OSREDNJA
KNJIŽNICA
CELJE
ueije - skladišče
D-Per
Liboje, februar — maj 1979
Leto 22 — številka J5>L
249/1979
C0BIS5 e
GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE-CELJE
Prvi maj praznik dela
Praznovanje 1. maja je zgodovinsko vezano na veliki štrajk, ki se je razširil v Združenih državah Amerike in dosegel vrhunec prav na prvi maj leta 1886.
Na ta dan je v ameriškem mestu Chicagu štrajkalo okoli 40.000 delavcev. Zahtevali so predvsem osemurni delavnik. Med delavci in policijo je prišlo do spopada, v katerem je bilo ubitih šest proletarcev in okoli petdeset ranjenih. Veliko so jih aretirali, med njimi tudi organizatorje tega velikega štrajka. Od aretiranih je ameriško sodišče kasneje pet delavcev obsodilo na smrt, ostale pa na krajše oz. daljše zaporne kazni. Na prvem kongresu druge internacionale, ki je bila leta 1889 so sklenili, da se vsako leto na dan 1. maja vršijo številna delavska zborovanja v spomin na žrtve v Chicagu. V manifestu je med drugim rečeno, da naj se organizirajo mednarodne demonstracije vsako leto na isti dan v vseh deželah in mestih in da naj delavci zahtevajo osemurni delavnik, pod simboličnim geslom tri osmine; to se pravi osem ur dela, osem ur počitka in osem ur kulturnega udejstvovanja.
Že leta 1890 in 1891 je val demonstracij zajel vsa napredna mesta Evrope. Toda prvi maj se ni proslavljal samo zaradi skrajšanega delovnega časa, temveč so dobivale proslave v mnogih deželah že karakter splošnega utrjevanja medsebojne delavske solidarnosti in širšo povezavo proletariata izven meja.
Tako so se iz leta v leto vršile prvomajske proslave in čedalje bolj se je kazal karakter organizirane politične borbe delavcev, ki so čedalje bolj odločno nastopali proti kapitalističnim izkoriščevalcem za pravičnejše politične in družbenoekonomske odnose.
Po oktobrski revoluciji so prvomajske proslave dobile značaj splošnega praznika dela v svetovnem merilu. Mnoge kapitalistične in celo fašistične dežele in vlade niso mogle zatreti oz. onemogočiti delavcem, da na ta dan ne bi organizirale manifestacij. V osemdesetletni nenehni borbi za boljše delovne pogoje, večje mezde oziroma pravice, ki izhajajo iz dela, je v teh letih proletariat veliko dosegel in marsikaj tudi uzakonil v svojih zakonih širom sveta in s tem oznanjal, da se delavski razred le bori.
■■■i A
ig*...........„
.
V stari Jugoslaviji smo 1. maj proslavljali prvič leta 1890. Proslavili so ga slovenski in hrvatski delavci, ki so tudi postavili v ospredje zahtevo za osemurni delavnik. Tako so proslave prvega maja vsako leto postopoma prerasle v manifestacije in osveščale naš proletariat, ki pa ni bil vezan samo na posebne zahteve, temveč je že izražal širši družbeni interes kot je dejal Dimitrije Tucovič, socialistični ideal.
Vsa ta osveščenost delovnih ljudi širom naše dežele se je iz leta v leto krepila in prišla do izraza leta 1941, ko je KPJ apelirala na zavedne množice, naj se uprejo fašističnemu okupatorju in domačimi izdajalci. Uspehi našega proletariata in vseh ostalih naprednih sil, ki so se združeno borile v NOB, ni izostal, izborili so nam to, kar imamo danes, to pa je SVOBODA, ENAKOST IN ENAKOPRAVNOST na vseh področjih družbenopolitičnega in ekonomskega življenja.
Danes nam ni treba skrivaj organizirati proslav prvega maja, kajti naša ustava opredeljuje 1. maj kot državni praznik SFRJ. V naši samoupravni socialistični Jugoslaviji se vsako leto na dan 1. maja izstrelijo iz topov salve v počastitev praznika dela in to v glavnih mestih republik. Občasno so organizirane tudi velike prvomajske parade, na katerih se pokaže napredek pri delu in obrambne sposobnosti naše države.
Tudi v naši delovni organizaciji bomo ustavili celotni delovni proces, tako, da bodo tudi tisti delavci, ki jim delovni ciklus sicer onemogoča imeti prosti dan dela in tako bo dostojno vsak po svoje praznoval praznik dela 1. maj.
Vsem delovnim ljudem naše zemlje iskrena čestitka k prazniku dela.
KM
Osvobodilna fronta — država v državi
Letos mineva osemintrideset let odkar so napredne slovenske sile pod vodstvom KPS ustanovile vseljudsko množično politično organizacijo Osvobodilno fronto slovenskega naroda z nalogo, da povede slovensko ljudstvo v
2
boj za osvoboditev izpod okupatorja in za pravičnejše družbenoekonomske in politične odnose ter za družbeno preobrazbo slovenskega naroda, ki ga je teptanje tujca iz leta v leto mučilo. To je bil trenutek, ko je slovenski narod dvignil povešeno glavo in se uprl tujčevemu jarmu.
Na ustanovnem kongresu 27. aprila 1941. leta je bilo navzočih okrog dvajset skupin. Med ustanovnimi skupinami je bila zdaleč najbolj organizirana in homogena KPS, ki je ves ustavni potek tudi vodila. Najbolj množično so bile zastopane skupine: krščanski socialisti, slovensko sokolstvo in kulturni delavci. OF je že jeseni leta 1941 štela 188 terenskih odborov OF.
Naloga terenskih odborov je bila: pobiranje narodnega davka, agitiranje ter pobiranje prispevka za Osvobodilni fond, zbiranje prostovoljcev za partizanske oddelke, zbiranje orožja in hrane za narodno vojsko itd.
Leta 1942 je OF slovenskega naroda sprejela enajst temeljnih točk v dolomitski izjavi. Tako je napovedala boj okupatorju do zmage, to pa je istočasno pomenilo boj za zedinjenje vseh Slovencev v okviru enotne Jugoslavije. Prav tako je v tej izjavi proglasila lojalnost vseh skupin v OF in sklenila, da bo po končani vojni oblast na slovenskem prevzela OF, da bo uvedla ljudsko demokracijo ter da se bodo vsa nerešena vprašanja po vojni urejala na najbolj demokratičen način. OF je postala država v državi. Po vsej Sloveniji je zavedno slovensko ljudstvo izpolnjevalo ukaze OF, sabotiralo pa uredbe okupatorja.
OF je razpolagala z oboroženo silo partizanskih čet in narodne zaščite, imela je svoje sodstvo, svojo obveščevalno in varnostno službo ter pobirala narodni davek. Kljub strahotnemu terorju in pod tujčevo oblastjo je slovenskemu ljudstvu uspelo vzpostaviti svojo obast na okupiranem ozemlju.
Temelj slovenske državnosti je OF postavila 19. in 20. februarja 1942. leta. Bližala se je svoboda, notranji sovražniki in fašistični zavojevalci so klonili in bili pregnani iz našega ozemlja.
Zato pa slovenski narod nikoli več ne bo dovolil, da bi mu usodo kdo drug krojil. Slovenski narod je po osvoboditvi sam odločal o svoji usodi, svoji notranji ureditvi in o vseh zunanjih odnosih.
Zato pa je dolžnost nas vseh, da varujemo pridobitve OF in NOB in če bo potrebno bomo te pridobitve varovali z orožjem ter dokazali, da slovenski narod ljubi svojo svobodo in se je pripravljen zanjo boriti.
KM
Samoupravljanje v naši
delovni organizaciji
V tej številki našega časopisa bom poizkušala na kratko pregledati o čem so naši samoupravni organi v svoji enoletni mandatni dobi razpravljali in odločali.
Najprej delo DS delovne organizacije kot celote, ki odloča o zadevah, ki so pomembne za celotno delovno organizacijo in katerega pristojnost smo opredelili v statutu delovne organizacije.
Od 6. aprila 1978, ko so bile volitve pa do danes se je DS delovne organizacije osemkrat sestal in obravnaval ter sklepal o naslednjih pomembnejših zadevah:
—	razpis za opravljanje del in nalog individualnega poslovodnega organa ter delavcev s posebnimi pooblastili ter nekaj sestankov kasneje potrdil predlagane kandidate po razpisni komisiji;
—	sprejel poseben poslovnik postopka za obravnavanje reklamacij;
—	razpravljal o poteku del v TOZD "Grafit” v zvezi z izgradnjo nove proizvodne hale;
—	za delegata konference delegacij SIS elektrogospodarstva SRS je bil izvoljen tov. Žagar Miroslav;
—	obravnaval pravila za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj;
—	ker ni bilo sredstev za izgradnjo prostorov družbene prehrane je bilo odločeno, da se naroči izdelava idejnega projekta;
—	za delegata krajevne konference SZDL Liboje je izvoljen tov. Košto-maj Jernej;
—	obravnavana je bila vsebina samoupravnega sporazuma za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem Keramične industrije Liboje in bilo sprejetih sedem sprememb.
—	TOZD "Grafitu” je bilo odobreno posojilo iz poslovnega sklada za solidarnost pri delovni organizaciji za pokritje prekoračitve investicijskega vlaganja. Posojilo je bilo dano v višini 1,200.000,— din za dobo enega leta po 10 Vo obrestni meri;
—	pristopili smo k samoupravnemu sporazumu za ustanovitev temeljne skupnosti za železniški in luški promet — prometnega središča Celje. Za delegata je bil izvoljen tov. Rehar Emil;
—	izvoljen je bil delegat stavbne zemljiške skupnosti Žalec, tov. Avsec Jože;
—	obravnavan je bil polletni obračun, primerjan s planom in z istim obdobjem lani ter pregled po indeksih. Posebnih pripomb ni bilo.
—	Prosto stanovanje v ulici Florjana Pohlina 2, Žalec je bilo dodeljeno na predlog odbora za družbeni standard tov. Gluhak Elici in Škarlin Stanislavu.
—	bilo je spremenjeno razmerje za dodelitev stanovanjskih kreditov v korist novogradnje in sicer se za adaptacijo nameni 19 % sredstev namesto 30 % in za novogradnjo 81 namesto 70 °7o.
Za novogradnjo je bil odobren kredit v lanskem letu naslednjim članom našega kolektiva:
1.	Matek Francu
2.	Pere Bogdanu — Alojziji
3.	Deželak Zdenki
4.	Križnik Ivanki
5.	Planinšek Antonu
6.	Tkavc Janezu — Angeli
7.	Golavšek Rudiju — Karolini
8.	Jerman Zdenki
60.000,— din
120.000,— din 60.000,— din 60.000,— din 60.000,— din
120.000,— din
120.000,— din 60.000,— din
Krediti za adaptacijo so bili v lanskem letu odobreni:
1.	Čretnik Jerici
2.	Verk Fridi
3.	Feldin Elzi
4.	Deršek Hildi
5.	Breč Francu — Neži
6.	Elero Vidi
20.000,— din 20.000,— din 20.000,— din 20.000,— din 20.000,— din 20.000,— din
Z ozirom na to, da so se v letu 1978 povišali osebni dohodki za 16 % se poviša lanskoletna vsota za dodelitev kredita za novogradnjo na 70.000,— din. Kredit pa je bil dodeljen naslednjim članom kolektiva:
Za novogradnjo:
1.	Adrinek Martinu 70.000,— din
2.	Planinšek Albinu	70.000,— din
3.	Part Jerici	70.000,— din
venije in Kulturno skupnostjo Žalec.
—	Na DS DO in z referendumom so bile sprejete dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo in statuta delovne organizacije.
—	Na DS in zborih je bil sprejet plan za leto 1979.
—	Predlog razdelitve stanovanj je bil sprejet brez pripomb. Odboru za družbeni standard je bilo dano priznanje zaradi pravične razdelitve.
—	Sprejet in predlagan zborom v sprejem, kjer je bil tudi sprejet, je bil osnutek samoupravnega sporazuma o osnovah plana Keramične industrije Liboje za srednjeročno obdobje 1976 — 1980 za leta 1979 — 1980.
—	Imenovana je bila komisija za odlikovanja v naslednjem sestavu: Čretnik Jerica, Zemljak Martin, Verdel Vinko, Škrlin Stanislav in Oblak Marija.
—	Na DS in zborih je bil sprejet zaključni račun za leto 1978 s predlagano delitvijo čistega dohodka. Odobreno je bilo pokritje izplačanega regresa za letne dopuste in tople obroke.
—	Sprejet je bil tudi program odprave pomanjkljivosti ugotovljenih v razpravah. Glavni del vsebine iz tega programa je bil objavljen v Informatorju št. 1 pod naslovom "Sklepi akcijske konference vseh OO ZK KIL, ki je bila dne 15. 12. 1978” zato ga tu ne bi še enkrat objavljali.
V nadaljevanju bom poizkušala prikazati pregled sklepov, ki so bili sprejeti na DS po posameznih tozdih za preteklo enoletno obdobje s tem, da ne bom še enkrat ponavljala sklepov, ki so bili sprejeti tudi na DS delovne organizacije temveč le pomembnejše sklepe, ki so bili specifični za posamezne tozde.
DS TOZD "Keramika” je imel 10 sestankov, na katerih so bili sprejeti naslednji sklepi:
Za adaptacijo pa naslednjim članom kolektiva:
1.	Nedelko Ignacu — Rozini
2.	Jazbec Jelki
3.	Brecel Milanu
4.	Štefančič Olgi
5.	Golavšek Janji
6.	Maček Mariji
7.	Kačič Otonu
8.	Zorko Albinu
9.	Pernovšek Francu Ceciliji
70.000,	— din
35.000,	— din 35.000,— din 35.000,— din 35.000,— din 35.000,— din 35.000,— din
35.000,	— din
70.000,	— din
— Obravnavana in odobrena je bila organizacija keramičnega simpozija, ki smo ga organizirali v sodelovanju z Društvom likovnih umetnikov Slo-
—	S "Kovinotehno” Celje je bila podpisana kreditna pogodba za 170 milijonov S din. Sredstva so bila porabljena za nabavo angleške linije.
—	Odobrena je bila nabava mlina za mletje steklene črepinje.
—	Po predlogu odbora za delitev OD je bila sprejeta sprememba tabelarnega pregleda OD za osnove do 3.000,— din 5 °7o povečanje, med 3.000,— din in 3.500,— din za 3 % povečanje, za osnove med 3.500,— din in 4.000,— din za 2 Vo povečanje, nad 4.000,— din pa se osnova ni povečala.
—	Zmanjšana je bila norma pri nalaganju na regale od 10 na 9 vozičkov;
—	v modelarni se je II. modelar izenačil z livarjem I. v livarni.
—	V strugami se je osnova pri oblikovanju krožnikov nad 18 cm na I. avtomatu povečala na 3.460,— din in ostalim oblikovalcem na avtomatu na 3.390,— din.
—	Sprejeti so bili dodatki k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov SIS v obdobju 1976 — 1978 za leto 1978.
—	Sprejet je bil Samoupravni sporazum o ustanovitvi medobčinske skupnosti za zaposlovanje Celje.
—	Sprejete so bile spremembe in dopolnitve investicijskega programa za rekonstrukcijo obrata gmote s predračunsko vrednostjo 22,034.212,— din.
—	Odobrena je bila nabava 4 kom. ventilatorjev, 80 1 bojlerja in plinskega gorilnika.
—	Sprejet je bil pravilnik o delovnih razmerjih. Za sprejem in razpravo razvida del in nalog pa je bil določen rok mesec maj. Po vseh tozdih so bili imenovani člani komisije za izvedbo razvida del in nalog.
DS TOZD "Ploščice” ki ga sestavljajo vsi zaposleni v tem tozdu je poleg zadev, ki so jih obravnavali ostali DS obravnaval še naslednje zadeve:
—	Odobrili so nabavo stroja za rezanje ploščic.
—	Dogovorili so se, da morajo z materialom ravnati skrbno in gospodarno.
Na DS TOZD "Grafit" so bili sprejeti naslednji specifični sklepi, ki niso že prej omenjeni:
—	Osebni dohodek pri loščenju grafitnih loncev je bil povišan na 3.755,60 din, oblikovalec II. pri stiskalnici HPC je izenačen z oblikovalcem I.
—	Podana je bila zahteva, da se izdelajo novi opisi del in nalog.
—	Na izredni seji so bila obravnavana vprašanja točkovanja delovnih mest in postavljenih norm.
—	Odobrena je bila nabava modelov in gorilca ter digitrona.
Tudi DS Delovne skupnosti skupnih služb je obravnaval vprašanja, ki so že opisana, razen teh pa še:
—	Odobril je nabavo 2 kom. pisalnih strojev in dveh pisalnih miz za potrebe računovodstva in dveh pomičnih meril za strojne delavnice.
—	Pri obravnavi stanja popisa sredstev je bilo sklenjeno, da mora biti osebna obremenitev za primanjkljaj drobnega inventarja v vrednosti 629,90 din.
V bodoče naj bi bila ta rubrika stalna v našem časopisu in boste na ta način bolj redno in sproti obveščeni o sklepih, ki jih sprejemajo naši samoupravni organi.
OM
Problemi in delo konference delegacij SIS
Ob izteku prvega leta drugega mandata delegatov SIS, bi uvodoma povedala tole. Čeprav smo že z ustavnimi amandmaji 1971. leta delegatski sistem uzakonili in ga kasneje z novo ustavo leta 1974 in z zakonom o združenem delu iz leta 1976 še okrepili, je to proces, ki seveda ne more dati rezultatov kar čez noč, temveč šele v daljšem časovnem razdobju.
Na podlagi teh načel naj bi delavci v OZD odločali o tistih potrebah in interesih, ki se uresničujejo na podlagi svobodne menjave dela v SIS. Odločali naj bi torej o programih SIS, njih usmeritvi in prednosti posameznih nalog. Znano pa nam je, kakšno strukturno izobrazbo trenutno beležimo v naši OZD.
Problem družbene preobrazbe je proces, ki daje vsakodnevne napore pri zalaganju in usposabljanju samoupravne krepitve. Zato smatram, da ni nobeno zlo, če delavec-delegat, ki se mora oborožiti z znanjem in ki čuti potrebo po izpopolnjevanju, pridobiva znanje v obliki seminarjev, zato da bo danes ali jutri sposoben sodelovati in oblikovati ter zavzeti potrebna stališča.
Namesto, da bi želi podporo, pada na nas vsak dan več očitkov na račun izobraževanja oz. izpopolnjevanja delav-cev-delegatov. Pa ne padajo očitki samo na izobraževanje, ampak celo na sestanke češ, da so baje predolgi in da krademo predragoceni produktivni čas. To ni res, kajti seja konference delegacij na svoji seji obravnava gradiva SIS za osem različnih področij in če je kdo izmed kritikov sposoben prej razložiti vsebino naj se javi, zelo mu bomo hvaležni.
Konferenca delegacij SIS je tekom leta imela devet sestankov, med katerimi so bili štirje daljši, pet pa krajših. Udeležba na sejah je bila največkrat komaj zadovoljiva, to pa zaradi tega, ker nam proizvodni ciklus narekuje troizmensko delo, kar nam otežkoča sestajanje. V
začetku smo se sestajali vsi skupaj t.j. posebna delegacija iz TOZD Keramike, ki šteje 70 delegatov in splošna delegacija iz TOZD Ploščice in DSSS, ki šteje po 13 delegatov ter dva delegata iz TOZD Grafit.
Po razmišljanju, kako bi najbolje izkoristili dragoceni produktivni čas, sva s tov. Zorko, ki nam je v veliko oporo pri razlaganju gradiva, preizkusili kako bi potekala seja konference s takoime-novanimi letečimi delegati posebne delegacije, ostali pa bi izvolili izmed svoje srede po dva delegata; uspeh ni izostal.
V začetku sem že omenila, da je delegatski sistem dolgotrajnejši proces, vendar smatram, da bi nekateri vodje morali svoje naloge resneje jemati.
Na konferencah SIS smo obravnavali in sklepali o naslednjih potrebah in interesih:
—	pri sprejemanju novih stopenj za vsako posamezno SIS v drugi polovici leta 1978 smo vse stopnje potrdili, kajti večina stopenj je bila nižja od leta 1977, le telesna kulturna skupnost in skupnost socialnega skrbstva sta stopnji minimalno povečali.
—	razpravljali smo o pravočasni dostavi gradiva in predlagali naj se seje skupščine SIS pričnejo ob 12. uri,
—	obravnavali smo prednostno listo o delitvi solidarnostnih stanovanj, družbeni dogovor o ekonomskih standardih, ki naj bi po sklepu naše konference delegacij podaljšali do leta 1985, o kadrovskih stanovanjih itd.,
—	pri obravnavi planov smo vsi izrazili zaskrbljenost, ker so postavljeni previsoko in sprejet je bil sklep, naj se planira v okviru finančnih možnosti, to se pravi kolikor bo denarja na razpolago, da ne bi prišlo do dodatnih obremenitev OZD,
—	obravnavali smo prispevne stopnje za leto 1979, sprejete so bile vse, razen stopnje za graditev bazena,
—	nadalje smo razpravljali o novi lestvici za vzgojnino, tu je naša konferenca delegacij predlagala naj se lestvica razširi vsaj za dve stopnji,
—	pri zdravstveni skupnosti smo razpravljali o zdravstveni postaji, ki bo v Libojah,
—	nadalje smo obravnavali zaključne račune in finančni plan posameznih SIS z določenimi napisanimi spremembami, ki pa jih je dobil vsak delegat pred udeležbo skupščine,
Na koncu bi povedala še to, da je premajhno sodelovanje med KS in drugimi družbeno-političnimi organizacijami v OZD.
KM
Kapaciteta zidnih in podnih ploščic v Jugoslaviji
V obdobju po drugi svetovni vojni se je v Jugoslaviji izredno razvila keramična industrija. Zrasli so giganti kot sta Boris Kidrič v Titovem Velesu in Jugo-keramika v Zaprešiču. Ti dve delovni organizaciji proizvajata porcelan, kakor tudi vse vrste ploščic. V zadnjih 10. letih pa sledimo izrednemu napredku tudi pri proizvodnji zidnih in podnih ploščic. Začetne kapacitete so se v parih letih podeseterile in tako lahko jugoslovansko industrijo keramičnih ploščic uvrstimo med razvitejše keramične industrije v svetu.
Sedaj pa še malo o samih ploščicah. Delimo jih v zidne in podne ploščice. Zidne ploščice so običajno dimenzije 15 x 15 cm, 20 x 10 cm in v zadnjem času tudi 20 x 20 cm ter ploščice nepravilnih oblik. Poroznost teh ploščic je velika in je tudi nad 20 %. Podne ploščice pa delimo v prešane in vlečne ploščice-spalt plate. Glede vodoupoj-nosti in mehanske odpornosti pa jih delimo na sinter (poroznost od 0—2 %) klinker (poroznost od 2 — 6 %) in ploščice z večjo poroznostjo. Pri oblikah teh ploščic pa prevladujejo 10 x 20 cm, 20 x 20 cm, 20 x 30 cm in nepravilne oblike 15 x 20 cm in šesterokotne ploščice. Poleg teh oblik pa so znane še mozaik ploščice dimenzije 5x5 cm, 10 x 10 cm in 10 x 5 cm. Vse naštete vrste ploščic proizvajajo jugoslovanske tovarne podnih in zidnih ploščic.
Po podatkih iz Združenja-Keramika-union je v letu 1978 izdelano 201.334 ton zidnih, podnih in fasadnih ploščic. Iz tega podatka je težko točno izračunati kapaciteto, toda če vzamemo, da je poprečna teža m2 ca. 15 kg pridemo do rezultata, da je bilo v lanskem letu proizvedeno 15 milijonov m2 vseh vrst keramičnih ploščic. Samo v Sloveniji so v zadnjih 5 letih zrasle tri nove tovarne. To so: "Goriške opekarne” — Keramiks iz Nove Goreče s proizvodnjo sinter glaziranih in neglaziranih ploščic dimenzije 10 x 20 cm. Kapaciteta omenjene delovne organizacije je 1 milj. m2.
Keramika Gorenje—Gorenja vas proizvaja ploščice 20 x 20 cm in v zadnjem času ploščice nepravilnih oblik provan-cale in še šesterokotne ploščice. Letna kapaciteta je do 1 milijon m2 po tehnologiji dvojnega žganja.
Najzanimivejša tovarna keramičnih ploščic pa je prav gotovo v Trebnjem. Izbrana tehnologija proizvodnje je v Jugoslaviji edinstvena, v Evropi pa po istem sistemu proizvajajo le tri tovarne. Tehnologija temelji na suhi pripra-
vi mase in polsuhem oblikovanju in istočasnem stiskanju glazure in keramične mase — sistem Spengler Zahodni Berlin. Letna zmogljivost tovarne je 670.000 m2 ploščic dimenzij 10 x 20 cm in 20 x 20 cm.
Tržno izredno zanimive pa so v zadnjem času ploščice iz opekarne Ljubečna pri Celju. Proizvajajo klinker vlečne ploščice s solnim glaziranjem. Istalira-na kapaciteta je ca. 1 milijon m2 v letu 1978 pa so proizvedli 400.000 m2 ploščic dimenzij 20 x 10 cm, 24 x 11 cm, 20 x 20 cm in celo 39 x 39 cm.
Sedaj pa še malo o tovarnah keramičnih ploščic v ostalih republikah. V Soc. rep. Hrvatski je vsa proizvodnja pod okriljem Jugokeramike, ki ima novo postrojenje na osnovi lokacije v Zapre-šiču in TOZD ploščic v Vojniču. V izgradnji pa ima dve novi tovarni. Prva je v Orahovici in bo začela z poizkusno proizvodnjo konec leta. Izdelovala bo zidne ploščice osnovnih dimenzij. Drugo tovarno gradijo v Dvoru na Uni. Njen proizvodnji program pa bodo sinter ploščice različnih dimenzij.
V Istri je tovarna Labinprogres v Pod-pičanu, ki izdeluje ploščice standardnih dimenzij z izredno lepimi sitotisk dekorji. V Soc. rep. Srbiji in AP Vojvodini, ki sta trenutno največji proizvajalki ploščic v državi pa proizvajajo naslednje tovarne: "Zorka” iz Šabca je tovarna podnih keramičnih ploščic po sistemu monožganja. Kapaciteta tovarne je 1 milijon m2 ploščic, dimenzij 10 x 20 cm, 20 x 20 cm in 20 x 30 cm.
Ploščice so izredno kvalitetne toda vprašanje kalibiracije je še vedno zelo pereče. Znana tovarna podnih in zidnih ploščic IGM "Toza Markovič" Kikin-da. Proizvajajo podne in zidne ploščice vseh dimenzij in so prvi pričeli žgati v pečeh za hitro žganje-monostratne peči. V maju 1978 je v bližini Beograda v mestu UB zrasla nova tovarna podnih sinter ploščic standardnih dimenzij. Ploščice se odlikujejo z izrednimi mehanskimi lastnostmi in designom. Poleg navedenih tovarn na tem področju izdelujejo ploščice še Keramika Mlade-novac, v izgradnji pa so še tovarna vlečnih ploščic IGK "Polet” v Novem Bečeju, tovarna keramičnih ploščic "Nemetali” v Valjevu, tovarna keramičnih ploščic v Beli Crkvi in tovarna keramičnih ploščic v Kanjiži. Programi teh tovarn so zidne, sinter podne in vlečne ploščice. V Bosni in Hercegovini sta naj večja proizvajalca zidnih in podnih ploščic "Kaolin” Bratuna in ”Sa-nakeram” iz Sanskega mostu. Izdeluje na principu bi in monožganja, zidne in ploščice standardnih dimenzij. V mesecu maju bo pričela delovati tudi nova tovarna mozaik in sinter podnih ploščic EKK Prijedor. Kapaciteta omenjene delovne organizacije je 700.000 m2. Na Kosovu je znan proizvajalec zidnih
in podnih ploščic "Karačevo" iz Kosovske Kamenice, medtem ko imamo v Makedoniji tudi samo enega proizvajalca in to "Boris Kidrič" Titov Veles. Obe omenjeni tovarni proizvajata zidne in podne ploščice za notranje in zunanje oblaganje.
V dosedanjem pisanju je omenjenih 22 tovarn ploščic in tako lahko spoznamo, da je resnično velik razvoj v tej panogi pri nas.
Toda če podrobneje spoznamo razmere v naši keramični industriji vidimo, da le ni vse tako rožnato. Problemov je več, naj naštejem samo najvažnejše. Večina od omenjenih tovarn ne dela s polno kapaciteto. Mehanske lastnosti proizvedenih ploščic so dobre, toda estetski izgled in dimenzije so včasih porazne. Značilno za našo keramično industrijo je, da ji vedno primanjkuje pigmentov, domačih glazur in predvsem ognjetalnega materiala. Tudi instalirane peči, mlevna postrojenja, postrojenje za stiskanje ploščic in ostali stroji so od vseh mogočih dobaviteljev iz Italije (Siti, Sacmi) Nemčije (Kerabe-darf, Dorst, Riethamer) in ostalih proizvajalcev opreme za keramične industrije tako, da je resnično oteženo redno vzdrževanje in nabava nadomestnih delov.
Ko bodo pri proizvodnji vseh vrst keramičnih ploščic v naših tovarnah rešili vse probleme in bodo tovarne proizvajale s polno kapaciteto bo letna proizvodnja ca. 35 milijonov m2, se bo pojavil problem plasmaja ploščic. Izvoz v Azijo, Afriko, Južno Ameriko pokrivajo Italijani, Španci, Francozi, Nemci, tako da bo plasman ploščic v izvoz izredno otežen. Navedena številka 35 milijonov m2 pa je prevelika za jugoslovansko tržišče.
Toda z lastnim razvojem s sodelovanjem vseh keramičnih tovarn in z negovanjem lastne tehnologije bo tudi naša keramična industrija ploščic gotovo dosegla priznanje v svetu.
TF
Nič nas ne sme presenetiti
Sedanji mednarodni položaj je zelo zapleten, posebno še v nekaterih delih sveta. To velja predvsem za jugovzhodno Azijo, Bližnji vzhod in Afriko. Nas, kot neuvrščeno državo, zaskrbljuje
predvsem praksa, da se vojaška sila prepogosto uporablja za reševanje spornih mednarodnih vprašanj. Ne moremo izključiti možnosti, da pride do napada tudi na Jugoslavijo, saj naša neuvrščena politika moti marsikoga tako na vzhodu, kot na zahodu. Zato smo se morali že zdavnaj odločiti, da bomo za vsako ceno branili našo svobodo in neodvisnost. To nalogo pa bomo lahko uspešno opravili samo, če se bomo za borbo usposobili in pripravili v mirnem času.
Že januarja je svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije sprejel sklep, da se v letu 1979 izvede akcija: Nič nas ne sme presenetiti (NNNP). Akcija ima namen, da še bolj okrepimo obrambno-varnostno usposobljenost naše republike, poglobimo podružbljene odnose na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ob sodelovanju vseh delovnih ljudi in občanov. Z uspešno akcijo bomo dostojno počastili 60. obletnico ZKJ, združenih sindikatov in SKOJ!
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito naše delovne organizacije je na svoji redni seji dne 13. 1. 1979 v tej zvezi sprejel program nalog za izvedbo akcije NNNP. Poglejmo si glavne naloge:
—	Teoretično in praktično usposabljanje enot civilne zaščite, pripadnikov narodne zaščite in službe za obveščanje. S tem v zvezi je treba takoj povedati, da so za usposabljanje nekaterih enot že bila predavanja, za ostale enote pa bodo do konca maja. Praktične vaje enot bodo predvidoma v mesecu juniju in to vaje posameznih enot in kasneje skupna vaja vseh enot.
—	S krajevno skupnostjo in ostalimi delovnimi organizacijami je treba organizirati skupne vaje kot "Obrambni dan Liboj".
—	Vse zaposlene je treba sproti seznanjati z nalogami in pomenom akcije NNNP.
—	V mesecu septembru moramo sodelovati v skupni akciji občine, odnosno republike.
Kratek opis zastavljenih nalog nas ne sme zavesti, da nas čaka lahko delo. Nasprotno, za izvedbo zastavljenih nalog bo treba žrtvovati precej prostega časa in vložiti veliko truda. Že v naprej se moramo zavedati, da se bo treba odreči marsikateri sicer prosti uri in ta čas nameniti usposabljanju ali sodelovanju v enotah civilne zaščite, narodne zaščite ali službi za obveščanje. Uspeh akcije bo zagotovljen, če bo vsakdo izmed nas ob koncu lahko rekel: NIČ ME NI PRESENETILO .
MF
Več dela v slikami
Še lansko leto smo se srečevali z mnogimi problemi kot so: pomanjkanje dela, neurejeni prostori in podobno.
Letos se je situacija bistveno spremenila. Na lanskem velesejmu so bili razstavljeni keramični izdelki slikani v dveh novih dekorjih imenovani "Bolivija” in "Peking”. Servis v dekorju "Peking” je dobil tudi diplomo.
Tako smo letos začeli s slikanjem teh dekorjev. To je nov način slikanja na surovo glazuro. Dekor je bil osvojen brez posebnih težav, zaradi dobrega sodelovanja z razvojnim oddelkom. Že pri izdelavi vzorcev (ti so bili številni) smo uvajali v delo nekaj slikarjev. Tako nam uvajanje novih dekorjev ni delalo težav.
S stalno kontrolo oziroma nadzorom nad delom smo pravočasno preprečili napake, ki bi povzročile večji izpad.
Delo je steklo normalno. Z uspehom se dosegajo tudi na novo postavljene norme. Kolikor je bilo v naših močeh smo izboljšali tudi delovni prostor, kjer se izvajajo slikarska dela. V tem prostoru smo uredili tla, postavili regale, brez katerih ni mogoče po novem načinu slikati. Tako so se delavcem — slikarjem vsaj delno izboljšali pogoji dela. Delo opravljamo z večjim uspehom, kar je v interesu nas vseh. Seveda še zdaleč nismo zadovoljni. Najbolj nas moti ropot, ki ga povzroča zrak, ko se meša s paro v ceveh centralnega ogrevanja. Pozivamo tiste, ki so za to odgovorni, da se to do prihodnje zime, ker je ropot najmočnejši v zimskih mesecih, odpravi. Prav tako najdemo svoja delovna mesta v neredu, ko pridemo na delo; pomešane barve, ostanki malic na mizah in podobno. To pa verjetno ne bo mogoče odpraviti prej, dokler ne bo oddelek urejen tako, da ga bo mogoče zakleniti.
Kot kaže bo mesec april prvi mesec, ko bo nadglazurna peč neprekinjeno obratovala. V oddelku imamo zaposlenih več invalidov, ki lahko opravljajo le delo slikarja II, to je slikanje z odlepki. Nujno je, da tem invalidom delo zagotovimo, da omogočimo stalno obratovanje nadglazurne peči. Pri tem pa bo treba pomisliti tudi na žgalce.
Na tem delovnem mestu morajo biti zaposleni moški, ki lahko opravljajo delo v vseh treh izmenah.
Delo v slikami zahteva stalne spremembe in s tem tudi stalno menjavo dela. Tem spremembam se moramo z razumevanjem prilagajati, ker bo le tako naše delo uspešno.
MM
Prodaja
v I. četrtletju 1979
Za nami je prvo četrtletje, obenem pa tudi prvi del tako imenovane konjuk-turne sezone, kajti znano nam je, da je prvo in zadnje četrtletje v prodajnem sektorju najbolj živahno. Mogoče je sedanja administrativna situacija in prizadevanja, to nepisano pravilo nekoliko postavila na glavo oz. si to vsi več ali manj na tihem želimo, da bi bila stvarnost.
Matematični pokazatelji, ki so za marsikoga edino pravilni, bi lahko rekli, da so v povprečju zelo dobri ali celo odlični, seveda ko pa pričnemo vrtati v te številke, pa se nam pokažejo tudi momenti, ki bi jih najraje pozabili ali preskočili, vendar bo o tem dovolj govora kasneje.
Verjetno bi v uvodu bilo potrebno spregovoriti nekaj besed o cenah. Program, ki je bil trenutno v proizvodnji je relativno svež in sicer je bila velika večina proizvodov starih od 1 — 4 let, vendar smo se kljub temu morali odločiti za kar 80 %-no menjavo asorti-mana. Takšni radikalni spremembi so botrovale predvsem cene. Ko smo pred leti prijavljali novi asortiman pri Zavodu za cene (vse cene se registrijajo v Beogradu) smo bili mnenja, da so cene zadovoljive in da bodo pri naši storilnosti, ekonomičnosti ter produktivnosti prispevale oz. pripomogle za boljši jutri (beri bolj debela kuverta). Cene nam je v mesecu marcu uspelo zvišati za 8 % in sicer linearno, kar pomeni, da so se vsi proizvodi enakomerno podražili. Ta odstotek nam je uspel po številnih prošnjah, izračunih, dokazovanjih ... Če bi prikazal karikirano, bi lahko rekel, da je postopek za spremembo cen tako mučno opravilo, kot bi bil sprehod skozi peč "Madžarko". Tudi to povišanje ni kaj dosti zboljšalo finančne situacije, zato smo bili prisiljeni dobršen del asortimana izločiti ter uvesti nov zahtevnejši proizvodni program, ki ga bo tržišče pripravljeno sprejeti in dati večje priznanje v obliki finančne stimulacije. Takšne spremembe pa vsekakor niso enostavne, kajti to povleče za sabo verigo sprememb, tako je potrebno pripraviti nove modele, barve, sprememba tehnologije, pa še vrsto večjih ali manjših opravil.
Seveda pa ima lahko pri tem tudi zelo grenak okus na trgu, kajti kupci primerjajo proizvode in podobno. Še prav posebej pa je to problematično na inozemskem trgu, kajti vemo, da se na trgih proda po tako imenovanem sistemu katalogov, to pomeni, da proizvodi, ki pridejo v takšen prospektni ma-
terial, morajo biti vso dobo na razpolago in jih je potrebno največkrat v 24. urah dostaviti kupcu, v nasprotnem primeru se plačajo kazni, ki so nemalokrat zelo visoke.
Torej, kot je že omenjeno, smo dobršen del programa zamenjali, delno zožili asortiman, predvsem pa se poskušamo tržno-proizvodno usmerjati in ne kot je bila največkrat praksa do sedaj proizvodno-tržno.
Namenoma nisem hotel govoriti o izvozu, vendar vem, da je ta del prodajne aktivnosti tako bistven, oz. se mu vsaki dan pripisuje večja vrednost, da mimo njega ne morem. Vem, da marsikomu ni povoljna ta aktivnost, kajti sigurno smo se navadili oz. se želimo navaditi na bolj lagodno počutje. V prejšnji številki sem pisal o tem, kako je potrjevanje v izvozu življenjskega pomena za domači trg, pa dalje kako se marsikatera ideja "šilom prilike” prenese poprej v proizvodnjo, mogoče je to bolj drugotnega pomena. Danes bi želel le par besedi napisati še o tistem, kar nas prizadeva oz. kar nas je že.
Nobene skrivnosti ni, da je naš letni uvoz približno 1,5 S milijarde din (mul-curit plošče, glazure, barve, ploščice, grafit), da pa je zakonodaja glede uvoza stroga ter govori o tem, da v kolikor ni zadosti izvoza ne more biti uvoza, ali če se zopet malo poslužimo matematike je jasno povedano, da za 1 dinar uvoza je potrebno poprej ustvariti 1 dinar izvoza. V kolikor tega ni, ne obstaja nikakršna zakonska osnova za morebitni uvoz, pa tudi če se proizvodni proces ukine.
V	letu 1978 smo v prvem tromesečju imeli kar trikrat večji izvoz kot v letu 1979, medtem ko se uvoz sploh ni zmanjšal marveč je nasprotno tendenca celo po povečanju. To pa nas je privedlo v stanje, da smo trenutno "blokirani", kar pomeni, da nimamo nikakršne pravice uvoza, bodisi za najmanjše simbolične pošiljke.
V	to situacijo nas je privedlo to, da so nekateri zavestno ali pa tudi podzavestno, bili proti temu, da se da izvozu tisto mesto, ki mu pripada. Da tako smelo pišem o oportunizmu do izvoza, govorijo primeri reklamacije naših pošiljk tako na nemško, italijansko ter sovjetsko tržišče in še kje. Zato izkoriščam priliko, da apeliram na vsakega* posameznika, da se na svojem delovnem mestu maksimalno potrudi, kajti zavedati se moramo, da je delo vsakega kamenšek v mozaiku, ki bo izoblikoval sliko in le od nas je odvisno kakšna bo ta slika. Dosedanje misli so bile bolj uprte v TOZD Keramiko vsekakor moramo z istim intuziazmom spregovoriti tudi o ostalih dveh tozdih.
V	TOZD Ploščice se v letošnjem letu vrstijo težave bodisi takšne ali drugač-
ne. V prodaji smo vsaj po prvih izgle-dih postavili stvari v tisto luč, ki naj bi bila svetla in dajala dosti svetlobe za varno pot naprej.
To pomeni, da smo s posebnimi aranž-mani s kupci dosegli pogoje, ki bodo v tozdu dali možnost, da si pridobi ter utrdi prostor pod soncem.
V TOZD Grafit so v zadnjem času nastopili problemi pri plasmanu proizvodov. Uvodoma moram povedati, da direktne prodaje ne vrši keramična Liboje, kajti po kooperacijski pogodbi je grobo rečeno osnovna naloga Liboj proizvodnja, medtem ko je prodaja stvar Tehnouniona iz Ljubljane. Vendar smo doumeli, da dogovarjanja in koordinacije ni za podcenjevati, zato bomo tudi mi vložili vse napore, da bo mogoče v eni prihodnjih številk napisano vse najlepše o prodaji grafitnih loncev.
Trenutno išče komercialna služba kontakte z inozemskimi partnerji, toda tudi na domačem trgu bomo pripomogli s svojim deležem. Na inozemskem trgu se dogovarjamo o izvozu grafitnih loncev v Romunijo, Bolgarijo, Albanijo, SZ in še kam.
Navrgel sem le nekaj misli in upam, da se bo komu porodila ali utrnila kakšna misel, ideja, ki bo nam dobrodošla.
RM
Problem nedeljskega dela žena
Na rednem občnem zboru sindikata 18.
1.	1975 je bilo postavljeno vprašanje glede nedeljskega dela žena, kot tudi nočnega dela.
Obljubljena nam je bila vsestranska pomoč, da se to odpravi. Zal pa se na tem področju do danes še ni veliko spremenilo. Bili so sicer narejeni in popravljeni vozički, dokončani so tudi tiri, sedaj pa nam manjkajo plošče za dokončno izdelavo vozov in male plošče za krožnike ter podstavke. Vse predolgo se odlaša z nabavo teh, kar pa je tesno povezano z našim nedeljskim delom. Težko si zamislimo, da ob lepih sončnih nedeljah, ki nas vabijo v naravo in se naši delovni sotovariši lahko sprehajajo že ob sobotah in se veselijo vikenda, naše sodelavke pa delajo.
Znano nam je, da so izdelki, ki so narejeni ob nedeljah precej dražji, pa tudi počitek je nujno potreben za delovni elan v novem tednu.
Letos smo ponovno razpravljali na letni konferenci sindikata, na januarskem zboru delovnih ljudi glede delovnih nedelj in nočnega dela žena; pri tem so nas tudi drugi oddelki solidarnostno podprli. Sprejet je bil sklep, da prenehamo z nedeljskim delom s 30. 6. 1979, z nočnim delom pa koncem tega leta. Ta sklep bomo tudi dosledno izvedli.
S tem pa ne mislimo, da ne bi delali po več ur, če bo potrebno, ker vemo, da nam trenutno primanjkuje delovne sile. Če navedem le primer iz našega oddelka, ko je v preteklem letu odšlo 11 delavk, katere so se zaposlile drugje, ali v drugih oddelkih, predvsem zaradi delovnih nedelj. Na novo pa so se zaposlile le 3 delavke.
Vsi se moramo zavedati, da moramo tesno sodelovati, upoštevati delovno in tehnološko disciplino in da je naš osebni dohodek odvisen od končne količine, ki je prodana na trgu.
Loščilnica
Poročilo o delu v TOZD-u Ploščice v prvem tromesečju
V prvem tromesečju smo kljub prizadevanju celotnega kolektiva dosegli slabše rezultate od planiranih. Gotovo boste zopet dejali, da se pri ploščicah zopet opravičujejo, toda še enkrat bom obrazložil vzroke nedoseganja plana. V lanskem letu smo sedem mesecev deko-rirali ploščice dimenzije 20 x 20 cm. Zaradi povečanih kapacitet jugoslovanske keramične industrije in hiperpro-dukcije ploščic standardnih dimenzij se je v našem skladišču nabralo ca. 25.000 — 30.000 m2 gotovih ploščic dimenzije 20 x 20 cm. Zaradi tega in zaradi pomanjkanja ploščic nepravilnih dimenzij na jugoslovanskem trgu, smo se skupno s komercialo odločili, da preidemo na ploščice nepravilnih oblik to-ledo 15 x 20 cm. Tako je pri ploščicah 15 x 20 cm v m2 48 komadov, pri ploščicah 20 x 20 cm pa je 25 komadov v m2. Zato nam je zaradi neizkoriščeno-sti prostora na kasetah kapaciteta peči padla od 492 m2 na dan pri ploščicah 20 x 20 cm, na 256 m2 na dan pri ploščicah 15 x 20 cm. Tako lahko naredimo mesečno le ca. 8.000 m2, kar pa je dosti manj od planirane proizvodnje. Večni očitki s strani skupnih služb, ki padajo na naš račun so tako neupravičeni, kajti skupno smo se odločili za proizvodnjo ploščic nepravilnih oblik. Da bi stanje v proizvodnji ploščic izboljšali, smo v sredini meseca marca
skrajšali pomik pri Sitti peči iz 25 minut na manj kot 22 minut. Tako sedaj naredimo 298 m2 na dan pri ploščicah 15 x 20 cm ali 562 m2 na dan pri ploščicah 20 x 20 cm. Upam, da ste iz teh številk spoznali zakaj je pri proizvodnji manjših ploščic prišlo do tako slabih rezultatov v tozdu Ploščice.
Konec meseca marca smo montirali dve novi glazirni napravi in od tega pričakujemo bolj enakomerno proizvodnjo.
Odnosi med delavci so dobri, lahko pa bi bilo še boljše sodelovanje in pomoč pri delu. Izkoriščenost delovnega časa je tudi v našem tozdu, kakor v drugih DO problem.
Konec meseca aprila, ko bo gotov obračun za našo TOZD pa bomo videli, kaj moramo narediti, da bomo izboljšali rezultate iz tromesečnega obdobja. Upam, da bo do takrat rešeno tudi vprašanje deviz, ki je tako pereče pri nabavi naših osnovnih surovin.
Vsi si bomo prizadevali in se borili, da dosežemo čim boljše rezultate in upam, da bomo z dobrim sodelovanjem in razumevanjem vseh tozdov in DSSS to tudi dosegli.
Turk Porto
Proizvodnja TOZD Keramika
Oceniti tromesečno proizvodnjo keramike — naše največje TOZD — vsekakor v tem trenutku ni niti lahko niti realno. Niso še namreč znani vsi pokazatelji. Počakati bo zlasti treba na tro-mesečni finančni obračun. Vsem nam mora biti jasno, da so vzporedno s povečano proizvodnjo krepko narasli tudi ostali stroški. Povečale so se cene osnovnih surovin, kakor tudi vse vrste uslužnostnih dejavnosti.
Obravnaval bi tokrat le golo problematiko proizvodnje v prvih treh mesecih letošnjega leta. Sigurno se bo vsakdo strinjal s tem, da smo poslovno leto pričeli dobro, celo nad pričakovanji. Tako v januarju, februarju in marcu smo realizirali plan in ga v treh mesecih celo presegli za 98 starih milijonov. Skupno je bilo izdelano za 3 milijarde 318 milijonov din, kar je za 742 milijonov več kot v istem obdobju preteklega leta.
Slaba stran proizvodnje je, da smo v tem času izdelovali predvsem keramiko za domači trg, nekaj za Sovjetsko
zvezo in le manjše količine za izvoz na konvertibilno področje. To razmerje bomo morali v naslednjem obdobju popraviti v korist izvoza, kar bo imelo za posledico slabše proizvodne rezultate.
Zavedati se moramo, da brez povečanega izvoza ne bo prepotrebnih deviz za uvoz glazur, stekla, šamotnih plošč ipd.
Razveseljivo je, da smo v letošnjem letu uspeli bistveno zmanjšati lom, predvsem v mesecu januarju in februarju, medtem ko je bil marec v tem pogledu nekoliko slabši. Verjetno bi bili doseženi rezultati še boljši, če bi imeli na razpolago dovolj delovne sile. Omenjene rezultate smo namreč dosegli s precej manjšim številom zaposlenih od planiranega. Pomanjkanje delovne sile se nam bo zlasti poznalo v naslednjih mesecih, ko se bodo pričeli intenzivno koristiti letni dopusti. Ne smemo pa tudi pozabiti, da z mesecem junijem preneha nedeljsko delo v loščilnici.
Pomanjkanje šamotnih plošč iz uvoza se nam nadaljuje tudi v letošnjem letu. Dobili smo sicer manjšo količino, katera je zadostovala le za kratek čas. Marsikateri odstotek loma gre na račun pomanjkanja tega prepotrebnega materiala.
Tudi glede delovne, kakot tudi tehnološke discipline še nismo napravili vsega. V tej smeri bo v prihodnje potrebno še marsikaj urediti.
Končam naj s problematiko notranjega transporta, ki se v letošnjem letu ni prav nič izboljšal. Tekoči trak je še vedno v takšnem stanju, da ga je treba skoraj vsak dan popravljati. Iz obeh livarn in strugam še vedno prevažamo robo v vozičkih po dvigalu, kar samo še povečuje lom.
O proizvodnji grafitnih loncev v I. tromesečju
V prvem tromesečju tega leta smo izpolnili zadane naloge. Presegli smo planirano proizvodnjo, tako količinsko kot tudi vrednostno. Čeprav se pri proizvodnji niso pojavile neke resnejše težave, razen januarski zastoj, ki ga je povzročila okvara na vodovodni napeljavi, smo ves čas bili pod pritiskom drugih stvari. Jugoslovanski trg se je 8
oskrbel z lonci velikosti 150 A — 1000 A in BU 100—BO 600, vendar manjka manjših loncev kot so 50 A pa do 120 A. To se pravi, da je slaba stran naš asortiman, ker ni dovolj širok. Jasno nam je, da naše ime še ni dovolj prodrlo na trg in da se livarne raje oskrbujejo z lonci tujih firm, ki naj bi bili boljši m vzdrzljivejsi.
Zato se moramo potruditi in ustvariti ime, to pa si bomo ustvarili le z boljšo kvaliteto, kot jo imajo tuje firme. Veliko možnosti je tudi v izvozu, vendar je izvoz še vedno odprto vprašanje. Naša komercialna služba je storila več kot bi bilo treba glede izvoza grafitnih loncev, toda še vedno čakamo odgovore, najbolj iz Romunije.
Zdi se, da bo treba proizvodnjo grafitnih izdelkov usmeriti na izdelovanje manjših loncev in pribora, ki je prav tako potreben našemu trgu.
Sama proizvodnja grafitnih izdelkov je potekala kar dobro, saj smo izdelali 125.590 kg grafitnih izdelkov ali za 6.627.714,— din. Plan v prvih treh mesecih je dosežen količinsko 104 %, vrednostno pa 117 %.
V bodoče se bomo še bolj trudili, da popravimo tudi kvaliteto grafitnih izdelkov in tako osvojimo naše tržišče.
VR
Letna konferenca DPD "Svoboda”
DPD Svoboda Ludvika Oblaka Liboje je imela dne 23. 3. 1979 redno letno konferenco in prav je, da tudi v našem časopisu spregovorimo nekaj besed o njihovem dosedanjem delu ter načrtih za leto 1979.
Predsednik društva tov. Šuler je v svojem poročilu navedel, da število sekcij iz leta v leto narašča. Trenutno obstoja 9 sekcij in sicer:
Godba rudarjev in keramikov DPD
Svobode Liboje
Moški pevski zbor
Tamburaški zbor
Ansambel "Veseli Libojčani"
Ansambel "Terglav”
Trio Štef
Ansambel "Obvezna smer”
Knjižnica in Kinosekcija
V društvu pa deluje tudi mladina z re-citacijskim krožkom. Znano je, da so vse sekcije zelo aktivne in da so posamezniki za svoje dolgoletno uspešno delo prejeli razna priznanja in odlikovanja.
Najmočnejša sekcija je seveda godba na pihala. Njihovo delo zasluži vso priznanje. V preteklem letu so imeli kar 56 nastopov, poleg tega pa 75 vaj z mladim naraščajem. Omenimo naj samo tiste nastope, v katerih je godba programsko nastopala. Zlasti kvaliteten je bil nastop v Globasnici na Koroškem in koncert v Grazu. Na območju občine se je godba udeležila proslave na Šmiglovi zidanici, žalskem taboru, na sprejemu tov. Tita, reviji godb na pihala v Letušu, na proslavi planincev ob 200. obletnici prvega vzpona na Triglav.
Pevski zbor v zadnjem času vedno bolj ubrano prepeva. V zadnjem času se je zboru priključilo tudi nekaj mladih pevcev, kar je nadvse razveseljivo. Zbor je nastopal v Globasnici in na reviji pevskih zborov občine Žalec ter proslavi 200. obletnice prvega vzpona na Triglav v Žalcu, doma pa sodeluje na vseh proslavah in prireditvah.
Zelo prizadevno vadi in nastopa tudi tamburaški zbor. Ideja devetih starih tamburašev za ustanovitev tega zbora je rodila sadove. Vključili so se tudi mladi ljubitelji glasbe te zvrsti, tako da ni bojazni za njihov nadaljni razvoj. Zbor je sodeloval na proslavah in prireditvah v kraju kakor tudi na občnih zborih posameznih društev in sindikalnih organizacij.
Na področju zabavnih ansamblov imamo kar lepo izbiro saj so v društvu vključeni kar štirje ansambli. Najstarejši po stažu je sigurno ansambel "Veseli Libojčani”, ki bo drugo leto praznoval 25. obletnico obstoja. Žal se je v zadnjem letu nekaj zataknilo. Situacija se že popravlja in želimo jim pri na-daljnem delovanju obilo uspehov. Ansambli sodelujejo na raznih proslavah in prireditvah v kraju kakor tudi na vsakoletni reviji zabavnih ansamblov v našem kraju, katere organizator so "Veseli Libojčani".
Knjižnica v preteklem letu ni delovala zaradi neustreznih prostorov, kakor tudi obolelosti knjižničarja. IO je že imenoval novega knjižničarja, ki pa še ni prevzel naloge.
Kot zadnjo naj omenimo kinosekcijo, ki žal ne posluje rentabilno. Prizadevanja za večji obisk predstav niso bila uspešna. Če sekcija ne bi dobivala dotacije od kulturne skupnosti bi že zdavnaj morali prenehati s predvajanji filmov.
Na koncu pa je tovariš predsednik poudaril, da se vse sekcije borijo s finančnimi težavami. Instrumenti so obnovljeni, mladina raste in vsako leto bi po-
trebovali nove uniforme, vključuje se vedno več novih članov v razne dejavnosti, za katere bi bilo potrebno nabaviti tako instrumente kakor tudi obleke.
Največja pa je prostorska stiska. Nič več ni dovolj dni v tednu, da bi se lahko vsi zvrstili za vadbo. Prostori so tudi nefunkcionalni. Ansambli morajo vaditi na odru, ki se pa v zimskem času ne more ogrevati itd. Problemov je dovolj, toda kljub temu ne bomo klonili. Pobudo za delo nam daje tudi izredno razumevanje delovnih kolektivov tega področja, njihova povezanost z društvom, kakor tudi pripravljenost nudenja pomoči. Tudi s KS in družbenopolitičnimi organizacijami se je ustvarila trdna vez. To se je pokazalo predvsem v tem letu, ko društvo praznuje 50 let svojega delovanja, godba na pihala pa 45 let.
IO društva je sprejel sklep naj bi to leto, bilo leto kulture v Libojah. Ta sklep je podprl tudi občinski svet ZKO Žalec in vse družbenopolitične organizacije in društva kraja, predvsem pa sindikati OZD. Vsi so sprejeli sklep, da se bodo vse njihove prireditve odvijale v počastitev tega visokega jubileja.
Skupno smo pripravili program dela za to leto, ki ga je sprejela tudi konferenca društva Svobode.
Da bi bili vsi seznanjeni s tem, kaj se bo v tem letu dogajalo v Libojah smo sklenili objaviti ta program. Razumljivo je, da so v njem tudi prireditve, ki so že za nami, za nekatere pa še nimamo točnih datumov.
Poglejmo si: januar 1979
objavljen je bil članek v Novem tedniku z naslovom 50 let 50 prireditev
31. 1.
Predavanje o alpinistični odpravi v Ande
4.	2.
Gostovanje ansambla Vikija Ašiča iz Celja
9.	2.
Proslava ob dnevu slovenskega kulturnega praznika ob sodelovanju godbe na pihala, pevskega zbora, temburaš-kega zbora, šole, mladine
14. 2.
Šahovski turnir članov sindikalne organizacije KIL
17. 2.
Tradicionalna maškarada 24. 2.
Gostovanje godbe na pihala v Velenju na pustnem karnevalu
27.	2.
Gostovanje godbe na karnevalu v Celju
28.	2.
Pokop pusta ob sodelovanju godbe na pihala in pevskega zbora
3. 3.
Kulturni program ob priliki občnega zbora sindikata org. KIL, v sodelovanju godbe na pihala, pevskega zbora in tamburaškega zbora
10.	3.
Proslava v počastitev Dneva žena s kulturnim programom, sodelovala je godba na pihala, tamburaški zbor, pevski zbor, cicibani ter osnovno šolska mladina in pionirji
11.	3.
Občinsko strelsko tekmovanje za zlato puščico
15. 3.
Nastop tamburašev na občnem zboru ZB
23. 3.
Kulturni program ob redni letni konferenci društva Svobode — sodelovale so vse sekcije
1.	4.
Gostovanje slovenskega kulturnega društva iz Globasnice ob sodelovanju domače godbe na pihala in pevskega zbora
3.	4.
Tekmovanje članov sindikata KIL v namiznem tenisu
4.	4.
smučarsko tekmovanje članov sindikata KIL na Rogli
21 in 22. 4.
Revija občinskih pevskih zborov 30. 4.
Kresovanje v počastitev praznika dela s kratkim kulturnim programom v sodelovanju z mladinsko organizacijo
6. 5.
Kulturni program ob praznovanju krajevnega praznika Liboj z otvoritvijo ceste preko Mirosana, sodelovanje s KS in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami
18. 5.
Kulturni program ob srečanju starejših občanov, sodelovanje s SZDL in KS
26. 5.
Revija tamburaških zborov ob Dnevu mladosti
22. 5.
Izdaja knjige ”50 let DPD Svobode Liboje” in značk
17. 6.
Revija godb na pihala in proslava ob 45. obletnici godbe na pihala
24.	6 — 1. 7.
Razstava likovnikov — amaterjev iz občine Žalec
25.	6.
Nastop naših sekcij v Ptuju 4. 7.
Pohod planincev in članov ZB, KS Liboje in Griže ob spominskih obeležjih NOB v KS Griže in Liboje
1.	9.
Sodelovanje na zaključni proslavi obrambnega dne ”Nič nas ne sme presenetiti” v Libojah
8. 9.
Srečanje upokojencev Keramične ind. Liboje — kulturni program
15. 9.
Centralna proslava društva v počastitev 50. obletnice društva
29.	9.
Mladinska kviz oddaja 13. 10.
Lutkovna prireditev za najmlajše
1. 11.
Komemoracija ob dnevu mrtvih: sodeluje godba na pihala in pevski zbor
24. in 25. 11.
Revija narodno zabavnih ansamblov 28. 11.
Kulturni program za počastitev Dneva republike
28. 12.
Organizacija novoletnega praznovanja za najmlajše pod naslovom "Dedek mraz prihaja”
OSTALE PRIREDITVE ZA KATERE ŠE NISO DOLOČENI DATUMI
Likovni simpozij v Keramični ind. Liboje
Razstava po simpoziju v Žalcu Razne športne prireditve Partizanski miting ob taborenju vojakov teritorialcev
Akcija urejanja kraja s parolo ”za lepši kraj ob 50-letnici Svobode”
Priložnostni program za ostarele v Polzeli
Priložnosti program za ostarele v Novem Celju
Priložnostni program za ostarele v Celju
Z osnovno šolo Liboje bomo organizirali tekmovanje za najboljši spis z naslovom ”Moj kraj in 50 let Svobode”
Pisanje člankov za informativna sredstva ter druge priložnostne prireditve
Dela bo ogromno in skoraj sleherni prebivalec našega kraja bo moral pri tem sodelovati, če bomo hoteli, da bo vse dostojno izpeljano. Seveda bodo glavno breme nosili člani IO, organizacijskega odbora in sekcij. Zakaj smo rekli, da moramo sodelovati prav vsi krajani? Tu nismo mislili na sodelovanje pri organizaciji, pač pa na udeležbo na teh prireditvah. S svojim obiskom bomo dali predvsem moralno priznanje vsem tistim, ki že leta in leta neumorno delajo za razvoj kulture v našem kraju. Dokažimo jim, da jih imamo radi, da znamo ceniti njihova prizadevanja ter, da smo jim za kulturne dobrine, ki nam jih nudijo tudi hvaležni.
Nešteto ur prostega časa žrtvujejo za vaje, nastope ter organizacijo. Povejmo jim, da nam je to znano in da občudujemo njihovo vztrajnost. Ne znamo si namreč predstavljati kakšno bi bilo življenje v Libojah brez godbe na pihala, brez pevcev, zabavnih ansamblov, tamburašev itd.
ZATO VSI NA PRIREDITVE!
GZ
Zamejci otvorili 50. obletnico "Svobode”
Nedelja, dne 1. 4. 1979. Jutro je megleno in rahlo rosi. Svobodaši Liboj pa smo bili zaskrbljeni, ker smo se bali, da ne bomo mogli sprejeti naših bratov Slovencev iz Koroške tako, kakor smo si zamislili. Te skrbi pa so bile odveč. Ko se je bližala ura sprejema, je bilo nebo jasno in sonce je s svojimi žarki obsijalo libojsko kotlino. Točno ob 17. uri se je z avtobusom v Liboje pripeljalo 52 koroških Slovencev iz Globasnice. Lepo postroj eni in v svečanih uniformah so jih pred domom Svobode pričakali godbeniki in z njimi vsi, ki smo prišli poslušat prelepo slovensko pesem. Ob zvokih godbe na pihala smo
Skupni nastop s koroškimi pevci
jim stiskali roke in jim zaželeli dobrodošlico.
Po končanem sprejemu smo se napotili v dvorano, kjer je moški pevski zbor DPD Svobode Liboje gostom v pozdrav zapel pesem "Pozdrav”.
Tov. Meglič Janez, predsednik ZKO Žalec in tov. Šuler Darko, predsednik DPD Svobode Liboje sta jim s prisrčnimi besedami zaželela prijetno počutje med nami.
Končno smo prepustili oder našim gostom. Najprej se nam je predstavil mešani pevski zbor, nato moški pevski zbor in narodno zabavni ansambel. Lepe so naše slovenske pesmi, še lepše pa so, če veš, da jih pojejo tisti, ki si morajo svoje narodnostne pravice šele priboriti. Ubrano so zapeli in zaigrali. Tudi mi smo občutili njihovo srečo in ponos, da lahko nastopajo v naši matični domovini.
Predsednik slovenskega kulturnega društva iz Globasnice je predal Svobodi Liboje spominsko darilo — sliko njihovega domačega kraja. Ob tej priliki se jim želimo še enkrat zahvaliti.
Po končanem nastopu pa prepevanja še ni bilo konec. Komaj so se gostje uspeli malo okrepčati so se že oglasili naši pevci. Pridružili so se jim tudi vsi ostali in iz radostnih src je privrela pesem, da je donelo po dvorani. Pomagali smo tudi tisti, ki sicer ne pojemo v zborih. Sledile so zdravice in izrečenih je bilo veliko prisrčnih besed iz ene in druge strani. Še danes ne vem, kdo je dal pobudo, kar sicer ni važno, toda naenkrat smo vsi stoje ter objeti zapeli pesem ”Mi se imamo radi”. Za veselo razpoloženje pa so poskrbeli tudi člani narodno zabavnega ansambla Terglav iz Liboj, predvsem pa njihov vodja tov. Frece Štefan, ki je s harmoniko spremljal našo pesem.
Tako je kar prehitro napočil čas slovesa. Pred odhodom je mešani pevski zbor na željo gostitelja zapel še enkrat pesem "Pojdem v Rute”. Burni aplavz jih je nagradil za lepo prepevanje. S prisrčnim stiskom rok smo si obljubili, da bo to naše prijateljstvo ostalo trdno ter da bomo podobna srečanja še pripravili. Ločili smo se s prijetnim občutkom, da smo preživeli lep večer, ki bo ostal vsem v prijetnem spominu.
GZ
Sodelovanje na keramičnih 11. športnih igrah
Kakor vsako leto, bomo tudi letos sodelovali na igrah keramikov Jugoslavije. Letošnje 11. igre so pod pokroviteljstvom EKK Prijedor v Prijedoru. Začetek iger je 24. maj, zaključek pa 27. maj. Na pot bomo odšli z avtobusom, prebivali pa bomo v Centru za mladinske delovne brigade na Kozari, ki je 24 km oddaljena od Prijedora. Tekmovanja bodo v Prijedoru in vsi športni objekti so na enem mestu. Letos bomo tekmovali v vseh disciplinah, razen v nogometu kjer vedno dosežemo najslabše rezultate. Poverjeniki in trenerji za športne discipline so sledeči:
Rokomet (ŽM) Godler Borut Košarka (M) Turk Porto Kegljanje (M) Grum Rudi Šah (M) Urisek Dimitrij Atletika (ŽM) Jurak Anton (ml.) Streljanje (ŽM) Hrvatin Jože
Odbojka (ŽM) Videc Marjan Namizni tenis (ŽM) Novak Vlado Pikado (ŽM) Toplak Ivan
Upam, da bomo z resnim delom na treningih dosegli dobre rezultate in dosegli mesto, ki ga v športu zaslužimo.
Turk
Sindikalno smučarsko tekmovanje na Rogli dne 3. 4. 1979
Kljub zlobnim jezikom v delovni organizaciji je sindikat priredil tekmovanje v veleslalomu na Rogli. Ker se letos zaradi malomarnosti nismo udeležili občinskega sindikalnega tekmovanja, smo zato sklenili, da bomo po vzoru FIS tekmovanj za svetovni pokal tudi mi priredili tekmovanje.
Zjutraj smo se po dveurnem delu zbrali ob 8. uri pred tovarno. Sonce se nam je veselo kazalo izza oblakov, in vsi udeleženci smo bili dobre volje. Dogovorili smo se, kje se bomo vozili in da se dobimo v Zrečah, kjer se je že prvič zataknilo. Dva avtomobila tekme željnih smučarjev sta odpeljala naprej, ostali trije avtomobili pa so več kot eno uro čakali "zamudnike", ki pa so bili že na Rogli.
Gotovo vsi poznate Roglo, ki je visoka 1481 m in leži na južni strani Pohorja. Znana je po lepih smučarskih terenih
in tudi vikendi so se že lepo razbohotili. Po polurni vožnji po "kolobitih”, kakor bi imenovali zadnji del poti, nas je na Rogli pozdravila megla in pravi snežni metež. Dobra volja je minila in hitro smo se odpravili v planinsko kočo. Po polurnem posvetu smo se odpravili na smučišče, kjer smo drug drugega občudovali pri bogatem znanju padanja in pobiranja. Zaradi močnega sneženja smo bili kmalu premočeni do kože.
Ob 15. uri smo imeli napovedano tekmovanje. Progo so postavili Kveder, Germ in Turk. Imela je 10 vratič in višinska razlika je bila ca. 30 m. Sedaj je stopila na sceno naša časomerilka, ki se je celo prismučala do cilja in tekmovanje se je začelo.
Tekmovalke so kot vedno imele prednost, nato starejši člani in na koncu mlajši člani. Vozili smo dva teka in seštevek obeh časov nam je dal sledeče rezultate:
ženske:
1.	Topolovšek Tatjana	58	sek.
2.	Lenarčič Vera	59	sek.
3.	Rihter Leonida	63	sek.
4.	Maček Marija	73	sek.
5.	Kač Iva	118	sek.
6.	Novak Angelca	130	sek.
moški:
1.	Kveder Milan	49	sek.
2.	Turk Forto	50	sek.
3.	Virant Roman	51	sek.
4.	Avsec Jože	56	sek.
5.	Vodeb Stane	60	sek.
6.	Špacapan Zlatko	65	sek.
Vsi tekmovalci so pokazali izredno po-črtvovalnost in borbenost. To lahko pojasnimo s tem, da je naš Zlatko, ki je padel 9 m pred ciljem, pritekel skozi cilj le z eno smučko in tudi Gelca se je
hrabro zaustavila tik pred smreko. Utrujeni in premočeni smo se zbrali v koči, se malo okrepili in zaplesali, toda že nas je ura opozarjala, da moramo na pot.
Vsi mislimo, da je tekmovanje uspelo in želimo si, da bi bila drugo leto udeležba številnejša. Vsem, ki pa niso ljubitelji smučanja, pa predlagamo, da organizirajo tekmovanja v drugih panogah, tako da bodo vsi ljubitelji športa in rekreacije prišli na svoj račun.
Turk Forto
Zapis
razgovora o ureditvi problematike poslovnega časa poslovne enote Liboje TDO "Savinjski magazin", n.sol.o. Žalec, ki je bil 16. 4. 1979 v prostorih skupnih služb Savinjskega magazina.
Razgovoru so prisostvovali:
—	predstavniki KS Liboje
—	Maček Martina
—	Avsec Jože
—	Koštomaj Jernej
—	predstavniki Savinjskega magazina:
—	Privošnik Tone
—	Lobnikar Karli
—	Delakorda Jože
—	Verdev Danica
Na razgovoru smo ugotovili, da sedanji poslovni čas poslovne enote Liboje ne ustreza prebivalcem KS Liboje, ker ne morejo kupovati živila v popoldanskem času.
Predstavniki so tudi predlagali delne korekture v asortimanu, ki ga ima poslovna enota.
Sprejeti so bili naslednji sklepi:
1.	Poslovni čas poslovne enote Liboje se spremeni in bo naslednji:
odprto	od 7.30 do	14.30	ure
ponedeljek	od 7.30 do	12.	ure
torek, petek	od 7.30 do	17.	ure
O spremembi poslovnega časa obvesti Savinjski magazin potrošnika v Libojah in obvestilo se objavi tudi v glasilu KIL — Keramiku.
2.	Občani Liboj bodo v knjigo povpraševanja, ki je v poslovni enoti Liboje, predlagali konkretne spremembe oz. dopolnitve asortimenta; Savinjski magazin pa bo v okviru možnosti upošteval želje.
3.	Zadeve s področja ljudske obrambe,
civilne zaščite in družbene samozaščite se urejajo po posebnem dogovoru, kar je s strani Savinjskega magazina dolžan urediti tov. Maček Mirko.	Delakorda Jože
11
Naši smučarji na tekmovanju
KIL
w>-
0RCAH
PRIPRA-
VA,
»T003
VEUKI
SC3EM
ARA6-
4*1
Ž8E6K
Paia-
VlNA
PRISTAN
išče v HflAHU
stara Mb RA
SRTAViL
‘1UPAN
ITAU SANSKA
Po KRAT.
NEKAAK PRrtlV-PRi HA!
PREBIV.
NAŽE6A
KRMA
Postati
LESEN
UDetA'
VALEČ
MILA
_ .KopiionBin^^
VALNO iPRlToTfll
usul-
i
PUfc
IAINI
NATRIJ
SWAR
ielfiVA
SRMC/
peta
NA
aIcevliu
Gorski
kBlEBEN
enota
(Wefe|
ATLEToJ.'
»šgflor
LARtAtl
>AhA
KAREL
PFBTOVlf)
roV.j/,
PCPtAP
STRIM.
Fizsror
oRi&
VELIKA
UJEDA
IUL
TRŽAtlU
SLIKAR
Cb«E)
^MOTA
tu*Ku,
»veL-ot,
konec
TcVARiI.
V6K0T.
Lori
PLESNA V160 CA
TUJE
TELO
PCRO-RlSfE V OAkOSO
VRAČ
N06EUI
verse
PeKTOfi
MESTO
NEKO.
m
tQ,EN~)
PILOT
IRAKth
PLOVA
Ž0D6ČA
RASTLINA
MIUAUJk
BEBIUJ
TUSf
?CNSK»
IME
JVoJlCA £6 IP.6o< SONCA
ORAlUt"
KUBAN
»kiSef
CASTRO
VRSTA Pi$fALKE
MlTAU,
VOJNO
LETALSJ
DVA
seti,U-
SUikA
KLOP
MB
$vet£ion
ansaH'
I2.EL
, 'TROf .AVTO
ANTON
t«C»Oll&
KIL
oJfllo 4
Z«
STIK
M
IME
■ IME
RUSKA
OBLINA
IZBA-
STEIC
VA,
iSLMVI
IOCM
OflCiAN
Vida
NIKOLA
TESLA
06L10y
STROKI
VN.saN
&
LANA
nJCNg
$*e,or
FECK.
PUNeTA NA 8»‘ LfNfSttl
flsČ IT NIŠKI OBSEICT
►
TURŠKI
POVEU'
NIK
RiSAL RIL Pl>MohT
Namizni tenis
V mesecu marcu je bilo v okviru 50-let-nice Svobode organizirano prvenstvo KIL v namiznem tenisu. Prvo mesto je zasedel Mitja Urisek, na naslednja mesta pa so se uvrstili:
2. Vodeb Stanko (najstarejši udeleženec in vsekakor največje presenečenje prvenstva), 3. Dosedla Bojan, 4. Hrvatin Jože, 5. Videc Marjan, 6. Novak Vlado itd.
Zahvala
Ob tragični izgubi svojih sinov Borisa in Tinija se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem za nesebično denarno pomoč, za cvetje in vence, ter za izrečena sožalja. Zahvaljujeva se tudi godbi na pihala, gasilskemu društvu, govornikom in vsem, ki ste ju pospremili v tako velikem številu na njuni zadnji poti.
Žalujoča Ivica in Jože Kranjc
Nagradna križanka
Podeljene bodo 3 nagrade keramičnih izdelkov.
Rešitve pošljite uredniku do 1.6.1979.
Vsak član kolektiva lahko sodeluje samo z eno križanko.
Izdaja Keramična Industrija Liboje. Ureja odbor za Informacije. Odgovorni urednik Darko šuler. Izhaja štirikrat letno. Telefon 710-600. Tisk. REK DO TISK Velenje. Naklada 750 izvodov.