General Maister: Mariborski dogodki 1. nov. 1918 (iz rokopisa generala Maistra »Naš Maribor"). Mariborski Narodni svet je imel zadnje dni meseca oktobra 1918 neprestano sestanke z zastopniki mariborskih Nemcev, ki so si na vso moč prizadevali, da bi izsilili iz nas čimveč koncesij glede na prehrano, kar se jim je deloma že posrečilo in to brez za nas pomembnejših nasprotnih obveznosti. Meni se je zdela ta naša uslužljivost povsein neumestna in sem tekom seje N-uodnega sveta v Cirilovi tiskarni dne 29. oktobra ponovno poudarjal, da si moramo najprej zagotoviti Maribor in potem šele lahko 'dajemo Nemcem koncesije. Dosegel sem sicer, da je predsednik Narodnega sveta dr. Verstovšek dne 30. oktot»ra zahteval od nemških zastopnikov, naj se urodi za Maribor narodnostno vprašanje, a Nemci so to zahtevo kratko odbili, čeS, da se bo o tem razpravljalo po rešitvi za tedaj važnejših in nujnejših gospodarskib. in varnostnib. zadev. ' Vse to me je pripravilo, da sem sklenil glede na iztrganje Maribora %z nemške oblasti ravnati sam po la^tni glavi. Zato sem si zagotovil za '{pricakovano odločitev še enkrat vso znane mi slovenske častnike in sem imel z njimi zadnji sestanek dne 31. oktobra pmoCi v Narodnem domn. - 1. novembra ob šestiii zjutraj nas ie Dozval roiaški $tacliski AOvelinlk p&lk. Eolik, višje častnike marib. polkov in drugili vojašliih ustanov, za deseto uro v svojo pisai'no. Nekaj pred osmo uro pa je prišel Oskar Eratky, eden mojih stotnikov, javit mi, da se vrši napovcdano zborovanje radi nujnosti takoj in sicer v polkovni pisarni 26. sirelskega poika v meljski vojašnici (sedaj vojašnica kralja Aleksandra). Eratky je še pripomnil, da so vsi pozvani častniki že zbrani in da je hotel polkovnik Holik posvetovanje že začeti, da pa je navzoči stotnik Edo Vanpotič to preprečil in zahteval, da obvestijo in počakajo tudi mene. Podoba kaže, da me polkovnik sploh ne bi klical na to časovno in krajevno preloženo sejo, če ne bi bil tega izsilil rftotnik Vaupotič. V omenjeni pisarni so se nahajali ob mojem prihodu: polkovnik Holik, vojaški štacijski poveljnik; polkovnik Eobilanski, poveljnik strelskega polka št. 26; polkovnik Zhuber, poveljnik topniškega polka št. 106; polkovnik Bergmann, poveljnik rezervne bolnišnice Dunaj štev. 1; podpolkovnik GBtz, poveljnik dragonskega polka štev. 5; podpolkovnik Pavlis, poveljnlk pešpolka štev. 47; podpolkovnik Huber, strelskega polka štev. 26; podpolkovnik Haskl širelskega polka št. 26; stotnik Vaupotič strelskega polka .St. 26, in še nekaj častnikov, katerih imen se več ne spominjam,. Na posvet je prišel tudi brigadir Schinnerer (bivši poveljnik 26. strelskega polka), ki je bil tedaj v Mariboru na dopustu. Takoj po mojem vstopu nam je sporočil polkovnik Hclik, da prihajajo čimdalje grše vesti: fronta se je vsa razsula, vojaštvo se vali v divjem neredu domov in že ropa skladališča ob železnici; zlasti BSariboru so obetajo trdi Časi, ker bo drl velik del frontnih stotisočev skozenj. — Zato nas je klical, da bi pripravili primerne ukrepe proti verjetnemu vojaškemu nasilju. Izjavil pa je, da se te seje sicer še udeleži, potem pa zbog bolezni takoj preda svoje službene posle. Polkovnik Holik je že doma sestavil nekaj točk, ki naj bi bile podlaga za zgradbo skupnega načrta, po katerem bi se mogel vzdržati red v Mariboru in okolici. Začel je torej s temi svojimi točkami, pa že prvi stavki so pričali, da jih je napisal v trdni veri in volji, da pripado Maribor — Nemški Avstriji. Uvidel sem, da moram za vsako ceno preprečiti to nakano nemških častnikov. Prepoznal sem, da je zdaj usoda Maribora v mojih rokah. To spoznanje me je tako razvnelo, da je kar bušnilo iz meno: »Ich erkenne diese Punkte nicht an! Marburg erklare ich liir jugoslavischen Besitz und iibernehms im Namea meiner Regierung das Miliiarkommando iiber die Sfadt und die ganza Sudsteiermark.« (Ne priznavam teh toekl Maribor proglašam za jugaslovansko posest in prcvzemam v ime* nu svoje vlade vojaiko poveijstvo nad mesioni in vsem Spodnjim Šlajerskim.) — To sem izjavil na lastno pest in na lastno odgovornost. Udarec je zadel tako nepričakovano in tako globoko vse navzoče, da jim je v resnicl zastala sapa. Z izbeganib. obrazov častnikov sern razbral, da jih je popolnoma strl moj odločni in samozavestni nastop. Zato sem — še preden je mogel kdo izpregovoriti — drugič vsekal: »We? sich im Bereiche meimes Komnian« dos meincn Befshlen widersetzt, — kommt vot mein Krisgsgericiitk — (Edor bi se v področju mojo cblastj upiral mojim poveljem, piide preo moje vojno so«lilv€.) "--r-~~~ *~' o to grožnjo sem popolnoma zmagal. Polkovnik noiik je precej poudaril, da se je tako že odrekel svoji na« daljni službi. Brlgadir Schiiinerer k ikja.vi.l, .4ft_p %9k*MntemJ2& MJM kal t nove razmere in je ob enem prosil osebnega varstva. Naslednli po Cinu najstarejši polkovnik, Eobllanikl, pa je obljubil: »Ich fiir melne Person ftlge mich den Anordnungen dea Kommandanten Maister und seiner Regierung.« (Jaz rase se podredim ukrepom poveljnlka Malstia In njegove vlad&jOd ostalih častnlkov izjav niti zahUval nisem. Prikllcal Mm na telefon dr. Vtrstovika in mu kratko orisal svoja levrSeno dejanje. Bil je lznenaden ln besede so mu kar kipele od veselja. Poslali smo voz podpolkovn. GOtza ponj, da sem ga kot predsednlka Narodnega sveta prcdstavil nemškim častnLkom. Pred razhodom sva se s polkovnlkom Hollkom dogovorUa o predaji njegove pisarao, drugim častnikom pa sem dal povelje, da takoj razglasijo v svojem področju novi državni položaj in jih naročil za 11. uro na okrajno glavarstvo (sedanje veliko /upanstvo). Dr. Verstovška Je potegnil podpolkovnik Gotz s svojim vozom do Nar. Soma, jaz pa sem odšel s atotnikom Vaupotičem na vojašniško dvorišče in dal tam trobiti alarm. Zbranim vojakom sem naznanil, Ja sem prevzel vrhovno vojaško poveljstvo, ]im razložil nastali prevrat "n Jth pozvai, da vstrajajo v službi Jugoslavije, dokler jib. bomo potreoovalL Zavedni slovenski vojaki so se pol.i vročega nardušenja vriskaje zgneii okrog mene tn Vaupotiča. Polkovaik Kobilanskl mi je častital k najtanku jugoslovanske države. Nekaj aemSkib. častnlkov je proti temu proleatiralo, čeS, da je to veleizdaja, In ^ačelo takoj po svoje pregovarj&ti vojake za Nomško Avstrijo. Na ta načln ae je vojaštvo v meljski vojalnici kar hitro razcepilo po narodnostih, In ko »o Nemci uvideli, da so v raanjšlni proti nam, so začeli po^pravljati svoje reči in se razhajatl, to pa *lasti zato, ker Je v tem času aegotovosti v »krbi za svojce vse drvelo domov. Na sramoto so se tekom dopoldneva izrnuznile iz vojašniee z nemšklmi vojaki tudi cele redl alovenakih, dasi so ti v prvem navdušenju obljubili, da ostanejo in dasi bo aobro verfeli, y kako za nas skrajno nevarnem položaju se je nahaial Marlbor s svojo neznatno slovensko posadko. Ustroj in upravo strelsketja polka Stev. 18 sem poveril stotnlku VanpoUču, ki je t Um postal njegov prvi Jugoslovanski poveljnik. Jas »em se nato odpravil v Narodni dom, Vacpotlč pa so je s silo polastll klJuCev v vojašnlcl ln takoj poeaklenil pisarne skladallSča, orožarno, splob vse prostore, od koder bi se daic. kaj odnesti. Pomagali so mu pri t«m delu m«d orujjimi nadporočnlka Jože Haienšek fn Pranjo tSsnai, podčasiaiki Itjnao Zalokar, ieleznlk, Bibid. 8eveda to ni Slo tako gladko, sakaj večina Mmfikih ftMtnlkov In podeastnlkov m )• do ikraidosU trdovnUno uplrala. Radl tA- ločnega pritiska naših pa je bil Vaupotič okrog 11. ure v trdni posesti meljske vojašnlce. Ostalo mu je v nji slovenskih 7 častnikov ln 87 podčastnikov ln pešcev. Iz tega drobca je sestavil 1. jucjoslovansko stotnijo in imenoval za njenega poveljnika nadporočnika Jožefa Malenška. Ta mala četa je bila matica za poznejši Mariborski pešpolk, ki se je po naredbi Staba Vrhovne komande op. Stev. 37801/19 dne 15. Julija 1919, Izpremenil v tedanji 15. pešadijski pnk. V Mariboru so se nahajali ob prevratu razen itrelskega polka St 26 še deli sledečlh polkov: *7. pešpolk t Dravski vojašnicl, v barakah blizn topničaiske vojašnice ln v hlši štev. 6 Pfarrhofgasse (sedanja Orožnova ulica). Poveljnik je bil podpolkovnik Pavlis, zagrizen Nemec iz Češkega, med častniki pa le edini Slovenec poročnik Giril Skvarča. "Moštvo je pripadalo v pretežni večini nemški narodnosti. V konjiški vojašnici (sedaj zasebna last), Jezdaiška ulica, 5. dragonski polk. Med častniki Slovenec nadporočnlk Lončarič. Ostal pa je prostovoljno v tem polku nadporočnik Aioksander Molnar, rojen na Slovaškem, ki je s svojo odločnostjo mnogo pripomogel, da se je precej samopašnemu moštvu zopet vcepila prava dlsciplina. Polk je bil slovenske in nemške narodnosti. V topničarskl vojašnici (sedaj vojašnica vojvode Putnika) poljsko bavbtčui polk itev. 106, brez slovenskib. častnikov, moštvo po večini nemškega duha, in poljsko topniški polk Itev. 128. Častnik — Slovenec poročnik Tono Vovk. Moštvo skoraj sami Slovenci. Izredna sreča je bila. da ]e imel ta polk lepo Stevilo starejših zavednib sloven3kih podčastnikov, k.i so z žilavo vstrajnostjo ln z železno voljo opravljali službo v vojašnicl in okoli nje. Glava lu itrce jlm Je bil Belokjanjso ognjlčar Jofiko Sltfbodnik. S krepko samozavestjo Jo preudarno Todil prve dni po prevratu sam vse službene posle zdiuženih slovensklh ostankov obeh topuiškib polkov. V Narodnem domu eem našel ˇ posojllniških prostorib. del Narodnega tveta, kolikor mi )e v sporninu: predsednika dx. Verstovška, podpredsednika dx. Rosino, tajuika profesor]a Voalaija, odbornika dr. Kodermana. Razen teh pofitnega oradnlka Klemenčiča ln Jurlsta Dobiavca. Pred odhodom na okrajno glavar?tvo, kamor tem naročil polkovne poTcljnike, •em hotel razen drugih naTodil razglaslti posebno to, da ostAne slovensko vojaštvo v tvojih vojaflnfcah. Zato sem prosil tajnlka Vo0lar)a, naj razpošlje k polkom ljudl, kl bi prlvedli vsaj po enega tlovtnakega čutnika ali podčastnika v Narodnl dom. Profesor Voglar )• U- dal zadevna naročila dijakom, ki jih ]e bilo precej na dvorišču. Izbrani so oddirjali vsi ponosni kot »prvl jugoslovanski mariborski kurirji«, kakor sem Jih pozdravil jaz. — Moje zmage nad številnimi nemškimi višjimi častniki smo bili seveda vsi zelo veseli. Brez vsega dvoma je bilo moje Iztrganje mariborske vojaške oblasti iz nemških rok odločilnega pomena ne le za osvobojenje Maribora, teinveč tudi za vse poznejše dogodljaje v mestu in na zunanjem področju mojega poveljstva. Vendar pa sem dobro čutil, da mi zanaprej ne bo vcč mogoče uspevati zgolj z odločnostjo in samozavestnim nastopom. Povrh sem si bil tudi v svesti, da bom za ves nadaljni razvoj in zlasti še za izid zgodovinskega boja za pripadnost Maribora in z njim tesno združene slovenske saverne obmejne zemlje svojemu narodu edino le jaz odgovoren. In tudi ne dvomim: če bi bili iz kakršnegakoli vzroka izgubili Mariber in ob sebi umevno tudi težek del z njim spojenega Spodnjega Stajsrskega — bi naša javnost gotovo zvalila vso krivdo name. Za rešitev velike in res težke na^ loge, ki sem si jo sicer naprtil sam, sem moral torej imeti tako visok vojaški čin, da bi mi zagotovil med civilnim prebivalstvom splošen ugled, med vojaštvom — tudi z razrahljano disciplino — pa slepo pokorščino. Za to sem od navzočih članov Narodnega sveta zahteval, da me imenujejo za generala. Po kratkem razgovoru — dr. Verstovšek se je nekaj obotav-ljal — dr. Rosina pa takoj potrdil brezpogojno potrebo tega imenovanja — so ugodili moji zahtevi. Dr. Rosina je takoj narekoval imenovalno besedilo juristu Dobravcu, ki je je od vesele razburjenosti dvakrat skazil na pisalnem stroju, tretji, pravilni izvod pa so podpisali dr. VersstovSek, dr. Rosina ln prof. Voglar. Llstina je v moji posesti. Med tem so se že vrnili »prvi jugoslovanski knrirji«, toda žal, z uspehom samo profesorja Voglarja «in, ki Je privedel Slobodnika in dva njegova tovariša-podčastnika. Kako prav sem sodil in kako važno in nujno je bilo moje imenovanje M generala, so izpričali že naslednji trenutki. Komaj sem bil namreč izdal navodila Sloboduikn, se ]e pojavil odpoclanec graškega voJaSkega povcljstva (MHltar-Koramacdo Graz) — brlgadli Ullmann s svojiin pribočnikom. Ko se je bll predstavil, mi Je nasnanil, da ga ]e odposlalo omenjeno poveljstvo v Maribor, »damit lch dem; htetigen Volkszate mlt Rat und MllltSx an die Hond gabe< (da bi pomagal i ivetom in z vojaStvom tukajšnjemu Narodnemu ivatu). — Seveda uemškemu! Zavrnil sem vsako njegovo in gra* Iko pomoč. Ou pa je kar nadaljovai, da Ima tudi povelje va« potrebno po-1 skrbeti za nastanitev enega popolneg« pešpolka, ki piide ponočl v Mazi< box tn Jo • posebnim caglasom po- udaril, da vendar ae gre, da bl Jaz kot major zapovedoval pcdpolkovnikom in polkovnikom. Odbil sem tudi to, češ, da Militar-Kommando v Gradcu nima sploh nobene pravice več vtikati se v mariborske vojaške zadeve, ker je postavljeno za Spodnje Štajersko že novo jngoslcvansko vojaško poveljstvo, katerega glava sem jaz in bodem opravil v Mariborn in drugo s svojimi vojaki vse sam. Pokazal sem mu tudi imenovalno listi110 za gencrala, ki mu jo je raztolmačil njegov slovenSčine vešči pribočnik. Brigadir je silno osupnil in zaprosil, da bi se smel udeležiti še sestaiika polkovnih poveljnikov in pripomnil, da je zanj slučajno izvedel na poti z železniške postaje. To sern niu brez pomisleka dovolil in ker je bila 11. ura že proč, se kar brž odpravil z njim, njegovim pribočnikom, dr. Vearstovškom in dr. Rosino na okrajno glavarstvo. V pisarni dr. Lajnšica (ki je bil ta dan imenovan za poglavarja vsega mariborskega okrožja) so že čakali vsi pozvani poveljnilii. Sporočil sem jim svoje imenovanje za generala in odredil, da se vojaštvo nemške narodnosti odpusti, ali pa zbira v Dravski vojašnici, od koder odide po mojih navodilih v Nemško Avstrijjo. Vsi so sprejeli to mojo odredbo brez ugovora razen stotnika 47. pešpolka, ki je zaliteval »ves tren in sploh vse imetje tega polka, če že mora res iz Maribora.« Pa tudi tega stotnika je minila vsa objestnost, ko sem mu bil zapretil, da ga postavim kot upornika pred naš nagli sod. Za odhod, določenemu nemškemu oddelku, sem dodelil samo dva dvovprežna voza za prevoz častniške prtljage in živii za en dan. Brigadir Ullmann se je nato kar hitro poslovil z besedami: »Ieh sehe, dass ich bier nichts mehr zn tun habe« in . se vrnil s prvim vlakom v Gradec, jaz pa sem odšel v meljsko vojašnico pripravljat za popoldne povolja in navodila. Mojo narcdbo, ki se je tikala mariborskega vojaštva nemške narodnosti, so dali poveljniki že okrog poldne po vojašnicah razglasiti. Zato se je vršila izlečitev nemškega vojaštva iz vseh polkov brez večjih zapletljajev in s prav posebno naglico, če so Haši zagrozili z orožjem. Sploh so pa vsi nemški vojaki, doma iz Marihora in okolice, precej, ko so bili izvedeli o za nas ugodnem prevratu, kar sami begali iz vojašnic. Ostalf so le oni vestni nemški častniki, ki so imeli v oskrbi konje, orožje, skladališča ali podobne državne vrednote. Pa tudi ti so vse pustili in odšli, ko so dobili od nas potrdilo, da smo prevzeli njihov materijal. Z veliko odločnostjo in zato zelo gladko se je vršila izločitev, oziroma razorožitev nemškega dela vojaštva v topničarskl vojašnlci. Poročilo ognjičarja Slobodnika: »Že dalj časa smo se pripravljali »podčastnikl, Ja^ Jlnlpn PJrnjt^ in »Alojzij Enavs, kako bi mogli streti »vlado tukajšnjih Nemcev in raz»orožiti nemško vojaštvo v slučaju »državnega prevrata, Zanašali smo »se pri tem v prvi vrsti na za»vednost naših domačih fantov. Jaz »sem zbiral v ta namen kot vodja »polkovnega staleža zaiusljive ljudi, »ki mi jih je zlasti priporočal ognji»čar Pirnat, ki je bil z moštvom v »vednem stiku. »Dne 1. novembra prinosel mi je »sinko profesorja Voglarja pismo s »pozivom, da naj hitim v Narodni »dom, kjer bom dobil razna navodi»la. Iz previdnosti sem odvzel skla»dališčnikom ključe in odpravil k »zalogi streliva v Bohovo dva Vac»lava Jenika — očeta in sina, zaved»na Čeha — oba desetnika, z nekaj »topnicarjev, da prevzemo tam stra»žo. »V vojašnici je ostal poročnik »Vovk, jaz, ognjičar Enavs in deset»nik Franse Mejač pa smo tekli v »Narodni dom, kjer sem z veseljem »izvedel, da je naš tihi sklep že ures»ničil major Maister. Ta mi je dal po»velje, da zberem t\b času obeda, ko »bo vso vojaštvo pri svojih oddelkih, »moštvo nadomestne bitnice in raz»orožim ter odpustim nemško vojašt»vo, slovenske ostanke pa združim. »Naši nemški topničarji so bili po »primernem pouku takoj pripravlje»ni, da odidejo, Slovenci, zlasti še »Kranjci, pa so se vsi prostovoljno »pridružili meni. Prisegli smo si, da »bomo kljubovali vsem zaprekam. »Bilo nas je okrog .70. Zastražili smo »izhode in vhode v vojašnici, ki se je »kar brž spremenila v pravo tabori»šče. Vsi smo bili takoj na mestu in »bili v teku ene ure oboroženl ter »opravljeni, tako da smo že ob 15. »uri zasegli tukajšnjemu nemški ču»tečemu, sicer pa domačemu poljsko »havbičnemu polkn štev. 106 vse to»pove, konje In konjsko opravo. Ve»selje je bilo gledati, s kako vnemo, »ponosom in zadoščenjem so se naši »fantje polaščali orožja. »Opazovali smo, kako žurno so vo»jaki 47. pešpolka zapuščali svoje ba»rake zapadno nasproti naše vojaš»nice, ko so izvedeli, da so »die Win»dischen« v pbsesti topov. V najkraj»šem času je bil ta polk brez moštva »in brez častnikov. Žal je bil njibov »poveljnik dopoldne tako skrben, da »jih je iz polkovnega skladališča po»polnoma novo oblekel in oborožil. »Zasedli smo takoj najpomemb»nejša skladališča, zlasti materijal»no in monturno od poljsko havbiš»kega polka štev. 106, kjer se nam je »posrečilo, kljub,poznejšim vlomom, »ohraniti državi materijal, ki ga po>>zneje dolgo sploh nl bilo mogoče do»biti in je bil torej za novo ustanov»Ijeni jugoslovanski topniški polk »velike vrednosti. »Oboroženi smo se razpostavili na »dvorišču, izpregli topove in čakall »nadaljnlh ukazov. Ko so spoznali »nemški vojaki poljsko-havblškega »polka štev. 106, da se jim ni treba »ničesar bati, so obvestili svoje Cast»nike, ki ap nato začfll kapatl t vo- »jašnico. Blli so vidno potrti in ze'o »neradi so se končno zadovoljili f »potrdili, da so res izročili topove in »dru.ei materijal nam. Popoldne sein »povabil stotnika Bernharda, strp »nega Nemca v poljsko-havblškeui »polku štev. 106, 3 seboj v Narodni »dom, kjer je tudi on dobil zaželjeno »predajno potrdilo. »Ob tej priliki sem javil generaln »Maistru, da je bitnica oborožena in »v pripravljenosti. Potem smo stalno »zasedli topniško vojašnico in pom»nožili stražo v skladališču za strn»livo v Bohovi.a •*-¦ — "^ .riia**/^ Med dopoldanskimi vojaškimi do godki je imel mariborski občinsk svet tajno sejo. Navzoč je bil tudi mariborskl drž. poslanec Wastiar ki je prinesel iz Gradca za mesto vsp polno važnih novic in bil na občin ski seji ves čas glavni govornik. Poročal je, da je zahteval mariborski Narcdni svet na sestanku z av strijskimi odposlanci zase vso politično upravo na Spodnjem Štajerskem. Ko sta se zastopnika nove graške upravne vlade dr. Mayrhofer ia gospodarski poverjenik dr. Wnti: temu upirala, jim je zagrozil drVerstovšek, da v odklonilnem slučaju prepreči ves izvoz živil iz Spotl Štajerskega proti severu. Tudi je za hteval mariborski Narodni svet zase popolno samostojnost o načinu prehrane za Štajersko. V takih škripcils so dr. Wutte, dr. Mayihofer ln on sam (Wastian) ugodili zahtevi Narodnega sveta. Wastlan je naglašal. da so to tem lažje storili, ker pojde pri nameravani oddaji političnlh voditeljskih mest samo za nekake gospodarske uradnike in bodo vsa ts imenovanja sploh le začasna — nasproti pa bodo imell Nemci, kar se tiče prehrane, samo dobiček. Zagotovljena je tudl nedotakljlvost samouprave Maribora. V isteiv smislu se je zavzel Wastian v GradcnzaPtuj. .^'M Povdarjal je tudi, da bo treba del" likvidacije avstrijska držav« voditi prav posebno razumno, premetene in krepko ter da je položaj mesta sicer težek, nikakor pa ne brezupen zlasti ker imajo Nemci za bližajočs se popajanja odlično protimoč v rokah in je torej pričakovati, da se ]m> izpolnijo njihove nacijonalne želje. Sploh pa Je z ozirom na prehraiK dežele sporazum s Slovenci neizogiben. Wastian je dalje nriporoial, dn prenrede Nemci svoje predvojno mlŽljenje in ravnanje in zaSno račnniii i novimi razmeraml. Naravno Je tv, di, da se Nemci na nobenlh pogajanjih ne smejo kazati gospodov, Slcvence pa Imeti za IJudi nlžjo vrste: enega Slovenca ali dva bodo moraL sprejeti celo v prehranjevalni svet. Vse bolj, kakor Slovencev, pa Jbilo treba po Wastiaucvem mnenj:. okleniti se mariborsklh nemiklh scoljaluih demokratov, ker so njihov! zastopniki dotlej fie na vseh pogaja nastale težke razmere, da bodo mariborskim Nemcem v skupnem delovanju krepka opora, posebno ker je tudi vlada na Dunaju pretežno socijalno demokratska. Pri nr"??!nopolitičnih -najanjih s Slovenci pa bo za mariborske Nemce še prav posebne važncsti sodelovanje socijalnih demokratov, ki so kar brez vseh vinkov priznali, da niso nikaki dodevni brezelomovinci, temveč da bo(o nemškl socijalni demokrati gotovo podpirali priklopitev Maribora k Nemški Avstriji. Treba bo torej že iz narcdnostnih ozirov to moeao skupino upoštevati in pritegniti k skupnemu delu. Na Wastianove bessde se je sklenilo, da dobe v mestnem gospodarskem svetu Ncmci 16 rjlasov, socljnlni demokrati 4, Slovenci pa 2, to pa za- to, da se po tem številnem razmerju zastopnikov »že na zunaj pekaže man posamezmh strank.« V sladeči razpravi, glede na vzdrževanje reda v mestu za čas vojaškega navala s fronte, je večina občinskega sveta ugotovila, »da zadostuje za to službo obstoječa mestna straEa.« Prcvidni in nezaupljivi podžupan Nasko je sicer ponovno sprožil vprašanje mariborskega nemškega vojaštva in zahteval zagotovitev njegove pomoči mcstu, toda poslanec Wastian ga jc zavračal in je pojasnjeval, da je bil v toj zadevi z magistratnim svetnikcm dr. Valeniinom že v Gradcu pji gospodarskem poverjeniku dr. Wutteju. Ta jima je zagoiovil, da se je sklenilo, da ss Maribor priključi vojaškemu območju nemiko-avstrijske države. En popolen madSarski polk je že določen za Mariljar. Wasiian je še omenil, da je dobil pooblastilo za izjavo, da je mesto res ze uvrščeno v ozsmlje, ki sklepčno velja za podrejeno nemško-avstrijs- kemn vojaškemu poveljstvu v Gradcu in da bo vojašk.a oblast vse siorila na korist Maribora in za njegovo priklopitev k Nemški Avstriji. Dr. Orosel se je pa v zvezi z izvajanji podžupana Naska vendar šo potegoval za pomoč 47. pešpolka, češ da bi se tej varnostni odredbi ne mogli upirati niti Slovenci niti socijalni demokrati, a V/astian je zopet nasprotno poudarjal, da je treba o vseh vojaških ukrepih prej zediniti se s Slovenci in socijalnimi demokrati. Pač pa naj se župan takoj po tern sporazumu dogovori z graško vojaško oblastjo o nujni priskrbi uborr-žcne pomoči za Maribor. Tc važne Wastiancvf-. izjavv ua& kažejo, kako globoLo m bil\ tnari* borski Nemcij graška vlada iii tanv kajšnje vojaško BGve!>ivo prepfiSs?' ni, da pripade Marfboi Neiaški Av sirlji. Tudi je jasno, dt ?o imele graške vojaške in civilnr oMasti p~av resno voljo izpolniti vse obljube. l»i so sc tikale obdržartja, ozhtoia osvojitve Marifcora za Neraško Avsirijo. Živ dokaz temu je bil njihov odposlanec brigadirfUIImana, ki je prispel v Marfbcr:' uredit potrebno za nastanitcv enega polka in v podporo Velksratn. FraviSna Uscda pa je ukazala drugače: ko so se mariborski cbčir.ski svetovalci po Was'danovem poročilu potolaženi in polni upanja razhajali iz m«stne posvetovalnice — sem bil jaz že gospodar Mariboraj sem že odpravil brigadirja inimamja in s t.em preprcčil prihod madžarskega polka. — 24 U!* pozneje bi bil vsak naš boj za Maribor — bodisLbesedni, bodisi z orožjem — prepozcn in zato brezuspešen.