že popolnoma zgori. Praktični preskusi z gorečimi avtomobili dokazujejo, da potrebuje ogenj v motornem delu vozila med pet in deset minut, preden se prebije do potniške kabine.
Gašenje skozi režo
Če imamo gasilni aparat, lahko torej počakamo, da vsi zapustijo vozilo, potem pa odpremo pokrov motorja. Tu velja biti zelo previden. Najprejpokrov le pripremo! Le toliko, da lahko skozi režo, ki nastane, usmerimo vbrizg gasilnega sredstva. Če bi pokrov motorja odprli preveč in prehitro, bi svež zrak razplamtel ogenj, ki bi nas lahko zajel in opekel. Ne izpraznite vse vsebine aparata naenkrat, temveč gasite s kratkimi pritiski na sprožilec gasilnega aparata. Manjši gasilni aparati se ob nepretrganem držanju na sprožilec izpraznijo v 10 do 12 sekundah. Pri gašenju odprtega ognja je najbolje žarišče požara gasiti iz oddaljenosti enega do dveh metrov. Pri tem je
treba paziti na smer vetra, saj moramo vedno gasiti v le smeri pihanja in nikoli proti vetru. Priporočljivo je, da si pred začetkom gašenja zagotovimo še dodatne (rezervne ) gasilne aparate, da nam med gašenjem ne zmanjka gasilnega sredstva.
Gasilni aparat
Še nekajo gasilnem aparatu. V vozilu naj bo nameščen tako, da v primeru trka ne bo poletel po kabini in poškodoval potnikov. Gasilni aparat mora biti redno pregledan in vzdrževan. Začetne in majhne požare lahko pogasimo z gasilniki sami. Za gašenje priporočam vsaj 2- kg. Gasilnik na ABC-prah. Za večja prevozna sredstva so normirane večje količine in število gasilnikov. Ne pozabimo, da na delovne stroje in traktorje tudi spada gasilnik. Strošek gasilnika je lahko zanemarljiv v primerjavi s škodo, ki nam jo povzroči požar.
Kako ravnati ob požaru v avtu?
-	Če se vozimo, moramo vozilo nemudoma varno ustaviti, če je mogoče, na mestu, kjer avto ne bo ogrožal ostalih udeležencev v prometu,
-	ugasnemo motor,
-	iz vozila rešimo sebe in ostale potnike ter živali na varno mesto,
-	vzamemo gasilnik in poiščemo mesto nastanka požara,
-	gasilnik aktiviramo in skušamo pogasiti požar,
-	pokličemo gasilce na 112,
-	zavarujemo kraj požara in opozorimo mimo
vozeča vozila na nevarnost.
Viri: zgibanka Ko zagori avtomobil, Uprava RS za zaščito in reševanje, splet
MEDVEDOVA 2 5, 1Z41 KAMNIK
TEL.: □! B39 72 4S, FAKS! □! B3g 72 47
GSM: 03 1 ess 1 Bg
E-POBTA: INFD@APDLDNIJ.5I, WWW.APDLaNIJ.5l
IME, KI ZDRUŽUJE
•	DDLGDLErrNE IZKUŠNJE
•	VISOKD STRDKDVNDST
•	ETTIČNE VREDNOTE
IME, KI POVEZUJE
•	GEODEZIJO
•	ARHIT^EKT^URO
•	GRADBENIŠTVO
INŽENIRING
NEPREMIČNINE
PRAVO
Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99,124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Lukovica za leto 2008 (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 2/08, 5/08, 6/08), 6. člena Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil in sofinanciranju obrestne mere za stanovanjska posojila iz sredstev proračuna občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 3/00) in v
sodelovanju z Abanko Vipa d.d., objavlja
JAVNI RAZPIS
za stanovanjska posojila s sofinanciranjem obrestne mere
I.	IME OZIROMA NAZIV IN SEDEŽ NAROČNIKA
OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica
II.	RAZPISANA SREDSTVA
Razpisana vsota posojila znaša 186.294,64 EUR. Sklepanje in izvajanje posojilnih pogodb izvaja ABANKA VIPA d.d., GP Ljubljana, Slovenska 50, Ljubljana (v nadaljevanju: Abanka), s katero ima Občina Lukovica sklenjeno ustrezno pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri odobravanju posojil.
Občina Lukovica ima znesek za subvencioniranje obrestne mere za ugodna stanovanjska posojila v skupni višini 4.173,00 EUR zagotovljen v proračunu Občine Lukovica za leto 2008 (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 2/08, 5/08, 6/08): glavni program 16 Prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalna dejavnost, program 1605 Spodbujanje stanovanjske gradnje, podprogram 16059001 Podpora individualni stanovanjski gradnji, proračunska postavka 061008 Subvencioniranje obrestne mere, konto 4119 Drugi transferi posameznikom.
III.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Posojila ali subvencije (v nadaljnjem besedilu: posojilo) se dodeljujejo za naslednje namene:
•	nakup stanovanja ali stanovanjske hiše na območju občine Lukovica,
•	stanovanjsko gradnjo na območju občine Lukovica,
•	prenovo in revitalizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš na območju občine Lukovica.
IV.	UPRAVIČENCI IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
Stanovanjsko posojilo lahko pridobijo občani, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	so državljani Republike Slovenije,
•	z nakupom, gradnjo ali prenovo stanovanja oziroma stanovanjske hiše prvič ustrezno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje,
•	so kreditno sposobni.
Občani so upravičeni do stanovanjskega posojila, če nimajo primernega stanovanja in izpolnjujejo naslednje splošne pogoje:
•	kupujejo ali gradijo stanovanje oz. stanovanjsko hišo na območju občine Lukovica,
•	imajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, če gre za nakup novega ali starejšega stanovanja ali stanovanjske hiše, ki finančno še ni realizirana (sklenjeno v letu 2007 in 2008);
•	imajo veljavno gradbeno dovoljenje, ki ob razpisu ni starejše od 7 let, če gre za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše in so lastniki oz. solastniki nepremičnine;
•	imajo v skladu z 21. členom Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. list RS, št. 37/08) pridobljena soglasja, v kolikor jih glede na namen investicije potrebno pridobiti, če gre za investicijsko vzdrževalna dela ali redna vzdrževalna dela stanovanja ali stanovanjskega
objekta (npr. soglasje za poseg v varovalni pas gospodarske javne infrastrukture):
-	investicijska vzdrževalna dela so dela na objektu ali za potrebe objekta in vključujejo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegova zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz, med katera spadajo zlasti: namestitev agregata za proizvodnjo električne energije, namestitev naprave za ogrevanje, namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic, namestitev toplotne črpalke, namestitev vetrnice za proizvodnjo električne energije, izvedba vrtine za geosondo, namestitev klima naprav, izvedba notranjih instalacij, izvedba klančin za dostop v objekt, ureditev dvorišč, vgradnja strešnih oken, namestitev hišnih TV anten;
-	redna vzdrževalna dela vključujejo izvedbo manjših popravil in del na objektu ali v prostorih, ki so v objektu, kakršna so prepleskanje, popravilo vrat in oken, zamenjava poda, zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij in podobno ter s katerimi se ne spreminja zmogljivost inštalacij, opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in se tudi ne spreminja zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz objekta;
•	v primeru, ko kupujejo drugo primerno stanovanje, zaprosijo le za razliko med vrednostjo dosedanjega in novega stanovanja.
Občani so upravičeni do posojila za gradnjo stanovanjske hiše, dokler v hiši nimajo dograjenega primernega stanovanja oz. še niso lastniki primernega stanovanja.
Občani so upravičeni do posojila zaradi neprimernosti dosedanjega stanovanja, zaradi spremenjenih družinskih razmer ali iz zdravstvenih in socialnih razlogov, vendar le za razliko v površini med dosedanjim in primernim stanovanjem in kupnino neprimernega stanovanja v celoti namenijo za nakup drugega primernega stanovanja.
Občani so upravičeni do posojila za prenovo ali revitalizacijo, dokler nimajo dograjenega primernega stanovanja ali stanovanjske hiše (v kolikor ne gre za posege, ki zahtevajo gradbeno dovoljenje):
•	če se s tem poveča koristna stanovanjska površina ali število bivalnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, ki so določeni s tem razpisom (za objekte z gradbenim dovoljenjem nad 10 let),
•	če s tem izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hiše, ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi večjega obsega kot so: ostrešje, dimniki, vse vrste izolacij, fasade, stavbno pohištvo, itd (za objekte starejše od 20 let).
Za primerno stanovanje se šteje stanovanje, ki izpolnjuje kriterije iz Stanovanjskega zakona (SZ-
1, Ur. list RS, št. 69/03) ter ima površino, ki je kot pripadajoča določena s tem razpisom. Primerno stanovanje je tisto stanovanje, ki je v takšni eno ali večstanovanjski stavbi, ki je zgrajena v skladu z minimalnimi tehničnimi pogoji za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj in je zanjo v skladu s predpisi o graditvi objektov izdano uporabno dovoljenje. Stanovanje mora imeti ločen spalni in bivalni del (razen v primeru garsonjere) ter mora zadoščati stanovanjskim potrebam lastnika oziroma najemnika in njunih ožjih družinskih članov, ki živijo z lastnikom oziroma najemnikom v skupnem gospodinjstvu.
Za posojila lahko kandidirajo lastniki oziroma solastniki - investitorji gradnje, prenove, revitalizacije ali kupci stanovanjske hiše oz. stanovanja. Upravičenost se ugotavlja v skladu s tem razpisom.
Do posojila niso upravičeni občani, ki:
•	so sami ali ožji družinski člani, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, odkupili stanovanje po ugodnih pogojih stanovanjskega zakona ali če možnost odkupa še obstaja;
•	že stanujejo v lastnem ustreznem standardnem stanovanju ali so sami oz. ožji družinski člani lastniki takega vseljivega stanovanja;
•	kupujejo stanovanje ali stanovanjsko hišo od ožjih družinskih članov oz. sorodnikov (11. člen Stanovanjskega zakona (SZ-1): Ožji družinski člani so zakonec lastnika ali oseba, s katero lastnik živi v zunajzakonski skupnosti v skladu s predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, njuni otroci oziroma posvojenci, starši in posvojitelji ter osebe, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.).
V. OSNOVE, MERILA IN KRITERIJI ZA DODELITEV POSOJIL
Za primerno stanovanje in izračun pripadajočega posojila za posamezne namene se uporabljajo naslednji površinski standardi, ki znašajo na družinskega člana:
1	član	44 m2
2	člana	52 m2
3	člani	63 m2
4	člani	74 m2
5	članov	85 m2
6	članov	98 m2
Za vsakega naslednjega ožjega družinskega člana se prizna še 10 m2.
Osnova za izračun višine posojila je cena za 1 m2 stanovanjske površine, in sicer:
•	za nakup stanovanja	709,40 EUR/m2
•	za individualno gradnjo 584,21 EUR/m2
•	za prenovo oz. revitalizacijo 375,56 EUR/m2
Kriteriji za ocenjevanje vlog upravičencev bodo:
•	primernost in kvaliteta sedanjega stanovanja,
•	premoženjsko stanje prosilca in njegove družine,
•	socialno in zdravstveno stanje prosilca in njegove družine,
•	namembnost posojila, način reševanja stanovanjske problematike in faza gradnje.
Ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo
prednost pri dodelitvi posojila:
•	mlade družine,
•	družine z večjim številom otrok,
•	razširjene družine,
•	enostarševske družine,
•	mladi,
•	družine z manjšim številom zaposlenih,
•	invalidi in družine z invalidnim članom oz. otrokom, motenim v telesnem in duševnem razvoju,
•	prosilci z daljšim bivanjem v Občini Lukovica.
Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let. Za družino z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci. Razširjena družina je družina, v kateri živijo tri generacije ožjih družinskih članov prosilca, kot jih opredeljuje 11. člen Stanovanjskega zakona (SZ-1). Za enostarševsko družino se šteje družina z enim hraniteljem. Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 30 let, in zakonca, mlajša od 30 let. Za družino z manjšim številom zaposlenih se šteje družina v kateri prosilec ali za delo sposoben član ni po svoji volji oz. krivdi nezaposlen oz. začasno brezposeln. Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine se upošteva invalidnost s 100 % telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Zavoda o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo, potrjena od Centra za socialno delo.
Za daljše bivanje v občini Lukovica se šteje najmanj 5 let stalnega bivanja v občini Lukovica.
VI.	VIŠINA POSOJILA IN POSOJILNI POGOJI
Posojilo, ki pripada upravičencu, znaša največ 40 % vrednosti primernega stanovanja,
upoštevajoč tudi morebitna dosedanja ugodna posojila podjetja, občine, Stanovanjskega sklada RS.
Posojilni pogoji:
•	doba vračanja posojila je 5 let;
•	obrestna mera: šest mesečni EURIBOR + 0,9 o. t. (Euribor se spreminja dvakrat letno. Njegova višina se ugotovi na dan 31. 3. in na dan 30. 9.ter velja naslednjih šest mesecev);
•	najnižja mesečna anuiteta ob odobritvi posojila znaša lahko 40,00 EUR;
•	za odobritev posojila Abanka zaračuna nadomestilo v skladu z vsakokrat veljavno Tarifo Abanke, ki ga plača posojilojemalec ob podpisu posojilne pogodbe (trenutno veljavno nadomestilo: 2 % od zneska posojila, minimalno 34,00 EUR, maksimalno 170,00 EUR);
•	zavarovalno premijo plača posojilojemalec ob podpisu posojilne pogodbe;
•	posojilojemalec poravna tudi morebitne interkalarne obresti, ki so odvisne od dneva koriščenja posojila;
•	upravičenec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko.
Obrestna mera in stroški odobritve so enaki za vse posojilojemalce, ne glede na to ali so komitenti Abanke ali ne;
VII.	VSEBINA VLOGE
Prosilec zaprosi za pridobitev posojila na vlogi (obrazcu), ki jo lahko dobi v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, ter na spletni strani Občine Lukovica http://www.lukovica.si/, pod rubriko Razpisi. Za obravnavo vloge je potrebno pravilno izpolniti obrazec ter priložiti spodaj navedena dokazila in dokumentacijo:
Poleg zahtevanih podatkov na vlogi, morajo
prosilci glede na namen porabe posojila k vlogi priložiti še:
•	potrdilo o državljanstvu za vse družinske člane (lahko fotokopije);
•	dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek ali potrdilo o premoženjskem stanju);
•	overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 2007 in 2008 (v primeru nakupa);
•	veljavno gradbeno dovoljenje, ki ob razpisu ni starejše od 7 let (v primeru gradnje);
•	soglasja, v kolikor je to potrebno, v skladu z 21. členom Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. list RS, št. 37/08) (v primeru prenove ali revitalizacije);
•	zemljiškoknjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solastništvo oz. soglasje lastnika, ki ni starejše od 6 mesecev;
•	potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje in visoke šole;
•	potrdilo o stalnem bivanju prosilca in družinskih članov ter za prosilca potrdilo o času bivanja v občini Lukovica;
•	dokazilo o enostarševski družini;
•	potrdilo delodajalca, občine ali Stanovanjskega sklada Republike Slovenije o višini že odobrenih ugodnih posojil za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše;
•	sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o 100 % telesni okvari prosilca oz. družinskega člana;
•	dokazila o motnjah v duševnem in telesnem razvoju ali trajni nesposobnosti za delo (potrdilo Centra za socialno delo).
Zahtevana dokazila, ki so dostopna v uradnih evidencah, lahko prosilec sam predloži vlogi ali pa vlogi obvezno predloži pisno izjavo, da za
potrebe tega javnega razpisa dovoljuje Občini Lukovica pridobitev podatkov iz uradnih evidenc.
VIII.	OBRAVNAVANJE VLOG
1.	Odbor za gospodarstvo Občine Lukovica (v nadaljevanju: odbor) obravnava vloge in pripravi predloge dodelitve sredstev.
2.	Vse prispele vloge bodo ocenjene na osnovi pravočasno oddane in popolne vloge ter meril, ki so sestavni del razpisa.
3.	V primeru, da razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev možne višine sredstev posojila posameznemu upravičencu, lahko odbor sorazmerno (upoštevajoč prioritetni vrstni red) predlaga znižanje višine pripadajočega posojila posameznim prosilcem. S tem se omogoči dodelitev posojila večjemu številu upravičencev.
4.	Nepravočasne vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene.
5.	Na podlagi zapisnika in predloga odbora občinska uprava s sklepom v upravnem postopku odloči o uvrstitvi na prednostno listo za dodelitev posojila.
6.	Sredstva bodo upravičenci koristili v skladu s sklenjenimi pogodbami z banko.
7.	V kolikor je vloga nepopolna, odbor pozove prosilca, da v roku osem dni predloži manjkajočo dokumentacijo. Če tega ne stori oziroma dopolnitev ni potrebna in zaradi tega vloge ni mogoče obravnavati, se šteje, da vloga sploh ni bila vložena.
8.	Odbor ima pravico pri prosilcih preverjati dejansko stanje na terenu.
9.	Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača.
IX.	ROK ZA VLOŽITEV VLOG
Vloge na predpisanem obrazcu in s priloženo dokumentacijo morajo biti posredovane do vključno ponedeljka, 20. oktobra 2008, do
12.00 ure, na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica.
Obrazec (vloga) bo z dnem objave razpisa na voljo v sprejemni pisarni občine na naslovu: Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica ali na spletnem naslovu Občine Lukovica www.lukovica.si.
Pisne vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljeni z naslovom pošiljatelja in označeni z oznako: »NE ODPIRAJ! STANOVANJSKI KREDIT 2008«.
Odpiranje prispelih vlog bo: 20. 10. 2008, ob 18.00 uri, v prostorih Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica.
Odpiranje vlog ni javno.
X. ROK ZA OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA
Vlagateljibodo oodločitviOdboraza gospodarstvo pisno obveščeni s sklepom občinske uprave v roku 15 dni po dokončni odločitvi dodelitve subvencije.
Zoper odločitev odbora je možna pritožba v roku 8 dni, od dneva vročitve sklepa upravičencu, skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Ur. list RS, št. 24/06, 126/07 in 65/08).
Stanovanjsko posojilo je namensko in se lahko črpa le ob predložitvi ustrezne dokumentacije.
Kreditojemalci vračajo posojilo v skladu s pogodbo, ki jo sklenejo z Abanko.
Odobreno posojilo se obvezno zavaruje po zahtevah posojilodajalca.
Posojilojemalec je dolžan skleniti posojilno pogodbo v enem mesecu po pravnomočnosti sklepa o dodelitvi posojila.
Posojilojemalec mora posojilo izkoristiti najpozneje v šestih mesecih po sklenitvi posojilne pogodbe. Po preteku tega roka ugasne pravica do posojila oz. porabe neizkoriščenega dela dodeljenega posojila.
Namensko porabo posojila, pridobljenega po razpisu, lahko preverijo pristojni organi občine Lukovica.
Posojilojemalec je dolžan takoj vrniti dodeljeno posojilo v primeru:
•	zamolčanja resničnih dejstev ali posredovanja lažnih podatkov, ki so vplivali na dodelitev posojila,
•	če se ugotovi, da je bilo posojilo nenamensko porabljeno.
V teh primerih se neodplačani del posojila revalorizira in obrestuje v višini zakonskih zamudnih obresti po stopnji, po kateri revalorizira stanovanjska posojila banka.
IX. INFORMACIJE
Vse informacije glede razpisa lahko interesenti dobijo na naslovu: Občina Lukovica, Okolje in prostor, Veidrov trg 7, Šentvid pri Lukovici, 1225 Lukovica, v času uradnih ur od 8.00 do 10.00 ure. Kontaktna oseba: Katka Bohinc, telefon: 01/72-96318. Elektronski naslov za posredovanje vprašanj v zvezi z razpisom: katka.bohinc@lukovica.si.
OBČINA LUKOVICA Številka: 3525-00002/2008 Datum: 5. 9. 2008 Župan Matej Kotnik, l.r.
RRA LUR ponuja svežo štipendijsko shemo in jasne izobraževalne priložnosti
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je v okviru operativnega programa Evropskega socialnega sklada pred poletjem pozvala delodajalce v regiji, da se vključijo v program posrednih kadrovskih štipendij za novo šolsko leto 2008/2009. Rezultati poziva so spodbudni, saj je 24 delodajalcev Ljubljanske urbane regije, med njimi so tako mala podjetja kot velike družbe, prijavilo kar 176 potreb po ustreznih poklicnih usmeritvah oziroma srednješolskih in študijskih izobraževalnih programih. Nabor iskanih usmeritev je izjemen: od receptorja do diplomiranega pravnika, od mesarja do medijskega tehnika, od oblikovalca kovin do arhitekta - seveda za oba spola. Na podlagi evidentiranih potreb bo agencija na svojih spletnih straneh prve dni septembra objavila razpis kadrovskih štipendij, ki jih bo sofinancirala v okviru izvajanja enotnih regijskih štipendijskih shem za šolsko leto
Center za socialno delo Domžale vabi vse:
•	ki so pripravljeni pomagati drugim,
•	imajo veselje do dela z mladimi,
•	z možnostjo sprejemanja drugačnosti in
•	z nekaj uricami prostega časa na teden,
•	da se nam kot prostovoljci pridružite v projektu
»Učenje za življenje!«
Projekt je namenjen pretežno osnovnošolski populaciji, deloma tudi mladostnikom, ki potrebujejo:
•	pomoč pri učnih težavah,
•	psihosocialno pomoč,
•	druženje,
•	pogovor in
•	usmerjanje k pozitivnemu in zdravemu načinu preživljanja prostega časa.
Pomoč prostovoljca se izvaja 1x do 2x tedensko po dve šolski uri na domu družine, ki pomoč potrebuje.
S sodelovanjem v našem projektu prostovoljci pridobijo:
•	osebno zadovoljstvo in nove izkušnje,
•	druženje in možnost sodelovanja na skupinskih srečanjih otrok (delavnice, izleti _),
•	izobraževanje,
•	povrnitev potnih stroškov,
•	priznano študijsko prakso za študente družboslovnih smeri,
•	možnost opravljanja obveznih izbirnih vsebin za dijake in
•	reference za iskanje zaposlitve.
V kolikor bi se nam v šolskem letu 2008/09 želeli pridružiti, vas vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 01/724 63 87 ali 01/724 63 70.
Vljudno vabljeni k sodelovanju!
2008/2009. Sofinanciranje štipendijske sheme je eden izmed pomembnih načinov, s katerimi Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije spodbuja podjetništvo in kadrovsko prilagodljivost ter načrtno lajša finančna bremena izobraževanja dijakom in študentom.
Podrobnejše informacije o štipendijski shemi in rezultatih poziva so dostopne na spletni strani Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije www.rralur.si, kjer se zainteresirani lahko tudi naročijo na informacije o objavi razpisa na svoj elektronski naslov. Kontakt: Maša Resinovič masa.resinovic@ljubljana.si 01 306 19 14, 01 306 19 02 Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije Tehnološki park 19 1000 Ljubljana
Društvo krajanov Limbarska gora
vabi
na 3. koncert domače glasbe
SLOVO POLETJU Z GLASBO
na Limbarski gori, ki bo 21. septembra 2008 ob 15. uri
Nastopajo:
Navihanke Moravški trio Mladi Rusi Johanca in Grajski oktet mladi glasbeni talenti
Mlado dekle Johanca vam bo v moravškem narečju predstavila že pozabljen običaj vasovanje. Skupaj z Grajskim oktetom bo poskušala obuditi in vam približati to, nekdaj priljubljeno fantovsko opravilo. Prireditev bo pod šotorom ob vsakem vremenu.
Vstopnice bodo v prodaji eno uro pred prireditvijo.
Pridite! Prijetno in zabavno bo!
15. seja občinskega sveta
Popravek obvestila
Morda se je v obvestilo s 15. seje občinskega sveta v 7. točki prikradel škrat in je pojedel nekaj stavkov, zato ga sedaj objavljamo kot popravek v celoti.
OO SDS Lukovica
V sedmi točki dnevnega reda občinskega sveta sta bile dve točki sprememb o ukinitvi statusa v splošno ljudsko premoženje kot NAMEN vknjižba v lastninsko pravico Občine Lukovica (gradivo za sejo stran 79). Na ta predlog je občinski odbor SDS Lukovica predlagal:
Pobuda v zvezi z varnostjo na magistralni cesti od Prevoj do Želodnika ter interesi občanov v zvezi z varnostjo pešcev, kolesarjev, motoristov ob graditvi KROŽIŠČA-Želodnik. Svetu za preventivo in vzgojo predlagamo, da se seznanijo z našimi ugotovitvami in podajo mnenje Občinskemu svetu občine Lukovica.
Vedno več občanov se vozi v službo s kolesi in kolesi z motorjem na relaciji od Prevoj (kjer se konča pločnik s kolesarsko stezo) do Želodnika od spomladi do pozne jeseni. Tudi pešci hodijo z avtobusa od križišča za Moravče na Prevoje - vzrok je že dolgo želena avtobusna postaja na začetku Prevoj. Žal pa je njihova varnost prepuščena motornim vozilom, avtomobilom in tovornjakom. Ponekod ni več kot 10 cm utrjene površine ob magistralni cesti. Zato se pešec ali kolesar ne more umakniti s ceste, da bi se s tem izognil in rešil pred poškodbami motornih vozil. Glede na to, da se pripravlja lokacijska dokumentacija za novo krožišče (nahaja se K.O. Prevoje v Občini Lukovica), ki bo del nove ceste Želodnik-Vodice bo morala tudi Občina Lukovica postaviti svoje pogoje, preden se izda lokacijska dokumentacija. Opozoriti vas moramo, da smo prvič na ta problem opozorili že leta 1998, 1999 in opozorili v pripombah na prvi predstavitvi izgradnje krožišča leta 2002. Izgradnja kombinirane kolesarske steze bi lahko zgradil Dars v zameno, da Občina Lukovica odstopi brezplačno za zemljišče, ki bo del ceste Želodnik-Vodice. Predvsem pa bi kombinirana kolesarska steza s pločnikom (vsaj 1,6 m ravna površina od cestišča) povezala občini Lukovica in Domžale. Kolesarji, turisti in pešci bi tako varneje hodili in vozili iz Domžal v Lukovico in obratno. Predlagatelj OO SDS Lukovica S to pobudo, da se točka umakne, je občinski svet v celoti soglašal, tako je župan to točko umaknil. V razpravi pa so se svetniki strinjali, da bi se moralo preplas-titi z asfaltom celotno cestišče regionalne ceste od Želodnika do Trnjave, ker je cesta zelo nevarna zaradi grbin.
Kotalkanje v Lukovici
Lukovica je eden redkih krajev v Sloveniji, ki se med drugim ponaša tudi z dvorano, namenjeno kotalkanju. Kar škoda, da se za ta šport ne zanima več mladih, saj je dvorana RCU poleg domžalske edina v osrednji Sloveniji. V dvorani več let vadijo umetnostno kotalkanje članice in člani Kotalkarsko drsalnega kluba (KDK) Domžale. V tem času so dosegli že kar veliko lepih uspehov na tekmovanjih po Sloveniji in tudi v tujini. ígor Fabjan
Umetnostno kotalkanje je na prvi pogled zelo podobno umetnostnemu drsanju: z glasbo, atraktivno koreografijo, lepimi dresi ter elegantnimi liki in atraktivnimi skoki. Kotalkanje trenira nekaj deklet iz lukoviške občine. Toda, glede na to, da je dvorana praktično na dosegu rok, bi se jim lahko pridružilo še več deklet. Tudi fantje so dobrodošli. Trenutno ima KDK Domžale v svojih vrstah le enega fanta. Blaž je med najmlajšimi, toda na tekmovanjih redno dobiva pokale za visoke uvrstitve. Fantov je namreč zelo malo in v posamezni kategoriji redko tekmujejo več kot trije. To je lahko še posebna vzpodbuda za nove člane!
Velika vzpodbuda začetnikom je tudi sistem tekmovanj. Ta omogoča udeležbo vsem, saj tekmovanja potekajo v različnih starostnih skupinah, ki so razdeljene tudi glede na to, koliko časa tekmovalke oziroma tekmovalci vadijo umetnostno kotalkanje. Tako bodo imeli spomladi priložnost za nastope tudi vsi, ki se bodo kotalkarskemu klubu pridružili to jesen. 15. septembra so na RCU pripravili predstavitev umetnostnega kotalkanja. Za vse, ki ste predstavitev zamudili, lahko elegantne tekmovalke in tekmovalce občudujete 27. septembra. Takrat bo na RCU potekalo zadnje letošnje kotalkarsko tekmovanje. Mladi, ki bi si želeli pridružiti klubu KDK, lahko več informacij dobijo na spletni strani www. kdk-domzale.com ali na tel.: 051/ 421-603 (Mojca).
Seveda ste dobrodošli tudi na katerem izmed treningov, ki potekajo na RCU ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 16. do 18. ure. Kotalke si je mogoče tudi izposoditi, tako da lahko kandidati preizkusijo, kako jim odgovarja takšno športno udejstvovanje. Vadba je namenjena otrokom od tretjega leta starosti naprej.
Šahovski kotiček
Naš najboljši šahist v občini Janez Hribar iz Šentvida nas je razveselil z zmago na turnirju ob prazniku Krajevne skupnosti Dob 1. avgusta 2008. Med 16 igralci šahovskih klubov Dob, Komenda, Domžale in Črni graben je osvojil 6 točk in zmagal pred V. Janjičem in P. Zupančičem. Ostala dva člana Šahovskega društva Črni graben sta bila B. Marinček sedmi in T. Omahna osmi. Ogledali si bomo partijo zmagovalca turnirja Janeza Hribarja s tekmovanja Domžalsko-Kamniške šahovske lige med ekipama Črni graben in Pekos iz Trzina. Viktor Jemec
Odigrana je bila zaprta otvoritev daminega kmeta. Odprte in polodprte otvoritve, ki so bile do sedaj objavljene v našem glasilu so lažje razumljive. Včasih pa naletimo na igralca, ki je bolj pozicijski tip, kar pomeni, da zapira pozicijo in plete mrežo, ter čaka na našo napako, da nas takoj kaznuje.
Beli: Janez Hribar, MK (mojstrski kandidat), rating 1991
Črni: Stane Rijavec, MK, rating 2059 1.d4 d5 (ponavadi se igra tudi Sf6 in dobimo razne otvoritve imenovane indijke) 2.Sf3 Sf6 3.^f4 e6 4.e3 (najboljša poteza po teoriji otvoritev)^d6 5.Se5 (beli zaide v neznane vode, ponavadi se igra Lg3 ali Sbd2) 0-0 6.Sd2 c5 7.c3 Sc6 8.^g3 tDc7 (črni prevzema celo rahlo inciativo) 9.f4 c4 10.Le2 Sd7 11.e4 (dober udar v centru) dxe4? (že prva napaka, bolje bi bilo Db6) 12.Sxe4 ^Lxe5 13.fxe5 Se7 14.Sd6 (črni je že v težavah, ker bele figure preveč prodirajo v njegovo območje) Sb6 15.0-0 ^Ld7 (druga napaka, bolje bi bilo Sf5) 16.Tf2 A(pripravlja se hud napad po f liniji)
16... Lc6 17.
Dd2 (bolje bi bilo Df1) Sec8 18.Sxc4 Sxc4 1 9Lxc4 Lxg2?? (huda napaka, črni je mislil, da bo dobil lovca in kmeta za lovca, ni pa predvidel, da si bo zelo poslabšal pozicijo) 20.^Lxe6 ^(beli bi lahko boljučinkovito zaključil z jemanjem s trdnjavo Tg2, vendar je tudi tako v prednosti) Le4 21.^b3 ^g6 22.e6 (črnemu se vse bolj črno piše in čez nekaj potez bo moral kapitulirati)tDe7 23.exf7+ Lxf7 (končna napaka in ni več dobre obrambe 24.Txf7 Txf7 25.Tf1
Vezava trdnjave na f7 in napad po f liniji je prehud, zato se je črni vdal. Lepa in hitra zmaga Janeza Hribarja z, na papirju, boljšim igralcem.
mag. Franc Capuder
Spoštovani volivci, v našem volilnem okraju kandidiram za poslanca. Sem poročen, z ženo imava pet otrok starih med 8 in 20 let, živim pa v Soteski pri Moravčah v občini Moravče. Po poklicu sem magister gradbeništva. Kljub zahtevni službi si še vedno najdem čas za sodelovanje v Pihalni godbi Moravče in moravških pevskih zborih.
Od decembra 2004 do decembra 2006 sem bil poslanec v Državnem zboru RS. Kot poslanec vladne koalicije sem veliko prispeval k popravi krivic upokojencem, k izboljšanju pogojev za družine s povečanjem otroških dodatkov, dodatkov za velike družine, večjim dohodninskim olajšavam, zmanjšanju brezposelnosti v RS, pa tudi k povečanju finančnih sredstev za izgradnjo cestne infrastrukture in za izgradnjo šol, telovadnic, vrtcev ter domov za ostarele.
Moje dosedanje delo v DZ RS govori samo zase. Želim ga nadaljevati.
Program NSi - krščanske ljudske stranke je naravnan v enakomeren razvoj Slovenije, predvsem pa je namenjen večji socialni podpori družin, upokojencem, šibkejšim in tistim na robu družbe. Za poslanca v DZ kandidiram ker menim, da lahko s svojim preteklim in sedanjim delom, izkušnjami ter s pomočjo zavzetih občanov občin mojega volilnega okraja, veliko naredim za naše kraje in našo državo.
Zato bom poslanec vseh ljudi mojega volilnega okraja in ne samo tistih, ki so me volili. Tako sem delal do sedaj, tako mislim delati tudi v prihodnje. Vsekakor pa na svidenje 21. septembra na volišču, ker odločate VI!!!
Obkrožite številko T in izberite še boljšo Slovenijo.
D3 pficteš do Cilja, ri^prej narediš prvi korak in potem še drugi
Predsednik Študentske organizacije Slovenije Miha Ulčardržavnim interesom ne popušča: "lo.ooo študentov in dijakov zbranih na demonstracijahje dobro opozorilo_v1adi."
Miha Ulčar na TV Slovenija, april 2006
Spoštovane občanke in občani občine Lukovica!
Na volitvah nastopam kot nov politik. Doslej sem bil znan kot predsednik Študentske organizacije Slovenije, ki se je v času največjih pritiskov Janševe vlade za ukinitev študentskih pravic odločno uprla in organizirala tudi največje študentske in dijaške demonstracije v zgodovini samostojne Slovenije. Kot predsednik sem trdno stal za stališčem, da mora biti izobrazba dostopna vsem, ne glede na njihov socialni položaj.
Diplomiral sem na fakulteti za varnostne vede, kjer sem tudi dva mandata opravljal funkcijo prodekana za študentska vprašanja. Sem prejemnik Rektorjeve nagrade za leto 2007 za najbolj aktivnega študenta na univerzi v Mariboru. Sem predsednik Športnega društva Homec in predsednik glasbenega društva Harmonk'n'Roll, delujem pa tudi v kulturnem in gasilskem društvu. Od leta 2006 sem svetnik v Občinskem svetu Občine Domžale.
v stranko Zares sem se vključil, ker verjamem, da si Slovenija zasluži novo boljšo politiko, ki ne bo temeljila na izključevanju, temveč na odprtosti, enakih možnostih, svobodi, družbeni pravičnosti, strpnosti, odgovornosti in demokratičnih načelih. Zares poseben poudarek namenja ustvarjanju možnosti za osamosvojitev mladih in njihovo aktivno vključevanje v družbo. Z izkušnjami, voljo in mladostno energijo bom pripomogel h kakovostnejšemu in strokovnejšemu delu državnega zbora. Ker sem politično neobremenjen, bom lahko prispeval k hitrejšemu, argumentiranemu in manj političnemu odločanju v državnem zboru.
Vaš glas je pomemben! Glasujte zame, saj boste s tem glasovali za spremembeinzanovopolitiko!	_
www.zares.si
Vera
VOJS
"Iskreno zaupa v skupno delo za dobro vse
Ljudje delamo Slovenijo www.lds.si/volitve
V v
Moje ime je Vera Vojska. Rodila sem se v Češeniku. Po končani gimnaziji sem se odločila za pedagoški študij in postala predmetna učiteljica slovenskega jezika in zgodovine. Dalj časa sem poučevala slovenščino na Osnovni šoli Janko Kersnik Brdo. Kasneje sem se aktivneje angažirala v politiki, sprva v ZSMS in SZDL, kasneje kot članica stranke LDS. Danes sem svetovalka v Uradu župana Občine Domžale, zadolžena za stike z javnostmi, volitve in referendume. Moja velika ljubezen je novinarstvo, vrsto let sem bila glavna in odgovorna urednica lokalnega glasila Slamnik. Sem poročena, imam hčer, sina in dva vnučka.
Tri temeljne točke mojega programa:
•	Več/a kakovost življenja za ^se generacije. Zavzemam se za močnejše spodbude mladim, inovativnim in podjetnim, ki iščejo spremembe na bolje. Prizadevam si za varnejšo starost. Trdno verjamem, da bolj kot so društva in organizacije aktivni, bolje nam bo šlo.
•	Več/e pristojnosti občin. Trudila se bom, da bo država nove pristojnosti občin predala skupaj z viri za njihovo financiranje. Moj cilj je, da se v državni cestni program uvrstijo gradnja obvoznic, dodatni vstopi na avtocesto ter uredijo druge ceste za boljšo pretočnost prometa in večjo prometno varnost.
•	Večje razvojne priložnosti. Vidim jih tako v urejeni industrijski coni kot v celostnem razvoju podeželja z ekološkimi kmetijami in rekreativnim turizmom. Zavzemala se bom za čisto, zdravo in prijetno okolje, za katerega naj bi poskrbeli tudi s čim prejšnjo ureditvijo regijske deponije komunalnih odpadkov ter doslednim ločenim zbiranjem odpadkov.
Kontakt
GSM: 04085 12 16 vera.vojska@gmail.com Občinski odbor LDS Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale

DeSUS
Desus - Demokratična stranka upokojencev Slovenije
Volitve v državni zbor so pomemben dogodek za vsako politično stranko in za vsakega državljana Slovenije, ker se lahko ponovno odloči, komu bo zaupal in dal svoj glas. Cerar Katarina in OO Desus Lukovica
Katarina Cerar, stara sem 56 let, poročena in že babica, po izobrazbi sem kemijski tehnik. Svoj vstop med upokojence načrtujem drugo leto. Do sedajsem politično delovala kot sindikalistka, sedaj pa v OO Desus Lukovica. Stališča in naloge stranke Desus so mi blizu in jih lahko uspešno uresničujem. Kandidiram v občini Moravče in Lukovica ter v delu občine Domžale.
Skupaj s poslanci Desusa moramo v naši državi doseči:
•	da se vsem omogoči minimalna socialna varnost, plače in pokojnine, ki zagotovijo človeku dostojno življenje
•	da se bolj pravično deli družbeni produkt med vse
•	da se nadaljuje z gradnjo domov za starejše v javni lasti dostopno vsem, obenem pa naj se v domu zagotovijo tudi negovalni oddelki, prehrana za izven, prostor za druženje in prostor za delovanje društev medgeneracijskega prostovoljstva itd.
•	organizacijo pomoči na domu tudi na podeželju za tiste, ki živijo v starosti doma; dobiti morajo strokovno in finančno pomoč
•	ohraniti in izboljšati moramo javno zdravstvo in javno šolstvo
•	ohranitev zdravega okolja svojim vnukom
Samo v primeru, da boste podprli kandidate Desus-a v velikem številu, bomo poslanci uspeli s programom in bomo imeli vpliv, da vlada ne bo sprejemala slabih odločitev za nas!
Program pa moramo vnesti in uresničevati tudi v vsaki občini, bližje ljudem. Skrajni čas je, da se začne boljskrbeti tudi za starejšo generacijo, ki je veliko prispevala k dobrinam, ki jih danes uživamo.
»Živeti bolje« je naše geslo in z njim mislimo resno!
Za Desus - obkrožite št. 1.
Lukovičanom se je predstavil Robert Hrovat, kandidat SDS
Na Prevojah je nedavno potekala izredno dobro obiskana prireditev, na kateri se je volivkam in volivcem predstavil g. Robert Hrovat, kandidat SDS na področju občine Lukovica. V uvodnem nagovoru je prisotnim orisal njegovo sedanjo pot ter pri tem poudaril, da je kot poslanec v Državnem zboru RS v letih 2004-2008 izpolnil prav vse obljube, ki so bile na njegovem volilnem letaku leta 2004 in prepričan je, da bo enako tudi z obljubami iz njegovega sedanjega volilnega programa za mandatno obdobje 2008-2012. Robert Hrovat je poudaril tudi dosedanje dobro sodelovanje s prebivalci občine Lukovice ter SDS Lukovico in županom Občine Lukovica, g. Matejem Kotnikom. GG BDB Lukovica
V nadaljevanju prireditve je lukoviški župan v pozdravnem nagovoru še dodatno podkrepil že prejomenjeno dobro sodelovanje med občino Lukovica ter poslancem SDS, Robertom Hrovatom, ter nanizal nekajprojektov, ki jih brez tega tvornega sodelovanja ne bi mogli izpeljati. Župan je zaželel kandidatu veliko sreče in uspeha na volitvah, povedal je, da je vesel, da se je ponovno odločil za kandidaturo. Prireditev je potekala v izredno prijetnem vzdušju, prisotne so bile številne znane os-
ebnosti, tako iz politike kot tudi iz gospodarstva. V SDS Lukovica smo prepričani, da glas, ki bo šel na volitvah za Roberta Hrova-ta, ne bo šel v prazno, temveč bo doprinesel k večjemu razvoju krajev v občini Lukovica
ter s tem posledično tudi ljudem na tem področju, česar pa si verjetno želimo prav vsi. Zato na glasovnici obkrožite številko 9, ki jo ima lista SDS ter njen kandidat na področju občine Lukovica, g. Robert Hrovat.
Zupan občine Lukovica ob pozdravnem nagovoru ter podpori Robertu Hrovatu, kandidatu SDS za poslanca v Državnem zboru RS
: Hviibodl, pravlčntntj.
m^mi— ...............................................................................
• frtrTIrf'nrr mila) trajnim vrednocanc Hvàbodl, pravlčntntj, peMwiJidËididarnaslJ; I - k» J» IP nwttalt členek na^nnembnajšl:
■	luraawamamD zo ohrinJter idraye^ i^vUtrJiHeja oKolla; ' kar LimiiHi'niri1t£h>mi|D.
MOM viziJA.pamooijiOsn; _
-zagotavljanja proahifii v vrtcih zb vu etrek« drugag« xtaroxtnega
, oihmuk
-	(nicttltCV^Hilem» ztfravljgnia »far«j$3h na (timu:
■	ludAliHHnJ« In vzdFževAPjř pr«vlčn«eJ> ïl^Tema utkl#J«v,iHa polivijnln: -«nspjHnJa émtnlh «br«m«nlt«v	In poumunki^gv:
' íiůVoiKna ukoJtsk« bir«ij]t«ir «tatusa pp^ttoimljntita £*»Jlc4;
-	Pdpsva iol^ll) ûkalnth vnt v idnv«tvu Jn shr^»anj« čaksin« ^be na «vrcpiko prlin«rlJlvo niv»n ter uy«dDa naroûnja pfeKo lnt«rneta:
' itvedbb ukr«!)» u varnMt udelticnco^ v promtlu. niod dru^Jm tudi uvedba brei^ilBCfifl iole varns voinje za vu novs wzniks.
IHBil LllrimLlBtl ifc ndm rjufuU, fLj	pnpfl^^MO ponavl potJ. Djin^ bnu âlçflWi^B
v^Mriu] ^oipHjjrika rapl, ■vm|Bju] pfknH^Lv Izabnirv^nj ifaEt^, prl|unii In učJtikavllt«] dElBinija upravo, it^idathn» jt^^čno ukolja biju^ili^ bnzpnaítHil 4h]i[a|. V Imi «ibdoli^ H Jtt libo^ialo ilai^«] upidiajcncav, luItD If In h radi nć ctnik. Slovenija jcdiinHnBprBid pnlL pniLiBci,. M Um ApjAi^nl V mlnllMu, ki h bt«l<B. nt*nl ipfFrmHllla. Znila lirdlnn if^m dl|«it In umrt1iii|ilit nllAfB. M AiL Uy|iinB. Trudbit la t* tapAï^rt piiilkiltB)!« Hh^bíiIb nsh Ifiidl. hI INKUd lu tMbtI ilrtnl Mp. Tft|»]it«iB pAL Pn«fM«it Mm. da Ml hiH* ponuj^U, ria b«rn> j» In) IKM r«liluip^L]hki>tli>|>jhllBdllr prflmlnja.
VAŠ GLAS ZAME IN ZA SLOVENSKO DEMOKRATSKO STRANKO NA;S ZAVEZUJE. DA SLOVENIJA KA TEJ POTI TUOI OSTANE. ZA BLAGINJO VSEK IN VSAKOGAR,
Robert Hrovat
www.&ds.sl/ roberthro vat
Za vse pobude vprašanja sem vam na valja na: Rebcrt Hrovat
Stritarjeva ulica IB. 1233. Dcb pri Domžalah «: p«b«rt,hr«vct^idi-t«.tl, robířt hruvnia«!»,!! m;
Slovenija na pravi poti
Nadatjujemo skupaj
O
SDS
Slovenska
demokratska
stranka
KDS - KRŠČANSKO DEMOKRATSKA STRANKA www.k-d-s.si
mag. Mateja Starbek Zorko, dr. med.
Kandidatka za 10. volilni okraj za KDS
Kratek življenjepis:
rojena sem 28. 9. 1974 v Ljubljani kot prva od treh otrok materi Mariji - zdravnici in očetu Marku - univerzitetnemu profesorju
obiskovala sem OŠ Dob, zaključila Gimnazijo Bežigrad, leta 2000 diplomirala na Medicinski Fakulteti v Ljubljani ter leta 2006 uspešno zaključila magistrski študijs področja dermatovenerologije
tekom študija sem bila dvakrat na enomesečnem strokovnem izpopolnjevanju - Norveška 1999, ZDA 2000 zaposlena sem na Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana, kjer zaključujem specializacijo iz dermato-venerologije
od leta 2001 sem poročena in sem mati treh otrok -najstarejša je letos prvošolka
poleg družine, kije zame na prvem mestu, me navdušujejo še šport, planinarjenje in predvsem glasba - na Orglarski šoli v Ljubljani sem diplomirala kot organistka in zborovodkinja. Do danes sem bila zborovodkinja več zborom - zadnja leta vodim Fantovski zbor v Dobu. Sem organistka v domači fari, zelo rada pa tudi pojem - sem dolgoletna članica Domžalskega komornega zbora
Kot poslanka v Slovenskem parlamentu se bom zavzemala za:
•	spoštovanje človekovega življenja od spočetja do naravne smrti
•	podporo in pravi status družine - oblikovanje sklada najemnih stanovanj za mlade družine oz. družine z majhnimi otroki, ki prvič rešujejo stanovanjski problem
•	razširitev mreže tako javnih vrtcev kot tudi vrtcev s koncesijo - za vse otroke brezplačen vrtec
•	brezplačno osnovno, srednje in visoko šolstvo (prva in druga stopnja)
•	sodoben koncept zdravstvenega varstva - prijazno in vsem dostopnejše zdravstvo, krajše čakalne dobe
•	dvig splošne ravni standarda v Sloveniji - več delovnih mest, višina zajamčenega osebnega dohodka in najnižje pokojnine morajo omogočiti dostojno preživetje vsem državljanom, zmanjševanje razlik med bogatimi in revnimi
•	skrb za ostarele, bolne in onemogle - izgradnja novih javnih oz. zasebnih domov za ostarele in onemogle v obliki razpršenih, manjših enot
•	vsem državljanom dostopno kakovostno kulturo
•	krepitev narodne zavesti in državljanske pripadnosti
^ Sjovenska háčioňaina stranKa
Kandidatka za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije
Ut
mM
V BISTVU SMO NAJBOLJŠI!
písma bralcev
Druga plat »izredne inteligentnosti«
Asfaltna baza, Prevojske gmajne, stanovanjski bloki v Lukovici in še bi se kaj našlo, so teme, ki so vezane na vprašanje sprejemanja novih ali spreminjanja obstoječih občinskih podrobnih prostorskih načrtov, kot jim pravimo po novem (po starem zazidalni oziroma lokacijski načrti). V postopku v zvezi s Prevojskimi gmajnami, ki trenutno poteka, še ne gre za podrobni pro-storski načrt, ampak za spreminjanje obstoječih planskih aktov občine, ki izhajajo še iz Občine Domžale. Postopek priprav in sprejemanja pa je skoraj identičen ostalim. Z Zakonom o prostorskem načrtovanju je določen postopek njihovega sprejemanja. Začne
se s sklepom o pripravi načrta in zaključi s sprejemom načrta v obliki občinskega odloka. Vmes je še več postopkov, med njimi mora biti zagotovljeno sodelovanje javnosti. Vsak od sodelujočih nosi svoj del odgovornosti. Prvi, ki se odloči, je župan, ko sprejme sklep o pripravi načrta. Ta samostojno odloči, ali bo začel postopek ali ne, ali drugače, začel bo postopek, če se bo s predlogom strinjal, ali pa sklepa ne bo sprejel, če se z novim ali spremembo obstoječega načrta ne bo strinjal. Predhodno bi se mu bilo racionalno posvetovati z javnostjo (prizadetimi) in člani organa, ki bo tak dokument na koncu sprejemal. Zavajujoče so navedbe župana v medijih, da mora sprejeti in podpisati tak sklep, če ga nekdo predlaga oziroma financira. O taki obveznosti zakon ne govori. Drugi v vrsti odgovornih smo občani v času javne razgrnitve načrta. Če je župan izkazal svoje strinjanje s predlogom v obliki izdanega
sklepa in je bil načrt izdelan, smo na vrsti občani s svojimi pripombami in predlogi. Seveda pa po izteku javne razgrnitve tudi pričakujemo, da bo občina naše pripombe resno proučila in zavzela korektno stališče. To nalogo občine opravi kar župan sam. Z njegovim stališčem so naši predlogi ali zavrnjeni, delno ali v celoti upoštevani, ali pa celo pomenijo zaključek postopka in umik predloga načrta. Čisto na koncu pa ostane še občinski svet, ki odlok o prostorskem načrtu sprejme ali zavrne. Predlagateljnačrta je župan, torej se z njim strinja in ne kdo drug, kot sta izdelovalec ali financer načrta. Iz tega razloga je celotna strokovna odgovornost za predlagane rešitve na strani župana, politične pa na strani članov občinskega sveta. Prevalitev odgovornosti za sprejem takega ali drugačnega načrta ni mogoča. Vse vrste občinskih prostorskih aktov morajo biti nekaj živega in omogočati tudi njihovo spreminjanje, toda ne po dnevnih potrebah, izsiljevanjih preprodajalcev zemljišč ali gradi-teljev za trg ter drugih »mešetarjev«. V naši občini pa se dogaja, da župan kljub »izredni inteligentnosti«, tako se je oklical v zadnjem glasilu Rokovnjač, ne ve, kaj bi storil, da bi bolj ustregel prej omenjenim. Zaradi tega se pojavljajo asfaltne baze, Prevojske gmajne, stanovanjski bloki v Lukovici in še bi se kaj našlo. Kako dolgo še?
Lado Goričan
Lepa beseda lepo mesto najde
V naši občini imamo vsega po malo, skoraj tako kot v naši Sloveniji. Tako smo posejani širom in počez, po hribčkih in dolincah. Imamo zares lepe in urejene lokalne ceste, sicer še ne vse, no, pa sčasoma bodo vse, verjamem.
Tako narava mojega dela zahteva, da grem tudi v najbolj oddaljen kotiček naše občine, tako skrit, da do nedavnega še vedela nisem zanj. Do tega prijaznega doma tam sredi gozda pelje skoraj kolovozna gozdna pot, ki jo letošnje vreme kar krepko načenja in izpira pesek ravno tja, kamor ni treba. Zaprosila sem Tomaža Cerarja, svetovalca župana za gospodarske javne službe, da bi se cesta posula in malo utrdila, tudi zaradi varnejše vožnje. Tomaž je pomoč obljubil in v nekajdneh je bila cesta posuta in utrjena.
Zakaj sem to zapisala? Da povem, kako zelo smo lahko veseli, da imamo v občini Lukovica svojrežijski obrat, ki lahko delo hitro in temeljito opravi. Da nam ni potrebno pisariti in klicariti vsepovsod, da se nas kdo usmili. Da je bil dovolj le en klic, le ena prijazna beseda - prošnja in pot so fantje uredili. Je bilo menda že rečeno, češ, posipajo privatno pot. Ta pot je pot do starih in bolnih ljudi, ki rabijo pomoč. Tako posuto pot bodo morda že jutri potrebovali drugi. Zatorej lahko zapišem samo še - hvala.
Milena Bradač
Rokovnjač - branje ali poziranje
V Rokovnjaču št. 6 je avtor Danilo Kastelic zapisal, da Romana Jordan Cizelj v parlamentu prebira Rokovnjača. Ne vidim smisla, da Rokovnjača pošiljamo v Strasbourg, da ga tam prebira evropska poslanka, če ga ne pošiljamo še tistim krajanom naše občine, ki so se preselili in jih dogajanje v dolini Črnega grabna še vedno zanimajo. Že večkrat so se v Rokovnjaču pojavile slike od tu in tam, ko pomembneži prebirajo Rokovnjača v nekih eksotičnih krajih, ali bolje rečeno pozirajo z njim, kajti če gremo na obisk k znancem, jim Rokovnjača z veseljem pokažemo in tudi pustimo. En ali dva izvoda še ne pomenijo, da nekdo veselo prebira Rokovnjača. V slučaju, da ga pošiljamo po pošti, me zanima, kje je tu smisel, kajti na spletni strani Občine Lukovica si ga lahko ogleda pred izdajo, in to kadar koli se mu zazdi, je pa res,da pozirati z njim ni mogoče.
Pregled obiska spletne strani bi nam lahko pokazal tudi zanimanje »parlamentarcev« za naš lokalni časopis.
Pomembne volitve
Tokratne volitve bodo v znamenju dveh največjih parlamentarnih strank, SD in SDS, ki bosta odločili, katera izmed njiju bo dobila mandat za sestavo nove vlade RS. Po volilnih okrajih pa bomo izbirali bodoče poslance iz naših krajev. Tako bo tudi v naši občini. Kot predstavnik Neodvisne liste za jutri v občinskem svetu, sem se tudi jaz odločil, da podam svoje poglede glede volitev in podpori kandidatom za poslansko mesto. Sam bom tokrat podprl moravškega župana Martina Rebolja. Zakaj? Ker je kot župan delaven, sposoben in pošten. Zato sem prepričan, da bo te odlike ohranil tudi v parlamentu. On je mož beseda. Vse kar obljubi, tudi izpelje. Ima dober pogled nad vsem v svoji občini pa tudi po občinah nekdanje skupne občine Domžale. Pri njem ni razlik med revnimi in bogatimi, vsem po svojih možnostih ustreže, zato je med prebivalci zelo priljubljen. Ni pomembno, iz katere stranke izhaja, pomembno je, da je to, kar je. Takih poslancev manjka in parlament bo cenjen, kot se spodobi. Simpatizerje Neodvisne liste za boljši jutri pa nagovarjam, naj volijo po svoji vesi. Upam in verjamem, da bodo volil prave ljudi in tudi pravo stranko. Vidimo se torejna volitvah. Izpolnimo našo dolžnost in pravico.
Vinko Jeras
Dvoličnost našega župana
Ob prebiranju člankov našega župana " V Črnem grabnu ni prostora za nov plinovod" in " Vse samo za blagor drugih", v katerih
navaja, da v občini Lukovica nasprotujemo gradnji še enega plinovoda, saj da imamo že dovolj obremenjeno okolje, sem bila prijetno presenečena, da je končno to spoznal. Na to smo občani že kar nekaj časa opozarjali. Čeprav ob naštevanju infrastrukture, ki obremenjuje ta življenjski prostor vedno pozabi povedati, da je eden večjih onesnaževalcev počivališče ob AC, ki je v neposredni bližini več stanovanjskih naselij. Pa je za izgradnjo tega soodgovoren, saj je bil v tistem času podžupan, odgovoren za urejanje prostora. Občani smo izgradnji počivališča ves čas nasprotovali. Občina pa je takrat imela možnost preprečitve izgradnje tega v naselju, saj je sprejemala lokacijski načrt za cesto na svojem območju. Po njegovih odločnih izjavah, da je prostor Črnega grabna že dovolj obremenjen, sem pričakovala,da je svoje zmote - odločitev posega v prostor (počivališče ob AC, Prevojske gmajne, odprava zelenega pasa med AC in naseljem Lukovica in morda še kaj) SPOZNAL in da bo odslej drugače. Pa sem se očitno zmotila. Kajti hkrati z izjavami o preobremenjenosti našega življenjskega prostora je ponovno sprejel sklep o spremembah in dopolnitvah LN za kamnolom Lukovica, in sicer za gradnjo asfaltne baze in betonarne, kot v posmeh občanom, ki si prizadevamo za ohranjanje zdravega življenjskega prostora - tudi za zanamce. Ali ni gradnja asfaltne baze in betonarne v neposredni bližini več naselij (Lukovica, Trnjava, Gradišče, Znojile) ponovno močno razvrednotenje tega življenjskega prostora in bi močno poslabšalo kvaliteto življenja okoliških prebivalcev - predvsem pa otrok? In to v tistem kamnolomu, ki bi moral biti po odloku občine že davno saniran. Občani pa smo že velikokrat povedali, da ne dovolimo take dejavnosti, ki bi kvarno vplivala na življenjski prostor in prebivalce. Pa za župana to niso pravi argumenti. Pač pa pripombe klasificira kot babje in vaške gostilniške čenče.
Ali ni to veliko nasprotje ? Ali huje -dvoličnost! In s tako dvoličnostjo vodi našo občino župan, ki v svojem uvodniku v zadnjem časopisu Rokovnjač pravi, da SE IMA ZA IZREDNO INTELIGENTNEGA. Dovolim si razmišljati, da kljub takšni oceni svoje bistrosti (kakšne kriterije je pri tem uporabil, ne vem), sodeč po njegovih ravnanjih, ne pozna nacionalnega programa varstva okolja, tuje pa mu je očitno tudi poznavanje okoljskih ciljev sedanje vladne koalicije, ki se je zavezala načelom trajnostnega razvoja in v OSPREDJE POSTAVILA ČLOVEKA IN VAROVANJE ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA PROSTORA. Pa tudi ena glavnih točk programa vodilne, in tudi večine drugih strank, je ohranitev zdravega življenjskega prostora. Po oceni navedenih dejstev in ravnanj našega župana bi ga lahko uvrstili v skupino 80 % županov, ki usmeritev varstva okolja ne poznajo in ne izvajajo, ker verjetno tega tudi ne znajo. (Vir: Združenje ekoloških gibanj). Na to kaže tudi umestitev stanovanjskih enot v ozek pas med dve močno obremenjeni cesti in ob počivališče ob AC, kar je popolna ignoranca pravic do zdravega življenjskega okolja. Namesto da bi tu ostal zeleni pas, ki
bi vsaj delno omilil škodljive učinke plinov AC in počivališča.
Natančneje, koliko načrtov, namer in sklepov občinskega sveta v zvezi s sanacijo kamnoloma je že bilo spremenjenih in na kakšen način je župan hotel priti do asfaltne baze, ko je pred tremi leti s prevaro (ponareditvijo člena odloka), želel umestiti v odlok asfaltno bazo, sem že pisala v svojem članku "S prevaro do asfaltne baze". To ni bila le načrtovana prevara, temveč kar "zloraba uradnega položaja".
Da prihaja s strani župana do take ignorance volje ljudi, me ne čudi več, ker zelo natančno berem njegove uvodnike, v katerih nas občane in naše pripombe klasificira. Tisto, kar mu ni všeč, so babje in gostilniške čenče, pravi, da ga določene pripombe ne ganejo, da se ne ozira na določene očitke itd. Pa vseeno vprašam g. župana v zvezi s kamnolom naslednje:
-	Kako si predstavljate, da nas občane napotu-jete za iskanje informacij in pojasnil v zvezi s kamnolomom do domnevnega investitorja
-	tujca. Jaz menim, da imamo v občini za te namene organizirano občinsko upravo in pa župana. Za kar tudi vsi prejemate plačilo.
-	Kakšne argumente še želite slišati proti gradnji asfaltne baze in betonarne, če se proti izreka večina okoliških prebivalcev?
-	Zakajmislite, da gradnja asfaltne baze in betonarne ni slaba poteza?
-	In če pojasnite, kakšen bo po vašem priča-kovanju "dober rezultat" po končanju postopka LN za kamnolom, v katerega, pravite, da verjamete?
Zelo pa me tudi čudi vaša izjava, kako naj predstavniki predvidenega investitorja za gradnjo asfaltne baze prepričajo ljudi in ne nazadnje tudi občinski svet in vas, da to ni slaba poteza. Iz te vaše misli odseva popolna odsotnost skrbi za varovanje življenjskega prostora, kaže pa se pohlep po denarju. Vsebina celotnega vašega uvodnika pa po moji oceni kaže na izredno slabo poznavanje pristojnosti in delovanje občine, občinske up-rave, predvsem pa župana. V svojem uvodniku pa navajate tudi pridobivanje in poraba financ in pravite, da nas večina ne zanima, pa vas vprašam naslednje:
-	Od kje pridobite sredstva med razliko 2,5 MIO, kolikor jih dobite od države, do 5-6 MIO, kolikor jih porabite letno?
-	Kolikšna je vaša mesečna plača? Pričakujem, da boste na vsa vprašanja javno odgovorili.
Ana Zajc
Na svojem ali vašem domu inštruiram matematiko za osnovne in srednje šole.
Martin, 040/550-040
Inštruiram razlicne predmete za osnovno in srednjo solo. Nina&Franci, 051-369-586
Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99,124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Lukovica za leto 2008 (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 2/08, 5/08, 6/08), 9. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja obrti in malega gospodarstva na podlagi subvencioniranja obrestne mere v občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 5/02) in v sodelovanju z Abanko Vipa d.d., objavlja
JAVNI RAZPIS
za posojila s subvencionirano obrestno mero za razvoj in pospeševanje obrti in malega gospodarstva v občini Lukovica za leto 2008
I.	IME OZIROMA NAZIV IN SEDEŽ NAROČNIKA
OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica
II.	RAZPISANA SREDSTVA
Razpisana vsota posojil znaša 355.457,00 EUR. Sklepanje in izvajanje posojilnih pogodb izvaja ABANKA VIPA d.d., Slovenska 58, Ljubljana (v
nadaljevanju: Abanka), s katero ima Občina Lukovica sklenjeno ustrezno pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri odobravanju posojil. Občina Lukovica ima znesek za subvencioniranje obrestne mere za ugodna posojila na področju obrti in malega gospodarstva v skupni višini 4.000,00 EUR zagotovljen v proračunu Občine Lukovica za leto 2008 (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 2/08, 5/08, 6/08): glavni program 14 Gospodarstvo, program 1402 Pospeševanje in podpora gospodarski dejavnosti, podprogram 14029001 Spodbujanje razvoja malega gospodarstva, proračunska postavka 049004 Subvencioniranje obrestne mere za razvoj in pospeševanje obrti in malega gospodarstva, konto 4102 Subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom.
III.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Posojilo se dodeljuje za naslednje namene:
1.	nakup opreme ter strojev za uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov, ki odpravlja obremenjevanje okolja;
2.	izdelava dokumentacije zahtevnih projektov in aktivnosti (npr. programov razvoja, tržnih analiz, marketinga, promocij itd);
3.	nakup nove in generalno obnovljene opreme;
4.	nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov;
5.	nakup, graditev, prenovo poslovnih prostorov;
6.	nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti;
7.	investicije v osnovna sredstva, ki bodo služila pospeševanju turizma v občini.
IV.	UPRAVIČENCI IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
Za posojilo lahko zaprosijo naslednji upravičenci:
•	gospodarske družbe,
•	samostojni podjetniki in ostali zasebniki, za katere se smiselno uporabljajo pravila za majhne družbe.
Sedež samostojnega podjetnika, gospodarske družbe ali drugega zasebnika ter kraj investicije morata biti na območju občine Lukovica, razen v posebnih primerih, ki jih potrdi Odbor za gospodarstvo.
Do pomoči niso upravičena podjetja v težavah oz. podjetja, ki so v stečajnem postopku ali likvidaciji ter podjetja s področja kmetijstva in ribištva.
V.	PREDNOSTNI KRITERIJI
Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki v svoji vlogi dokažejo, da v večji meri izpolnjujejo naslednje kriterije:
•	odpirajo nova delovna mesta;
•	dajejo pozitivne ekonomske učinke;
•	uvajajo sodoben, tehnološko in ekološko neoporečen, energetsko varčen delovni proces;
•	dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini;
•	nadomeščajo uvoz;
•	so turistično in promocijsko usmerjeni;
•	ki uvajajo nove metode diagnostike in zdravljenja v medicini z nakupom nove ali zamenjavo stare opreme.
VI.	VIŠINA POSOJILA IN POSOJILNI POGOJI
Višina posojila ne sme biti višja od 75% predračunske vrednosti investicije in je odvisna od višine razpoložljivega posojilnega potenciala.
Višina zaprošenega in odobrenega posojila ne more biti nižja od 4.173,00 EUR. Intenzivnost pomoči ne sme presegati 55 % upravičenih stroškov investicije. Zgornja meja intenzivnosti pomoči velja ne glede na to, iz katerih javnih virov (sredstva občinskih proračunov, državnega proračuna in mednarodnih virov) je pomoč dodeljena. Prejemnik poda izjavo, da za določen namen-projekt ni dobil državne pomoči oz. če jo je dobil, kolikšen del je že dobil iz drugih virov. Pomoč je možno dodeliti samo v primeru, kadar ta predstavlja spodbudo za izvedbo projekta oziroma je zanj nujno potrebna.
Posojilni pogoji:
•	doba vračanja posojila je 4 leta,
•	končna obrestna mera: šest mesečni EURIBOR + 0,9 %,
•	obračun in plačevanje obresti: mesečno,
•	strošek obdelave: 0,2 % od zneska posojila, minimalno 42,00 EUR,
•	zavarovanje: zastava bremen proste nepremičnine oz. drugo ustrezno zavarovanje v skladu s poslovno politiko Abanke,
•	upravičenec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko.
VII.	VSEBINA VLOGE
Prosilec zaprosi za pridobitev posojila na vlogi (obrazcu), ki jo lahko dobi v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, ter na spletni strani Občine Lukovica http:// www.lukovica.si/ pod rubriko Razpisi. Za obravnavo vloge je potrebno pravilno izpolniti obrazec ter priložiti spodaj navedena dokazila in dokumentacijo:
Vloga za posojilo mora obvezno vsebovati:
•	ime, priimek in naslov prosilca oziroma naziv in naslov podjetja,
•	opis in predračunsko vrednost investicije,
•	višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža,
•	rok zaključitve investicije in
•	predvideno število novozaposlenih delavcev.
Vlogi za posojilo mora biti priložena naslednja dokumentacija:
1. dokazilo o registraciji:
•	samostojni podjetnik: izpis iz poslovnega registra Slovenije;
•	gospodarska družba: dokazilo o vpisu družbe v sodni register;
•	ostali zasebniki : dokazilo o registraciji;
2.	kopija obvestila o dejavnosti in matični številki;
3.	kopija obvestila o davčni številki;
4.	dokazila o plačilni in posojilni sposobnosti:
•	samostojni podjetnik in ostali zasebniki: podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida za preteklo leto; izpis prometa v breme in v dobro po posameznih mesecih na transakci-jskem računu za zadnjih 12 mesecev (izda banka, pri kateri ima prosilec odprt račun); obrazec za odmero davka iz dohodka od dejavnosti s strani DURS za preteklo leto;
•	pravne osebe: podatki iz bilance stanja in izkaz poslovnega izida za preteklo leto;
•	vsi prosilci: podatki o solventnosti (izda banka, pri kateri ima prosilec odprt račun);
5.	vsi prosilci, ne glede na status, kratek finančno ovrednoten investicijski program za investicijo;
6.	dokazilo glede na namen posojila:
•	pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun; pri nakupu generalno obnovljene opreme še pisno izjavo in garancijo izvajalca generalnega popravila;
•	pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodbo o nakupu patenta oziroma blagovne znamke;
•	pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov; overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za zemljišče in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča;
•	pri nakupu poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo;
•	pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje, predračun (ki ni starejši od 6 mesecev), zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljavca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila;
7.	dokazilo (fotokopijo obrazca prijav delavcev v zavarovanje M 1/2), da je odgovorna oseba podjetja v delovnem razmerju v podjetju oz. pismeno izjavo podjetja, da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovno razmerje v podjetju najkasneje v 3 mesecih od dneva porabe posojila, če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v podjetju;
8.	dokumentacija za ureditev zavarovanja posojila je odvisna od oblike zavarovanja, za katero se prosilec dogovori z Abanko.
Zahtevana dokazila, ki so dostopna v uradnih evidencah, lahko prosilec sam predloži vlogi, če pa jih ne, mora vlogi obvezno predložiti pisno izjavo, da za potrebe tega javnega razpisa dovoljuje Občini Lukovica pridobitev podatkov iz uradnih evidenc.
VIII. OBRAVNAVANJE VLOG
1.	Odbor za gospodarstvo Občine Lukovica (v nadaljevanju: odbor) obravnava vloge in pripravi predloge dodelitve sredstev.
2.	Vse prispele vloge bodo ocenjene na osnovi pravočasno oddane in popolne vloge ter meril, ki so sestavni del razpisa.
3.	Na višino posojila vpliva tudi posojila sposobnost prosilca, ki jo ugotovi Abanka.
4.	Nepravočasne vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene.
5.	Na podlagi zapisnika in predloga odbora
občinska uprava s sklepom v upravnem postopku odloči o dodelitvi posojila.
6.	Sredstva bodo upravičenci koristili v skladu s sklenjenimi pogodbami z banko.
7.	V kolikor je vloga nepopolna, odbor pozove prosilca, da v roku osem dni predloži manjkajočo dokumentacijo. Če tega ne stori oziroma dopolnitev ni potrebna in zaradi tega vloge ni mogoče obravnavati, se šteje, da vloga sploh ni bila vložena.
8.	Odbor ima pravico pri prosilcih preverjati dejansko stanje na terenu.
9.	Nepravočasne vloge se ne upoštevajo.
10.	Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača.
IX. ROK ZA VLOŽITEV VLOG
Vloge na predpisanem obrazcu in s priloženo dokumentacijo morajo biti posredovane do vključno ponedeljka, 20. oktobra 2008, do 12.00 ure na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica.
Obrazec (vloga) bo z dnem objave razpisa na voljo v sprejemni pisarni občine na naslovu: Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, ali na spletnem naslovu Občine Lukovica www.lukovica.si. Pisne vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojni-
cah, opremljeni z naslovom pošiljatelja in označeni z oznako: »NE ODPIRAJ! POSOJILA ZA PODJETNIŠTVO 2008«.
Odpiranje prispelih vlog bo: 20. 10. 2008, ob 18.00 uri, v prostorih Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica.
Odpiranje vlog ni javno.
X. ROK ZA OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA
Vlagatelji bodo o odločitvi Odbora za gospodarstvo pisno obveščeni s sklepom občinske uprave v roku 15 dni po dokončni odločitvi o dodelitvi posojil. Zoper odločitev odbora je možna pritožba v roku 8 dni, od dneva vročitve sklepa upravičencu, skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Ur. list RS, št. 24/06, 126/07 in 65/08). Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z Abanko. Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila po poteku roka treh mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila ne izrabi. Sredstva, pridobljena na podlagi tega razpisa, se lahko porabijo samo za namene, za katere so bila odobrena. Namensko porabo posojila, pridobljenega po tem pravilniku in izpolnitev obveznosti iz pogodbe o posojilu, lahko preveri pristojni organi
Občine Lukovica.
Posojilojemalec je dolžan takoj vrniti dodeljeno posojilo v primeru:
•	zamolčanja resničnih dejstev ali posredovanja lažnih podatkov, ki so vplivali na dodelitev posojila,
•	če se ugotovi, da je posojilo nenamensko izkoriščeno.
V teh primerih se neodplačani del posojila revalorizira in obrestuje v višini zakonskih zamudnih obresti po stopnji, po kateri revalorizira posojila banka.
XI. INFORMACIJE
Vse informacije glede razpisa lahko interesenti dobijo na naslovu: Občina Lukovica, Okolje in prostor, Veidrov trg 7, Šentvid pri Lukovici, 1225 Lukovica, v času uradnih ur od 8.00 do 10.00 ure. Kontaktna oseba: Katka Bohinc, telefon: 01/72-96-318. Elektronski naslov za posredovanje vprašanj v zvezi z razpisom: katka.bohinc@lukovica.si.
OBČINA LUKOVICA Številka: 3525-00001/2008 Datum: 5. 9. 2008 Župan Matej Kotnik, l.r.
ZAHVALA
11. avgusta 2008 se je v 78. letu po dolgotrajni bolezni od nas poslovil dragi oče, dedek, brat, tast in stric
FRANC BERK
Lončarjev France iz Spodnjih Kosez
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, darove za cerkev in sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala Matjažu Cerarju za poslovilne besede, g. župniku Andreju pa za pogrebni obred.
Hvala vsem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali ali nam kakor koli drugače stali ob strani.
Hvala tudi dr. Lobodi in gospe Markovšek za skrbno zdravniško oskrbo.
Vsi njegovi
Bolečina se da skriti, pa tudi solza ni težko zatajiti, le tebe, dragi Janez, med nami več ni.
V SPOMIN
Mineva žalostno leto dni, odkar nas je za vedno zapustil
JANEZ MASELJ
iz Spodnjih Lok
Janez, spomin nate še vedno živi v naših srcih!
Hvala vsem, ki se spominjate Janeza, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Tiho je postalo v naši hiši, odkar več te ni. A pozabili, ati, te ne bomo, saj tvoj rod naprej živi.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, očim in stric
VINKO PREMK
Gmajnarjev Vinko iz Vrbe 6 pri Lukovici
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in krajevni skupnosti Prevoje, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. In zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se gospodu župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njegovi
Tako tiho, skromno si trpela, takšno tudi si življenje imela; zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
9. avgusta nas je v 87. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča
ANA BARLIČ
po domače Mežnarjeva mama s Krajnega Brda
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom ter znancem za izrečena sožalja, za darovane maše, podarjeno cvetje, sveče in vso ostalo pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi ZD Domžale, patronažnima sestrama Mateji Parkelj ter Irmi Markovšek. Iskrena zahvala župniku gospodu Antonu Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala gospe Boži Požar za sestavljen ter gospodu Francu Novaku za prebran poslovilni govor ob grobu.
Hvala tudi pevcem ter pogrebni službi Vrbančič.
Vsem iskrena hvala!
Vsi njeni
Center tehnike in gradnje Črnuče
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
Električni oljni radiator Atlas Heller HRE-2009
moč 2.000 W, št. reber 9, napetost 230 V, nastavljiv termostat, 3 nastavitve hitrosti, zaščita pred pregrevanjem
35,99 EUR
Kamin Orljent
z bordo oblogo, toplotna moč 7 kW, vrsta goriva - drva, premog, dim. v/š/g: 980 x 470 x 360 mm, vlek dimnika 10 Pa, premer dimnega priključka 148 mm, volumen ogrevanja 90 m3, teža 77 kg
599,99 EUR
Plinska peč 2DI170XSI
z infra-rdečim senzorjem, max. grelna moč 1500 - 4200 W, vrsta plina: propan, butan, tlak 30 mbar, dim. (v/š/g): 713 x 420 x 361 mm, teža aparata: 10.5 kg, ohišje srebrne barve, sprednja stran v antracitni barvi, ABS zaščita, ODS - zaščita proti zasičenosti CO2 v zraku, vklop s pritiskom na gumb, visoko zmogljiv infra -rdeči gorilec, 3-stopenjska nastavitev moči ogrevanja, vgrajen tlakomer, zaščitne rešetke grelnih vrat
117,89 EUR
Bodite pozorni na ponudbo v navedenih IM Centrih tehnike in gradnje ter v prodajalnah s tovrstno ponudbo:
MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 MCT Koper, Ljubljanska cesta 5, tel.: 05/662 69 10 • MCT Lenart, Industrijska 7, tel.: 02/720 09 60 MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 • MCTG Ptuj, Ormoška cesta 30 tel.: 02/749 53 40 MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92

MercatorPika
zbirajte lepe trenutke