Terme Ptuj
SAWk HOTELS S, RfSORTS
Torek: Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
® 02/ 7494 530 M termalni.park@terme-ptuj.si
; Kmetijstvo
] Najprej spodbujali razvoj, sedaj financirajo zmanjšanje prireje mleka O Strani 8 in 9
v
Štajerski
www.tednik.si
■ ■Stajerskitednik I Stajerskitednik
V	središču Podravje • Na
kolesih za 7000 evrov se nabira prah O Stran 4
V	središču Slovenija •
Podravski gasilci lani prejeli 300.000 evrov
O Stran 5 Kmetijstvo Slovenija • Cepiva proti novi bolezni goveda pri nas (še) ni O Stran 8
Šport Nogomet •
V	soboto se začenja zares tudi v 2. ligi
O Stran 12
Štajrnki tednih;
Spodnje Podravje * Kapacitete za letovanje iz zdravstvenega programa neizkoriščene
Namesto 120 bo letovalo od najmanj 30 do največ 40 otrok
Janez Merc opozarja na neizkoriščenost letovanja otrok z območja ptujske upravne enote (UE) iz zdravstvenega programa. Kapacitete, namenjene predšolski in šolski mladini, pa v celoti izkoristijo v sosednjih upravnih enotah Ormož in Slovenska Bistrica. Več na straneh 4 in 5.
Foto: Črtomir Goznik
Aktualno *
Finančno ministrstvo za letalsko vozovnico odštelo enoletni zaslužek delavca
ji
S Strani 2 in 3
Kronika *
Hrvaške kazni v cestnem prometu

(O <D
^^Nirodno
# above lasbe
S Stran 24
m.
Ptuj 2016
1.	VEČER - drugih 10 let najuspešnejših viž festivala (1980 - 1989) v izvedbi popularnih ansamblov, 1. septembra ob 19.30
2.	VEČER - festival IMZG Ptuj 2016, 2. septembra 2016 ob 19.30
MINORITSKI SAMOSTAN PTUJ
2 Štajerski
Aktualno
petek • 5. avgusta 2016
Slovenija • Za letalske vozovnice lani 2,4 milijona evrov
Finančno ministrstvo za vozovnico
Slovenski državljani in državljanke smo lani za letalske vozovnice ministrov, predsednika vlade in drugih njihovih sodelavcev prestolnico Limo, največ denarja za letalske vozovnice pa so porabili na obrambnem ministrstvu.
Kot so povedali na ministrstvih, imajo za nakup vozovnic v Bruselj sklenjeno pogodbo z nekoč slovensko letalsko družbo Adrio Airways, za druge destinacije pa imajo ministrstva sklenjene posamične sporazume še s podjetji Airpass, Promo potovanja, Tentours, STA potovanja. Dodali so, da povpraševanje za vozovnico praviloma pošljejo vsem petim ponudnikom in izberejo najcenejšega. Na gospodarskem ministrstvu so še pojasnili, da ta sporazum vsebuje tudi določbo, da si lahko ministrstvo, če z raziskavo trga ugotovi, da ponudniki niso oddali najugodnejših ponudb, priskrbi cenejšo letalsko vozovnico na trgu. Zaradi navedenega ministrstvo občasno kupi vozovnico na podlagi naročilnice tudi pri ponudniku, s katerim nima sklenjenega sporazuma. »Omejitve glede poslovnih potovanj niso predvidene, potrebo po letalskih vozovnicah namreč narekuje delovni proces. Uslužbenci potujejo na podlagi obrazloženega potnega naloga za poslovno potovanje v tujino,
Uvodnik
ki ga podpiše minister oz. od njega pooblaščeni odredboda-jalec. Ministrstvo se pri nabavi letalskih vozovnic vede gospodarno tako kot pri vseh drugih javnih naročilih,« so poudarili.
Kabinet
predsednika
vlade
V letu 2015 je kabinet za letalske vozovnice porabil 74.003 evre, v petih letih je bilo za letalske vozovnice porabljenih 355.794 evrov. Večina poslovnih potovanj v letu 2015 in tudi v vseh preostalih letih je bila namenjenih v Bruselj. Lani je bila najdražja vozovnica kupljena za predsednika vlade in za vodjo kabineta za relacijo Ljubljana-Peking-Ljubljana v višini 4.228 evrov.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Lani je bilo za letalske vozovnice namenjenih 75.446
Vstati in obstati
Metri vrstic, gigabajti računalniškega prostora, številne minute so bile minuli konec tedna obarvane z obiskom bojda približno 170 centimetrov velikega ruskega voditelja. Ta se je prišel v Slovenijo poklonit ruskim vojakom, ki so izgubili življenje med gradnjo ceste pod Vršičem. Spomenik vsem sovjetskim in ruskim vojakom, ki so se borili za svobodo, pa je nato odkril še na ljubljanskih Žalah. In kot je, v resnici dokaj majhen voditelj, rekel: nedopustno potvarjanje zgodovine in opravičevanje zločinov, ki so povzročili smrt milijonov ljudi med drugo svetovno vojno.
Tudi pri nas postavljamo spominske plošče, spomenike, dajemo nova imena ulicam, letališču, šolam. Kot je rekel eden izmed slovenjebistrških svetnikov, novo obdobje -novi junaki. Dejanja teh pa tako (ne)poznana, da jih moramo vsaj mladi, glede na kriterije zavoda za zaposlovanje spadam še med mlade, najprej počekirati na spletu, da lahko nato sklepamo, zakaj bo podoba nekoga postavljena v parku. Nevednost?Morda, ampak očitno nekatere osebe, ki se jim stavijo spomeniki, še niso našle prostora v zgodovinskih učbenikih. Ali bi morali imeti svoj prostor ali ne, o tem ne bom sodila, vsekakor pa je že občudovanje vredno dejstvo, da so se upali upreti enoumju in na glas povedati, da dva plus dva ni pet, temveč štiri. 'Vstati in obstati,' pravijo štajerski rokerji. A to mladi pojemo samo še na koncertih. Predrznost Martina Krpana, prebrisanost Kekca in moč Petra Klepca - lastnosti junakov so ostale samo v bajkah. Danes pa predobro vemo, da dobro vedno ne premaga zla, kot je to v pravljicah.
Kljub temu pa vendarle imamo razlog za veselje. Ponovno smo preživeli konec sveta. Apokalipsa je bila napovedna za konec julija, ko naj bi Zemljo prizadel globalni potres, nanjo pa naj bi padale zvezde. No, prihodnji konec tedna na Zemljo ne bodo padale zvezde, bomo pa videli utrinke. Baje izpolnjujejo želje. Upanje pa umre zadnje, pravijo.
Mojca Vtič
evrov. V petih letih je bilo za vozovnice porabljenih 372.548 evrov, največ leta 2014, in sicer 88.775 evrov. Najdražje vozovnice ministrstva v lanskem letu so bile v Južno Korejo, kjer je ena vozovnica stala 1.599, šlo je za pogajanja za socialni sporazum med državam, so pojasnili. Najceneje pa so lani leteli v Manchester, in sicer za 143 evrov. Sicer pa so najpogostejše destinacije ministrstva za delo Bruselj, Luksemburg, Pariz, Dublin in (običajno) prestolnica države, ki predseduje EU.
Ministrstvo za finance
Lani so na finančnem ministrstvu za letalske prevoze porabili 267.204 evre, v petih letih pa kar 1.366.937 evrov. Največ leta 2011, ko so za letalske vozovnice porabili 376.425 evrov. Največ, 272 letov, so opravili v Bruselj, sledi Pariz z 62 leti. Najdražji let, ki ga je opravilo ministrstvo, je bil let v Limo, ki je stal 6.775 evrov, saj so morali doplačati za spremembo povratka oz. novo vozovnico za povratek, najmanj pa so odšteli za let v London in Bruselj, kamor so leteli za 80 evrov.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Gospodarsko ministrstvo je lani za letalske vozovnice odštelo 77.351 evrov, v petih letih pa 604.720 evrov. Lani so najpogosteje obiskali Bruselj in Pariz. Za najdražjo letalsko vozovnico so odšteli 1.195 evrov, in sicer za pot v Rigo, potoval pa je generalni direktor ministrstva.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
»V letu 2015 smo iz proračuna RS porabili za letalske vozovnice 94.979 evrov, v petih letih 613.156 evrov. Odločitev, kdo in kam gre na poslovno potovanje, odobrita neposredni vodja uslužbenca, ki potuje, in generalni sekretar,« so pojasnili na ministrstvu.
Ministrstvo za javno upravo
Na ministrstvu za javno upravo so lani namenili 38.282 evrov za nakup letalskih vozovnic. Podatkov za petletno obdobje ni, saj samostojno deluje od leta 2015. Največ so odšteli za vozovnico v ZDA, kamor je lani potovala vladna delegacija, in sicer 3-645 evrov.
Ministrstvo za notranje zadeve
Na Ministrstvu za notranje zadeve je bilo v letu 2015 za letalske vozovnice namenjenih 402.135 evrov. V letih 2013 in 2014 je ministrstvo vključevalo tudi področje javne uprave, ki je danes v pristojnosti Ministrstva za javno upravo. Sicer pa so zaposleni z ministrstva najpo-
gosteje leteli v Varšavo, kar 91-krat. Najdražja vozovnica je bila kupljena za potovanje v Limo, a kot so pojasnili na ministrstvu: »Vse najdražje vozovnice so bile porabljene za operativno delovanje policije, in sicer za varovanje oseb, ki ga izvaja Center za varovanje in zaščito ter izročitve Uprave kriminalistične policije. Omejitev finančnih sredstev za nakup letalskih vozovnic

Let Fließ h t
Srnor
Dcstinatiof)
Čas Time
Prič Exp
Izhod
Gate
Opomli Romar1
AF1187 PARIS
EZV3246 LONDON Stansted
JP124 LH6907 JP136 OS7034 J P394 SN6576
FRANKFURT
VIENNA
BRUSSELS Int.
JP300 ZURICH LX4247
OHY465B ANTALYA
JP108 L H6909 JU195 JP9804 JP726 SK8946
MUNICH
BELGRADE
18:05
18:20
19:00
19:15
19:25
TIRANA
20:40 20:30
23:05
Foto: Mojca Vtič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednjk@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.sL Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.sL Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15- Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 5. avgusta 2016
Aktualno
Štajerski	3
odštelo enoletni zaslužek delavca
plačali 2,4 milijona evrov. Najdražja letalska vozovnica je bila plačana za pot nekoga s finančnega ministrstva v perujsko
za uslužbence MNZ ne obstaja. Odločitev o vsakem poslovnem potovanju se sprejme individualno, pri čemer se upošteva načrt dela za posamezno obdobje, oceni pa se tudi potrebnost udeležbe na posameznem dogodku. Pri dogodkih v bližini Slovenije (Hrvaška, Avstrija, Italija) se vedno preuči možnost uporabe cenejšega prevoza, npr. s službenim vozilom.«
Ministrstvo za okolje in prostor, pravosodje, zdravje
Ministrstvo za okolje in prostor je lani za vozovnice namenilo 79.526 evrov. Primerljivih podatkov za pretekla leta ni, saj so pred tem delovali pod okriljem kmetijskega ministrstva.
Lani so zaposleni na ministrstvu za pravosodje za letalske vozovnice porabili 31.848 evrov. Najpogosteje so se na pot odpravili v Bruselj, in sicer kar 138-krat.
Na ministrstvu za zdravje so lani kupili letalske vozovnice v vrednosti 68.059 evrov, najpogosteje so letali v prestolnico Evropske unije - Bruselj, največ pa so odšteli za letalsko vozovnico v Južno Korejo, in sicer približno 1.100 evrov.
Ministrstvo za kulturo
V letu 2015 je ministrstvo za kulturo skupaj z Arhivom RS in Inšpektoratom za kulturo in medije za letalske vozovnice namenilo 11.494 evrov (od tega ministrstvo 5.521 evrov in Arhiv RS 5.973 evrov). V letih od 2011 do 2015 je ministrstvo za letalske vozovnice namenilo 133.948 evrov (od tega ministrstvo 88.361 evrov, arhiv 44.893 evrov in inšpektorat 603 evre). Najpogostejša destinacija, kamor so potovali uslužbenci ministrstva za kulturo, je Bruselj. Največ denarja so odšteli za potovanje v Reykjavik (826,07 evra), kamor je potoval sekretar v arhivu.
Svečanost ob prazniku MO Ptuj
Današnja osrednja slovesnost ob prazniku MO Ptuj bo na dvorišču minoritskega samostana ob 19.30 in ne ob 18.00, kot smo pomotoma zapisali v članku v torkovi izdaji Štajerskega tednika. Za nehoteno napako se opravičujemo.
Uredništvo
Foto: Mojca Vtic
Ministrstvo za
infrastrukturo,
zunanje
zadeve
V letu 2015 so na infrastruk-turnem ministrstvu za letalske vozovnice namenili 185.674 evrov, v petih letih 815.166 evrov. Zunanje ministrstvo pa je lani porabilo 356.673 evrov oziroma v petih letih 2,25 milijona evrov. Največ so za vozovnice odšteli leta 2011, ko so porabili 670.685 evrov.
Ministrstvo za obrambo
Največ denarja za letalske vozovnice so lani porabili na obrambnem ministrstvu, in sicer 419.996 evrov oziroma v petih letih 2.420.782 evrov. Najdražji let je bil na Japonsko, saj so za karto odšteli 2.893 evrov na osebo. Sicer pa so najpogostejše destinacije ministrstva Belgija, Kosovo, ZDA ... »Na Ministrstvu za obrambo nimamo določenih zneskov, ki bi pripadali posameznemu zaposlenemu za potrebe letalskih prevozov. Uslužbenci ministrstva na posamezne destinacije potujejo na podlagi potnih nalogov za poslovna potovanja,« so še pojasnili na Minstrstvu za obrambo.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Lani je kmetijsko ministrstvo za letalske vozovnice odštelo 251.015 evrov, od tega je bilo 115.769 evrov povrnjenih iz EU. Skupno je ministrstvo v petih letih porabilo 1.572.607 evrov, od tega je bilo iz EU povrnjenih 669.020 evrov. »Poudarili bi, da se podatki za leta 2012, 2013 in 2014 nanašajo
na proračunskega uporabnika Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ko je bil sestavni del kmetijskega ministrstva tudi del sedanjega Ministrstva za okolje in prostor,« so pojasnili. Najpogostejše destinacije kmetijskega ministrstva so Bruselj, Berlin, Luxemburg ... Najdražja letalska vozovnica je bila kupljena za potovanje ministra v Peking, zanjo so odšteli 1.309 evrov. Dodali so, da posebnih omejitev glede potovanj ni. »Poslovna potovanja se odrejajo in odločajo glede na
vsebino dela MKGP v mednarodnem okolju, tako z vidika nivoja ministrske delegacije (kar potrdi Vlada RS), njegovih namestnikov, delovnih sestankih strokovnih sodelavcev v EU institucijah, drugi mednarodni projekti in sodelovanje na bilateralni ravni, organizacija dogodkov in sejmov v tujini ali drugega razloga z delovnega področja mednarodnega sodelovanja ministrstva. Za vsako poslovno potovanje se preveri upravičenost potrebe in nujnost udeležbe.«
Mojca Vtič
Porabljen denar za nakup letalskih vozovnic
Organ	2015	2011-2015
Kabinet predsednika vlade	74.003 €	355.794 €
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve	75.446 €	372.548 €
Ministrstvo za finance	267.204 €	1.366.937 €
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo	77.351 €	604.720 €
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport	94.979 €	613.156 €
Ministrstvo za javno upravo	38.282 €	0
Ministrstvo za kulturo	11.494 €	133.948 €
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano	251.015 €	1.572.607 €
Ministrstvo za notranje zadeve	402.135 €	1.374.149 €
Ministrstvo za obrambo	419.996 €	2.420.782 €
Ministrstvo za okolje in prostor	79.526 €	0
Ministrstvo za pravosodje	31.848 €	361.479 e
Ministrstvo za zdravje	68.059 €	373.583 e
Ministrstvo za infrastrukturo	185.674 €	815.166 €
Ministrstvo za zunanje zadeve	356.673 €	2.248.548 €
Skupaj	2.433.685 €	12.613.417 €
Vir: povzeto po podatkih ministrstev		
Foto: arhiv
4 Štajerski
V središču
petek • 5. avgusta 2016
Sp. Podravje • Kapacitete za letovanje otrok iz zdravstvenega programa neizkoriščene
Razpisanih 120 mest, letovalo bo
Janez Merc, ki se vrsto let aktivno prostovoljno udejstvuje na področjih zaščite in reševanja ter humanitarnih območja upravne enote (UE) Ptuj iz zdravstvenega programa. Ta se izvaja v letovišču Punat na otoku Krk. Letovišče je izvedbe letovanj. OZRK Ptuj pri organizaciji sodeluje kot partner.
Merc poudarja, da kapacitete, namenjene predšolski in šolski mladini iz območja 16 občin Spodnjega Podravja, ostajajo neizkoriščene, medtem ko jih v sosednjih upravnih enotah Ormož in Slovenska Bistrica izkoristijo v celoti. Kot nesorazmerno ocenjuje tudi število razpisanih mest za območje upravnih enot Ptuj in Slovenska Bistrica. Čeprav je območje UE Ptuj po številu prebivalcev skoraj enkrat večje kot območje UE Slovenska Bistrica, je bilo v letu 2015 za obe območji število razpisanih mest za letovanje otrok iz programa zdravstvenega letovanja enako (98). Za območje UE Ormož je bilo lani prostih mest 38, letovalo je 41 otrok. V Slovenski Bistrici je letovalo 92 otrok -šest manj, kot je bilo razpisanih mest. Na Ptujskem so razpisane kapacitete izkoristili do polovice. Prostih mest je bilo 98, letovalo je 46 otrok. Za letos statistika za območje UE Ptuj kaže
še slabšo sliko. Razpisali so 120 mest, od tega jih bodo izkoristili predvidoma od 30 do 40. »Stanje je na celi črti alarmantno. Včasih smo na 14-dnevno izmeno iz Ptuja peljali cel avtobus, izmen je bilo šest. Danes so izmene štiri in trajajo deset dni. Na izmeno gre iz območja UE Ptuj od pet do osem otrok. Program nam iz leta v leto bolj zamira. Pogoj, da lahko pediater otroku napiše predlog za letovanje, je trikratni obisk pri zdravniku. Moj poziv velja pediatrom, Rdečemu križu, občinam in staršem, da otrokom ponudimo to, kar jim po planu pripada,« poudarja Merc.
Strošek letovanja 352 evrov
Za pojasnila o vprašanju neza-sedenosti prostih kapacitet, do katerih bi lahko bili upravičeni otroci s Ptujskega, smo zaprosili OZRK Ptuj. Sekretarka Marjana Cafuta je pojasnila: »Vsako leto
Foto: Črtomir Goznik
Janez Merc sprašuje, zakaj so v Slovenski Bistrici in Ormožu kapacitete izkoriščene, na Ptuju pa ne.
zaprosimo za pomoč in sodelovanje zdravnike specialiste-pediatre v zasebnih ambulantah in v zdravstvenem domu (ZD) - šolskem dispanzerju Ptuj. Zdravstveno letovanje za otroka predlaga izključno zdravnik. Letos smo v zasebne ambulante
Poletna letovanja otrok poleg Rdečega križa organizirajo še v Zvezi prijateljev mladine, Slovenski Karitas, pa
Lenart • Časovno omejeno parkiranje pred javnimi stavbami
V dobrem mesecu izdali 48 glob
Odkar so v Lenartu vzpostavili nov prometni režim, in sicer časovno omejeno parkiranje, za zdaj le pred zdravstvenim domom in lekarno, je redarska služba izdala že 48 glob.
Decembra lani je lenarški občinski svet potrdil odlok o uvedbi časovno omejenega parkiranja oz t. i. modrih con, v praksi pa je nova ureditev parkiranja deloma zaživela pred približno dvema mesecema. Nov režim je tako že vzpostavljen na javnem parkirišču pred zdravstvenim domom in lekarno, kjer je časovna omejitev parkiranja, ki velja od ponedeljka do petka, razen med prazniki, od 7. do 20. ure omejena na največ dve uri. Re-darska služba pa je sredi junija že začela kaznovati kršitelje. »V urejenih območjih kratkotrajnega parkiranja (»modre cone«) smo letos, odkar se je uvedel režim območij kratkotrajnega parkiranja, izvedli 48 prekrškovnih postopkov. Največ težav opažamo
pri označitvi začetka parkiranja, kar so po zakonu vozniki dolžni označiti takoj, ko parkirajo,« so sporočili z Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor.
Globa za neupoštevanje je določena v višini 40 evrov oz. pol manj, če je plačana v osmih dneh. Kaznovani pa torej niso samo lastniki avtomobilov, ki po preteku predpisanega časa ne odpeljejo vozila, pač pa tudi tisti, ki ne označijo časa prihoda. Na vprašanje, koliko glob povprečno izdajo na dan, pa z redarske službe še odgovarjajo: »Težko je govoriti o povprečju izrečenih glob na dan, saj smo na območju občine Lenart prisotni po vnaprej naključno določenem planu, to pa ni vsak dan. Vedno pa je v okviru nadzora določe-
Največ težav je z označitvijo časa prihoda, kar je obvezno in se v nasprotnem primeru kaznuje z globo v višini 40 evrov.
no tudi območje kratkotrajnega parkiranja.«
Tudi pozitivni odzivi
Po odzivih voznikov smo povprašali tudi na občino Lenart, kjer so sicer izpostavili, da so prejeli tudi pozitivna mnenja, saj se je tako pri zdravstvenem domu vzpostavil red in je sedaj bolnikom in obiskovalcem vedno na voljo parkirno mesto. Kot so še sporočili, pa v kratkem - predvidoma do konca septembra - nameravajo vzpostaviti časovno omejitev parkiranja še na drugih štirih javnih parkiriščih pred nekaterimi ustanovami, in sicer pred vrtcem v Lenartu, pred bankama in pošto na Partizanski cesti, del parkirnih prostorov na Nikovi ulici pred knjižnico, upravno enoto in občino ter južni del parkirnega prostora pod Gostilno 29 na Trgu osvoboditve (notar, zavarovalnica). Na teh mestih bo časovna omejitev parkiranja prav tako veljala od ponedeljka do petka, razen med prazniki, in sicer od 7. do 16. ure. »S temi ukrepi želijo doseči, da se najbolj frekventna parkirišča namenjajo prvotnem namenu, ki ni dolgotrajno parkiranje, temveč parkiranje v času obiska ustanov (zdravstveni dom, lekarna, knjižnica, Upravna enota, Občina, notar ipd.),« so pri tem še dodali.
Monika Levanič
Foto: CG
Makole, Poljčane • Projekt izveden, želenih učinkov ni
Na kolesih za 7.000 evrov se nabira prah
Pred tremi leti sta občini Poljčane in Makole pristopili k projektu V Dravinjsko dolino s kolesom po košarico dobrot. V okviru projekta je bilo nabavljenih tudi 13 koles; v Studenicah si jih letos ni še nihče izposodil, enako na Štatenbergu.
Skupna vrednost projekta je bila nekaj čez 21.727 evrov, od tega 15.461 evrov evropskih sredstev. V sklopu projekta je bila izdelana kolesarska karta, spletna aplikacija je povezala ponudnike lokalnih dobrot, prenočišč ali gostinskih storitev ter drugih izdelkov, urejeni sta bili dve informacijski točki in seveda nabavljena kolesa v vrednosti približno 7.000 evrov.
Na območju makolske občine ima kolesa v upravljanju TD
Štatenberg. »Izposoja koles je mogoča na dvorcu Štatenberg.
Letos si jih ni še nihče izposodil, lani so si jih izposodili gostje dvorca,« je povedala Štefka Skledar iz TD Štatenberg. Razpolagajo z otroškimi, ženskimi in moškimi kolesi ter tudi električnim.
Podobno število koles imajo tudi v Studenicah, kjer je rezultat glede izposoje podoben. Letos kolesa še niso bila uporabljena. »Lani pa lahko rečem, da so si jih ljudje tedensko izposojali, predvsem domačini, njihovi prijatelji ali lastniki počitniških hišic, je pa res, da nismo imeli primera, ko bi turisti
prišli od drugod in vprašali za izposojo,« je priznala Maja Brač-ko, predsednica TD Samostan Studenice. Vprašanje je torej, zakaj ni zanimanja za kolesa. Bračkova meni, da problem ni samo v pomanjkljivi promociji, temveč tudi v pomanjkanju ponudbe. »Ni dovolj, da se kolesa kupijo in dajo v upravljanje, ta projekt bi se moral še nekako nadgraditi,« je dodala.
Izposoja koles je brezplačna, možna pa po predhodni najavi pri TD Samostan Studenice oziroma pri TD Štatenberg.
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
petek • 5. avgusta 2016
V središču
Štajerski	5
od 30 do 40 otrok
dejavnosti, z javnim pismom opozarja na neizkoriščenost letovanja otrok z v lasti Območnega združenja Rdečega križa (OZRK) Maribor, ki je tudi nosilec
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
tudi podjetja in občine (Kidričevo).
»Informiranost je dobra. Zdravnike je treba razumeti, da ne tvegajo. Pogosto staršem ne uspe zagotoviti lastnega dela za pokritje stroškov. So pa tudi primeri, ko si otrok tik pred zdajci premisli,« odgovarja sekretarka OZRK Ptuj Marjana Cafuta.
in ZD-šolski dispanzer posredovali 120 obrazcev za letovanje v Punatu. Toliko mest je odobrila zdravstvena zavarovalnica, ki
pokriva tudi večji del stroškov letovanja. Polna cena 10-dnevne-ga letovanja v Punatu znaša 352 evrov. Od tega zneska zdravstvena zavarovalnica zagotavlja 252 evrov, razliko sto evrov poravnajo starši ali pa se poravna iz drugega vira, če sami takšnega stroška zaradi socialnih razmer družine ne zmorejo. Poudariti je treba, da v Punatu letujejo prioritetno otroci z zdravstveno indikacijo.«
Vprašanje in odgovori večplastni
»Pri analizi zmanjšanja števila otrok, ki se udeležujejo zdravstvenega letovanja, smo ugotovili, da so na to vplivali predvsem novi, zaostreni kriteriji zdravstvene zavarovalnice. Kljub razgovorom z zdravniki se žal število predlogov ni povečalo. Zdravnike je treba razumeti, da ne bodo tvegali pri pisanju predloga za letovanje, če zdra-
vstvena indikacija ne obstaja. Prav tako je treba poudariti, da imajo zdravniki v ambulantah možnost predlaganja letovanja za več ponudnikov letovanj in da po informacijah starši rajši izberejo še druge. Na takšno izbiro nimamo vpliva, saj je ponudnik letovanja OZRK Maribor, ki skrbi za program, obliko in kakovost ponudbe. Ugotavljamo, da večino predlogov napišejo zdravniki v zasebnih ambulantah. Od zdravnikov iz šolskega dispanzerja ZD Ptuj smo letos dobili samo tri predloge. Med razlogi za zmanjšanje števila prijav opažamo, da se v okviru ene od občin (Kidričevo) že drugo leto odločajo za lastno obliko letovanja, ki ga zagotavljajo s pomočjo dveh večjih donatorjev. Donator-jev, ki bi sofinancirali letovanje otrok na morju, imamo vsako leto manj. Drugih virov sredstev za te namene nimamo. S sredstvi, ki jih zagotavljajo občine, v večini kupujemo hrano. Vsako
^//////////////////////////////////^^^^^
Zdravniki: kriteriji ZZZS zelo ostri
Odgovore smo iskali tudi v zdravstveni stroki. Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan je dejala, da če njihovi zdravniki v okviru šolskega dispanzerja zaznajo indikacijo, predlog za letovanje podajo. Pediatrinja Bri-gita Merc Habjanič pa je pojasnila: »Če so med mojimi pacienti kronično ali pogosto bolni šolarji, jih o možnosti letovanja informiramo. ZZZS je lani vsem pediatričnim in šolskim ambulantam razposlal okrožnico, da se moramo pri napotovanju dosledno držati navodil, sicer lahko v primeru neupravičene napotitve Zavod plačilo zaračuna zdravniku. Marsikateri šolar, ki bi želel na letovanje, kriterijev ZZZS ne izpolnjuje. To je verjetno glavni razlog. Včasih tudi otrok sam ne želi na organizirano letovanje. Vsekakor pa nismo zdravniki tisti, ki bi našim kroničnim bolnikom omejevali dostop do tovrstnega letovanja.«
leto je vse večji problem na jesen, ko je treba poslati otroke v šolo in zmanjka denar za šolske potrebščine, malo kasneje pa še za kurjavo. Sredstva iz občinskih proračunov bi občine za naše programe vsako leto zmanjševale in tako nekaterih programov sploh ne bi zagotavljali. Vsako leto znova se moramo dogovarjati o tem, za kakšne namene prispevajo sredstva. Ena od občin v letošnjem letu z nami več ne sodeluje,« razloži Cafutova in doda: »O možnosti letovanj so starši dobro obveščeni preko ustreznih služb v osnovnih šolah, o zdravstvenem letovanju vsako leto znova govorimo tudi v odda-
jah na Radiu Ptuj. Ugotavljamo, da bi nekateri starši želeli poslati otroka na letovanje, pa ne izpolnjuje zdravstvene indikacije, ima pa socialno. Vendar tudi ko bi nekako uspeli zagotoviti sredstva za poplačilo, pa starši nimajo sredstev, da bi otroka primerno opremili za odhod na morje (brisača, kopalke, perilo, pižama ...). Vsega naštetega tudi pri najboljši volji, da pomagamo, ne moremo zagotoviti. Druga slika pa je, da četudi stopimo vsi skupaj in stvar pripeljemo tako daleč, da bi otrok lahko letoval, pa si pred odhodom otrok premisli in ne želi na letovanje.«
Mojca Zemljarič
Slovenija • Letos za gasilstvo iz požarnega sklada 8,4 milijona evrov
Podravski gasilci lani prejeli 300.000 evrov
Slovenski gasilci so letno na pomoč poklicani več kot 10.000-krat. Poleg zagotavljanja požarne varnosti se odzovejo tudi na klice državljanov ob neurjih, naravnih nesrečah, nesrečah ljudi ... Obsegu in zahtevnosti njihovih nalog mora slediti tudi opremljenost. Lani so gasilci iz požarnega sklada prejeli osem milijonov evrov.
Najmanj 70 odstotkov denarja, zbranega s požarno takso, je namenjenih izključno za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil ter gasilske zaščitne in reševalne opreme za enote v lokalnih skupnostih. Merila za delitev sredstev po lokalnih skupnostih je določila vlada, višina denarja, ki ga prejme posamezna občina, pa je odvisna od števila prebivalcev, velikosti občine, ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč, števila požarov in drugih intervencij v zadnjih dveh letih ter tudi števila operativnih gasilcev. Ostalih
30 % zbranih sredstev se nameni za izvajanje nalog (programov) širšega družbenega pomena -sofinanciranje raziskav na področju varstva pred požarom ter za izobraževanje in usposabljanje za varstvo pred požarom.
In kateri so viri požarnega sklada? Požarna taksa se plačuje od zavarovalne premije, ki jo za-varovalec plača zavarovalnici na podlagi zavarovalne pogodbe za zavarovanje požarnih nevarnosti (požarna premija). Osnova za obračun petodstotne požarne takse je celotna zavarovalna pre-
mija pri požarnih zavarovanjih in 20-odstotni delež premije pri drugih zavarovanjih, pri katerih je z zavarovalno premijo pokrita tudi nevarnost požara.
Opremljenost gasilcev je zadovoljiva
Gasilska zveza Slovenije je v letu 2014 združevala 1.348 prostovoljnih gasilskih društev, v katerih deluje več kot 150.000 članov. Ocenili so, da je opremljenost slo-
Načrt porabe požarnega sklada od 2014 do 2016
1	| 2014	| 2015 |		2016 |
	Vrednost (€)	Vrednost (€)	Količina	Vrednost (€)
Sredstva zvez:				
pozivniki	80.000	80.000	1.000	100.000
pozivniki poveljstva	10.000	10.000	50	25.000
radijske postaje - ročne	50.000	100.000	222	100.000
radijske postaje - mobilne	30.400	37.500	50	37.500
Skupaj	170.400	227.500		262.500
Gasilska oprema:				
dihalni aparati	60.000	60.000	150	120.000
oprema Kras	10.856	10.206		9.394
sofinanciranje Kras	200.000	180.000		185.000
oprema za odpravo posledic velikih poplav	270.000	200.000		200.000
oprema za preprečevanje onesnaženja voda	240.000	120.000	0,5 km	120.000
Skupaj	780.856	570.206		634.394
Usposabljanja op. gasilcev:	955.000	940.000		940.000
Razvojno-raziskovalne naloge	150.000	150.000		150.000
ICZR Ig in Sežana	280.000	542.000		540.000
SKUPAJ - širši družbeni pomen	2.336.256	2.429.706		2.526.894
Lokalne skupnosti	5.451.264	5.669.314		5.896.086
SKUPAJ	7.787.520	8.099.020		8.422.980
venskega gasilstva zadovoljiva in se približuje minimalni opremljenosti, določeni z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot. »Slovensko gasilstvo se še vedno razvija, saj število članstva še vedno narašča, izkušnje iz zadnjih velikih intervencij (požari, poplave in žled) pa kažejo tudi na visoko operativno pripravljenost gasilskih enot, ki so svoje naloge uspešno opravile in s tem zavarovale občane in njihovo imetje pred naravnimi in drugimi nesrečami.«
Tudi vodja ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje RS in predsednik GZ Majšperk Dragomir Murko je ocenil, da je opremljenost gasilskih društev dobra. Se pa ta razlikuje od načr-
Višina denarja, ki so ga v letu 2015 prejele podravske občine
tov gasilskih društev in nekatera še vedno niso opremljena po merilih oziroma uporabljajo neustrezna vozila, je priznal. »Seveda pa bi se morala kategorizacija društev prilagoditi tudi lokalnim potrebam, » je dodal.
Preverili smo tudi, koliko so lani prejele občine iz požarnega sklada za lokalna gasilska društva. Največ je prejela ljubljanska občina, nekaj manj kot 830.000 evrov, najmanj, 1.320 evrov, pa je prejela občina Hodoš. Med pod-ravskimi občinami je za gasilstvo največ pripadlo Slovenski Bistrici, 54.637 evrov, sledi ji ptujska občina s 54.226 evri, najmanj, približno 2000 evrov, pa je prejela občina Sveti Andraž.
Mojca Vtič
Občina	Sredstva (€)
Slovenska Bistrica	54.637
Ptuj	54.226
Ormož	35.961
Kidričevo	11.211
RačeFram	11.048
Lenart	10.800
Videm	9.358
Majšperk	8.895
Markovci	8.366
Miklavž na Dr. polju	7.550
Gorišnica	7.390
Starše	6.877
Poljčane	6.268
Hajdina	6.044
Dornava	5.195
Središče ob Dravi	5.123
Sveti Tomaž	4.693
Destrnik	4.672
Juršinci	4.531
Sveta Ana	4.444
Cirkulane	3.928
Podlehnik	3.858
Benedikt	3.800
Makole	3.667
Sveta Trojica	3.320
Cerkvenjak	3.023
Žetale	2.920
Zavrč	2.632
Trnovska vas	2.560
Sveti Andraž	1.995
SkuDai	298.992
Vir: URSZR	
Foto: Mojca Vtič
6 Štajerski
Podravje
petek • 5. avgusta 2016
Juršinci • Pogovor z županom Alojzom Kaučičem ob 22. občinskem prazniku
Poleg investicij jih povezuje bogato društveno življenje
V občini Juršinci v teh dneh proslavljajo že 22. občinski praznik. Osrednja prireditev bo jutri, v soboto, ob 18. uri v tamkajšnjem kulturnem centru, v nedeljo pa bo že tradicionalno farno žegnanje.
Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z županom Alojzom Kaučičem, ki je predstavil vrsto letošnjih projektov. Izpostavil je dogradnjo mrliške veže, vredno okoli 200.000 evrov, gradnjo in obnovo dveh cestišč, in sicer v Lipovcu in na Kukavi, ter ureditev šolskega dvorišča. »Postorili smo kar veliko, nekaj investicij pa še teče oz. so tik pred zaključkom. Je pa skupna vrednost projektov ocenjena na okoli pol milijona evrov. Večino investicij smo financirali z lastnimi sredstvi, za ceste pa bomo porabili državna sredstva po 23. členu.«
Letos načrtujejo še sanacijo plazu v Bodkovcih ter investicijo v novo naselje. »Gre za podaljšanje ceste v novem naselju, gradnjo mostu in komunalno opremljenost gradbenih parcel - torej gradnjo vodovoda, cestne razsvetljave in kanalizacijskega sistema. Za ta projekt smo v letošnjem proračunu zagotovili 75.000 evrov, če bi potrebovali
V



Tu je mesec avgust in v občini Juršinci spet praznujemo. To bo že naš 22. praznik. Od lanskega praznika do letošnjega je občina bogatejša za nove velike pridobitve in menim,
da je naše praznovanje upravičeno. Občankam in občanom ob prazniku čestitam in želim prijetno praznovanje. Vljudno vas vabim na osrednjo prireditev ob občinskem prazniku, ki bo v soboto, 6. avgusta 2016, ob 18. uri v večnamenskem kulturnem centru v Juršincih. Hkrati vas vabim na farno žegnanje pred cerkvijo, ki bo v nedeljo, 7. avgusta, ob 10.30.	.
Vaš župan I Alojz Kaučič J
Župan občine Juršinci Alojz Kaučič
dodatna sredstva, pa bi investicijo dokončali v naslednjem letu. Sicer pa pripravljamo tudi projektno dokumentacijo za sanacijo dveh plazov proti Gomili. Če bomo uspeli pridobiti sredstva z
ministrstva za okolje in prostor, jih bomo že letos pričeli urejati, če ne, pa upamo, da bomo ta sredstva dobili prihodnje leto.«
Tudi v prihodnje nameravajo, kot pravi župan, nadaljevati
Zavrč • Prireditve ob občinskem prazniku
Završki upokojenci ne počivajo
V društvu upokojencev (DU) Zavrč so v počastitev občinskega praznika pripravili likovno razstavo in medgeneracijsko kolesarjenje, to soboto pa se bodo bosi podali po pozabljenih poteh.
V društvenih prostorih v Go-ričaku so razstavili fotografije, ki so jih posneli člani društva, že tretjič pa še stvaritve slikarja samouka Milana Fostnariča -predvsem akrile, pa tudi akvarele in risbe s svinčnikom. Ljubiteljski likovnik, ki se v društvu Optimisti udeležuje tedenskih likovnih delavnic pod mentorstvom Franca Simoniča, pravi: »Slikati sem začel šele v pokoju, saj prej ni bilo časa.«
Po odprtju razstave se je okoli 35 kolesarjev vseh starosti podalo na šesto medgeneracijsko kolesarjenje po naseljih občine Zavrč. Organizator prireditve
Peter Prelog pojasnjuje: »Trasa, dolga 19 kilometrov, teče po občinski meji, tako da preko-lesarimo vse vasi in zaselke v občini. K rekreaciji in druženju želimo privabiti vse generacije, obenem pa je to tudi neke vrste turistična promocija.«
To soboto pa se bodo tretjič bosi (in brez mobilnih telefonov) podali po poteh svoje mladosti. Podpredsednik DU Zavrč in organizator pohoda Zlatko Notersberg pravi: »Ko sem odraščal, smo otroci v šolo hodili večinoma bosi, danes pa so te poti večinoma že zarasle.« Po uri in pol hoda jih bo Lovska družina
Zavrč pogostila s tradicionalnim srninim golažem, z občino pa se dogovarjajo, da bi ob poti uredili tudi klopi.
DU Zavrč, ki je lani praznovalo štiri desetletja obstoja, šteje 270 članov, nekaj tudi iz sosednje Hrvaške. Predsednik društva Ivan Ribič našteva številne aktivnosti članov: »Pohodništvo, kolesarjenje, kartanje, vezenje in šahovski krožek ...« Že od leta 2008 sodelujejo tudi pri projektu Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše, s katerim na domu obiskujejo vse starejše od 69 let.
Eva Milošič
Milan Fostnarič (drugi z leve) najraje slika krajino, živali in cvetlična tihožitja.
izvedbo večjih projektov. »Dokončno imamo potrjen projekt krožišča v Gabrniku. Naj povem, da ne gre samo za krožišče, pač pa dvomilijonski projekt - prestavitev kapele, gradnjo dveh avtobusnih postajališč, pločnikov in cestne razsvetljave ter zamaknitev državne ceste v smeri Vitomarcev in Mostja. Projekt je potrjen. Obljublje-
no je, da bo do konca tega leta prišlo do odkupa zemljišč, v naslednjem letu bi bila izdelana projekta dokumentacija, v letu 2018 pa bi bil projekt realiziran. Delež občine bi znašal približno 200.000 evrov.«
Načrtujejo tudi ureditev prostora pred sladoledarjem, gradnjo alternativne ceste od šole mimo doma za ostarele ter ureditev zelenih površin oz. igrišča pri lovskem domu. »Načrtov je veliko, a vse bo odvisno od višine glavarine, predvsem pa upamo, da bomo v novi finančni perspektivi dobili kaj sredstev za zamenjavo cevovodov, ki so vsaj v tretjini občine dotrajani. Vztrajamo še vedno tudi pri tem, da je treba zgraditi širokopasovno omrežje. Tega projekta nismo nikoli opustili,« je še pojasnil župan.
Poleg novih pridobitev se lahko pohvalijo tudi z bogatim
društevnim življenjem. Ponovno so namreč ustanovili svoj judo klub, v tem letu pa so prav tako bogatejši še za kakšno društvo. »Moram pohvaliti občane in občanke, da precej svojega časa žrtvujejo za to, da se v občini nekaj dogaja. Smo tik pred postavitvijo klopotcev, ki jih postavljamo v vsaki vasi. Letos smo praznovali tudi 10. obletnico obnove kapele v Grlincih, 70 let delovanja turističnega društva na Gomili ter 70-letnico Lovske družine Juršinci.« Župan je še pohvalil dobro sodelovanje z vaškimi odbori, občinskim svetom in občinsko upravo ter nam ob koncu zaupal, da že potekajo priprave na veliko praznovanje ob 500. obletnici postavitve temeljnega kamna za gradnjo cerkve, ki bo prihodnje leto.
Monika Levanič
Prlekija • Novo urejena ljutomerska soseska Juršovka
Za višjo kakovost življenja
V sklopu praznovanja 60. praznika občine Ljutomer je bila slovesno odprta novo urejena ljutomerska soseske Juršovka.
»Kakovost življenja na območju Juršovke se je prav gotovo dvignila,« je na otvoritveni slovesnosti dejala županja občine Ljutomer Olga Karba in se zahvalila prebivalcem Juršovke za potrpežljivost v času izvajanja del.
Lansko leto so na delu soseske Juršovka obnovili kanalizacijsko in vodovodno omrežje, v sklopu prenove so na novo uredili tudi prečkanje železniške proge. Dela je izvajalo lendavsko podjetje
Legartis, končna vrednost investicije pa je 937.000 evrov. Letos so se zaključila še dela v sklopu prometne ureditve stanovanjske soseske Juršovka kot območja stanovalcem prijaznega prometa. Kot najugodnejši ponudnik za izvedbo del je bilo izbrano Komunalno podjetje Ormož, ki je dela opravilo skupaj s partnerjem, podjetjem Asfalti Ptuj. Vrednost izvedenih gradbenih del znaša 965.500 evrov.
V okviru projekta so med drugim zgradili štiri nova krožišča, v celoti so obnovili obstoječe ceste in pešpoti, sočasno pa sta podjetji Elektro Maribor in Teleing izvedli tudi rekonstrukcijo elektro in optičnega omrežja. Na novo so bila zgrajena številna parkirišča, po celotnem naselju so razporejene nove klopi, ob nekaterih od njih so postavljena še otroška igrala.
NŠ
Foto: CG
Foto: EM
Foto: NS
petek • 5. avgusta 2016
Podravje
Štajerski	7
Slovenija, Ptuj • Poslanec Čuš dopušča možnost ustanovitve stranke
»Ujetniki strankokracije in konflikta Kučan-Janša«
Andrej Čuš je pred dobrima dvema mesecema izstopil iz stranke SDS in njihove poslanske skupine v državnem zboru. Od takrat deluje kot samostojni poslanec. Za zadnje leto dni, ko je bil član poslanske skupine SDS, pravi, da je čutil nezadovoljstvo.
Foto: Črtomir Goznik
Samostojni poslanec Andrej Čuš poudarja, da je za izboljšanje stanja v Sloveniji v odnosih med politiki treba graditi mostove in ne zidov.
»Spoznal sem, da se težko kaj spremeni ali popravi, ker smo v naši državi vsi ujetniki strank oz. strankokracije,« je dejal in poudaril, da se slovenska politika preveč ukvarja z vprašanjem narodne sprave, a za tovrstno rešitev politika po njegovem mnenju ni dovolj dozorela. Čuš meni, da se politična javnost v preveliki meri posveča konfliktu na relaciji Kučan-Janša. »Izvoljeni predstavniki smo pozabili na probleme ljudi, ki bi jih morali reševati. Dokler bo v Sloveniji prisoten konflikt Ku-čan-Janša, možnosti za izboljšanje stanja ne vidim. Graditi je treba mostove in ne zidov. Z izstopom iz poslanske skupine sem želel drugim sporočiti, da se lahko začne razmišljati tudi zunaj okvirjev in da dobi priložnost še kakšna druga skupina ljudi. Področje narodne sprave bo treba urediti, vendar morda čez dva ali tri sklice državnega zbora, ko bodo navzoče mlajše generacije. Trenutna politična elita to vprašanje izrablja zgolj
za utrjevanje svoje volilne baze.«
Čuš za v prihodnje ne izključuje ustanovitve politične stranke ali gibanja. Trenutno sestavlja strokovni svet. Ta bo najprej sestavil programsko deklaracijo in analiziral posamezna področja. Na temelju analize bodo izdelali program s predlogi (tudi zakonskimi) za izboljšanje stanja na dotičnih področjih. Za čas po počitnicah poslanec napoveduje vložitev predlogov več zakonov.
Urgentni center v negotovosti?
V zvezi z lokalno problematiko se je poslanec Čuš v minulem obdobju aktivno udejstvo-val pri prizadevanjih za gradnjo ptujskega urgentnega centra. »V ozadju te zgodbe se je dogajalo kar nekaj iger in kupčkanj, s katerimi sem bil sicer seznanjen, vendar pri njih nisem sodeloval. Ministrstvo za zdravje ima namen naložbo financirati, za letos in prihodnje leto so za
projekt v proračunu sredstva rezervirana. Nekaj denarja še manjka. Ideja je bila, da bi se del finančnega presežka iz poslovanja Doma upokojencev (DU)

iz minulih let namenil za sofinanciranje gradnje urgentnega centra. Svet zavoda DU Ptuj je s predlogom soglašal, nato se je ustavilo na ministrstvih za delo
in finance. Zdaj že nekdanji finančni minister Dušan Mramor transakcije ni odobril. Vse to projekt postavlja v negotovost. A glede na zaveze, sprejete v
državnem zboru, je vendarle logično, da investicija mora steči. Vsa dokumentacija je pripravljena. V začetku septembra bomo s predstavniki lokalne skupnosti in vodstvom ptujske bolnišnice stopili do ministrice za zdravje in predsednika vlade. O gradnji urgentnega centra se pogovarjamo deset let, pa vidimo, kje smo danes s to slovensko politiko in govoričenjem.«
Poslanec Čuš je na svoji novinarski konferenci opozoril še na neskladja v spodbujanju regionalnega razvoja in nekaj besed namenil predlogu zakona o odpravi volonterskih pripravništev. »Pred sprejetjem tega zakona je treba spremeniti pet zakonov: po enega s področij zdravstva in kulture, o javnih uslužbencih... Pričakovati je, da bo šele do konca leta potrjena zakonodaja, ki bo nato omogočala sprejem zakona o odpravi volonterskih pripravništev, čeprav smo pričakovali, da naj bi bil zakon potrjen aprila letos.«
Mojca Zemljarič
Sv. Andraž • Ustanovili bi turistični urad, kjer bi bila pošta
Bo pošto prevzelo Turistično društvo Vitomarci?
Pošta Slovenije namerava poslovalnico v Vitomarcih preoblikovati v pogodbeno pošto do konca leta 2016. A vse je odvisno od izbire izvajalca. Na občini Sveti Andraž razmišljajo o ustanovitvi Turistično informacijskega centra, v sklopu katerega bi delovala pogodbena pošta.
Kot so pojasnili s Pošte Slovenije, v pogodbene pošte preoblikujejo predvsem manjše in nerentabilne pošte, saj je cilj zniževanje stroškov poslovanja. Na seznamu pogodbenih poslovalnic je tudi pošta Vitomarci, a kdaj se bo to zgodilo, še ni znano, saj mora pošta najprej pridobiti ustreznega izvajalca pogodbene pošte, je sporočila Jasmina Roškar iz Pošte Slovenije: »Datum preoblikovanja je odvisen predvsem od izbora ustreznega izvajalca pogodbene pošte na
podlagi izvedenega javnega naročila, ki mora pred preoblikovanjem pošte izpolnjevati zahtevane pogoje za poslovanje. Uporabnike poštnih storitev vsaj 30 dni pred preoblikovanjem posamezne pošte v pogodbeno obvestimo o nameravanem preoblikovanju pisno, z obvestilom na vhodnih vratih pošte, preko sredstev javnega obveščanja ter z letaki, ki so dostavljeni vsem gospodinjstvom.«
In kaj se zgodi, če se na razpis ne prijavi noben ustrezen kan-
Na pogodbenih poštah ne morete kupiti srečk
Po besedah Jasmine Roškar iz Pošte Slovenije lahko uporabniki na pogodbeni pošti opravijo večino storitev, ki jih v večjem obsegu opravijo na »klasičnih« poštah: oddajo pisemsko pošiljko ali paket za notranji in mednarodni poštni promet, prevzamejo pošiljko, ki je pismonoša ni uspel vročiti na dostavi, vplačajo obrazec UPN, poštno nakaznico, dvignejo gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, Mastercard, Diners club, American Express, Visa, dobijo informacijo o stanju na osebnem računu pri Poštni banki Slovenije, vplačajo sredstva ali jih dvignejo z osebnega računa in hranilne vloge Poštne banke Slovenije, pravne osebe, ki imajo TRR pri Poštni banki Slovenije, lahko opravijo negotovinsko plačilo, polog in dvig gotovine v omejenih zneskih ter preverijo stanje na računu. Prav tako so na pogodbenih poštah na voljo že tudi nekatere storitve (dvig, polog, informacija o stanju na računu) za komitente NKBM. Uporabniki pa lahko kupijo tudi znamke, dopisnice, voščilnice, itd. Pogodbene pošte pa ne nudijo storitve iger na srečo Loterije Slovenije, prodaje trgovskega blaga, zahtevnejših bančnih storitev (krediti, depoziti), vplačil v sklade, odkupa vrednostnih papirjev, fotokopiranja ter oddaje telegrama na okencu.
didat oz. pogodbenik ne želi več poslovati? »Če Pošta Slovenije ni zadovoljna s poslovanjem pogodbenega partnerja oz. če pogodbeni partner ne posluje v skladu s pogodbo (npr. Šmartno na Pohorju) ali pa ne želi več poslovati, Pošta Slovenije poišče drugega pogodbenega partnerja. Večinoma Pošti Slovenije to v predvidenem šest-mesečem obdobju odpovednega roka pogodbe tudi uspe, izjemoma lahko za krajše obdobje, do izpolnitve vseh pogojev za
začetek poslovanja pogodbene pošte, storitve ponovno opravlja Pošta Slovenije.«
Pogodbena pošta bi bila odprtja dlje
O preoblikovanju pošte smo povprašali tudi na občino. Kot je pojasnila županja Darja Vu-dler, razmišljajo o odprtju Turistično informacijskega centra, v sklopu katerega bi delovala tudi pogodbena pošta - tako kot to poteka v Majšperku in na
Na občini razmišljajo o odprtju turističnoinformacijskega centra, v sklopu katerega bi delovala tudi pogodbena pošta. Letni strošek občine bi znašal največ 6.000 evrov letno. Odločitev o tem bodo sprejeli na septembrski seji.
V	primeru zaprtja pošte nekatere storitve opravi kar poštar
»Pošta Slovenije sprejme odločitev o zaprtju pošte na osnovi analize poslovanja in upoštevanja več dejavnikov.
V	primeru zaprtja pošte na ruralnem območju in zagotavljanju storitev na način t. i. pismonoške pošte, ko lahko občani storitev opravijo neposredno pri pismonošu, katerega obisk lahko vnaprej naročijo tudi na dom, se poštna številka ne spremeni, ampak se za naslavljanje pošiljk uporablja in ohrani nespremenjena še naprej,« so še pojasnili na Pošti Slovenije.
Ptujski Gori: »Kar se tiče TIC-a, se pogovarjamo o ustanovitvi le-tega, odločitev bomo sprejeli na septembrski seji. Letni strošek občine bi znašal največ 6.000 evrov, storitev bi izvajalo Turistično društvo Vitomarci, ki bi v tem primeru prevzelo tudi opravljanje pogodbene pošte. Dodatnih zaposlitev za občino ne bi bilo. Pridobitev pa bi bila TIC in pošta sedem dni v tednu, med delovniki vsaj šest ur, sedaj pa je pošta odprta le dve uri dnevno.«
Pošta Slovenije sicer v pogodbene pošte preoblikuje od 40 do 50 pošt letno, do leta 2017 pa nameravajo v pogodbene pošte preoblikovati do 180 pošt po Sloveniji.
Monika Levanič
Foto: ML
8 Štajerski
Kmetijstvo
petek • 5. avgusta 2016
Slovenija, Podravje • 1,15 milijona evropskega denarja za pomoč mlekarstvu
Najprej spodbujali razvoj, sedaj fin
Da krize v takšnem obsegu v mlekarstvu v zadnjih 70. letih še ni bilo, je na posvetu v državnem svetu izpostavil Robert pomoč kmetom, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka, namenila 500 milijonov evrov. Slovenija bo po predlogu evropske
Od 500 milijonov evrov, ki naj bi jih prejele članice, je 150 milijonov evrov predvidenih za prostovoljno zniževanje proizvodnje (za liter oziroma kilogram znižane proizvodnje mleka bi prejele nadomestilo v višini 14 centov na liter) ter 350 milijonov evrov za nacionalne ukrepe. Slovenija naj bi torej skupaj prejela 1,15 milijona evrov evropskega denarja, ob tem pa lahko država, ki to želi, pomaga še z lastnimi sredstvi v enaki vrednosti.
Da obstajajo tudi druge rešitve, kot je nagrajevanje zmanjševanja prireje mleka, so prepričani na KGZS, kjer so izoblikovali predloge za pomoč mlečnemu sektorju. Med drugim so predlagali, da bi se na ravni EU skušalo doseči odpravo ruskega embarga, dvig intervencijske cene, določiti pravila (maksimalne višine marž) znotraj mlečne verige na ravni EU ... Ministrstvo
smo povprašali, kako realno je pričakovati, da bi bili ti predlogi sprejeti in uslišani. Odvrnili so, da evropska komisija sproti spremlja stanje na kmetijskih trgih in se odziva z različnimi podpornimi ukrepi za stabilizacijo razmer. »Poleg tega pa ministrstvo pripravlja tudi ukrepe na nacionalni ravni, tako kratkoročne kot dolgoročne,« so povedali. Pojasnili so, da kot kratkoročni ukrep pripravljajo javni razpis, ki ga bo izvedel Ribniški sklad o reprogramiranju finančnih obveznosti mlečnih kmetij, ki imajo namenske investicijske kredite v mlečno proizvodnjo (gradnja hleva, oprema). Razmišljajo pa tudi o izvedbi de minimis pomoči kot pavšalno plačilo na kmetijo, ki ima vsaj tri krave in katere vsaj en član je zavarovan iz naslova kmetijske dejavnosti. Namen te pomoči je povrnitev dela plačila prispevkov iz naslova pokojninskega zavarovanja.
Pripravlja se tudi paket dolgoročnih (sistematskih) ukrepov za pomoč proizvajalcem mleka. Med njimi na ministrstvu izpostavljajo zlasti ukrep Sodelovanje v okviru programa razvoja podeželja, to pomeni krepitev kratkih verig, vzpostavljanje prenosa znanja za mlečne kmetije in vzpostavljanje skupine EIP (evropsko inovativno partnerstvo) na temo izboljšanja ekonomskega položaja.
Protest - da, a najprej je treba strniti vrste
Predsednik sveta območne enote KGZS Ptuj Milan Unuk je predvidene ukrepe za pomoč mlečnemu sektorju pokomen-tiral: »Do danes je država spodbujala prirejo mleka, sedaj pa pravi, naj se prireja znižuje. To je za mnoge kmete težko, saj
DARS
vja
vinjeta
Izognite se zastojem Maribor - Zagreb
Spoštovani vozniki!
V primeru zastojev na relaciji Maribor (SLO) - Zagreb (HR) upoštevajte začasno prometno signalizacijo (za cestninsko postajo Pesnica). Alternativna pot: Šentilj - Pesnica -Lendava - Pince -Letenye (H) - Zagreb (HR), po kateri boste svoj cilj dosegli najhitreje.
Navedena alternativna pot je na letaku označena z zeleno barvo.
Zahvaljujemo se vam za razumevanje.
vja
vinjeta
f M Možna alternativna pot 118 km 183 km 224 km ^S	
	
Tabela prikazuje predvidene termine zastojev. Aktualne informacije o priporčenih obvozih bodovesčas prikazane na spremenljivem prometnem znaku za cestninsko postajo Pesnica. Manjkajoči odsek podravske avtoceste A4 Draženci—Gruškovjevskupni dolžini 13 kilometrov bovceloti dokončan predvidoma najpozneje dokonca leta 2018.	Možni datumi zastojev: 1
	Od petka, 1. 7. 2016, od 22. ure do sobote, 2. 7. 2016, do 20. ure
	Od petka, 8. 7. 2016, od 22. ure do sobote, 9. 7. 2016, do 20. ure
	
	
	Od petka, 29. 7. 2016, od 22. ure do sobote, 30. 7. 2016, do 20. ure
	
	Od petka, 12. 8. 2016, od 22. ure do sobote, 13. 8. 2016, do 20. ure
	Od petka, 19. 8. 2016, od 22. ure do sobote, 20. 8. 2016, do 20. ure
	Od petka, 26. 8. 2016, od 22. ure do sobote, 27. 8. 2016, do 20. ure
imajo ti obveznosti, verjetno ni večje kmetije, ki ni zadolžena. Ob tem so kmetje prirejo mleka povečevali, da so lahko zadržali minimalni standard, ukrep o zniževanju prireje ministrstvu ne bi smel priti na misel.« Da je najučinkovitejši ukrep povišanje cen mleka, pa je prepričan predsednik sindikata slovenskih kmetov Anton Medved: »Kmetje so sedaj zmedeni. Ves čas se je spodbujala prireja, sedaj naj bi kmetje dobili denar, da bi to opustili. Iz strani več kmetov sem že prejel pobude, da bi morali kmetje ponovno na ulice, vendar pa moramo najprej strniti vrste in nato skupaj povedati, v kakšnih razmerah je slovensko kmetijstvo. Namreč če potegnemo črto pod mleka-rijo, pridelavo mesa, pšenico ... pridemo do rdečih številk.«
25 centov za mleko bi moralo biti dovolj
Kmetijski minister Dejan Ži-dan je na posvetu o mlečni krizi v državnem svetu poudaril, da
Slovenija, Podravje • Na Balkanu prvi primeri vozličastega
Cepiva proti bolezni pri
Bolezen vozličastega dermatitisa pri govedu, ki izvira iz Afrike, so pred kratkim sovem. Zato na upravi za veterinarstvo lastnike živali pozivajo, da so pozorni na so pozorni na izvor živali. Zdravila za bolezen v Sloveniji (še) ni.
Na upravi za veterinarstvo so pojasnili, da je vozličasti dermatitis virusna bolezen goveda in vodnih bivolov, ki se prenaša z insekti (muhe, komarji, klopi itd.) ali z okuženimi iglami. V preteklosti je bila bolezen omejena na države podsaharske Afrike, nato se je pojavljala v vseh afriških državah. V zadnjem času se je bolezen razširila tudi na države EU (Ciper - 2014, Grčija - 2014, Bolgarija - 2016) in zahodnega Balkana (Makedonija - 2016, Srbija - 2016).
Bolezen se ne prenaša na človeka
Bolezen se kaže s povišano temperaturo, vnetjem nosne sluznice, očesnih veznic in prekomernim slinjenjem. Pri obolelih živalih se znatno zniža mlečnost. Pojavijo se boleči vozliči velikosti 2 do 5 cm, ki se razvijejo po celem telesu, živali so lahko depresivne, brez teka, so znake in posledice našteli na upravi za veterinarstvo in doda-
Albanski pristojni organi so 20. julija obvestili Mednarodno organizacijo za zdravje živali o prvem pojavu vozličastega dermatitisa. Zbolela je ena žival od štirih na gospodarstvu v vasi blizu makedonske meje, v kateri je skupno 31 govedi.
li, da se bolezen ne prenaša na človeka.
Sicer pa je vozličasti dermatitis bolezen, ki je uvrščena na seznam posebno nevarnih bolezni za živali. Osrednji problem je, da ko se bolezen pojavi na določenem območju, je zelo težko preprečiti njeno nadaljnje širjenje. Preventivni ukrepi, ki lahko pomagajo pri zaščiti pred vozličastim dermatitisom, so omejitev oziroma prepoved vnosa in uvoza živih živali iz držav in regij, okuženih s tem virusom, v državah, kjer pa je bolezen prisotna, pa se lahko prepove premik živali, stroga karantena, zakol vseh bolnih
petek • 5. avgusta 2016
Kmetijstvo
Štajerski	9
ancirajo zmanjšanje prireje mleka
Serec, predsednik Sekcije za mlekarstvo pri GZS in direktor Pomurskih mlekarn. Tako je Evropska unija za ukrepe za komisije prejela 1,15 milijona evrov, del denarja bo namenjen tudi za zmanjšanje prireje mleka.
Foto: Črtomir Goznik
Zupanič: Upam, da smo dosegli dno
»Ta ukrep ministrstva in s tem tudi Evropske unije je vsaj štiri mesece prepozen. Več se bo sicer videlo septembra, a lahko rečem, da je že mogoče zaznati, da je prireja padla, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Evropi, in sicer za približno pet odstotkov,« je povedal direktor Mlekarske zadruge Ptuj, največje odkupovalke mleka pri nas, Drago Zupanič. Razloga za zmanjšanje prireje mleka sta opustitev prireje zaradi nizkih odkupnih cen skozi daljše obdobje in manjša prireja v poletnih mesecih, je naštel Zupanič in dodal: »Nizka odkupna cena pa je vplivala tudi na zmožnost kmetov za nabavo krmil, kar pomeni, da so kmetje pridelali manj mleka.« Povedal je še, da so se cene mleka trenutno ustalile, ne samo zaradi zmanjšane prireje, temveč tudi zaradi turistične sezone v tem delu Evrope, oziroma se kaže pozitivni trend rasti cen. A prvi mož zadruge opozarja: »Prva lastovka še ne prinese pomladi. Upam, da smo dosegli dno.« In kateri ukrepi bi bili sedaj najbolj potrebni slovenskim kmetom? »Menim, da bi moralo ministrstvo pomagati predvsem kmetom na območjih z omejenimi dejavniki proizvodnje. Namreč velika razlika je med kmetom, ki mleko prideluje v Halozah ali v ravnini, a trenutno oba dobita 24 centov ali manj - odvisno od vsebnosti maščob in beljakovin. Sicer pa je viden trend opuščanja prireje mleka na malih kmetijah, to opažamo na pomurskem območju, ki smo ga prevzeli, dejstvo je, da je prireja mleka ekonomična samo še na tržno usmerjenih kmetijah, ki pridelajo 80 % mleka«
Foto: Mojca Vtic
če želijo kmetje preživeti, se morajo povezati. »In ko se pogovarjamo o rešitvi krize, si moramo zastaviti ambiciozni cilj, da bo čim več kmetij lahko proizvedlo mleko po 25 centov.« Po mnenju agrarnih ekonomistov bi namreč v Sloveniji moralo čim več kmetij pokriti osnovne stroške tudi z 20 centi na liter mleka, za normalen razvoj pa z dodatkom od 5 do 8 centov, je bilo predstavljeno v državnem svetu.
Milan Unuk je o ceni, ki so jo izračunali kmetijski ekonomisti, dejal: »Kmetijski inštitut je naredil izračun, da lahko kmet prideluje mleko tudi po 20 centov. Potem pa če delavec v tovarni preživi za 500 evrov plače, naj bodo za vzgled tudi ti gospodi in naj si vzamejo tudi 500 evrov plače in bomo videli, kako bo. Na tuji koži je lahko biti pameten.« Dodal je tudi, da kmetje ne jamrajo, vendar pa nimajo vzvoda, da bi kaj spremenili, zato Unuk ponovno razmišlja o protestu, čeprav z lanskim niso dosegli nič. »Če se sedaj ne bo nič spremenilo, je z nami nekaj narobe. Sicer pa kdo doma v hiši naredi spremembo? Gospodar. In od gospodarja navzdol moramo iti. Gospodar v kmetijstvu je kmetijsko ministrstvo, ki je tudi odgovorno za to področje, če ni odgovorno, pa ga ne potrebujemo.«
Mojca Vtič
dermatitisa pri govedu
nas (še) ni
odkrili v Albaniji, pred tem pa tudi v Srbiji in na Ko-prisotnost kliničnih znakov pri živalih, ter rejce, da
in okuženih živali ..., so povedali na upravi, a priznali, da z izjemo cepljenja ukrepi za izkoreninjenje bolezni običajno niso učinkoviti.
Toda cepiva v Sloveniji še ni. Kot je za nacionalno televizijo pojasnil direktor uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi:
»Na upravi se pogovarjamo z možnimi dobavitelji cepiv, vendar v Evropi ni registriranega cepiva. Tako da smo v stiku s komisijo, kaj so oni naročali za potrebe EU. Pričakujemo, da bi lahko od komisije prejeli 50.000 ali 60.000 doz za cepljenje«.
Mojca Vtič
Lenart • Lep zeliščarski praznik
Blagoslov zelišč v Voličini
Praznik Marijinega vnebovzetja bodo v Voličini pri Lenartu že sedmo leto zapored obeležili tudi z blagoslovom zeliščnih šopkov.
Foto: Splet
V Voličini pri Lenartu domačini in domačinke ohranjajo star običaj blagoslavlja-nja zeliščnih šopkov. Tako se bodo tudi letos, že sedmič zapored, že dan pred praznikom, 14. avgusta, ob 17. uri zbrali pri Mariji Čuček v Sp. Voličini, kjer se bodo lotili izdelave šopkov iz nabranih zelišč. Vsako leto pripravijo približno 500 šopkov. Le-te pa bodo na praznični dan pri obeh mašah, ob 7. in 10 uri., v cerkvi sv. Ruperta v Sp. Voličini tudi blagoslovili. »V cerkvi bodo razstavljeni zeliščni šopki. Po sveti maši bodo domače ljubiteljice zelišč delile zeliščne šopke, na voljo bo pokušina zeliščnih likerjev, čajev, skratka prijetno druženje ob zeliščnih pecivih in krušnih izdelkih, ki jih zeliščarke same pripravijo. Blagoslov zelišč v Voličini je postal lep farni in ljudski praznik, ki poudarja pomen zdravilnih zelišč in bogastvo zdravja ter privabi veliko ljudi. Zahvala za obujanje zeliščarskega
Foto: arhiv Občine Lenart
Blagoslov zelišč v Voličini je postal lep farni in ljudski praznik, ki poudarja pomen zdravilnih zelišč in bogastvo zdravja ter privabi veliko ljudi.
praznika gre domačinkam, ki vsako leto na veliki šmaren izdelajo zeliščne šopke, čaje, likerje, spečejo peciva, in domačemu župniku, ki z blagoslovom skrbi za ohranitev tega lepega običaja,« so sporočili z občine Lenart, kjer so sicer še dodali, da je od lanskega leta blagoslov zelišč povezan tudi z učnimi vrtovi pri Svetem Ru-pertu: »Sklopi treh različnih učnih vrtov okrog cerkve sv. Ruperta in župnišča so namenjeni izobraževanju, medgeneracijskemu druženju, rekreaciji ali počitku v družbi zelišč in cvetja. Vsak vrt - zeliščni, beli in močvirski vrt - je zaključena celota. Obiskovalcu se odstira pogled na svet rastlin na zeliščnih gredicah, zapeljivo je valovanje travniških bilk in zaspanost močvirnatega rastja. Pobudnice nastanka teh vrtov so bile domače ze-liščarke, zlasti Marija Čuček. Zeliščarke tudi skrbijo za vrtove in jih urejajo.«
Monika Levanič
10 Štajerski
Družba
petek • 5. avgusta 2016
Slovenija, Podravje • Na voljo različni paketi zavarovanja v tujini
Pred sklepanjem turističnega zavarovanja bodite previdni
Za varno in brezskrbno počitnikovanje v tujini je poleg evropske zdravstvene kartice skorajda nujno turistično zavarovanje. Ponudba le-teh pa se povečuje, zato na Zvezi potrošnikov Slovenije svetujejo, da pred sklepanjem zavarovanj dobro preučite in primerjate ponudbe, preverite pogoje in izberite tisto, ki najbolj ustreza vašim potrebam.
Pri potovanju v evropske države najpogosteje izberemo evropsko kartico zdravstvenega ki pa ni nujno dovolj. »Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja ne zagotavlja nikakršnega varstva, če potujete v večino držav zunaj Evropske unije. Tudi v državah, kjer lahko uveljavljate pravice na podlagi evropske kartice, so te omejene na nujne in potrebne zdravstvene storitve, v nekaterih državah pa le na nujne zdravstvene storitve,« opozarja Mojca Štrucl iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) in dodaja: »Evropska kartica tudi ni nadomestilo za turistično zdravstveno zavarovanje, saj npr. ne krije stroškov vrnitve domov, če bi na potovanju resno zboleli ali doživeli hudo nesrečo. Priporočljivo je, da jo imate, a naj vas ne odvrne od sklenitve turističnega zavarovanja, ki lahko krije bistveno več zavarovalnih primerov, če le ustrezno izberete.«
Kot so pri tem še pojasnili na zvezi potrošnikov, je turistično zavarovanje skupno ime za različne vrste zavarovanja, s katerim se zavarujete pred nepredvidenimi dogodki na potovanju. Najpomembnejše in najbolj razširjeno je zdravstveno zavarovanje v tujini, paketi pa velikokrat vsebujejo še druga dodatna kritja - proti nezgodam, tatvini ali kraji, izgubi prtljage, odgovornosti, prekinitvi ali prisilnemu podaljšanju potovanja. A pri izbiri zavarovalnice velike fleksibilnosti ne omogočajo. »Na voljo so številni paketi z različnim obsegom za-
't
varovanih nevarnosti in z različnimi zavarovalnimi vsotami, tudi na prvi pogled primerljiva zavarovanja imajo lahko v splošnih pogojih zapisana različna vsebinska določila, ki pa se lahko pokažejo kot odločilna, ko želite zavarovanje uveljaviti,« opozarja Štruclova in dodaja: »Dejstvo je tudi, da boste v paketu dobili (in plačali) kritja, ki jih ne želite ali pa bodo morda tako omejena, da vam bodo v praksi le malo koristila.«
Vsebini pogodbe namenite dovolj pozornosti, primerjajte
ponudbe
Sklenitev turističnega zavarovanja je enostavna - zavarujete se lahko le z nekaj kliki na spletu ali celo s SMS-sporočilom tik
preden greste na pot. A splača se preveriti, kaj vam turistično zavarovanje sploh zagotavlja in kakšne so omejitve, poudarjajo na ZPS: »Za zavarovalne premije niti ni treba odšteti zelo veliko denarja, vse to pa vas lahko hitro zavede, da se odločite prenagljeno in vsebini pogodbe ne namenite potrebne pozornosti. Še vedno velja, da vas bo zavarovanje ustrezno ščitilo le, če boste poznali njegovo vsebino in izbrali takšno ponudbo, ki ustreza vašim potrebam.« Zato na ZPS svetujejo, da pred sklenitvijo turističnega zavarovanja najprej preverite obstoječa zavarovanja, saj nima smisla, da se za enake nevarnosti večkrat zavarujete, ter razmislite, kaj sploh potrebujete: »Osredotočite se predvsem na zdravstveno zavarovanje. Nepredvidene zdravstvene težave v tujini lahko povzročijo največ neprije-
Foto: Črtomir Goznik
tnosti in velike stroške. Odločite se, koliko časa bo trajalo zavarovanje. Če potujete le redko, je smiselno, da se zavarujete le za tisto časovno obdobje, ko ste na poti.« Tisto, kar je najpomembnejše, pa je, da primerjate ponudbe. »Pri primerjavi bodite pozorni predvsem na višino zavarovalne vsote in razne omejitve in izključitve kritij. Tako boste vedeli, kaj od zavarovanja lahko pričakujete - kaj krije in v kakšnem znesku. Ko sklenete zavarovanje, skrbno shranite vso pogodbeno dokumentacijo, ki ste jo dobili, predvsem pa podatke o tem, s kom se povezati, če gre kaj narobe. Preberite tudi določila o načinu in rokih uveljavljanja zavarovanja, da ne boste kasneje naleteli na težave, če ne boste upoštevali predpisanega postopka,« še sklenejo na ZPS.
Monika Levanič
Ptuj • Investicija v zdravstvenem domu
Vrednost del dobrih 400.000 evrov
V Zdravstvenem domu (ZD) Ptuj so sredi julija začeli gradbena dela.
Nad zobotehničnimi ambulantami bodo dogradili celo nadstropje, velikosti 330 m2. Dela bodo končana do konca leta 2016. Na delu objekta, kjer poteka gradnja, bodo nato zamenjali še stavbno pohištvo in na novo uredili fasado. V novih prostorih bodo zobozdravstvene ambulante in fizioterapija. Izvajalec del je ptujsko gradbeno podjetje GP Project ing.
Skupna vrednost investicije je 413.000 evrov. Gradbena dela bodo veljala 51.000 evrov, obrtniška 124.000 evrov, 100.000 evrov bodo investirali v opremo. Zdravstveni dom naložbo v celoti pokriva iz lastnih virov, brez sofinanciranja države ali evropske skupnosti.
MZ
Foto: Črtomir Goznik
Tednikova knjigarnica
Tiskano predivo, kot ga še ni bilo!
Čisto sem navdušena, dragi bralci knjigarnice! O, kako je Ptuj lep! O, kako se imamo na Ptuju fino!
Res! Ptuj je fantastično mesto!
In če bom kdaj znova tarnala čez oslarije mesta, kjer sem se rodila in ostala - videti je, da za vekomaj -, potem bom samo vzela v roke publikacijo Ptuj, zven mesta tisočletij = Ptuj, Sound of a Millenial City (urednik Slavko Dobnik; tekst Slavko Dobnik in drugi. Ptuj: ZRS Bistra Ptuj, 2016) in vpijala lepoto podob s ptujskih prireditvenih prizorišč - pa mi bo odleglo, pa mi bo lepo. Zagotovo.
Tako lepo, s posluhom za pravljično, zapiše urednik v uvodu:
Zdi se, da je zven mesta moč prepoznati že na daleč. Hrup industrijskih mest in predana tišina univerzitetnih, Žolčen vrvež trgovskih in posvečena tišina svetih, Zven malomeščanstva in zven svetovljanstva, Brneči centri moči in dragocena podeželska, dru-
žin:
Zven Ptuja je zven lepote.
Ptuj ima dušo umetnika, ki sanja lepoto ...
In ta duša je končno dobila promocijski katalog, kot se za mesto spodobi. Še več, Ptuj je dobil vseletno priročno festivalsko knjigo, ki je hkrati fotomonografija lepote in skladna eksplozija barv.
Avtorji publikacije so z neverjetnim posluhom za besedilo, fotografijo in posamezne dogodke uspeli sestaviti likovno vznemirljivo podobo mesta, kjer se vrstijo zelo različni umetniški festivali, sejmi, praznovanja, gledališke in druge predstave, koncerti . Izbrane fotografije pripovedujejo o nastopajočih, o mestu, o pestrosti dogodkov, o zadovoljnih, nasmejanih ljudeh, o mladih in starejših, o hrani in pijači, o tem, kako se lahko v mestu veseljači, in o tem, kako umetnost povezuje, kako se življenje praznuje. Toliko različnih duš je slutiti iz publikacije, toliko različnih vzdušij in mestnih prostorov!
Na primer: če se knjižno izrazim, poglavje Dobrote slovenskih kmetij spremlja kratek tekst (kot so kratka vsa besedila, a ravno prav povedna in mikavna za raziskovanje po navedenih spletnih naslovih) na bralčevi levi strani, na desni pa je kompozicija fotografij, ki zaobjemajo bistvo: portret sedečega moža s klobukom med tistimi belimi plastičnimi stoli, ki jih poznamo z vseh velikih ptujskih prireditev. Možak sedi za mizo, zre v nekaj zanimivega, kar kaže tudi roka fantiča iz ozadja. Mož drži v rokah glineno ptičico in jo dokončuje, pred njim so take še nežgane, pravkar narejene, pa take že zloščene in pripravljene na nove lastnike (slika 34), sledi podoba mladenke, ki zre v objektiv, ona je tako na desnem bralčevem pogledu, ob njej pa hrbti fantov s črnimi klobuki in v narodnih nošah, gledajo k stojnicam (slika 36), na naslednji (37) so štiri mladenke ob stojnici, srednja nekoliko dviguje zabojček rdečih češenj. In kako iskreče so oči mladeniča s klobukom in v zelenem »šurcu«, ki sedi za prodajnim pultom, pred njim pa steklenice in kozarci z dobrotami .
... Sledi razdelek z naslovom Ptujsko festivalsko poletje in levo čudovita nočna fotka klovna, ki sedi na ograji pešmosta, za njim pa temačno, skrivnostno staro mestno jedro z osvetljenim gradom na vrhu. Klovn ni ne vesel, ne žalosten in tudi čisto običajen ne. Sledi poglavje Tkanina poletja, ki očarljivo povezuje teksture razstavnih paviljonov, otroških delavnic, Šalamu-nove ulice, modrine toalete operne pevke na grajskem dvorišču, oranžnih, nazaj zavezanih rut nasmejanih kmečkih žena .
Celotni ekipi in izdajatelju je to čestitka za vrhunsko opravljeno delo, posebej gre hvala Slavku Dobniku (uredniku, koordinatorju, ideja in koncept ...), Milevi Marčič (izbor fotografij, oblikovanje in priprava za tisk), Borisu B. Voglarju, uredniškemu odboru .
Ptuj je še lepše mesto. Ker imamo ta »zven mesta tisočletij«!
Poglejte in naprej povejte!
Liljana Klemenčič
Nogomet
NKZavrč: Z mlado ekipo so neznanka
Strani 12
Nogomet
NK Drava: »Želimo biti konkurenčni«
Stran 12
Rokomet
Pestro dogajanje v Ormožu
Stran 13
Rokomet
Nov začetek za nov vzpon
Stran 13
Tenis
S Ptuja v Portorož po dober rezultat
Stran 15 Olimpijske igre
Športno plezanje na 01 leta 2020 v Tokiu!
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Zelo pomemben obračun novincev
Za nami so trije krogi v 1. slovenski ligi, na vrhu je ekipa Olimpije, ki ima edina 100% izkoristek - v ponedeljek so v zadnji tekmi 3. kroga ugnali Krško s 3:1. S sedmimi točkami sledi Maribor, ki je z Domžalčani v nedeljo uprizoril odlično predstavo (2:2); to je bila prava reklama za slovenski klubski nogomet. Na dnu sta ekipi Kal-cerja in Aluminija, ki v treh krogih še nista osvojili točk. Ekipi se bosta konec tedna pomerili med seboj. Tekma bo v športnem parku v Domžalah.
Radomljani in Kidričani so stari znanci iz vrha 2. lige, v lanski sezoni so si na koncu razdelili 1. in 2. mesto (Kal-cer 55, Aluminij 50 točk). V treh obračunih so bili dvakrat boljši varovanci Dejana Djuranoviča, enkrat pa se je tekma končala z remijem. Skupni izkupiček vseh odigranih medsebojnih tekem v 2. ligi je sicer prepričljivo na strani Aluminija. A druga liga je eno tekmovanje, prva pa nekaj povsem drugega. Obe ekipi imata iz zadnjih let po eno izkušnjo igranja v elitnem slovenskem razredu, Aluminij iz sezone 2012/13, Kalcer pa iz sezone 2014/15.
S tem pa podobnosti med ekipama še ni konec. Letošnjo sezono sta obe odprli
1. SNL, 4. krog: Kalcer Radomlje -Aluminij, v soboto, 6. avgusta, ob 18.15 v Domžalah
NK Maribor je v torek preživel enega najhujših dnevov v svoji zgodovini - v prometni nesreči sta življenje izgubila dva mlada nogometaša iz njihove B-ekipe, Damjan Marjanovič in Zoran Baljak. Slednji je bil pred novo sezono nekaj dni tudi v Zavrču, potem pa je sprejel ponudbo Maribora. Marjanovič in Baljak sta zadnjo tekmo odigrala v soboto na mestnem stadionu na Ptuju proti Dravi, slednji je dosegel kar tri zadetke (2:6).
ODMEVI IZ ŠPORTA ^
vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00
z Jankom Bezjakom.	^f
ŠPORTNE NOVICE \
vsak dan ob 13.10	w
Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2'I04;3 www.radio-ptu¡.si

s po tremi porazi, dvema v gosteh in enim doma. Rado-mljani so nazadnje igrali v Novi Gorici in imeli še v 84. minuti v rokah tri točke (0:1), nato pa so v zaključku prejeli dva zadetka in ostali brez plena. Podobno se je v 1. krogu zgodilo Kidričanom, le da so ti zapravljali priložnosti kot po tekočem traku, sami pa prejeli dva gola.
Skupna točka Aluminija in Kalcerja je tudi Marko Nunic. Odlični napadalec je bil pred dvema sezonama najboljši strelec Aluminija, v letošnji pa igra v dresu ekipe iz Radomelj. Glede na vse opisano je pričakovati izenačen in napet obračun izenačenih ekip, najbrž bo odločala dnevna forma posameznikov.
»Slabšo predstavo iz drugega polčasa tekme proti Celju moramo čim prej pozabiti in se osredotočiti na naslednje izzive, prvi nas že v soboto čaka v Domžalah. Vsekakor moramo povečati zbranost v igri ter se s tem

Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so proti Celju prikazali dobro učinkovitost, precej manj pa v obrambnih nalogah. Ce bodo uspeli obrambo izboljšati, bodo imeli v Radomljah dobre možnosti za pozitiven rezultat.
izogniti napakam, ki so nas v nedeljo stale vsaj točke,« je povedal mladi vezist Aluminija Anton Rogina.
Enakega mnenja je tudi trener Bojan Spehonja. »Tudi jaz si v prvi vrsti želim, da bi število napak zmanjšali na minimum, s čimer bi si
takoj močno zvišali možnosti za pozitiven izid. A to je običajen davek neizkušenosti in kvalitetne razlike med 2. in 1. ligo. Vprašanje je samo, kako hitro lahko to popravimo in krivuljo rezultatov obrnemo navzgor;« je dejal Špehonja, ki ima ob
tem še nekatere druge skrbi: »Težave s poškodbami imajo Dejan in Toni Petrovič ter Kramer in Damiš, Tahiraj pa je z nami šele kratek čas in bo potreboval nekaj časa za prilagoditev. Kljub temu v Radomlje še zdaleč ne gremo z belo zastavo, am-
pak bomo poskušali osvojiti prve točke.«
Glavna pozornost kroga bo usmerjena v največji slovenski derbi med Mariborom in Olimpijo; ekipi se bosta v ponedeljek pomerili v Ljudskem vrtu.
Jože Mohorič
Tahiraj prišel, Dabanovič odšel
V NK Aluminij je v zadnjem tednu prišlo do dveh kadrovskih sprememb. Prva se je zgodila v igralskem sestavu: moštvo je že pred tekmo s Celjem okrepil Francesco Tahiraj. 19-letnik je nazadnje igral za Zavrč, športno pot pa je začel v mlajših selekcijah slovitega Juventusa in kasneje nadaljeval v Carpiju in Torinu. Gre
za ofenzivno usmerjenega igralca, ki bo pri Aluminiju poskušal izboljšati realizacijo ekipe. Prve minute v dresu Aluminija je že odigral proti Celjanom, vstopil je v 64. minuti tekme. Tahiraj je v lanski sezoni 1. lige v dresu Zavrča igral na 20 tekmah in na igrišču zbral 1261 minut, pri čemer je dosegel dva zadetka.
Obenem je NK Aluminij zapustil dosedanji športni direktor Mladen Dabanovič. Nekdanji slovenski re-
prezentančni vratar je v Kidričevem deloval dve leti, sprva kot vodja nogometne šole, vmes je krajši čas treniral tudi ekipo mladincev, nazadnje pa je opravljal naloge športnega direktorja. »Dabanovic položaj športnega direktorja zapušča zaradi osebnih in poslovnih obveznosti, ki mu onemogočajo aktivno in kvalitetno delovanje na omenjeni funkciji,« so v sporočilu za javnost zapisali v klubu.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Francesco Tahiraj (beli dres)
Mladen Dabanovič
12 Štajerski
Šport
petek • 5. avgusta 2016
Nogomet • 2. SNL
V soboto se začenja zares tudi v 2. ligi
Tri tedne po prvoligaših prvenstvene obračune začenjajo tudi nogometaši v 2. slovenski ligi. Ta bo v letošnji sezoni štela deset klubov, že v naslednji pa se bo razširila na šestnajsteri-co. Novinci v letošnji ligi so Zavrč, Krka (lani oba prvoligaša), Brda in Brežice Terme Čatež (lani oba tretjeligaša). Z območja Spodnjega
Podravja tudi letos v 2. ligi nastopata dva kluba, Zavrč in Drava, o njiju podrobno poročamo v nadaljevanju.
Kdo pa so favoriti za visoka mesta? Po napovedih naj bi to bile ekipe Roltek Dob, Krka in Triglav Kranj, posebna pozornost pa bo namenjena tudi novincu v ligi, ekipi Brežice Terme
Čatež. Ekipa z Doba je že vrsto let med vodilnimi slovenskimi drugoligaši, kljub pomlajevanju pa bodo varovanci Damijana Romiha eni izmed favoritov za vrh lestvice. Tam naj bi bili tudi Novomeščani (trener Andrej Kastrevec), ki si želijo hiter povratek med elito. Tudi letos bosta v 2. ligi tekmovali dve ekipi iz Kranja, večje možnosti za visoko uvrstitev gre pripisati izkušenejšemu Triglavu. Poznavalci opozarjajo tudi na novince iz Brežic, ki so v zadnjih dveh sezonah napredovali vedno višje, z visokimi ambicijami pa vstopajo tudi v drugoliga-ško karavano. Njihov optimizem temelji tudi na okrepitvah iz sosednje Hrvaške.
Preostale ekipe naj ne bi konkurirale za vrh predvsem zaradi močnega pomlajevanja mo-
štev - to še posebej velja Zavrč in Dravo, pa tudi za Farmtech Veržej. Največja neznanka je ekipa Brda, ki jo bo kot trener vodil Mitja Kristančič, na igrišču pa bo ta vloga pripadla Krisu Joganu, dolgoletnemu igralcu Gorice z bogatimi prvoligaškimi izkušnjami.
Skupni imenovalec letošnje sezone naj bi bila občutna pomladitev praktično vseh ekip in njihova priprava na naslednjo sezono, ko se bo liga razširila. Kaj to pomeni za kvaliteto, bo kmalu jasno, vsekakor pa si mladi slovenski upi ne bi mogli želeti boljšega, kot je visoka minutaža v ekipah 2. lige. Ta je zagotovo primerna odskočna deska za privajanje na zahtevnejšo 1. ligo.
JM
Nogomet • NK Zavrč
Nogomet • NK Drava
Z mlado ekipo so neznanka »Želimo biti konkurenčni
«
Nogometni ples ta konec tedna pričenjajo tudi drugo-ligaši. Zavrčani bodo po nekaj letih spet igrali v drugem nivoju slovenske nogometne konkurence, glede na vse dosedanje dogajanje v prestopnem roku pa nikakor niso med favoriti. Nasprotno, imajo izjemno mlado zasedbo, saj so klub zapustili praktično vsi najbolj izkušeni igralci. Zaradi tega je pred njimi negotovo prvenstvo, kjer se bodo uveljavljali domači igralci, ki so bili po večini vzgojeni v lastni šoli. Vse to je obenem porok za kakšnega gledalca več na tribuni, saj celoten kader z izjemo Monjaca prihaja z območja v polmeru 50 kilometrov od Zavrča. Tako lahko letos zares govorimo o precej domači ekipi, kar je bil v preteklih letih večkrat (tudi upravičen) glavni očitek klubu.
Zavrčani začenjajo na Primorskem, njihovi prvi tekmeci bodo Ankarančani, na drugi tekmi pa jih že čaka dvoboj s tradicionalnim sparing partnerjem - Veržejem. Za nas bo nedvomno najzanimivejši dvoboj s ptujsko Dravo; ekipi se bosta pomerili v 7. krogu, predvidoma 18. septembra.
Prihajajoča sezona bo za Zavrč v mnogočem prelomna. Po treh letih igranja med elito bodo spet nastopili med drugoligaši in to z bistveno pomlajeno ekipo. Zato je težko reči, kam Za-vrčani merijo, tudi sami se izogibajo pogovoru o svojih ciljih. Pripravljalne tekme so odigrali odlično (takrat še z Golubarjem, Cvekom, Matja-šičem, Rogačem, Kokorovi-čem ...), bili so zelo prepričljivi, toda prijateljske tekme so eno, prvenstvene pa nekaj povsem drugega. Zaradi mladosti moštva, ki je v tem trenutku številčno še nekoliko okrnjeno, lahko pričakujemo nihanja, to pa je seveda povsem normalno. V napovedih je previden tudi strateg Želj-ko Orehovec: »Težko rečem karkoli, trenutno imamo namreč v klubu malo igralcev. Trudimo se, da bi pripeljali še kako okrepitev, toda v tem trenutku je to zelo težko. V
2. SNL, 1. krog: Ankaran - Zavrč,
sobota, 6. avgusta, ob 17.30 v Ankaranu
Foto: Črtomir Goznik
Željko Orehovec ima trenutno na voljo le 16 igralcev.
vsakem primeru bomo dali vse od sebe, ne bojimo se nikogar, res pa je, da so tudi tekmeci zaenkrat - podobno kot mi - v marsičem neznanka. Šele po treh ali štirih odigranih krogih bomo videli kaj in kako, so pa v 2. ligi tudi druge ekipe letos precej pomlajene in se pripravljajo na naslednjo sezono, ko sledi razširitev druge lige na 16 klubov. Skušali bomo odigrati po najboljših močeh; po visokih mestih nimamo teženj, za nas je v tem trenutku najpomembnejši cilj, da Zavrč obdržimo v 2. ligi.«
Moštvo je v tem prestopnem roku doživelo ogromne pretrese, iz kluba so odšli praktično vsi najboljši igralci. Trenutno sta izmed izkušenih člana kluba še vedno Cvek in Matjašič, toda praktično ni možnosti, da bi v Za-vrču ostala ali morda nastopila v soboto proti Ankaranu. Tako so novinci brata Luka in Nikola Prahic, Marko Marciuš, David Lonzaric, Rok Zorko, Mateo Monjac, kot zadnji pa se je v klub vrnil izkušeni Peter Murko, a v soboto še ne bo nastopil. Vse ostale vrzeli bodo v klubu zapolnili iz svojih vrst, tako da bo imel Zavrč resnično izjemno mlado zasedbo.
V Ankaran po zmago
V uvodni tekmi sezone se bodo Zavrčani pomerili z Ankaranom v gosteh. O občutkih pred tekmo v taboru belih neradi govorijo, saj se podajajo v neznano, kljub temu pa si želijo ponoviti predstave iz večine pripravljalnih tekem. Haložani pa na Obali ne bodo nastopili v najmočnejši zasedbi, saj bo-
sta gotovo manjkala poškodovana Valerio Puškadija in prvi vratar Matija Kovačič. Po poškodbi se vrača David Županič. Na srečo bo lahko igral Mateo Monjac, ki je že registriran, ne bo pa še povratnika Petra Murka. Trener Željko Orehovec je pred potjo na Primorsko povedal: »Ankarana ne poznamo najbolje. Vem le to, da gre za ekipo, ki se dobro znajde na majhnem terenu, moštvo je zelo agresivno in nevarno iz prekinitev. Seveda pa me domačini ne zanimajo preveč, zanima me le moja ekipa in upam, da bomo pravi. V Ankaran gremo drago prodat svojo kožo, in čeprav imam v tem trenutku le 15, 16 igralcev, upam na najboljše.«
Verjetna postava Zavrča: Domjan, Županič, Lonzaric, Ptiček, N. Prahič, Kukec, Monjac, Kostanjevec, Mariuš, Potočnik in Zorko.
tp
Simon Sešlar je pred dobrim mesecem sprejel izziv vodenja članske ekipe Drave. Bivši odličen nogometaš je prišel na Ptuj »delat«, kar je dejansko opazno od prvega treninga naprej. Sistematično in na vrhunskem nivoju izvaja treninge z večinoma mladimi igralci, katerih večina se šele srečuje s trenažnim sistemom na tako kvalitetnem nivoju in posledično tudi z intenziteto. Mesec dni je trener tudi skozi pripravljalne tekme iskal nekatere rešitve, ki se bodo zrcalile v novi sezoni na drugoligaških zelenicah. Drava je lani z osvojenim 3. mestom presenetila, medtem ko letos s pomlajenim kadrom, nekaterimi finančnimi in organizacijskimi težavami verjetno ne more poseči tako visoko. Ob tem je treba izpostaviti dejstvo, da je klub zapustila večina igralcev, mladim pa bo v veliko oporo na igrišču ter ob njem še vedno kapetan Nastja Čeh. Ta optimistično zre v novo sezono, medtem ko si trener Sešlar želi, da bi njegova ekipa bila konkurenčna v drugoligaški druščini.
Kako ste zadovoljni s pripravami na prvenstvo?
S. Sešlar: »Pred pripravami sem poznal zelo malo igralcev, velika večina se jih niti ni poznala med seboj, kajti zelo veliko je novih, iz drugih okolij ali iz mlajše selekcije Drave. Večina jih še ni trenirala ali igrala na drugoli-gaškem nivoju, tako da je to za veliko večino kar velik preskok. Ne glede na to je bila želja, prizadevnost in angaži-
Foto: Črtomir Goznik
Simon Sešlar, trener NK Drava: »Na težke tekme in na igranje na visokem nivoju se bodo morali naši igralci sedaj navaditi iz tedna v teden.«
ranost na treningih pri vseh igralcih maksimalna. Na vsakem treningu so kazali veliko volje po učenju in napredku ter so s trdim delom že pokazali neki napredek. Glede priprav lahko dodam še to, da smo opravili tisto, kar smo lahko. V veliki meri smo se skozi treninge in prijateljske tekme tudi spoznali ter prišli na neki skupni imenovalec, kaj si želimo in kako želimo izgledati na igrišču. Želim si, da bi ekipa na tekmah čim manj oscilirala in da bi bili konkurenčni v drugi ligi.«
Na kakšnem nivoju ste odigrali pripravljalne tekme?
S. Sešlar: »Za večino tekem lahko rečem, da smo igrali dobro. Edina 'črna' tekma, ki se nam je zgodila, je bila tista v Odrancih, ko smo igrali zares slabo. Ostale tekme so bile zadovoljive, dve, tri
Farmtech Veržej: Povsem prenovljena ekipa v boj za obstanek
Nogometaši Farmtecha Veržeja odpirajo novo tekmovalno sezono v 2. SNL to soboto, ko bodo na domačem igrišču gostili bivšega člana 1. SNL Krko iz Novega mesta. »Gostje so prav gotovo favoriti, zato bomo k tekmi pristopili povsem neobremenjeno, saj nimamo česa izgubiti, a kapitulacije vnaprej ne podpišemo,« napoveduje dvoboj trener Veržejcev Zlatko Gabor, ki je v minulem prestopnem roku ostal brez kar 14 igralcev.
Barve veržejskega kluba so zapustili dolgoletni nosilci igre Borut Lukač (Mura), David Vinkovič (Ljutomer), Rok Ropoša (Beltinci) in Damijan Kaučič (Slatina) ter osrednja igralca zvezne vrste Arpad Vaš (Mura) in Nino Kouter (Bad Radkersburg). Odšla sta tudi Žiga Živko in Bian Paul Šauper, ki sta se vrnila v Maribor. Doslej so Farmtech okrepili igralca zvezne vrste Klemen Lah in Luka Vindiš (oba Drava) ter branilec Tilen Aleksandrov (Dravinja), v postopku registracije pa sta hrvaška nogometaša, branilec Denis Gamilec in napadalec Dino Cvrtila (Inter, Zaprešič). K članski ekipi so se priključili tudi done-davni mladinci Nejc Ajlec, Matej Fišer in Žiga Šumak. »Do zaključka prestopnega roka pričakujemo še kakšnega novinca, potrebovali bi zlasti vratarja, saj bo poškodovani Matej Duh z igrišča odsoten dlje časa. Smo pred težko sezono, čaka nas hud boj za obstanek v ligi,« je prepričan Gabor.
Prleki so v pripravljalnem obdobju odigrali sedem prijateljskih tekem; premagali so ZTE Zalaegerszeg (2:1), Dokležovje (6:2) in Lušt Beltince (2:1), izgubili pa proti Zagrebu (0:5) in Zavrču (2:5). Na turnirju v Odrancih so bili najprej poraženi (0:1) proti Odrancem, v tekmi za tretje mesto pa so premagali Polano (6:1).
Niko Šoštarič
so bile z naše strani celo na zelo visokem nivoju. Na tako težke tekme in na igranje na visokem nivoju se bodo morali naši igralci sedaj navaditi iz tedna v teden. Tu se bo pokazala njihova resnična kvaliteta in videli bomo, kdo od mladih nogometašev bo tega sposoben.«
Ali je osnovni cilj obstanek v ligi ali kaj višje?
S. Sešlar: »Glavni naš cilj je, da se čim več mladih igralcev uveljavi v drugi ligi in da se bo potem v prihodnjih letih lahko na njih resno računalo. Mislim, da je obstanek v ligi realen cilj in da bi bile napovedi po višjih mestih v tem trenutku nerealne.«
Kaj pričakujete od prve tekme proti ekipi Brežic?
S. Sešlar: »Ekipa Brežic je močna, saj že dve leti napreduje iz lige v ligo. V vseh teh tekmovanjih je večinoma zmagovala in ima zagotovo tudi sedaj zmagovalno miselnost. Pred prvenstvom so se še dodatno okrepili z nekaterimi igralci iz Hrvaške, tako da resnično lahko rečem, da gre za zelo dobro ekipo. Proti njim bomo morali, če bomo želeli iztržiti pozitiven rezultat, pokazati eno izmed tistih dveh, treh odličnih predstav, ki sem jih omenil. Verjamem, da bodo imeli naši fantje močan motiv, da se že na prvi tekmi predstavijo v dobri luči in da iztržimo ugoden rezultat.«
David Breznik
2. SNL, 1. krog: Drava - Brežice Terme Čatež, sobota, 6. avgusta, ob 17.30 na Ptuju
petek • 5. avgusta 2016
Šport
ŠtajmkiTEBKlK 13
Rokomet • Jeruzalem Ormož J Rokomet • Drava Ptuj
Pestro dogajanje v Ormožu
Fizični del želijo povezati z žogo
Za rokometaše Jeruzalema, lani osmouvrščeno ekipo državnega prvenstva v 1. A-ligi, je počitnic konec, pred njimi pa že petnajsta zaporedna sezona v elitni družbi. Daljši staž imajo le Celjani, Velenj-čani in Trebanjci.
»Priprave na novo sezono smo pričeli v ponedeljek, 1. avgusta. Opravili jih bomo v domači dvorani in legendarni Mestni grabi. Za fizično pripravo naših fantov bo tretjo sezono zapored skrbel Darko Kneževič. Največ težav na treningih nam povzroča odsotnost kadetskih reprezentantov in odsotnost poškodovanega mladinskega reprezentanta Jureta Kocbeka. Osnovni cilj kluba v tej sezoni je obstanek v ligi, tiha želja pa 4. mesto po rednem delu sezone. Brez poškodb smo sposobni doseči zadane cilje,« je povedal trener Saša Prapotnik. Poleg Prapotni-ka bodo na ormoški klopi sedeli še pomočnik Silvo Kirič, fizioterapevt Izidor Cukovic in trener vratarjev Boris Vujovic.
Zaradi nastopa na kadetskem EP, ki bo od 11. do 21. avgusta na Hrvaškem, manjkajo Tilen Kosi, Dominik Ozmec, Miha Kavčič in posojeni rokometaš Celja Gregor Ocvirk. Manjka še Gašper Horvat, ki pa ni ne na reprezentančnih in ne na klubskih pripravah. Kakšna bo v prihodnosti športna pot tega rokometaša, zaenkrat še nikomur ni znano. Ker letos iz lige izpadejo štiri ekipe, so v ormoškem klubu previdni in so se za sodelovanje za tri mesece dogovorili z Gregorjem Grizoltom, ki ostaja pomemben mož ormoške obrambe. Tudi letos bodo Ormožani imeli ekipo, ki bo mešanica izkušenih in mladih talentiranih igralcev.
Pol ducata izkušenih
»To je moja že petnajsta sezona v Ormožu. Vsake priprave so težke, vendar brez njih
.___m___.
® " ftl ■«¡■¿S ,HÍ ft Píf
Foto: Črtomir Goznik
¡S Rokometaši Drave so pričeli priprave na novo sezono, v kateri bodo nastopali v elitni slovenski ligi.
enostavno ne gre. Mi starejši moramo biti vzor mlajšim na pripravah in potem na igrišču. Lani smo ekipi priključili številne igralce letnika 1998, zdaj so na vrsti letniki 1999, kjer kar mrgoli levičarjev, ki bodo v prvi vrsti poskušali zapolniti vrzel po odhodu Siniša Radujkovica. Z marljivim delom se bo zagotovo kateri od mladih prebil do lepe minutaže in prepotreb-nih izkušenj. Verjamem, da smo sestavili ekipo, ki se bo potegovala za zgornji del lestvice,« je po prvem treningu povedal kapetan Bojan Ču-dič. Med izkušene poleg Ču-diča spadajo še Rok Žuran, Tomislav Balent, Gregor Grizolt, Danijel Mesarič in Jaša Rajšp. Preostali del ekipe tvorita še mlada Igor Petrovič (1994) in Gal Ci-rar (1995), ostalo so fantje letnika 1997, 1998 in 1999. Zagotovo ena najmlajših ekip v ligi. K delu članske ekipe so priključeni tile mladi igralci: Vid Lukman (1997), Boštjan Žižek Cvetko in Timon Grabovac (oba 1998), Žak Ciglar, Matej Niedor-fer, Nejc Zidarič, Luka Voljč, Anže Šoštarič, Tinek Hebar in Rok Koderman (vsi 1999). Najvztrajnejši in najkvalitetnejši bodo v nadaljevanju sezone ostali pri članskem kadru, ostali bodo zastopali barve kluba v 1. mladinski ligi.
Poletni tabor
V klubu se pripravljajo tudi na izpeljavo 18. poletnega rokometnega tabora, ki bo potekal od torka, 23., do petka, 26. avgusta, v stari bazi na Kogu. Tam se bodo kalili novi bodoči rodovi ormoškega rokometa, letniki 2003 do 2008. Prve rokometne korake je na taborih v organizaciji RK Ormož naredil danes prvi olimpijec v zgodovini občine Ormož Marko Bezjak. In mogoče bo na letošnjem taboru med mladimi nadebu-dneži znova sodeloval kakšen bodoči ormoški olimpijec.
Uroš Krstič
Rokomet je v letu 2016 z vrnitvijo Drave v 1. A slovensko ligo na Ptuj prinesel neko novo, dodatno dimenzijo. Po slabem mesecu premora so se igralci nanjo začeli sistematično pripravljati pod vodstvom trenerja Ivana Hrupi-ča. Potek priprav je začrtan, določen je osnovni seznam prijateljskih tekem, v ekipi so štirje novinci in trenutno se največ dela na bazičnih, fizičnih pripravah.
Kot v preteklih letih je tudi letos rakasta rana ptujskega športa ta, da je večina športnih dvoran v avgustu zaprtih, zato rokometaši svoje priprave do sredine meseca
v glavnem opravljajo na prostem in v športni dvorani Mladika. O planu priprav trener Hrupič pove: »Moj sistem priprav je takšen, da čimprej začnemo kombinirati fizični in rokometni del. Glede na to, da trenutno na Ptuju ne deluje nobena večja športna dvorana, treninge kombiniramo, saj uporabljamo na primer poligon na Hajdini, nekaj stvari opravimo zunaj na odprtem, medtem ko delno vadimo tudi v športni dvorani Mladika. Ko se bomo preselili v športno dvorano Center, bomo trening povezali z žogo in kaj hitro nas čaka prihodnji konec tedna prva
prijateljska tekma v Avstriji. Pred prvenstvom želimo odigrati kakšnih osem prijateljskih tekem.«
Štirje novinci
Ena izmed odprtih možnosti je tudi ta, da bi ro-kometaši Drave šli na kak turnir v tujino, omenjata se Avstrija ali Italija. Pred tem bodo vsak dan opravili skupni trening, medtem ko nekateri posamezniki opravijo tudi po dva treninga na dan ali se odpravijo še v fitnes. V uvodu priprav so iz opravičljivih razlogov manjkali nekateri standardni členi
Rokomet • ZRK Aklimat Ptuj
Nov začetek za nov vzpon
Ponedeljek je bil dan, ko so se po poletnem premoru znova zbrale ptujske rokome-tašice, tokrat v bistveno drugačni postavi kot maja, ko so Ptuju spet priigrale uvrstitev v 1. ligo. V tem času so se namreč v ŽRK Ptuj, ki bo poslej v imenu nosil besedo Akli-mat, zgodile precejšnje spremembe, prišlo je ogromno igralk, okrepilo se je delo v mlajših selekcijah, klub je precej sprememb doživel tudi v strokovnem kadru. Povsem nova, z novo vizijo, in kar je najpomembnejše, svežim kapitalom pa je tudi uprava, ki je takoj zavihala rokave in napovedala lepše čase za ptujski ženski rokomet. Če se po jutru dan pozna, potem bodo športne dvorane letos bolj polne, kajti kader, ki ga trenutno premorejo v naj-
starejšem slovenskem mestu, je porok, da se bo igral zares dober rokomet.
Velika pozornost spremembam v igri
Na prvem ponedeljkovem treningu v dvorani Mladika se je zbralo 18 deklet, štiri pa so bila zaradi dopustov še upravičeno odsotna. Prisotna je bila tudi večina novink, ki so se povečini vrnile v staro jato, še zadnje podrobnosti glede administracije pa urejata Pa-tricija Korotaj in Sabina Majcen, ki se bosta prav tako kmalu priključili klubu, v katerem sta se uveljavili. Treningi bodo v uvodu potekali petkrat tedensko popoldan, poleg tega pa še dvakrat dopoldan. V začetku je seveda v ospredju nabiranje kondicije, kar nekaj
dela pa je posvečenega tudi tehniki. Ptujski strateg Nikola Bistrovic želi odigrati deset prijateljskih tekem, vse z namenom, da se povsem prenovljeno moštvo kar najbolje uigra. Prvo srečanje bo v soboto, 13. avgusta, s Koko v Varaždinu. Priprave bodo v celoti opravili doma, veliko pozornosti pa v klubu posvečajo nekaterim spremembam v igri, ki pričenjajo veljati. Dekleta vadijo marljivo in so polna elana, zavedajo se namreč, da je sedaj konkurenca v moštvu izjemna, kajti praktično na vsakem igralnem položaju ima strateg Bistrovic po dve enakovredni igralki.
Po štirinajstih dneh vadbe se bodo dekleta preselila v dvorani Center in Ljudski vrt; v slednji bo igrala svoje domače prvenstvene tekme. Z
ekipe, od katere sta se po lanski sezoni poslovila Rok Cvetko in Jakob Bedeti. V ekipi so štirje novinci in morda se jim v prihodnosti pridruži še kak igralec. Dres Drave bodo nosili izkušen hrvaški krožni napadalec Zoran Jevtic, izkušen levičar Jan Gregorc, mlad, polivalenten zunanji igralec Mario Belic in še en odličen levoroki rokometaš Dario Herman. S temi novimi igralci so razširili nabor in paleto kvalitetnih rokometa-šev, ki jih do začetka prvenstva čaka dober mesec trdih priprav na izziv v 1. A-ligi.
David Breznik
uvodnim tednom priprav je nadvse zadovoljen tudi Nikola Bistrovic, ki mu bo tako kot v preteklosti pri njegovem delu asistiral Marjan Valenko: »Že v uvodu vlada pozitivno vzdušje in na tem bomo delali tudi naprej. Želimo si namreč, da bi v klubu in okoli njega nastal neka nova, pozitivna klima. Dekleta pridno vadijo, delajo zavzeto, obenem pa so na priprave prišla v 'dobrem stanju', kar pomeni, da niti na dopustu niso pozabila na rokomet. Čaka nas naporno delo, ogromno je novink, zato bomo odigrali precej prijateljskih tekem, da se kar najbolje pripravimo na prvenstvo. Priprave bodo dolge šest tednov, prvenstvo pa odpiramo v Kopru. Ne dvomim, da bomo dobro pripravljeni, najbolj pa si želim, da bi nam prizanesle poškodbe. Zaenkrat z njimi na srečo nimamo težav. Primarni cilj je sredina lestvice, drugi pa je, da v končnici lovimo mesto višje.«
tp
§ s « a
HPšS
ifiBiaUlii »HS»!
Foto: Črtomir Goznik
Ženska ptujska rokometna vrsta je priprave na prvenstvo 1. lige pričela v dvorani Mladika.
14 Štajerski
Šport
petek • 5. avgusta 2016
Olimpijske igre
Športno plezanje na OI 2020 v Tokiu!
Na zasedanju skupščine Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), ki v Riu de Janeiru poteka v dneh pred odprtjem XXXI. olimpijskih iger, so v sredo, 3. avgusta, odločili o uvrstitvi petih novih panog na spored iger v Tokiu leta 2020, kjer bo pre-mierno na sporedu tudi športno plezanje. Ob tem so del olimpijske družine postali še baseball/softball, karate, rol-kanje in deskanje na valovih.
»Športno plezanje uteleša temeljne vrednote olimpijskega gibanja - je razburljivo, zdravo, cenovno dostopno in razširjeno na vseh celinah. Ženske in mladi so v športu dobro zastopani, prav tako sodelujejo osebe s posebnimi potrebami. Njegova priljubljenost narašča in več vodilnih športnikov prihaja z Japonske, gostiteljice OI 2020. Tudi Slovenija je ob dolgoletnih uspehih slovenskih športnih plezalcev prava velesila, zato je odločitev o olimpijski prihodnosti športnega plezanja prinesla veliko veselja, pa tudi nekaj tehtnih premislekov,« so zapisali na Planinski zvezi Slovenije.
»Olimpijski komite Slovenije je zelo vesel te novice in čestita Planinski zvezi Slovenije, ker je stopila v družino olimpijskih športnih panog. Odločitev je pomembna za slovenski šport, ker smo zelo uspešni v športnem plezanju in si tako na olimpijskih igrah v Tokiu povečujemo možnosti za slovenske medalje,
Foto: Luka Fonda
Športno plezanje je dobilo zeleno luč za OI leta 2020 v Tokiu! Zaenkrat le v kombinaciji ...
hkrati pa je velika spodbuda in dosežek za sam šport, saj je pridobil bistveno večje možnosti za nadaljnji razvoj,« je povedal generalni sekretar Olimpijskega komiteja -Združenja športnih zvez Edvard Kolar.
Mina Markovič, evropska prvakinja, svetovna podpr-vakinja in trikratna skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, je odločitev pospremila z naslednjimi besedami: »Športno plezanje si kot zelo hitro razvijajoč in priljubljen šport vsekakor zasluži mesto med olimpijskimi športi. Tekmovanja so dobro organizirana, zanimiva in razumljiva tudi za
Plavanje m DP na Ravnah
Klara Benko izpolnila cilj
Na Ravnah na Koroškem je od četrtka do nedelje potekalo poletno odprto združeno prvenstvo Slovenije. Na njem so plavali kadeti in kadetinje, mladinci in mladinke ter člani in članice. Prijavljeno je bilo 367 plavalcev iz 26 klubov.
Plavalni klub Terme Ptuj je v mladinski kategoriji predstavljala Klara Benko, ki je nastopila v osmih disciplinah in se je na nastop na Koroškem pripravljala pod vodstvom svojega klubskega trenerja Igorja Sternada. Mlada tekmovalka je najbolje nastopila v disciplini 50 metrov prsno,
nepoznavalce, rezultati lepo merljivi, šport je prisoten na vseh celinah. Imamo močno in stabilno mednarodno zvezo za tekmovanja in nadaljnji razvoj tega športa. Olimpijska prihodnost mu bo omogočila dober razvoj in tako splošno kot tudi medijsko prepoznavnost. Škoda je edino, da je za zdaj v olimpijsko središče sprejeta le kombinacija vseh treh tekmovalnih disciplin (težavnost, balvani in hitrost), ki so med seboj precej različne in vsaka zase zahtevajo specializacijo. Takšen sistem tekmovanja bo sicer odražal najbolj vsestranskega plezalca, vendar je vprašanje, kako vrhunskega v le eni od teh disciplin. Vsekakor pa ogromna in zelo dobrodošla pridobitev za športno plezanje, ki si mesto med olimpijskimi športi zagotovo zasluži!«
JM, PZS
Foto: Manca Cujež
Ce bi bilo športno plezanje uvrščeno že na letošnje OI v Riu, bi bila Mina Markovič zagotovo med favoritinjami za medaljo. »Vsekakor je uvrstitev na seznam olimpijskih športov ogromna in zelo dobrodošla pridobitev za športno plezanje, ki si mesto med olimpijskimi športi zagotovo zasluži,« je povedala Ptujčanka.
kjer je nastopila v popoldanskem B-finalu in osvojila skupno 7. mesto. Na 50 metrov prosto je bila osma, medtem ko je osvojila še 12. mesti na 50 metrov delfin in 200 metrov prsno. Ob dobrih uvrstitvah lahko izpostavimo tudi njeno dobro pripravljenost, saj je izboljšala tri svoje osebne rekorde. Najboljše znamke je dosegla na 50 metrov prsno (37,15 sekunde), na 50 metrov prosto (29,10 sekunde) in na 50 metrov delfin (31,79 sekunde). Z uvrstitvijo v B-finale pa je dosegla glavni začrtani cilj na državnem prvenstvu.
David Breznik
Klara Benko in Igor Sternad (PK Terme Ptuj)
Spored OI, končne odločitve
Sobota, 6, avgust:
-	kolesarstvo: cestna dirka, moški (14.30)
-	judo: ženske do 48 kg, moški do 60 kg (21.40)
-	sabljanje: meč, ženske posamezno (22.15)
-	dviganje uteži: ženske do 48 kg (0.00)
-	strelstvo: 10 m zračna puška, ženske (15.30), 10 m zračna pištola, moški (20.30)
-	lokostrelstvo: ekipno, moški (21.40)
Nedelja, 7. avgust:
-	plavanje: 400 m mešano moški, 400 m prosto moški, 400 m ženske, 4 x 100 m prosto ženske (3.00), skoki v vodo (21.40), finale sinhrono 3 m, ženske (21.00)
-	kolesarstvo: cestna dirka, ženske (17.15)
-	judo: ženske do 52 kg, moški do 66 kg (21.40)
-	sabljanje: floret moški (22.15)
-	dviganje uteži: ženske do 53 kg (20.30), moški do 56 kg (0.00)
-	strelstvo: 10 m zračna pištola, ženske (16.00), trap, ženske (20.00)
-	lokostrelstvo: ekipno, ženske (21.40)
Ponedeljek, 8. avgust:
-	plavanje: 100 m delfin ženske, 100 m prsno moški, 400 m prosto ženske, 4 x 100 m prosto moški (3.00), skoki v vodo (21.40), finale sinhrono 3 m, moški (21.00)
-	judo: ženske do 57 kg, moški do 73 kg (21.40)
-	sabljanje: sablja ženske (22.15)
-	gimnastika: finale mnogoboj ekipno, moški (21.00)
-	dviganje uteži: ženske do 58 kg (20.30), moški do 62 kg (0.00)
-	ragbi: ženske (23.30)
-	strelstvo: 10 m zračna puška moški (17.00), trap moški (20.00)
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 18.15: Kalcer Radomlje - Aluminij, Krško - Gorica; SOBOTA ob 20.15: Luka Koper - Celje; NEDELJA ob 18.15: Rudar - Domžale; PONEDELJEK ob 20.15: Maribor - Olimpija.
2. SNL
PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Drava Ptuj - Brežice Terme Čatež, Ankaran Hrvatini - Zavrč, Farmtech Veržej - Krka; NEDELJA ob 17.00: Triglav Kranj - Zarica Kranj; NEDELJA ob 17.30: Brda - Roltek Dob.
Nogometni turnir v Podvincih
Nogometni klub Podvinci v soboto, 6. 8., organizira 24. tradicionalni turnir v spomin na Janeza Petroviča. Na športnem igrišču v Podvincih bo ob 14.30 otvoritev turnirja, nato pa sledijo tekme po naslednjem razporedu:
-	ob 14.40: Podvinci - Rogoznica,
-	ob 16.00: Dornava - Bukovci,
-	ob 17.20: tekma za tretje mesto,
-	ob 18.40: tekma za prvo mesto.
Boks • Javni sparing dvoboji pred BK Ring
Boks klub Ring organizira v soboto, 6. 8., od 17. ure naprej pred svojimi klubskimi prostori v Maistrovi ulici na Ptuju javne sparing dvoboje.
24. Rancarija
Brodarsko društvo Ranča Ptuj bo v soboto, 6. 8., od 14. ure naprej izvedlo tradicionalno veslaško tekmovanje, 24. Ranca-rijo.
Golf • Turnir ob prazniku M0 Ptuj
Na golf igrišču na Ptuju bo v sklopu praznika Mestne občine Ptuj v soboto, 6. 8., od 10. ure naprej potekal 7. golf turnir mesta Ptuja.
21. kolesarski maraton po Prlekiji
Kolesarska sekcija Športnega društva Radenci pripravlja v nedeljo, 7. 8., že tradicionalni, 21. rekreativni kolesarski maraton po Prlekiji. Udeleženci bodo kolesarjenje pričeli ob 10. uri na parkirnem prostoru hotela Bioterme Mala Nedelja in se pomerili na družinskem (20 km), malem (45 km) ali velikem maratonu (68 km). Prijave so možne na startu med 7.15 in 9.45. Ob plačilu 15 evrov startnine vsak udeleženec brezplačno prejme spominsko športno majico, osvežilne napitke Radenske na startu in ob progi, okrepčilo s toplo malico na cilju ter kopanje v Biotermah na dan prireditve.
Konjeniški šport • V nedeljo v Ljutomeru 26. slovenski kasaški derbi
Kasaški klub (KK) Ljutomer je pred nedeljsko konjeniško prireditvijo na ljutomerskem hipodromu pripravil novinarsko konferenco, na kateri je organizator največ pozornosti namenil najpomembnejši dirki vsakega kasača v karieri - slovenskemu kasaškemu derbiju. Na sporedu bo že 26. dirka za najboljše 4-letne kasače, ki se bodo pomerili na 2600 metrov dolgi stezi.
Na druženju predstavnikov KK Ljutomer in Kasaške zveze Slovenije (KZS) s prisotnostjo predsednika KZS Iztoka Puriča ter udeležencev letošnjega derbija so na terasi hotela Bioterme v Mali Nedelji opravili žreb startnih številk dvanajsterice nastopajočih kasačev. Ta je določil, da bo razpored s prve pozicije (l-7) na tekmovalni stezi naslednji: 1. Arrived Star (Rene Hanžekovič), 2. Vilin on Top (Jernej Slavič), 3. Luther King (Jože Sagaj ml.), 4. Insa (Marko Slavič), 5. Artis (David Antolin), 6. Rožle (Branko Seršen), 7. Lester OZ (Slavko Jureš, vsi KK Ljutomer). Z druge vrste (8-12) pa bodo na stezi: 8. Delux MS (Mitja Slavič), 9. Donino (Janko Sagaj, oba KK Ljutomer), 10. Heidi M (Maksimilijana Marinšek, KK Komenda), 11. Lady Ga Ga (Franc Lovrenčič, KK Slo. gorice, Lenart), 12. Apičo (Janez Štremfelj, KK Komenda). Vlogo favorita je, kot se je v tako pomembni dirki izkazalo že velikokrat, izjemno nehvaležno napovedovati -pa vendar so si mnogi enotnega mnenja, da je tokrat v izraziti prednosti izjemen Luther King, ki je v svojih nastopih zabeležil že šestnajst zmag, lani pa je osvojil tudi prvenstvo triletnih kasačev. Tudi voznik, že vrsto let najuspešnejši v Sloveniji, Jože Sagaj mlajši verjame, da z Luthrom lahko poseže po najvišji lovoriki. Zanimiv je sicer podatek, da Sagaj v svoji dolgoletni karieri še nikoli ni voznik Luthra Kinga Jože Sagaj ml. okusil slasti zmage v (v sredini) in lastnik Slavko Makovec derbijih!	„ (skrajno desno) sta na žrebu napove-
DB, NŠ dala boj za zmago.
petek • 5. avgusta 2016
Šport
Štajerski	15
OI Rio 2016
Tenis • Blaž Rola
Slovenci v Rio po jubilejno medaljo
S Ptuja v Portorož po dober rezultat
Olimpijske igre v Riu de Janeiru, igre XXXI. olimpi-jade, so pred vrati. Predtek-movanja v nogometu so se že začela, uradno odprtje pa bo v noči na soboto ob 1. uri po slovenskem času. To bodo prve igre v Južni Ameriki, za slovensko delegacijo pa priložnost za jubilejno, dvajseto medaljo na poletnih olimpijskih igrah.
Slovenija bo kot samostojna država nastopila na sedmih poletnih olimpijskih igrah. Od prvih, leta 1992 v Barceloni, je osvojila štiri zlate medalje, šest srebrnih in devet bronastih. Na zadnjih igrah v Londonu je bila bera zlato Urške Žolnir, srebro Primoža Kozmusa ter brona dvojca Iztok Čop/Luka Špik in Rajmonda Debevca.
63
Slovenska tekmovalna delegacija (skupaj z rokometnimi rezervisti) šteje 63 članov (zadnja se je ekipi priključila teniška igralka Polona Her-cog), najbolj vroča kandidata za medaljo pa sta judoistka v kategoriji do 63 kilogramov Tina Trstenjak, aktualna evropska in svetovna prvakinja, ter kanuist Benjamin Savšek, dvakratni svetovni podprvak. Oba bosta nastopila isti dan, v torek, 9. avgusta.
Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec napoveduje šest odličij; v krogu morebitnih dobitnikov medalj se namreč omenjajo še kanuista Luka Božič/Sašo Taljat, judoistka Ana Velenšek, kolesar Primož Roglič, jadralec Vasilij Žbogar, kajakaš Peter Kauzer, kajakašica na mirnih vodah Špela Ponomaren-ko Janic, atletinja Martina Ratej, rokometna reprezentanca ...
10.500, 206
Osemindvajsete poletne olimpijske igre (tri so zaradi vojn odpovedali - 1916, 1940, 1944) bo gostil Rio de Janeiro, ki šteje 6,5 milijona prebivalcev, s širšo okolico pa kar 12 milijonov. Za varnost na igrah, na katerih bo sodelovalo 10.500 športnikov iz 206 držav, tudi reprezentanca beguncev, ki bo tekmovala pod olimpijsko zastavo, bo skrbelo 85.000 ljudi, kar je dvakrat več kot v Londonu 2012.
Na voljo bo 306 kompletov medalj, 136 v ženski konkurenci, 161 v moški in devet v mešani, stroški iger pa se gibljejo okoli deset milijard evrov, kar je štirikrat manj, kot so pred dvema letoma porabili Rusi za zimske olimpijske igre v Sočiju. Na voljo je 7,5 milijona vstopnic, organizatorji pa pričakujejo, da bo v Rio v času iger prišlo 500.000 obiskovalcev.
2009
Čeprav vsaj iz organizator-skih vrst veje optimizem, da bodo igre praznične, pa obstajajo tudi drugačni pogledi. Rio je igre dobil leta 2009 v konkurenci Madrida, Tokia in Chicaga. Takrat je bila Brazilija v vzponu, napovedovali so ji preboj v gospodarski vrh. Toda v zadnjih letih se je stvar zasukala. Obtožbe o korupciji, umik tujih vlagateljev in podobno so vplivali na politično in gospodarsko krizo ter ne nazadnje na vzdušje javnosti glede organizacije iger. Prevladovalo je in še prevladuje mnenje, da so olimpijske igre ob gospodarski krizi in velikih razlikah med bogatim in revnim delom prebivalstva zgolj nepotrebno trošenje denarja. Ob tem so organizatorje ves čas kritizirali zaradi zamud pri gradnji, onesnaženih voda v zalivu Guanabara, enem od olimpijskih prizorišč, črno piko pa ji je dodal še virus zika, ki je vsaj v tenisu in golfu poskrbel za odpovedi nekaj vrhunskih tekmovalcev in tekmovalk.
Kot da to ne bi bilo dovolj, je izbruhnila še ruska dopinška afera, ki še ni končana, saj mednarodne zveze še odločajo, kateri ruski športniki bodo lahko sodelovali v Riu. Sprva je Rusiji grozila celo popolna prepoved nastopa zaradi od države podprtega sistemskega dopinga.
Toda vse to ne skrbi organizatorjev, ki poudarjajo, da je Rio prav zaradi olimpijskih iger doživel ogromno infrastrukturno posodobitev. »Prepričani smo, da bo to neverjetna zabava in bodo vsi uživali. Rio doživlja največjo transformacijo mesta, pravi predsednik brazilskega olimpijskega komiteja Carlos Nuzman.
sta
Ta teden je na teniških igriščih v Termah Ptuj zelo pester, saj so lahko redni ali občasni obiskovalci srečali številne zanimive igralce in igralke. Tako Zoran Krajnc in Marjan Čuk vodita teniški kamp, ki se ga udeležujejo tudi mlajše igralke iz različnih delov sveta, tudi iz npr. Pakistana in Mauriti-usa. Z ameriške univerze v Minnesoti sta bila prisotna Matic Špec in njegov tamkajšnji trener Urban Ljubič, ob tem pa je bilo na edinem igrišču s trdo podlago moč opaziti Blaža Rola in Svena Laha, ki se pripravljata za nastop na turnirju Challenger v Portorožu (nagradni sklad znaša 50.000 dolarjev). Pisana druščina in izjemno pozitivno vzdušje ...
»Pogrešam domače kraje, skoke s petke, stike s prijatelji ... Res mi je všeč, da sem doma na Ptuju in da sem lahko vsaj nekaj dni deležen domače oskrbe,« je povedal Blaž Rola in se obrnil proti največjem slovenskem turnirju v Portorožu: »Nazadnje sem v Portorožu nastopal leta 2013, od takrat pa sem o turnirju slišal veliko dobrih stvari. Upam, da bom v dobrem vzdušju igral dobro in da bom užival. Zagotovo bo tam veliko znanih ljudi, ki jih morda nisem srečal že dlje časa, in tudi zaradi tega se veselim.«
Ptujska igralca odhajata na turnir z različnimi pričakovanji, 17-letni Sven (kot najboljši slovenski mladinec je dobil povabilo organizatorjev - wild card, op. a.) upa na kakšno presenečenje, 25-le-tni Blaž pa vsaj potiho računa na dobro uvrstitev. »Nastopal bom tudi v dvojicah, letos z Blažem Kavčičem, s katerim sva se za nastop dogovorila že pred časom. Na dvojice imam lep spomin že iz leta 2013, ko
Izpustil si travnati del sezone. Zakaj?
B. Rola: »Pred tem sem igral na pesku in v Perugii dosegel dober rezultat. S trenerjem sva ocenila, da bi bilo najbolje nadaljevati na tej podlagi, saj je travnata podlaga specifična, sezona na njej pa zelo kratka. Ne morem se povsem jasno opredeliti, ali igram na travi dobro ali ne. Tudi drugi igralci imajo po nastopih na travi težave s prilagoditvijo na drugačne površine. Žal mi je edino, da mi na naslednjem turnirju v Milanu ni uspelo ponoviti iger iz Perugie in sem hitro izpadel.«
Kakšna bo pot nastopanja do konca leta?
B. Rola: »Najprej je na vrsti Portorož, kjer se bomo skupaj z manager-jem in trenerjem odločili za spored do konca leta. Zagotovo sledi odhod v ZDA, kjer me čakajo kvalifikacije US Opna v New Yorku, po tem pa je odprtih več poti.«
Foto: Črtomir Goznik
Matic Špec, Urban Ljubič, Zoran Krajnc, Blaž Rola, Sven Lah in Marjan Čuk
sva se z Aljažem Bedenetom prebila vse do finala,« je še dodal Blaž, ki z novopeče-nim britanskim državljanom ohranja dobre odnose. »Tako bo tudi v bodoče, ne glede na to, za katero državo bo nastopal. Očitno pa mu je menjava dobro dela, saj dosega najboljše rezultate v karieri,« je dodal Blaž ter spregovoril še o dosedanjem delu sezone in o načrtih za prihodnost.
Nihanje forme in
pomanjkanje
samozavesti
Kakšna bi bila zaenkrat ocena sezone 2016?
B. Rola: »Sam bi jo ocenil z dobro. Za boljšo oceno je bilo preveč nihanj, manjkalo je konstantnosti, nekaj zaporednih dobrih nastopov na turneji. Vseeno je opazen napredek glede na lansko sezono, ko je bilo moje počutje - in tudi rezultati so to kazali - precej slabše. Letos se počutim veliko bolje, tudi treniram z veliko več energije. Vsekakor upam, da se bo to poznalo tudi na rezultatih in posledično na uvrstitvi na ATP-lestvici.«
Največji problem je prav nihanje rezultatov.
B. Rola: »Da, ne morem v isti paket spraviti npr. en mesec dobrih iger. Letos sem na nekaterih turnirjih odigral zelo dobro, premagoval nosilce in dobre igralce, nato pa na naslednjem izgubil v prvem krogu. Prav zaradi tega je moja uvrstitev trenutno okoli 180. mesta, lahko bi bila
pa precej višja. Mnenja sem, da je to posledica pomanjkanja samozavesti po slabi lanski sezoni. Vrnitev je vse prej kot lahka, a sem optimist.«
Kar nekaj dvobojev si imel v tej sezoni tako rekoč dobljenih, pa si jih na koncu po spletu okoliščin izgubil.
B. Rola: »Res je, takšnih dvobojev je bilo vsaj šest, sedem; dva z Avstrijcem Mel-tzerjem in dva z Gruzijcem Basilašvilijem sta bila prav klasična. Imel sem prednost niza, break v drugem, celo serviral sem za zmago, pa so nato odšli na stran tekmecev. Če bi dobil samo te dvoboje, bi bil sedaj kakšnih 30 ali celo 40 mest višje na lestvici ATP.«
Kako razmere v posamičnem kraju turnirjev vplivajo na tvoje nastope?
B. Rola: »Veliko dejavnikov vpliva na to, od nadmorske višine, odboja žogic, 'hitrosti igrišča' - razlike so res velike. A takšen je profesionalni tenis, temu se je treba prilagoditi. Glede tega je velika razlika v primerjavi z igranjem v času študija: tam je bila večina tekem dokaj blizu, igrišča in pogoji so bili podobni ...
Sam s prilagajanjem nimam posebnih težav, saj sem npr. leta 2014 igral v 19 različnih državah na vseh kontinentih sveta in dosegal dobre rezultate. Trenutno je problem pomanjkanje samozavesti, v takšnem stanju pa vsi dejavniki na igranje vplivajo še veliko močneje.«
Posledično nastopaš na turnirjih Challenger.
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola se je pred turnirjem v Portorožu nekaj dni pripravljal tudi na Ptuju.
B. Rola: »Za ATP-turnirje serije 250 ali 500 imam trenutno prenizek ranking, tudi na grandslamih nastopam v kvalifikacijah. Prav zaradi tega si želim višje, najprej med TOP 100, kjer sem že bil, in kamor - to sem prepričan - se tudi lahko vrnem.«
Letos doslej najboljše v Sao Paulu in Perugii
S katerim delom sezone si najbolj zadovoljen?
B. Rola: »Najboljše predstave sem znova pokazal v Južni Ameriki, na turnirju serije ATP 250 v Sao Paulu. Preko kvalifikacij sem se uvrstil v glavni turnir in v 1. krogu ugnal Italijana Paola Lorenzija, ki je bil 8. nosilec (pred tednom je npr. zmagal na turnirju v Kitzbuhlu - ATP 250, op. a.). Takrat sem res računal, da bom uspel narediti preobrat navzgor, a mi to po vrnitvi v Evropo ni uspelo. V zadnjem času je bil najboljši rezultat finale turnirja Challenger v Perugii, kjer sem znova igral dobro. Prisotna je pozitivna energija, le nekaj malega je treba še dodatno povezati v celoto.«
Kako potekajo treningi med samimi turnirji?
B. Rola: »Želim si, da je treningov čim manj, kar pomeni, da igram veliko tekem in ne izpadam v uvodnih krogih (smeh). Ko pa se zgodi zgodnji izpad, npr,. v ponedeljek ali torek, potem namesto tekem treniram. V kraju turnirjev so zvečine dobri pogoji, dovolj je sparingov ... Ko je zraven, razpored prepuščam trenerju, on določa tempo teh aktivnosti.«
Koliko pa je letos trener s tabo na turnirjih?
B. Rola: »Letos ogromno, kar na 13 turnirjih, pa še nekaj tednov priprav sva od-delala skupaj. Ogromno se učim od njega, ogromno mi pomaga, a se zaenkrat nekaj stvari še ni uskladilo v celoto. Glede na potencial in ranking, ki sem ga že imel, sva računala, da se bo to zgodilo nekoliko prej, a je treba biti potrpežljiv. Rezultati bodo prišli prej ali slej.«
Jože Mohorič
16 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 5. avgusta 2016
Markovci • Dvodnevno praznovanje pod šotorom
Anino, kot ga še ne pomnijo
Letos je bilo pa tako kot še nikoli. Dvodnevni dogodek, šotor, Avseniki ... in uspelo nam je! Prvič smo organizirali dvodnevni dogodek in prvič pod šotorom, saj so nas izkušnje iz zadnjih let pripeljale do spoznanja, da žal brez šotora prireditve ne moremo več izpeljati.
Minuli konec tedna smo v Stojncih praznovali anino. Vsakdo, ki je že kdaj bil pri cerkvici sv. Ane v Halozah, ve, da Stojnci pravzaprav ne spadamo pod njeno faro. A dolgoletna tradicija, o kateri beseda teče tudi v mnogih zapisih, pravi, da je prostovoljno gasilsko društvo na ta dan prirejalo veselico že od nekdaj.
Letos smo prvič organizirali dvodnevni dogodek in uspeh je bil popoln. V petek, 22. julija, smo gostili Smile Band,
za zabavne ritme pa je skrbel DJ DaLe. Naslednji dan nas je čakal vrhunec Aninske noči: zabava z ansamblom Saša Avsenika s predskupino prikupnih mladenk iz ansambla Skrivnost. Ko je ansambel Saša Avsenika le prišel na oder in zaigral znamenito 'Na Golici', so ljudje kar vstajali, ploskali in vriskali ... Videti to je bilo res nekaj neverjetnega. Večer se je nadaljeval v nabito polnem šotoru in na prireditvenem prostoru, kjer smo se
Foto: Saša Avsenik
vrteli v prijetnih ritmih polk in valčkov.
Velika zahvala gre predvsem članom PGD Stojnci in vsem vaščanom, ki ste nam pomagali že pred prireditvijo, med njo in po njej. Najlepša hvala aktivu Društva kmečkih žena Stojnci za ves trud in preliti znoj ob pečenju opalenk, ki so bile odlične. Zahvala vsem donatorjem in vsem, ki ste nam prispevali dobitke za srečelov.
Dejan Zemljarič
Ormož • Končan počitniški tabor na Pohorju
Veseli teden pri Jakcu
V času od 25. do 30. julija 2016 je potekal 18. otroški počitniški tabor na RTC Trije kralji. Tabor, ki se ga je udeležilo 17 otrok in štiri spremljevalke, je organizirala Medobčinska LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ob sodelovanju z RKS OZ Ormož. Tabor je podprl tudi Zdravstveni dom Ormož.
Okvirni plan dela ostaja vsa leta enak, prilagajajo ga vremenskih razmeram in skupini. Letošnjega je krojilo spremenljivo vreme in tako so od pohodov realizirali le večerni pohod do vzletišča zmajarjev, ogled partizanske bolnice Jesen, pohod na Veliki vrh ter pohod do Črnega
jezera. Udeležencem se je v ponedeljek zvečer pridružil planinec Franc Hribernik, ki je predstavil Pohorje in njegove ljudi, v sredo pa lovec Alojz Gostenčnik, ki je predstavil živalstvo Pohorja. Ves teden so spremljevalke organizirale različne ustvarjalne delavnice, družabne igre v manjših skupi-
nah, zdravstveno preventivne dejavnosti, če je vreme dopuščalo tudi športne dejavnosti na prostem, sicer pa so koristili prostor za fitnes in bovling. Seveda pa so tudi letos udeleženci sami pripravili kulturni večer, na katerem so predstavili svoje skrite talente.
Maja Botolin Vaupotič
Videm • Prireditev Od zrna do kruha
Po Halozah so zapeli klopotci
Člani Kulturno-turističnega društva Klopotec Soviče-Dravci in Društva za ohranjanje dediščine Haloz (DODH) so pri etnološki zbirki v Dravcih pripravili tradicionalno postavitev in zagon klopotca ter prireditev Od zrna do kruha.
SSl
Foto: Janko Levanič
Šestperesni klopotec je simbol Haloz in zaščitni znak vinske turistične ceste Haloze.
Predsednik DODH Zvonko Korpič pravi: »Klopotec postavljamo že od leta 1994, vsako leto pa na prireditvi ponudimo kaj novega. Letos smo prikazali luščenje koruze in prebiranje fižola, obiskovalci pa so se lahko pomerili v zabijanju žebljev.« Društvo so ustanovili leta 2003, tri leta kasneje pa so v Dravcih uredili svojo etnografsko zbirko. Ta trenutno šteje okoli tristo različnih eksponatov, najstarejši pa je iz sredine 19. stoletja.
Predsednik Klopotca Franc Vindiš pojasnjuje: »V našem
društvu, ki deluje že 23. leto, je okoli 70 članov vseh generacij, v DODH okoli 20, veliko ljudi pa je včlanjenih v obe društvi hkrati. Poleg postavljanja klopotca organiziramo še družabne prireditve, izlete, pustovanje itd., dejavni pa smo tudi na področju kulture.« Tradicionalno prireditev so popestrili ljudski pevci iz obeh društev in muzikanti Najdenčki Planinskega društva Haloze.
Haloški klopotec se od slove-njegoriškega razlikuje tako po številu kril kot po smeri vrtenja,
pojasnjuje Korpič: »Haloški klo-potec je šestperesni. Stolec in gredelj naj bi bila iz jesenovine, obaci ali kiji iz lesa divje hruške, za vetrnice je najprimernejša lipa, rep mora biti iz hrastovega vejevja, ponekod pa za klopotec uporabljajo tudi druge vrste lesa.« 11. avgusta ob 17. uri bodo klopotec postavili na kmetiji Pintarjevih v Velikem Okiču, 13. avgusta ob 16. uri pa v organizaciji Turističnega društva Cirkula-ne tudi na cesti klopotcev Mali Okič-Slatina.
Eva Milošič
Gornja Radgona • Z ocenjevanja Vino Slovenija
P&F Jeruzalem z največjo bero medalj
Vinska klet P&F Jeruzalem je na tradicionalnem, 42. ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona dosegla izjemne rezultate in osvojila največ medalj doslej; kar 28, od tega dva šampiona, tri velike zlate medalje in 11 zlatih medalj.
Komisija priznanih enologov je letos ocenila 468 vzorcev, prispelih iz petih držav, sodelovalo pa je 166 pridelovalcev. Nagrajena vina bodo predstavljena na letošnjem sejmu Agra, kjer bo 23. avgusta potekala tudi svečana podelitev nagrad in razglasitev vinarja leta.
Mitja Herga, direktor in glavni enolog kleti P&F Jeruzalem, je po
objavi rezultatov ocenjevanja povedal: »Izjemno smo veseli osvojenih medalj, a smo jih po tihem pričakovali, saj se zavedamo, da imamo v kleti res izjemno kakovostna vina, ki sodijo v sam vrh.«
Na ocenjevanju je vinska klet P&F Jeruzalem skupaj prejela: dva šampiona (za penino rose Jeruzalem Ormož in sivi pinot Gomila
2015), tri velike zlate medalje (za vina beli pinot 1983, traminec 2008 in šipon 1976) ter 11 zlatih medalj.
K najvišjim priznanjem priključujejo še 12 srebrnih medalj in prvaka Jeruzalemske vinske turistične ceste - penino rose Jeruzalem Ormož.
Sonja Erčulj
Foto: P&F Jeruzalem
Mitja Herga, direktor in glavni enolog kleti P&F Jeruzalem
petek • 5. avgusta 2016
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Ptuj, Grajena • 16. krajevni praznik
Infrastrukturna podhranjenost še vedno zelo velika
V ČS Grajena so 30. julija praznovali svoj 16. krajevni praznik. Pripravili so celodnevno športno, zabavno, kulturno, rekreacijsko in družabno prireditev, na kateri so se ob športnih dogodkih, kuhanju golaža in kulturnem programu razveselili obnovljenega nogometnega igrišča.
Kot je ob odprtju poudaril Andrej Rebernišek, jih je tudi pri tem projektu vodila trma, kot je to pogosto pri vseh grajenskih projektih. Člani ŠD Grajena in športni navdušenci so prispevali veliko prostovoljnega dela, da so se lahko veselili na osrednjem prazničnem dogodku. Tako športni park Grajena, ki so ga svečano odprli leta 2011, kot vsi podobni objekti ni pomemben samo zaradi športa in drugih dogodkov, ki tam potekajo, temveč tudi za celoten razvoj neke družbe. Simbolično odprtje nove pridobitve so opravili ptujski župan Miran Senčar, predsednik sveta ČS Grajena Janez Polanec in Andrej Rebernišek.
Grajenčani so si za svoj praznični dan izbrali 26. julija, ko je bil leta 2001 položen temeljni kamen za novo osnovno šolo. „Današnje prireditve ne bi bilo brez naših pridnih, delavnih in dobrih krajanov, ki so pripravljeni svoje probleme reševati tudi s prostovoljnim delom. To se kaže v delovanju številnih društev v naši četrti, saj tudi današnje prireditve brez njihove pomoči ne bi bilo. Pred enim letom sem povedal, da smo infrastrukturno najbolj zaostala četrt v MO Ptuj s številnimi nerešenimi infra-strukturnimi problemi. Po investicijskem vlaganju na prebivalca smo na predzadnjem mestu in daleč pod povprečjem med osmimi ČS v MO Ptuj. Po enem letu ocenjujem, da se je statistika nekoliko izboljšala, pa ne veliko, ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Dokončana je bila gradnja primarnega voda kanalizacije do Grajene, pripravljena projektna dokumentacije za I. fazo odsekov sekundarne kanalizacije, v teku je pridobivanje služnosti; pred koncem je gradnja prve faze pločnika in javne razsvetljave v začetku naselja Grajena. Izvedli smo modernizacijo javnih poti v dolžini enega km in preplastili kratek odsek lokalne ceste. Gradnjo optičnega omrežja na območju Grajenščaka in Krčevine pri Vurbergu financira zasebni investitor. V ČS Grajena si želimo več kot to. Zelo pa se razveselimo, če dobimo nekaj, česar nismo planirali, to je pre-
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik sveta CS Grajena Janez Polanec je na osrednji prireditvi ob krajevnem prazniku povedal, da si Grajenčani želijo hitrejše reševanje infrastrukturnih težav.
Rezultati vaških iger ob 16. krajevnem prazniku
Prehodni pokal ekipi Grajenščaka
V malem nogometu so tekmovale ekipe Grajene, Grajenščaka, Krčevine pri Vurbergu in Mestnega Vrha. Pokal za prvo mesto je prejela ekipa Grajene, ostale so prejele priznanja. V vlečenju vrvi se je najbolj izkazal ekipa Grajenščaka, tekmovale so še ekipe Grajene, Krčevine pri Vurbergu in Mestnega Vrha. Prehodni pokal v seštevku tekem malega nogometa in vlečenja vrvi je pripadel ekipi Grajenščaka, druga je bila ekipa Grajene, tretja Krčevina pri Vurbergu, četrta pa Mestni Vrh. V tekmovanju za najposkočnejšega Grajenča-na je najdaljši skok v kategoriji 10 do 15 let dosegel Lan Breznik, v kategoriji 20 do 40 let je bil najdaljši Aljoša Tašner, v kategoriji nad 40 let pa Sabo Vidovič. Najdaljši skok pri ženskah je uspel Vesni Farič. V kuhanju govejega golaža, ki ni bilo tekmovalna kategorija, pa so se izkazali društvo Koranti Grajena, PGD Grajena, Društvo kmetic MO Ptuj in kraj Mestni Vrh. Organizirali so tudi rekreativno kolesarjenje po Grajeni in njeni okolici.
Otvoritveno tekmo na prenovljenem nogometnem igrišču sta odigrali ekipi funkcionarjev MO Ptuj, v kateri so igrali tudi člani grajenskih društev, in veterani NK Grajena. Rezultat je bil 4:2; zmago je že pred tekmo napovedal ptujski župan Miran Senčar.
Foto: Črtomir Goznik
Športni park Grajena ni samo športno, temveč tudi vse bolj družabno središče CS Grajena. Ob letošnjem krajevnem prazniku je bogatejši za prenovljeno nogometno igrišče.
novljeno nogometno igrišče. Ne glede na to moram opozoriti na to, da veliko predlogov in pobud, ki smo jih podali, iz nam neznanih razlogov ni bilo sprejetih; pa njihovo uresničevanje ni povezano z večjimi finančnimi sredstvi, nanašajo se na pripravo projektov za čas, ko bodo tudi za ČS Grajena prišli investicijsko boljši časi," je bil kritičen predsednik sveta ČS Grajena Janez Polanec.
V MO Ptuj si želijo v četrtnih skupnostih narediti veliko več, a jim primanjkuje denarja, tudi zaradi države, ki zaostaja z razpisi, je bil jasen ptujski župan Miran Senčar, ki sicer boljše čase napoveduje v letu 2017. Tudi v mestu
si namreč želijo, da bi bila povezanost s četrtnimi skupnostmi boljša, s pločniki in kolesarskimi stezami. K boljšemu razpoloženju v ČS Grajena naj bi prispeval tudi odlok o malih čistilnih napravah, ki omogoča do 1500 evrov sofinanciranja pri nakupu male čistilne naprave. Z evropskimi sredstvi, ki jih bodo prejele samo mestne občine, pa naj bi mesto nadaljevalo projekte obnove starega mestnega jedra in nekatere druge tovrstne projekte, je še povedal ptujski župan.
V kulturnem programu so nastopili člani MoPZ Grajena ter učenke in učenci OŠ Grajena.
MG
Mestna t«*.
p center, Panonska ulica
f
^ Petek-56aavgustn2
SSSg^frJ-
SSŠiSššSs--
«S šHRB,DS
s SS^srfS.. B,» qjr] •
Best bike cate, H i ¿ ■	^
Vabi
MESTNA OBČINA PTUJ
javne službeptuj
Foto: Črtomir Goznik
Letos je golaž kuhalo pet ekip, z njim so postregli na prazničnem druženju, ki je sledilo celodnevnemu športnemu in drugemu dogajanju.
18 Štajerski
Nasveti in zanimivosti
petek • 5. avgusta 2016
Zdravstveni nasveti
Vsi opažajo, da njihovi psi težko, oziroma pospešeno dihajo in nočejo hoditi po vročini. Zato bom na splošno opisal klinične znake in težave pri psih, ki imajo težave s srcem ali pa že kar srčno popuščanje.
Kužek, ki ima težave s srcem, je kondicijsko manj sposoben, hitreje se utrudi in najpogosteje tudi težje in globlje diha pri naporu. Pogost je tudi kašelj, ki je lahko dražeč ali neproduktiven, ali pa vlažen in zamolkel. Karakteristično za težave s srcem pa je, če opazimo pri psu zraven omenjenih simptomov tudi modrikast jezik in modrikaste dlesni. To pomeni, da gre za počasnejšo cirkulacijo krvi, ki ima v sebi manj kisika in zato se dlesni in jezik modrikasto obarvajo. Zraven tega je frekvenca dihanja pri psu močno povečana. Takemu psu je priporočljivo prešteti frekvenco vdihov, in to takrat, ko res miruje. Najbolje je to storiti, ko kuža mirno počiva ali spi na sobni temperaturi in je od zadnjega tekanja minilo najmanj pol ure. Normalna frekvenca dihanja je okrog 20 vdihov v minuti, pri večjih pasmah še manj, 12 ali 14, pri manjših pa več. Psi srčni bolniki imajo v mirovanju frekvenco 40 ali več
vdihov na minuto. Nadalje je za žival, ki ima slabo srce, zelo karakteristično, da se ponoči zbuja v napadih kašlja. Ponoči, ko se organizem umiri, se pri srčnih bolnikih nabira voda v pljučih, kar lahko izzove napade kašlja, ki se ponavljajo vsako noč. Čez dan se pri gibanju živali in pri ne prehudi slabosti srca tekočina resorbira iz pljuč, tako da je kašelj prisoten v bistveno manjši meri. V hujših primerih se pokašljevanje nadaljuje tudi čez dan. Kuža srčni bolnik dobi v napredovali fazi bolezni karakteristično postavo, ki ji pravimo postava breje krave. Na hrbtu močno izstopi in se vidi hrbtenica, brez mišičevja, tudi boki in zadnje noge izgubljajo mišično maso, hkrati pa se pojavi napihnjen, vedno večji trebuh. Vzrok temu je, da se v trebuhu nabira tekočina in nastaja tako imenovani ascites, ki je zelo karakterističen za srčne bolezni, čeprav se lahko pojavi tudi pri boleznih jeter, trebušne slinavke, parazitozah in drugem.
Diagnostika srčnih bolezni je zelo široka in se začne že pri tako imenovani avskultaciji srca s stetoskopom, to je instrumentom, ki ima na eni strani slušalko, na drugi strani pa se vstavi v
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: na-biralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
ušesi veterinarja, ki na tak način lepo sliši delovanje srca, ritem, kakovost utripa in šum, če je prisoten. Nadalje se diagnostika nadgradi z biokemijsko preiskavo krvi, EKG-jem, rentgenskim slikanjem in z ultrazvočnim pregledom srca. Pri UZ srca se lahko diagnosticira tudi bolezni zaklopk, motnje v polnjenju srca s krvjo, izmeri se debelina srčne mišice in še marsikaj. Pravilna diagnoza je pomembna zaradi pravilnega zdravljenja, saj zdravljenje srčnih bolezni kar na pamet, brez diagnostike, lahko naredi bistveno več škode kot koristi.
Pravočasna diagnoza in pravočasno začeta ustrezna terapija bolezni srca, bistveno pripomore k izboljšanju pacientovega stanja in seveda čim daljšemu kvalitetnemu preživetju kužka. Preživetje je lahko enako dolgo, kot če kuža ne bi bil bolan. Če začetno simptomatiko spregledamo in ne začnemo pravočasno ustrezne terapije, pride do srčnega popuščanja, ki se kljub terapiji lahko zelo hitro konča s smrtjo živali.
Težave s srcem so lahko razlog za slabo počutje živali v teh poletnih vročih dneh, lahko pa je vzrok za slabo počutje tudi drugje. Vsekakor svetujem, da se v primeru težav in nejasnosti oglasite s svojim kužkom v veterinarski ambulanti.
Emil Senčar, dr. vet med.
Foto: Črtomir Goznik
Nataša Koltak Ferčič, mag. farm.
•	Toplo kopel si privoščite vsaj dve uri pred spanjem, ker ima sicer ravno nasproten učinek.
•	Vodite tudi dnevnik spanja, ki bo zdravniku v veliko pomoč pri iskanju vzroka za vašo nespečnost.
Nekaj nasvetov za dober spanec:
•	Vedno hodite spat ob isti uri in tudi vstajajte ob isti uri. To upoštevajte tudi ob koncu tedna.
•	Najmanj 20 minut na dan se ukvarjajte s telesno aktivnostjo.
•	Zvečer ne pijte alkoholnih pijač, kave in drugih poživljajočih pijač, če kadite, opustite kajenje.
•	Redno se prehranjujte. Izogibajte se preobilnih obrokov zvečer in pojejte le lahek prigrizek, če zaradi lakote ne morete zaspati.
•	Postelja naj bo namenjena le spanju. V njej ni priporočljivo jesti ali gledati televizije.
•	Če se ponoči zbudite, zapustite posteljo in ne razmišljajte o vsakdanjih težavah. Posvetite se mirnim, sproščujočim opravilom in pojdite v posteljo, ko ste spet zaspani.
•	Izogibajte se dolgotrajnemu spanju čez dan. Če potrebujete počitek čez dan, si privoščite do 30 minut popoldanskega spanja do 16. ure.
•	Čez dan se zadržujte čim več na naravni svetlobi,
pred spanjem pa se zadržujte v ne preveč svetlem prostoru.
• Spalnica naj bo temna in tiha z zmerno temperaturo in vlažnostjo.
Ko vsi ti ukrepi ne prinesejo želenega rezultata, si lahko pomagamo tudi z zdravili naravnega izvora ali s prehranskimi dopolnili. Najpogosteje zdravilne rastline proti nespečnosti uporabljamo v kombinacijah, včasih pa tudi posamično. Največ je zdravil, ki vsebujejo baldrijan, hmelj, meliso in pasijonko. Lahko so v obliki tablet, kapsul ali kapljic. Tradicionalni pripravek je tudi čaj, bodisi kot poparek ali prevretek. Pri izbiri primernega pripravka za vas vam bomo v lekarni z veseljem pomagali.
Iz napisanega vidite, da pri premagovanju nespečnosti lahko veliko naredite sami, vendar vedno to ni dovolj. Kadar se kljub upoštevanju nasvetov zbujate neprespani in utrujeni, je prav, da se o tej težavi pogovorite s svojim zdravnikom. Nataša Koltak Ferčič, mag. farm.
Foto: osebni arhiv
Nespečnost
Spanje je fiziološki proces in vpliva na duševno, telesno in čustveno zdravje. Naša kakovost življenja je odvisna od količine, predvsem pa od kakovosti spanja.
Pomanjkanje spanja in njegova slaba kakovost kratkoročno povzročata pomanjkanje energije, zmanjšata pozornost, oslabita pomnjenje ter slabšata delovno učinkovitost in odzivnost, tudi v prometu. Spanje ima pomembno vlogo tudi pri izločanju toksičnih produktov iz telesa, utrjevanju spomina in učenju.
Težave s spanjem, ki ogroža zdravje in kakovost življenja, ima skoraj 45 odstotkov ljudi, strokovno pomoč pa jih poišče le tretjina. Pomembno je, da nespečnost prepoznamo in ustrezno zdravimo. Vedno je treba najprej poiskati njen vzrok in
ga odstraniti (če je to mogoče) oziroma zdraviti.
Kakšni so značilni simptomi in znaki?
Kadar imate občutek slabega spanja, ki je povezan z nočnimi težavami, zaradi česar se pojavijo tudi dnevne težave, govorimo o nespečnosti.
Nočne težave so, da težko zaspite ali se ponoči pogosto prebujate ali se prebudite v zgodnjih jutranjih urah, čeprav so razmere za spanje zadovoljive (npr. ni hrupa).
Dnevne težave zaradi neprespanih noči pa so, da ste utrujeni, se težko zberete in imate
slabši spomin, ste čezmerno zaspani čez dan, ste razdražljivi, nimate dovolj energije za delo ali pri delu delate napake.
Idealnega časa trajanja spanja ni, ker je odvisen od posameznika, veliko pomembneje je, da se po spanju zbudite zadovoljni in spočiti.
Kako si lahko pomagate sami?
Zelo pogosto so vzrok nespečnosti slabe spalne navade. Ukrepi s katerimi lahko težave odpravimo ali vsaj omilimo, so:
• Pred spanjem se sprostite (z branjem, meditacijo ...).
Tačke in repki
Ali ima kužek zdravo srce?
S pojavom vročih poletnih dni prihajajo vprašanja lastnikov psov, ki jih zanima, kako lahko prepoznamo, ali ima njihov kuža težave s srcem, ali pa je celo srčni bolnik.
Pomagajmo si
Šolski svetovalni delavec (4.)
Odnos med šolo in starši je že v preteklosti veljal za problematičnega oz. pomanjkljivo dodelanega. Do tega je prišlo predvsem zato, ker je šola prevzemala samostojno vlogo v vzgojno-izobraževalnem procesu.
Pomen
vključevanja
staršev
Nekateri strokovnjaki navajajo sedem argumentov, zakaj je sodelovanje med starši in šolo koristno:
•	potreba šole, ki ni zadovoljna s trenutnim stanjem,
•	učitelji se lahko učijo od znanja, ki ga imajo starši o svojih otrocih; starši nastopajo kot zagovorniki otrokovih pravic,
•	pravica staršev, da so udeleženi v vzgoji in izobraževanju svojih otrok,
•	sodelovanje med starši, učitelji in administracijo pripelje do boljših odločitev in manj konfliktov,
•	uporaba virov, ki jih imajo na voljo starši,
•	staršev ne zavezuje politika šole in so lahko nosilci novih uvidov in idej znotraj šole,
•	raziskave potrjujejo, da je imelo sodelovanje staršev in šole pozitivne vplive na učni uspeh, na stališča učencev do šole, na njihove aspiracije; uspešnejši so učenci, katerih starši sodelujejo s šolo.
Pri svojem delu svetovalni delavci v večini primerov vstopajo v sodelovanje samo z enim od staršev, saj je delo s starši še zmeraj neka bolj obrobna zadeva. Dela s skupinami staršev, ki imajo podobne probleme, je zelo malo, saj se zdi, da se pomoč ustavi, ko bi bilo treba začeti sodelovanje. Zagotovo se šola staršem bolj odpira in se je zato delež star-
šev, ki sodelujejo s šolo, povečal. Svetovalna služba pa mora prispevati k temu, da ostane sodelovanje čim bolj kakovostno. Prav tako je naloga svetovalne službe, da spodbuja in omogoča sodelovanje vseh staršev, saj se pogosto dogaja, da se skupine staršev izogibajo sodelovanja oz. ostanejo izključeni.
Izboljšanje sodelovanja med šolo in starši
Za izboljšanje sodelovanja med šolo in starši je treba to sodelovanje specificirati v izobraževalnih dokumentih in programih ter v le-teh jasno definirati načine vključevanja staršev v vzgojno-izobraževal-ni proces. Vključevanje pa naj ne bo sestavljeno samo iz formalnih srečanj, kot so govorilne ure, ampak naj vsebuje tudi sodelovanje staršev pri pouku ali pri interesnih dejavnostih. Za uspešno vključevanje pa se mora tudi učitelj zavedati pomembnosti sodelovanja s
starši, saj bo na ta način uspel vzpostaviti veliko boljši odnos in lepše sodelovanje.
Za lažje in uspešnejše sodelovanje med starši in učitelji je zaželeno tudi dodatno izobraževanje učiteljev oz. sprememba v trenutnem izobraževanju. Z dodatnim znanjem bi učitelj lažje vzpostavil stik s starši ter bi tudi lažje razumel dinamiko v družini učenca. V tujini imajo prav posebne programe treninga, kjer učitelji vzpostavijo stik s starši; pri nas pa tak stik v večini primerov prvi vzpostavljajo svetovalni delavci, vendar tukaj lahko nastopi problem, če učitelji slabo sodelujejo s svetovalnimi delavci. Ena izmed možnih rešitev je tudi uvedba supervizije, kjer supervizor ocenjuje oz. ugotavlja pristope, ki jih uporablja učitelj. Na tak način učitelj tudi bolje spozna samega sebe in svoje ravnanje.
(Povzeto po seminarski nalogi študentov Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.)
Avtorji:
Aleksandra Petruševski, Lea Voroš, Matjaž Šmigoc
Foto: ahiv
petek • 5. avgusta 2016
Za kratek čas
Štajerski	19
UGANKARSKI SLOVARČEK: DŽAKI = bantujsko ljudstvo, tudi Jaki, FERLUGA = slovenski patolog (Dušan), GUSEL = slovenski šahist (Leo), HORA = romunski ljudski ples, JELENK = naselje pri Trojanah, KROMBI = debela kosmatena tkanina, PITAM = izraelska šahovska velemojstrica (Ela), ŽUK = sovjetska umetnostna drsalka (Tatjana).
'vohvdv v13iai win31v dbshvo d3fv vinblbf on
'oismodoi azor 'si 'NVd 'aiavHVsnod 'ana 'vaivi 'iaivs 'avaoa 'avov 'svaivi l3NVd 'lovi iaon 'vvusiuaids 'vomaaj Mos 'niaqe 'invziaiv 'svi iravz 'oviiiai 'navio 'vvizaa 'avavvi :ouabjopoa imnvzihm 3i a3iis3h
Iščete svoj stil
Manca v sproscenem stilu večno modernih crt
Manca Zavec je 34-letna Ptujčanka, po poklicu poslovna sekretarka, ki pri svojem vsakodnevnem delu nosi uniformo. Zelo rada kolesari, se druži s prijateljicami in prijatelji ter uživa na morju. Prijavnico za akcijo Iščete svoj stil je izpolnila njena prijateljica. Izziv je sprejela, saj si je že dolgo želela spremembo.
Manca je prvič obiskala kozmetični studio. Ima mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu z masažo so ji v kozmetičnem studiu Neda uredili in pobarvali tudi obrvi. Priporočili so ji občasno globinsko čiščenje, pri negi doma pa bo ob toniku in mleku za mešani tip kože uporabljala hidratan-tno kremo. Poskrbela pa bo tudi za zadostni vnos tekočine ter kožo občasno razvajala tudi z maskami iz sezonskega sadja in zelenjave.
V Frizerstvu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., so upoštevali Mančino željo, da bi ohranila dolge lase, zato ji je frizerka Jožica Pepelnik postrigla le konice. Lase so ji pobarvali medeno in nakodrali, kar je bila prav tako njena želja.
„Današnja kandidatka akcije Iščete svoj stil je mladenka z veliko energije in veseljem do življenje. Prvi pogovor z Manco me je v mislih zapeljal v čas poletja in morja. Poletja in morja pa ni in ga ne bo brez nepogre-
Foto: Črtomir Goznik
Manca prej ...
šljivega mornarskega sloga ter črt v modri, beli in rdeči barvi. Tako kot nepogrešljiv mornarski slog pri oblačilih pa seveda k poletju in morju sodita tudi sproščenost in uživanje v brez-skrbnosti.
Pri Manci sem se zato odločila za sproščen slog s pridihom mornarskega. V Modiani sem izbrala črtasto oblekico v klasičnem mornarskem slogu modrih in belih črt. Oblekica se lahko nosi samostojno ali v kombinaciji s hlačami kot tunika. Tudi sandali, ki sem jih izbrala
Foto: Črtomir Goznik
. in pozneje
Foto: Črtomir Goznik
Manca v mornarski obleki iz Modiane, čevlji so iz Alpine.
v Alpini, so v barvah mornarskega sloga, ob beli in modri je prisotna tudi rdeča barva, zaradi česar sem se odločila še za rdečo torbico. Manca se lahko odpravi proti morju ali pa si kar v svojem mestu umisli popoldanski klepet ob kavi," je povedala sti-listka Sanja Veličkovic.
»Zaradi nenehnega obnavljanja kožnih plasti in zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na izgled naše kože, še posebej pri ženskah, se lahko v različnih starostnih obdobjih pojavi suha koža, ki je lahko problem ne
samo na obrazu, temveč tudi širšega predela telesa. Kljub temu da so takšne težave bolj značilne za poletne mesece, ko smo izpostavljeni soli iz morske vode, potu in večkrat uporabljamo tuš, pa je nega telesa s suhim tipom kože pomembna jeseni in pozimi. Pomembno je, da po kopanju ali tuširanju kožo, ki je nagnjena k suhosti in občutljivosti, ustrezno negujemo z izdelki, kot so losjon, mleko ali maslo za telo, ki koži vračajo njeno naravno zaščito ter jo hranijo in vlažijo. Priporočajo se občasni negovalni tretmaji v kozmetičnih salonih, kjer s profesionalnimi kozmetičnimi izdelki kožo ustrezno navlažijo in nahranijo. Nege vsebujejo piling telesa, nanos različnih negovalnih substanc ali mlečnih prote-inov, ki zagotavljajo gladkost in svežino kože. Kozmetični izdelki se nanašajo z masažnimi gibi, kar deluje sproščujoče na telo,« je o vitaminski negi telesa, ki si jo je izbrala Manca, povedala kozmetičarka Silva Čuš iz kozmetičnega studia Olimpic.
MG
KOLEKTIV SALONA
n
iiiošKO in teriSKO Finneíisevo z
Slomškova 22
10 %% popust v avgustu
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 5. avgusta 2016
Piše: SNTOP • Indijsko srce (39.)

Krivdo za revščino zvaliti na reveže?
Revščina je trdovraten družbeni problem, prisoten na vseh koncih sveta. Ponekod bolj, drugje manj.
Glede na podatke statističnega urada je v lanskem letu pri nas pod pragom tveganja revščine živelo približno štirinajst odstotkov prebivalcev, kar znaša malo manj kot tristo tisoč oseb. Če poskušam poenostavljeno primerjati: v Indiji štiristo milijonov ljudi cel mesec životari z denarjem, ki naj bi ga ogrožen Slovenec zaslužil v enem dnevu!
Obstajajo številne razlage in teorije revščine: lahko jo razumemo v smislu začaranegakroga, neustreznosti državnega vodenja ali kot pomanjkanje, ki je posledica razmer, v katerih so reveži prisiljeni živeti. Sociolog Herbert Spencer, glavna figura intelektualnega razvoja v 19. stoletju, je dejal: "Reveži so sami krivi, da so padli v revščino, saj jim ni uspelo - ali pa niso hoteli - slediti večini prebivalstva, ki ni padla pod prag revščine." Antropolog Oscar Lewis je ugotovil, da revne ljudi druži podobna kultura, kajti podobne okoliščine in težave, v katerih so se znašli, porajajo podobne prilagoditvene vzorce preživetja. Torej je glavni problem revščine prav revščina sama, saj ima njena kultura moč, da življenjske vzorce ponotranji in jih prenaša z generacije na generacijo. Tukaj, v Indiji, se teorije revščine, o katerih razpravlja zahodni svet, ne zdijo bistvene. Revščina me zasleduje
na vsakem koraku. Tako pogosto, da sem se je že pošteno navadila. "Jaz tega ne bi zmogla. Gledati teh ljudi, ki so kot pozabljeni od sveta!" mi piše znanka, ko ji pošljem nekaj fotografij uličnih otrok. Žalostno se zavem, da so v mojih očeh umazane ulice, razcapani malčki, pločniki, kjer domujejo najrevnejši in berači, ki me vsak dan poprosijo za kakšno rupijo, postali povsem vsakdanji. Sprašujem se, ali je res težje živeti z revščino ob boku, kot jo opazovati iz varne razdalje. A ni efekt ravno nasproten? Ko vidiš 'vse', postaneš odporen - podobno kot na antibiotike ob prekomernem jemanju. Neverjetna človeška narava se je zmožna prilagoditi skorajda vsemu ...
Dobrodelne organizacije se ne zmorejo odzvati na vse svetovne probleme, povezane z revščino. Po podatkih Amnesty International gre vsako noč lačnih spat več kot devetsto milijonov ljudi. Milijarda jih živi v barakarskih naseljih brez pitne vode. Vsako minuto umre ženska pri rojevanju, milijarda ljudi nima dostopa do osnovnega zdravstva, dve milijardi in pol ljudi pa živi v neustreznih higienskih razmerah. Najrevnejši kontinent na svetu je še zmeraj Afrika, Indija - z dvajsetimi odstotki svetovne populacije - pa mu je tesno za petami.
Po teh podatkih pa revščina dobi povem nove razsežnosti, kajne? Mamica se pritožuje nad stroški, saj ji otrok tako hitro preraste vse čevlje, ko jih na drugem koncu sveta malčki sploh nimajo. Družina zamenja sedežno, ki se ne sklada z barvami nove kuhinje, moji sosedi pa skuhajo skromno večerjo kar na tleh pred skromno barako. Otrok si zaželi nove računalniške konzole, v Indiji pa so otroci srečni, če jim iz žepa podarim navaden, rabljen kemični svinčnik! Čeprav se na Zemlji pridela dovolj hrane za osnovne potrebe vsega človeštva, je problem njena neenakomerna po-
OVEN (21.3. - 20.4.)
Pred vami je čas za osebno bilanco. Na delovnem mestu boste morali reči bobu bob. Označevalo vas bo delo in delavne obveznosti. Pomembno bo uvesti zdrav način življenja, v katerem se boste dovolj gibali in razmišljali pozitivno. Ljubezen: pogovor bo prinesel ključ do srca.
tU BIK

«a
Foto: Mateja Toplak
»A ljudje v Indiji res umirajo na ulici?« me vpraša prijateljica.
razdelitev. Na enem koncu sveta jo mečemo stran, na drugem pa bi jo pojedli, čeprav iz smetnjaka. Zame je najmočnejši prizor videti šolarčka, ki se s polikano uniformo, mahajoč utrujeni materi v obrabljenem sariju, odpravlja v šolo. Nikoli ne bi uganila, da živi v podirajoči se baraki. Starši vedo, da ga lahko izobrazba popelje korak bliže sanjam o življenju, kjer voda teče iz pipe, svetloba se razširja iz žarnice, dež ne moči tal, spanje na tleh pa zamenja mehka postelja. Vse te stvari pa so nam samoumevne. Morda živimo na istem planetu, a zdi se, da v popolnoma drugačnem svetu ...
(21.4. - 20.5.)
Kolo usode se bo zavrtelo v vašo korist. Doživeli boste paleto romantike in skladnosti. Življenje vam bo ponudilo več sladkih razvad. Na delovnem mestu bo nekoliko bolj naporno. Popaziti bo treba, da ne boste spregledati smerokazov. Prosti čas bo priložnost za kreativne izzive.
DVOJČKA
^ (21.5. - 20.6.)
Ah, ~
Obeta se zanimiv in nekoliko nenavaden teden. Vsekakor se bodo stvari uredile v vašo korist. Daleč v ospredju bo močna želja po romantiki in skladnosti. Toplo sonce vam bo vir navdiha. Ljubezenska sreča bo na strani najpogumnejših. Popazite le, da ne boste spregledati smerokazov.
TEHTNICA !
(23.9. - 23.10.) 1
Popaziti boste morali na svoje misli. Spodbudno bo, da bodo pozitivne. Pričakovati je teden, jI ko se bodo zadeve dogajale iz ozad- -s ja. Fizična energija vam bo nihala. "§ Po drugi strani bo to priložnost, da ;g boste raziskovali svet duhovnosti in ezoterike. Osrečil vas bo prijateljev nasvet.
ŠKORPIJON H
(24.10. - 22.11.)
V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas bodo osrečili. Odgovorno se boste lotili svojih nalog in obveznosti. Od sebe boste oddajali neko magnetično energijo. Naklo- O njena vam bo oseba nasprotnega spola. Narediti bo treba analizo in ugotoviti, kdo vašo pomoč resnično potrebuje in kdo ne.
STRELEC R (23.11. - 21.12.)
Znali si boste polepšati avgustovske dni. Čeprav bodo pred vami mnoge delovne obveznosti, bo to tudi čas za zabavo in zabavno življenje. Obstajala bo povečana O možnost, da dobite navdih. Koristne učinke bo imel tudi pogovor. Blesteli boste tako v službi kot tudi v ljube-
Foto: Mateja Toplak	Foto: Mateja Toplak
Včasih je krožnik toplega riža Veliko otrok živi v strahu zaradi vse, kar si ljudje želijo.	revščine.
<C> RAK
(21.6. - 22.7.)
Iz zvezdnih namigov bo moč razbrati, da vas bo spremljal nek nemir. S svojo odločnostjo boste kos delovnim obveznostim. Pomembno bo, da se boste umirili in uvideli svetle točke. Koristne učinke bo imela intuicija. Sprostila vas bo neka večja skupina ljudi. Smeh je pol zdravja!
m^ , LEV
T/9r (23.7. - 22.8.)
Avgust bo prinesel osvežitev. Sprostili se boste v pogledu denarja. Pred vami bo obdobje, v katerem si izdelate več načrtov in tako se boste lahko odločili, kajje vaša prava pot. S svojim znanjem in odločnostjo pomagate drugim. Prosti (as bo priložnost za dokončanje zadev, s katerimi ste odlašali.
% DEVICA
J§ (23.8. - 22.9.)
Pred vami je obdobje, v katerem bo veliko ambicioznih idej. Seveda boste naredili selekcijo in ugotovili, kdo vašo pomoč potrebuje. Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti in skladnosti. Plesali boste po taktu svojega partnerja. Obstajala bo povečana možnost, da se vam bo izpolnila srčna želja.
ÍV'
K
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) S
Pričakovati bo, da se bodo zadeve obrnile v vašo korist. Jasno bo, da boste na delovnem mestu prejeli tako pohvalo kot priznanje. Označevala vas bo posebna spontanost. Tako boste svojim nalogam in obveznostim v celoti kos. Ljubezen bo prinesla paleto izzivov in preizkušenj.
VODNAR (21.1. -18.2.) o
Mesečina bo vir navdiha. Jasno bo, da se vam odpirajo nove poti in številne priložnosti. Pomembno bo, da boste znali ločiti slabo od dobrega. Srčni izvoljenec vam bo v pomoč. Na delovnem mestu bo P čas preizkušenj. Hočete ali nočete - morali boste ugrizniti v jabolko odločitve.
ribi f
<@f (19.2. - 20.3.) d
Obiskala vas bo vila 2 kreativnosti. Življenje vam bo po- ^ nudilo mnogo možnosti za uspeh & in srečo. Odgovorno se boste soočili -g z obveznostmi. Na vse boste znali & pogledati iz svetle plati. Prosti čas | bo priložnost za raziskovanje in od- ~ krivanje drugačnosti. Drugi ljudje § bodo vaše o
Foto: Mateja Toplak
Družina zamenja sedežno, ki se ne sklada z barvami nove kuhinje, moji sosedi pa skuhajo skromno večerjo kar na tleh pred barako.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
_________.
NAROCI1.NICA. ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d, Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
petek • 5. avgusta 2016
Rekreacija, poslovna sporočila
Štajerski	¡ 21
Nogomet • Memorial Aleša Cajnka
V Rogoznici slavili Podvinčani
V soboto je bilo v Rogoznici vse v znamenju nogometa, saj je domače športno društvo pripravilo 2. memorial Aleša Cajnka. Ta je bil dolga leta aktiven igralec in kasneje član upravnega odbora NK Rogoznica, lani marca pa je umrl v prometni nesreči. V njegov spomin so odigrali
turnir, na katerem so nastopila moštva Podvincev, Dorna-ve in Rogoznice, medtem ko četrte vabljene ekipe, Dogoš, ni bilo.
Tako so tri ekipe igrale po sistemu vsaka z vsako. V prvi tekmi so favorizirani Podvin-ci proti Dornavi hitro pove-dli 3:0, v nadaljevanju pa so
nogometaši Dornave dosegli dva zadetka, kar je bil končni izid srečanja. Rogozničani so slabše začeli tekmo z Dorna-vo, ki je zabila prvi zadetek, a v nadaljevanju so domačini zaigrali bistveno bolje in zmagali s 3:1- Zadnja tekma, v kateri sta se pomerili ekipi Rogoznica in Podvinci, je
tako odločala o zmagovalcu. Slednji so z zadetkom iz enajstmetrovke zmagali z 1:0.
Turnir v športnem parku v Rogoznici si je ogledalo kar nekaj gledalcev, ki so po koncu dogajanja na zelenici videli še slavnostno podelitev pokalov. Podeljevali so jih starši Aleša Cajnka in podžupan občine Ptuj Marjan Kolarič. Zmagovalci iz Podvincev so prejeli tudi prehodni pokal.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme na turnirju v Rogoznici
Mali nogomet • Turnir v Žetalah
Tretjič zapored slavila Picerija Spajza
V nedeljo je bilo v Žetalah vse v znamenju malega nogometa, saj je na tamkajšnjem športnem igrišču potekal že 33- Srečkov memorial - turnir, ki se ga vsako leto udeleži precej kvalitetnih ekip od blizu in daleč. Letošnja udeležba je bila sicer zaradi hude pripeke in vrhunca dopustov nekoliko okrnjena, toda kljub temu je lahko nekaj več kot 100 gledalcev spremljalo zanimive in kvalitetne dvoboje. Na koncu je slavila najbolj vroča turnirska malonogo-metna ekipa v zadnjem obdobju na našem območju - Picerija Špajza. Ta je v Žetalah slavila že tretjič zapored, kar pomeni, da je moštvo prehodni pokal dobilo v trajno last.
ŠD Žetale je turnir organiziralo po pravilih FIFE, torej po sistemu 4+1. Sedem ekip,
Rezultati:
polfinale: Picerija Špajza - ŠD Žetale 4:0, ŠD Rim - Bukova drva 2:4;
tekma za 3. mesto: ŠD Žetale - ŠD Rim 3:0 (b. b.);
finale: Picerija Špajza -Bukova drva 3:1 (po kazenskih strelih).
tp
PVC okna, vrata, senčila
Zmagovalna ekipa turnirja v Žetalah: Picerija Špajza
ROLETE, SENČILA
ABA
kolikor se jih je prijavilo, je bilo razdeljenih v dve pred-tekmovalni skupini. V prvi so igrali Picerija Špajza, ŠD Rim, Gradbeništvo Bele in ŠD Ga-berje, v drugi pa ŠD Žetale, Bukova drva in Robin Hud.
Sledil je polfinale, nato pa tekma za 3. mesto ter veliki finale, kjer je po kazenskih strelih s 3:1 slavila Picerija Špajza in tako še utrdila sloves najboljše ekipe zadnjih let v Žetalah.
AKSJSKA PONUDBA W MSgMOGAIH ħ@iDA M§ÄA
S PONOSOM OBVEŠČAMO DAJE NAŠA PRAGERSKA SALAMA NA LETOŠNJI AGRI
DOBILA ZLATO MEDALJO!
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
47
Planinski kotiček
Potepanje po Gorskem Kotarju (Hrvaška) - Fratar (1353 m), Obruč (1376 m), Suhi vrh (1275 m)
10. in 11. september 2016
IZHODIŠČE IN SESTOP: vas Podkilavac (400 m)
PRENOČITEV: planinski dom HAHLIČI (1097 m)
TURA: Letos nadaljujemo potepanje po vrhovih Gorskega Kotarja, tako imenovanih Grobničkih Alpah. Zapeljali se bomo do vasice Podkilavec. S parkirišča se povzpne-mo skozi slikovito sotesko Mudna Dol (le v primeru, da ne bo preveč vode) - tu je obvezna čelada. Počasi se bomo prebijali proti zgornjim travnikom pod vrhom Fratar, kamor se bomo tudi povzpeli. Z vrha se bomo spustili do planinskega doma Hahliči, kjer bomo prenočili. Pred večerom se bomo povzpeli še na bližnji vrh Čunina glava, s katerega je čudoviti razgled po Kvarnerskem zalivu. Drugi dan se bomo povzpeli še na Obruč ter južni vrh Pakleno. Po počitku v planinski postojanki se bomo vrnili nazaj na izhodišče po položnejši poti.
ODHOD: v soboto ob 5. uri izpred železniške postaje na Ptuju.
PRIHOD: v nedeljo v večernih urah.
TEŽAVNOST: nezahtevna, v Mudna Dol mestoma zelo zahtevna zavarovana pot.
STROŠEK IZLETA: 25 EUR (prevoz), oskrba v koči 90 kun (cca 13 evrov) - plačilo v koči. Možnost prehrane.
ROK PRIJAVE: torek, 6. septembra, v pisarni PD PTUJ. Število udeležencev je omejeno na 15 oseb.
OPREMA: oprema za visokogorje (dobri planinski čevlji, čelada, obvezna zaščita proti soncu in dežju, sončna očala, pohodne palice, hrana, voda ...). Ne pozabite na veljavni osebni dokument, izkaznico PZS. Hrana ali kak priboljšek iz nahrbtnika. Lahko se okrepčamo v koči.
IZLET VODI IN ORGANIZIRA: Jože DAJNKO s sovodniki.
INFORMACIJE: na sedežu Planinskega društva in pa pri vodji izleta, tel. 040 754 499.
Veliko Špičje, 2398 m -Dolina Triglavskih jezer
Izlet je s 27. in 28. 8. prestavljen na 10. in 11. 9.
Prijave so možne do 6. 9. 2016 oz. do zapolnitve prostih mest v času uradnih ur na sedežu društva ali na tel. 041 237 010, kjer so na voljo dodatne informacije.
www.tednik.si
Štajerski tednik -
časopis znajboljšimiregijskimizgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeliprvi!
Štajerski
^^Nirodno ^^jibavne lasbe
Ptuj 2016
Minoritski samostan Ptuj
1.	septembra ob 19:30 Oditevamo do Abrahama -
drugih 10 lat festivala (1980-1989}
2.	septembre ob 19:30 47. Festival NZG Ptuj 2016
Z brezplačnim avtobusom na festival
Spoštovani ljubitelji narodno-zabavne glasbe. V družbi Radio-Tednik želimo letos na dvodnevno ptujsko festivalsko dogajanje pripeljati tudi tiste, ki si prevoz na Ptuj težje privoščijo.
Brezplačni avtobusi bodo peljali izpred:
H TIC-a Ptujska Gora H trgovine Haložanka v Zavrču B Gostilne Kaučič v Juršincih n gostišča Siva caplja v Trnovski vasi H marketa Sveti Martin v Dvorjana h in R TIC-a Ormož
Vaša skrb je, da kupite festivalsko vstopnico za prvi ali drugi večer (1. ali 2. septembra), in lahko se brezplačno pripeljete na festival, po njem pa, obogateni s prijetnimi vtisi, domov. Pohitite, število vstopnic je omejeno.
22
Poslovna in druga sporočila
petek • 5. avgusta 2016
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
I©
PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA
PRODAJA VOZIL
nik		Oprema	Barva
2004	3.190,00t	reden servis	kov. bordo
2008	6.450,00 (	avt.deu. klima	kov. črna
2000	2.900,00 €	serv. knjiga	kov. srebrna
2006	3.690,00 €	serv. knjiga	kov. siva
2014	13.950,00€	57.375 prev.	bela
2009	3.990,00(	prvi last.	kov. rjava
2006	5.500,00 (	serv. knjiga	kov. srebrna
2011	7.990,00€	prvi last.	kov. Črna
2008	4.650,00 €	prvi last.	kov. siva
2008	5.650,00£	serv. knjiga	kov. Črna
2005	2.890,00 i	klima	kov. modra
2006	2.680,00 i	klima	kov. srebrna
2004	3.450,00£	serv. knjiga	kov. viola
2003	3.250,00€	avt. klima	kov. Črna
2012	13.890,00«	prvi last.	Črna
2008	3.490,00«	prvi last.	kov. srebrna
2003	2.250,00€	avt. klima	kov. srebrna
2008	4.990,00€	klima	kov. viola
2008	5.450,00€	avt. klima	kov. Črna
2009	7.990,00t	serv. knjiga	kov. siva
Znamka	L
renaultscenic 1.5 dci authentique renault laguna 2.0 dcigt initiale paris land rover freelander1.814x4sp0rt opel meriva 1.416v essentia citroen c4 picasso 1.6 hdi avt.sedoction dacia sander01.6 mpi laureate volkswagen passat2.0tdidsgvariant dacia duster1j dci 4x4 laureate renault megane 1.616v dynamique plus renault modus1.5 dci grand dynamique fap 2008 seat cordoba 1.4 reference peugeot 2061.41 city pack f0rdc-max1.6tdcitrend bmw316ti compaq bmw 116 d
dacia l0gan1.6 mpi mcv ambiance peugeot 307 2.0 hdi break renault modus grand 1.216v expression renault megane 1.616v privilege cc volkswagen golf 1.4151 plus highune
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
PETEK 5. avgust 8:00 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:30 ŠKLS02E24, pon, 6:55 Izzivi dopisnikov in
regionalnih medijev, pon. 10:20 Rim Campus: Jazz Ladies, pon. 10:40 Kuhinjica, pon. 11:05 Dnevnik TV Maribor 11:35 Pogled nazaj, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Športno): Pregled leta 2015, pon. 13:25 Povabilo na kavo: Iztok Ostan, pon. 14:05 Videostrani 17:35 Kuhinjica 13:00 Ptujska kronika 13:25 Cista umetnost- avgust 13:35 Pogovor z županom MO Ptuj 19:05 Glasbena osmica (slo.), pon, 19:35 14. Festival Art Sta/s, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Vsega je kriva Nina, pon. 21:45 Javne službe Ptuj se predstavijo, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Pogovor z županom MO Ptuj, pon. 22:55 Videostrani SOBOTA 6. avgust 6:00 Glasbena osmica (slo.), pon, 6:30 Kuhinjica, pon. 6:55 ŠKLS02E25, pon, 9:20 Ptuj v očeh mladih, pon. 10:40 Sistemska korupcija v Sloveniji, pon. 11:30 Pogovor i županom MO Ptuj, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Čiste umetnost - avgust, pon. 12:35 Charlie Chaplin festival, pon. 13:55 Videostrani 17:35 Kuhinjica 13:00 Pregled tedna, pon. 13:25 Pogovor i županom MO Ptuj, pon. 13:55 Sefčvenca 19:15 Glasba za vse 19:45 Rim Campus: Pokopališče, pon. 19:50 Rim Campus: Raj, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Pridelava plodovk, pon. 22:00 Pregled tedna, pon, 22:25 Videostrani
NEDELJA S. avgust 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 3:00 špoilino): Pregled leta 2015, pon. 9:00 Glasba za vse, pon, 9:30 Charlie Chaplin festival, pon. 10:50 Boksarski magazin S01E01, pon. 11:45 Glasbeni predah 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Gostilna »Pr Francet« 13:25 Videostrani 15:50 Regi Gorisnica, pon. 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj 18:45 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:15 Povabilo na kavo:
Aleksander Lorenčič, pon, 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Darfur - Vojna za vodo, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Charlie Chaplin festival, pon, 23:45 Videostrani
PONEDELJEK 7, avgust 7:30 Charlie Chaplin festival, pon. S: 50 Pregled tedna, pon. 9:15 Glasbena osmica (slo.) pon. 9:45 ŠKLS02E26, pon. 10:10 Kuhinjica, pon. 11:00 Lolita, pon. 12:00 Pregled tedna, pon, 12:25 Rožmarinkina ljubezen, pon. 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 13:00 Ptujska kronika, pon. 16:25 Poletni utrip Ptuja:
Glasbeni festival Arsana 13:45 Sport(no): Silvester Vogrinec, pon. 19:30 Glasbena oslica (tuja), pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Sport(no): Urška Urek, pon. 21:05 Povabilo na kavo:
Anka Ostrman, pon. 21:50 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Videostrani
PETKOV VEČER \	
Bodite nocoj	
tf družbi oddaje	
Z glasbo do srca	z ^^ do 1 ^ i
na radiu Ptuj	
z Marjanom	www.radio-lednik.si H
www.tednik.si
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
fTTTTT^^^^^^^BnrffwníTi			OPR.	BARVA
AUDI A4 MULTTTRONIK 2,0 TDI	2013	17.990	1 .LASTNIK ODUČEN	Več BARV
ŠKODA YETI 2,0 TDI CR DPF 4X4	2012	13.490	1.LASTNIK ODUČEN	MODRA
HONDA CMC 1,41 LS KUMA	2003	1.990	LEPO OHRANJEN	SV. MODRA METAUC
MERCEDES BENZ C RAZRED	2004	5.490	LEPO OHRANJEN	ČRNA
BMW 520D TOURING	2012	20.990	1.LASTNIK USNJE	VEČ BARV
CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI AVT.KLIMA	2009	6.490	1.LASTNIK ODUČEN	RDEČ
RENAULT CU01,5 DCIAVTOM.KUMAALU 15 COL	2006	1.990	1.LASTNIK ODUČEN	SREBRNA
NISSAN QASHQAI	2007	8.000	1.LASTNIK ODUČEN	ČRNA
HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4	2006	6.990	ODLIČEN 4X4	SVETLO MODRA
MAZDA 5	2005	3.990	SLOVENSKI-MOD. 2006	SV. MODRA METAUC
CITROEN XSARAPICASS01,8i16v	2003	1.990	1 LASTNIK SLOVENSKI	SREBRNA
OPEL INSIGNIA 2.0 CDD COSMO	2013	10.990	1.LASTNIK ODUČEN	VEČ BARV
PEUGEOT 5008 2,0 HDI	2012	10.990	1.LASTNIK ODUČEN	SREBRNA
AUDI Q3 2,0 TDI	2012	21.490	1.LASTNIK ODUČEN	BELA
VW PASSAT 1,9 TDI VARIANT	1999	1.490	LEPO OHRANJEN	ZELENA
VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODE DSG MENJALNIK 2011		11.300	1.LASTNIKTDP OPREMA	VEČ BARV
VW GOLF PLUS 1,6 TDI
2011 8.990 1 .lastnik
zlata
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
Mestni kino Ptuj
petek, 5., in nedelja, 7. avgusta: 17:00 Pernata banda; 19:00 Izganjalci duhov; 21:00 Komuna
sobota, 6. avgusta: 17:00 Pernata banda; 19:00 Komuna; 21:00 Izganjalci duhov
Silver ine
www.silverline.si
Kompresijske nogavice SILVERLINETM
Obdelava s srebrnimi ioni (antibakterijska zaščita in zmanjšan neprijeten vonj) Visok deležbombaža (primeren tudi za alergike) Postopna kompresija (boljša cirkulacija krvi v nogah, manjša možnost zastajanja krvi)
03:00 Goritnica - Iz naših krajev 09:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 14:00 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 10:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 GoriSnica 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja
PROGRAMSKI
NAPOVEDNIK več na spletnih straneh
www.slptv.5f 08:00 ŠK L-ponovitev 06:30 Ptujska kronika 09:00 Oddaja iz občine Hajdina 11:00 Srečanje otroških gledaliških skupin 13:00 Praznik žetve na Polenšaku 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Oddaja iz občine Destrnik 16:30 Oddaja Iz Slovenskih Goric 20:00 Oddaja Iz občine Starše 23:00 Video strani
SIP
06:00 Kronika iz občine Markove
10:00 Oddaja iz Slovenskih Goric
11:30 Uživajmo
12:00 Video strani
15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO
19:00 Oddaja iz občine Majšperk
19:30 Ptujska kronika
20:00 Koncert Komornega zbora Ptuj
21:30 Ujemi sanje
22:30 Polka in Majolka
program V 2IVO tudi preko spleta www.siptv.si
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; irtfo@siptv.si Marketing: 02 74S 34 27;
031 627 340
00:00 12 let Ljudskih pevk DU TurniSte 10:00 ŠKL
10:30 Ptujska kronika
11:00 Polka in majolka
12:00 Ujemi sanje, Video strani
15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO
18:00 Srečanje otroških gledaliških skupin
20:00 Koncert Komornega zbora Ptuj
21:30 Kronika iz občine Markovci
Štajerski TEDNIK
www.tednik.si
tednik@tednik.si
petek • 5. avgusta 2016
Oglasi in objave
Štajerski	23
Prireditvenik
Mali oglasi
KMETIJSTVO
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
NUDIMO strojno sekanje in žaganje drv ter obžagovanje in podiranje dreves pri vas doma ali v gozdu. Boštjan Popušek, s. p., 041 801 814.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
UGODNO: jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si, www. lindap.si. Tel.: 041 444 397.
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
KUPIM traktor, naj bo IMT, Zetor, Deutz, Ursus, Univerzal, Štore ali podobno. Tel. 031 851 485.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PRODAM lepe železniške pragove -švelerje. Cena 15,00 €/kos. Informacije: 041 893 305.
PRODAM dvobrazdni traktorski plug, 10-colski, dobro ohranjen. Tel. 051 234 885.
Prodam več odojkov, težkih od 20 do 30 kg. Telefon 031 389 078.
PRODAM 5 okroglih bal slame. Telefon 041 855 063.
NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak, s. p., Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM traktor Fiat Štore 402 in plug IMT, 12-colski. Tel. 051 224 150.
PRODAM odojke od 18 do 28 kg. Tel. 051 423 260.
PRODAMO telici simentalki, pašni, breji - v 9. mesecu. Tel. 051 273 093.
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
DOM IN STANOVANJE
V NAJEM dam 2 sobno stanovanje v bloku na Ptuju. Ei št. 2015-180-1825638. GSM 031 648 255.
ODDAM 1,5-sobno opremljeno stanovanje na Ptuju (centralna kurjava, internet). Tel. 041 428 673.
NEPREMIČNINE
PRODAM komplet obnovljeno 2-sobno stanovanje, 53 m2, v pritličju na Osoj-nikovi 7 v Ptuju. Tel. 041 796 617.
RAZNO
UGODNO PRODAM otroško kolo, kot novo, ter več kosov pohištva, dobro ohranjeno, po ugodni ceni, zaradi selitve. Tel. 041 411 971.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00 10 Let ansambla Spev, Po Slakovi poti - 1. del; nastopajo: ansambel Spev, Tanja Zagar, Miha Dovžan in Jožica Kališnik, Domen Kumer s prijatelji, Rebeka Dremelj in plesna skupina, Saša Lendero, ansambel Vrt, Daniela Doren, Slapovi, Štirje kovači. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
Petek, 5. avgusta
':00
9:00 18:30 19:00 19:30
20:00 20:00 20:00 21:00
Sp. Polskava, 18. spodnjepolskavsko poletje: turnir v ruskem kegljanju (ob 9.00J, šahovski turnir (ob 18.00), koncert MoPZ Obrtnik in Dalmatinski večer s klapo Šufit (ob 19.00)
Ormož, malo grajsko dvorišče: Ofakafana, do 14.00
Ormož, Mestna graba: O.F.A.K 2016, dnevno-nočni turnir: beachvolley in streetball Sp. Polskava, 3D kavarna: modni dogodek Poletje v mestu Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: osrednja slovesnost ob občinskem prazniku MO Ptuj
Kog: Dnevi turizma na Kogu - v babičini kuhinji ob vinu in glasbi Ptuj, mestna tržnica: Radio-Tednik na Ptujski noči
Kog, Košarkina klet: Dnevi turizma na Kogu, v babičini kuhinji ob vinu in glasbi Lenart, glasbena šola: koncert dua Clearobscure: Aleksandra Bajde in Emret Sihan Kaleli
Sobota, 6. avgusta
9:00 Ptuj, Mestni trg: praznik MO Ptuj, pohod na najvišji vrh občine
9:00 Juršinci, igrišče in ribnik: 22. praznik občine Juršinci - kolesarjenje po občini (ob
9.00), tekmovanje v odbojki (ob 9.00), tekmovanje v športnem ribolovu (ob 15.00) 9:00 Sp. Polskava, 18. spodnjepolskavsko poletje: pohod na Pragersko izpod kostanjev,
izlet na ptujski grad (odhod vlaka ob 10.10) 10:00 Ptuj, Gomila v Mestnem Vrhu: praznik MO Ptuj, radioamaterski tabor na Gomili,
predstavitev dela radioamaterjev, iskanje skritih oddajnikov - lov na lisico 10:00 Ptuj, golf igrišče: praznik MO Ptuj, 7. golf turnir mesta Ptuja 10:00 Zavrč: 20. občinski praznik - streljanje na glinaste golobe 10:00 Sp. Polskava: 18. spodnjepolskavsko poletje, turnir v malem nogometu (ob 10.00),
kolesarski izlet (ob 17.00) 11:00 Ptuj, gimnazija: srečanje brigadirjev ob 70. obletnici MDA Pesnica 1946 in dan
spoštovanja vrednost NOB na Ptujskem 12:00 Grajenščak, posestvo Biotehniške šole Ptuj: postavitev klopotca velikana z vinogradniškimi igrami, pohod na pot klopotčevanja (ob 9.00 s parkirišča Biotehniške šole na Ptuju), postavitev klopotca ob 12.00 13:00 Zavrč, pri gradu: 20. občinski praznik - medgeneracijski pohod Bosi po poti naše mladosti
14:00 Ptuj, Ranca: praznik MO Ptuj, 24. Rancarija
17:00 Ptuj, ribnik Rogoznica: 14. ribiško tekmovanje vojnih veteranov, posvečeno 25.
obletnici osamosvojitve Republike Slovenije; ob 14.00 razglasitev rezultatov 17:00 Kog: Dnevi turizma na Kogu, okrogla miza Česa nas lahko nauči pšenično zrno,
razstava Od zrna do kruha (ob 18.30) 17:00 Sv. Trojica, Gočova (pri družini Milana in Kriste Šalamun Irgolič): postavitev klopotca 18:00 Juršinci, kulturni center: 22. občinski praznik - osrednja občinska proslava, odprtje
kulinarične razstave Društva gospodinj Marta 18:30 Ormož, grajski park: O.F.A.K 2016, Doživetja v parku, Ashtanga joga z Jasno Djord-jevic
20:00 Ptuj, tržnica: Radio-Tednik na Ptujski noči - Kingston in Katrca
20:00 Ptuj, trgi in ulice starega dela mesta: praznik MO Ptuj, Ptujska poletna noč
20:00 Tinjska Gora, kmetija Janžič: postavitev klopotca z ansamblom Modrijani
20:30 Sp. Polskava, gostišče Vintar: 18. spodnjepolskavsko poletje, premiera gledališke igre
KUD Matiček Klub vražjih moških 20:30 Slovenska Bistrica, grad: Starobistriški večeri - koncert baročne glasbe, festival Seviqc
Brežice, nastop ansambla Les Contre-Sujets iz Francije 21:00 Ormož, grajsko dvorišče: O.F.A.K 2016, Itziarren semeak, Carpe diem in Skeebeep
Nedelja, 7. avgusta
:00
:00 :00
9:30
10:00 10:30
15:00 17:00
18:30
19:00
Ptuj, Gomila v Mestnem Vrhu: mednarodno radioamatersko tekmovanje Alpe-Adria z Radioklubom Ptuj S59DJK.
Kog, Dnevi turizma na Kogu: kolesarjenje in pohod po šiponovi vinski cesti Sp. Polskava, 18. spodnjepolskavsko poletje: fire combat (ob 9.00), gasilski manever in zaključek fire combat (ob 16.30), veselica z Dejanom Vunjakom in ansamblom Unikat
Sp. Polskava, pred cerkvijo: 18. spodnjepolskavsko poletje, koncert KUD Gasilska godba na pihala
Sp. Polskava, cerkev sv. Štefana: 18. spodnjepolskavsko poletje, žegnanjska maša Juršinci, cerkev sv. Lovrenca: ribnik, 22. občinski praznik - farno žegnanje, pogostitev, kulinarična razstava, tekmovanje v ribolovu Novinci, pri Stanku Čučku: postavitev klopotca v Vitomarcih Mestni Vrh, Gomila: praznik MO Ptuj, radioamaterski tabor z mednarodnim tekmovanjem
Ormož, grajski park: O.F.A.K 2016, Doživetja v parku, Ashtanga joga z Jasno Djord-jevic
Ormož, malo grajsko dvorišče: Ofakafana, Kino pod zvezdami: Mama
Ponedeljek, 8. avgusta
9:00 Ormož, malo grajsko dvorišče: Ofakafana 9:00 Ormož, grajski park: boot camp v naravi, vadba z Damirjem Mavričem 10:00 Ptuj, Center interesnih dejavnosti: delavnica animiranega filma: Kako nastane risanka, za otroke od 7 do 9 let, mentor Hana Repše 15:00 Zavrč, 20. občinski praznik - meddržavno društveno tekmovanje ženskih ekip v pikadu
17:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: igralne urice v ormoški knjižnici
IN MEMORIAM
g. Janezu Žampi, častnemu občanu naše občine!
Danes in tukaj se s spoštovanjem v imenu vseh občank in občanov oziram na živeto pot, dolgo polnih 87 let, povezano z delom in zemljo ter z vsem tistim, kar prinaša življenjski tek človeka, ki je obdeloval, se trudil in upal. Ki je živel sredi svojih, ki ste mu pomenili največ, spoštovani sorodniki, in ki je bil še mnogo več, saj je s svojim življenjem pomembno zaznamoval tudi naš skupni čas in prostor.
G. Janez Žampa je z družbenopolitičnim delovanjem pomembno prispeval k razvoju naše Občine in države, z udej-stvovanjem v mnogih porah življenja Občine, župnije in kraja pa je mlajšim rodovom zgledno kazal, kako je v življenju treba postavljati temelje idejam in jih kasneje graditi ter zgraditi tudi v svojem okolju.
In to je naše okolje, to so naši kraji in je naša občina. G.Janez Žampa je bil de-
javno vključen v kulturno in društveno življenje. V KORK Destrnik je s svojim čutom za humanost in dobrodelnost bil vzor poštenosti in pomoči potrebnemu. Bil je med glavnimi pobudniki in ustanovni član TD Destrnik, v katerem je vsa leta s svojimi idejami in predlogi prispeval k društvenima rasti in razvoju. Člani vedo veliko povedati o tem, kako dobro je poznal stare šege, navade in običaje naših krajev, ki jih z veseljem prenašal na mlajše z željo, da se ohranijo. G. Janez Žampa je bil veteran Prostovoljnega gasilskega društva Desenci - letos je praznoval 70-letnico delovanja v društvu; bilje med ustanovnimi in prvimi člani društva upokojencev; en mandat je bil svetnik v novo-nastali Občini Destrnik-Trnovska vas.
Povedano so preverljiva dejstva, vse ostalo je videnje in pogled vsakega od nas posebej. Kot neizobražen in preprost
kmečki sin je vedno imel vizijo ... Pripeljati na kmetijo, v svojo vas, kraj, občino in širšo regijo novosti... Imel je videnje prihodnosti, saj je s svojo kmečko logiko in sposobnostjo prisluhniti vsakemu in se z njim pogovarjati znal postaviti stik s soljudmi, ki jih je spoštoval v skupnih dogovorih in jim ter nam vsem kazal izrazito poštenje in spoštljivost do zemlje in kmetije, do domovine in države ter do slovenstva na splošno.
V imenu vseh občank in občanov se mu za vse dobro za naš kraj in občino iskreno zahvaljujem.
Spoštovani g. Janez Žampa bo s svojimi idejami in zgledi vedno med nami.
Oča Žampov, hvala vam za čas, ki sva ga prehodila skupaj in za čas, ki ste ga dali Listi za Urban.
Vladimir Vindiš, župan občine Destrnik
Skromno si živela, vsakemu pomagala in dobro mu želela. Imela zlato si srce in roke, zato hvala ti za vse. Le mi vemo, kako boli, ko več te ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in tašče
Neže Horvat
IZ CVETKOVCEV 31
23. 1. 1939 + 29. 7. 2016
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam v najtežjih trenutkih izrekli sožalje. Iskrena hvala tudi g. dekanu Jožetu Šipošu za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem, govornici ge. Jožici za poslovilne besede, ge. Marti za molitev, zastavonošema, nosilcu križa in podjetju Aura za opravljene pogrebne storitve ter odigrano Tišino. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Franc, hčerka Zinka z možem Borisom, hčerka Tilika z možem Danijelom, sin Franc z Mašo, vnukinje Sandra, Sanja in Ines ter vnuk Tadej
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in tasta
Franca Ornika
IZ NOVE VASI 92, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, izrekali ustno in pisno sožalje, darovali sveče, za svete maše in darove za cerkev ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Hvala sodelavcem Elektro Maribor, Komunalnemu podjetju Ptuj, gasilkam in prijateljicam iz Maribora za darovano cvetje in sveče. Hvala patru za opravljen obred in mašo, gospe Veri za molitev in besede slovesa, cerkvenemu in moškemu pevskemu zboru Rogoznica in godbeniku za odigrano melodijo. Vsem od srca hvala.
Žalujoči žena Elizabeta, hčerka Renata ter sinova Vili in Dušan z družinama
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
SPOMIN
Minilo je leto, odkar nas je zapustil naš dragi
Bojan Vojsk
IZ ZAGOJIČEV 6
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke, polagate cvetje in se udeležujete svetih maš.
Tvoji najdražji
10 let že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
SPOMIN
V petek, 5. avgusta 2016, mineva 10 let, odkar je za vedno odšla od nas draga žena, mama, babica in prababica
Terezija Kurež
Z GORCE 1 PRI PODLEHNIKU
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, prižgete svečko, poklonite cvet ali lepo misel.
Njeni najdražji
SPOMIN
Danes, 5. avgusta, mineva 10 let, odkar nas je zapustil mož, oče, dedek
Jože Kirbiš
Z ZG. HAJDINE 71
Hvala vsem, ki mu prinašate sveče, cvetje, ga imate v lepem spominu, in vsem, ki se ga spomnite.
Njegovi najdražji
Slovenija, Hrvaška • Hrvaške kazni v cestnem prometu nižje od slovenskih
Najstrožja kazen: do 15.000 kun ali 2.000 evrov oziroma 60 dni zapora
Glede na to, da številni Slovenci med počitnicami potujejo k našim južnim sosedom, smo zbrali nekaj informacij o globah za najpogostejše prekrške v cestnem prometu.
Prekoračitev dovoljene hitrosti v naseljih, kjer Prekoračitev dovoljene hitrosti izven naselja je omejitev 50 km/h	v R Sloveniji in R Hrvaški
Hitrost		
Do 5 km/h		40
Nad 5 km/h do 10 km/h	40	80
Nad 10 do 20 km/h	67	250
Nad 20 do 30 km/h	134	500
Nad 30 do 50 km/h	267	1.000
Za več kot 50 km/h	668-2.000 oz. do 60 dni zapora	1.200 in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
Hitrost		
Do 10 km/h		40
Nad 10 do 20 km/h	67	80
Nad 20 do 30 km/h	67	160
Nad 30 do 40 km/h	134	250
Nad 40 do 50 km/h	134	500
Za več kot 50 km/h	400-935	1.200 in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
Na hrvaških cestah veljajo enake splošne omejitve hitrosti kot pri nas; torej na avtocesti 130 km/h, na hitrih cestah, rezerviranih za motorna vozila, 110 km/h ter na preostalih cestah izven naselja 90 km/h, v naselju pa 50 km/h. Če boste preveč stopili na plin, vas bodo možje v modrem oglobili s kaznimi, ki so sicer v primerjavi z globami, ki veljajo pri nas, nižje; višje so le v primeru za prekoračitev za več kot 50 km/h v naselju. Če boste v naselju prevozili do 10 km/h več, boste plačali 300 hrvaških kun, kar pomeni okrog 40 evrov (zneski v evrih so zaokroženi). Za prekoračitev hitrosti nad 10 do 20 km/h v naselju znaša kazen 500 kun (67 evra), nad 20 do 30 km/h 1000 kun (134 evra), nad 30 do 50 km/h pa 2.000 kun (267 evra). Če boste prevozili hitrost za več kot 50 km/h, pa vas čaka globa od 5.000 do kar 15.000 kun (668-2.000 evrov)

r
Foto: Črtomir Goznik
oziroma do 60 dni zapora. Prekoračitev dovoljene hitrosti za 10 do 30 km/h izven naselja vas bo stala 500 kun (67 evra), v primeru prekoračitve hitrosti do 50 km/h znaša kazen 1.000 kun (134 evra), za prekoračitev za več kot 50 km/h pa vas bodo oglobili s kaznijo od 3.000
do 7.000 kun (od 400 do 935 evrov).
Za najtežje kršitve v prometu se poleg prekoračitev hitrosti v naselju za več kot 50 km/h šteje tudi vožnja z več kot 1,5 promila alkohola v krvi ter vožnja pod vplivom prepovedanih drog in odklonitev testa alkoholizira-
nosti ali drog. Kazen na Hrvaškem namreč v teh primerih znaša od 5.000 do 15.000 kun (od 668 do 2.000 evrov), če ne želite poravnati globe, pa vas čaka zaporna kazen do 60 dni. Sicer pa je na Hrvaškem dovoljena stopnja alkohola v krvi 0,5 promila, za voznike do 24. leta
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
tORS,,,,,,
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNODOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO,
Vožnja pod vplivom alkohola
starosti in poklicne voznike pa je dovoljena stopnja alkohola v krvi 0,0 promila. Predpisana kazen za do 0,5 promila alkohola v krvi pri mladih in poklicnih voznikih je 700 kun (94 evrov), 0,5-1,0 promila alkohola v krvi od 1.000 do 3.000 kun (od 134 do 400 evrov) ter 1,0-1,5 promila alkohola v krvi od 2.000
do 5.000 kun (od 267 do 668 evrov).
V nadaljevanju predstavljamo še druge najpogostejše prekrške in kazni na Hrvaškem: vožnja skozi rdečo luč od 2.000 do 5.000 hrvaških kun (267668 evrov), neuporaba varnostnega pasu, nepravilen prevoz otroka ali uporaba mobilnega telefona med vožnjo 500 kun (67 evrov), nepravilno parkiranje od 300 do 700 kun (40-94 evrov) ter povzročitev prometne nesreče od 1.000 do 2.000 kun (134 do 267 evrov)
Pri tem pa še z Avto-moto zveze Slovenije sporočajo: „Na Hrvaškem je 1. 6. 2013 začel veljati nov zakon o prekrških, ki uveljavlja 50 % popust pri plačilu kazni v roku 3 dni. Tako je možno takojšnje plačilo kazni z gotovino ali preko POS-terminala, ki naj bi ga policisti imeli pri sebi, ali pa preko položnice. Če kazen plačate po plačilnem nalogu v 8 dneh, lahko plačate le dve tretjini zneska kazni."
Monika Levanič
Alkohol v promilih		
Do 0,5 %o *	94	300
0,5-1,0 % na Hrvaškem oz. 0,5-0,8 % na Slovenskem	134-400	600
1,0-1,5 % (HR) oz. 0,8-1,1 % (SLO)	267-668	900
Vožnja z več kot 1,5 % alkohola (HR) oz. več kot 1,1 % (SLO) ali vožnja pod vplivom prepovedanih drog ali odklonitev preizkusa	668-2.000 oziroma 60 dni zapora	1.200 + pridržanje voznika
Drugi najpogostejši prekrški
r Velja le za voznike, ki jim je določena meja 0,0 %o alkohola
| Prekršek	llKazen HR (€) | Kazen SLO (€)	
Telefon med vožnjo	67	120
Neuporaba varnostnega pasu	67	120
Vožnja skozi rdečo luč	267-668	300
Nepravilno parkiranje	40-94	40-200
Povzročitev prometne nesreče	134-267	200
Vir: AMZS
Vir: AMZS
Vir: AMZS
Vir: AMZS
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo sprva sončno. Ob morju bo že dopoldne zapihal jugo. Popoldne se bodo začele pojavljati krajevne plohe in nevihte, ki bodo vse pogostejše. Krajevno bodo možni močnejši nalivi, toča in sunki vetra. Zapihal bo jugo-zahodnik, proti večeru pa severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, ob morju okoli 20, najvišje dnevne pa od 24 do 30, v jugovzhodnih krajih do 33 stopinj C.
Obeti
Občasne padavine, sprva tudi nevihte, se bodo nadaljevale v noč na soboto. Na Primorskem bo zapihala šibka do zmerna burja. Do sobote zjutraj bo dež že večinoma ponehal. V soboto bo na Primorskem sončno, burja bo popoldne slabela.