TRIBUNA KAZALO 1 Hamfri 2 Slovenska država 8 Monkey business 14 DDR. M. L. 19 Beg iz partizanov 24 George C. Scott 30 Buldožerji auf! .42 Rožnati trikotnik \5 Kamele pred skupščino Profokoli Jokl Humanist s temnimi očali »Ni vsak tepec, ki nosi temna očala, humanist!« Igor Torkar na vprašanje, ali je humanist s temnimi učali v »Umiranju na obroke« France Popit - Jokl. Ljube bralke in dragi bralci, vaše veselje je bilo prenaglo! Verjetno ste tudi vi pomislili: »Začelo se je! Komunisti se bodo požrli med sabo, partija bo razpadla, Kučan bo šel med »zelene«, stari jokli pa v penzijo.« Toda situacija je lahko popolnoma drugačna. Na primer, da France Popit ustanovi svojo komunistično partijo in bomo imeli dve, ko nas že ena preveč stane. Sranje bi bilo kompletno. Obdobje novoustanovljenih zvez je tukaj in če si lahko privošči svojo zvezo nek Marek, zakaj si je ne bi še nek Franček!? In tako prav lahko nastane recimo »Josipjoklova zveza zdravih sil«; predsednik bi bil F. P. J., karizmaticna oseba Josip V. Džugašvili, ideologa pa posthumno učitelj Edvard in Number One. Mogoče bi celo zjahali Kučana in španovijo, kar, generalno gledano, tudi ne bi bilo slabo. Seveda pod pogojem, da jih zamenjajo kakšni manj zateženi tipi, ne pa F.P.J. Vidite, dragi moji, ni nujno da je vse zlato, kar se sveti. In ko sem že pri novih zvezah, strankah ali partijah, kakor vam drago: o odcepitvi Slovenci odkrito govorimo samo pod kovtrom. Tega greha si ni drznila naprtiti še nobena javnosti znaiia zveza, kar pa ne pomeni, da jih ni. Zvez namreč, z odkrito separatističnim programom. Tribuna jim je na sledi in v tej številki objavljamo prvi del programa ene takih strank. Tako bo padel še en tabu, mogoče z uredništvom vred. Nekaj pa vendar mora biti jasno: odcepitev ni kontrarevolucija - je samo eden možnih izhodov. Ta program ni popoln, je pa prvi in že zaradi tega dragocen. Sanje nekaterih se tako približujejo resnici. Pa lep pozdrav! V Ljubjjani, 14. septembra 1989 Vaš HAMFRI BOGART P. s.: Tistim, ki nimajo kaj delati in nam po telefonu govorijo smešnice o tem, kaj vse nas lahko doleti, če ne bomo prenehali z objavljaiyem »Protokolov sionskih modrecev«, sporočamo, da jih bomo objavljali še naprej, vsaj dokler nas nasprotniki objave, predvsem Mladen A. Svarc, z argumenti, ne pa z onegavljenjem brez repa in glave o slovenskem antisemitizmu, ki ga ni in ga tudi mi ne želimo vzbujati, ne prepričajo, da smo res v zmoti. Sicer pa je svinjarija, pometena pod tepih, še zmeraj svinjarija. Samo videti je ni. In prav zato je objava protokolov pametna. Tudi za Žide. TRIBUNA je glasilo UK ZSMS Ljubljana • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana • Naslov uredntštva: Kersnikova 4, 61000 Ljubljana, tel. (061) 319-496, telefax (061) 319-448. • V uredništvu dežuramo vsak delovni dan med 10. in 12. uro, tudi v počitnicah in ie štrajka Radio Študent • Glavni urednik: Karli Erdlen • Odgovorni urednik: Tomi Drozg • Lektorica: Nives Klinc • Trenutna cena: 20.000 din (hop: Jože se je spremenil v rudarja) • OprošCeno temeljnega davka na promet po sklepu St. 421-170/22. 4. 1973 • Naslednja Številka izide 16. oktobra 1989, ie nam tega ne prepreči Mladen A. Švarc. • Nakiada: 6000 izvodov. • Fotografija na naslovni strani: BARBARA SRŠEN TRIBUNA PREDGOVOR V pričujoči knjižici vam predstavljamo nekaj prispev-kov in razmigljanj o aktual-nem trenutku, v katerem se nahaja slovenski narod. Z njimi želimo nakazati pot rešitve in zelo resnega, prav-zaprav že tragičnega položaja in vloge slovenskega naroda. Knjižica je izdelek Fronte za samostojno Slovenijo, pri njenem nastanku pa je sode-lovalo več avtorjev. Zaradi boljše razumljivosti in celovi-tega prikaza, se prispevki po-nekod prepletajo in dopol-njujejo. Z njo želimo prebu-diti slovensko narodno zavest in spremeniti značaj sloven-skega človeka, za katerega je značilna prevelika omahlji-vost in popustljivost. V prvem poglavju pred-stavljamo staroslovenske dr-žavne simbole, ki pričajo o starodavni veličini sloven-ske države, hkrati pa smo jih prevzeli tudi za simbole Fronte. V naslednjih prispev-kih podajamo politično misel-nost Slovencev, knjižnico pa zaokrožuje programska iz-java. Želimo, da bi bilo priču-joče delo dostopno vsako-mur, ne glede na izobraže-nost, zato so prispevki napi-sani v jeziku in slogu, za kate-rega upamo, da bo razumljiv čim širšemu krogu bralcev. K sodelovanju vabimo vse, ki se strinjajo s programsko izjavo in ki želijo prispevati svoj delež k uresničitvi le-te. SVOBODE NAM NE BO POKLONIL NIHČE, PRI-BORITI SI JO MORAMO SAMI! UVOD Senca je blagodejna, toda nobeno drevo ne bo dobro raslo pod njo. Uvodni spis te knjižice nima namena razgrinjati vse probleme, s katerimi se Slo-venci soočamo v tej državi, iskati pot do rešitve - rešitve, ki je vdejanjena v samostojni slovenski državi - ampak po-skuša povsem nekaj drugega. Poskuša biti namreč zgolj pri-merjava ali prispodoba med življenjem naroda in življe-njem dreves. Za začetek pa moramo seveda predposta-viti, da predstavlja ena naro-dova generacija življenje ene generacije dreves, recimo lipe. | FRONTA ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO V pradavnini je rastlo skupno indoevropsko drevo, ki je bilo mati vsem današ-njim indoevropskim dreve-som ali narodom. Ko pa je to drevo rodilo prva tisočera se-mena ali rodove, so vsa se-mena izgledala enaka, vendar povsem enaka kljub vsemu niso bila. Med semeni so bile komaj zaznavne razlike, ki pa so se z vsakokratno novo ge-neracijo dreves in s poseb-nostmi naravnega okolja, v katerem so ta drevesa uspe-vala, te razlike zmeraj bolj povečevale. In potem je veter zanesel semena prvinskega drevesa-matere širom po in-doevropskem prostoru, iz ka-terih so zrasla nova drevesa in potem spet nova in nova, dokler se niso izoblikovali da-našnji narodi. Vedno pa, ko je vzklilo novo seme, je za dobro začetno rast potrebo-valo kanček blagodejne sence starega drevesa, ki je vzklilo seme varovalo pred žgočim soncem. Narave, ali drugače povedano, pred drugimi na-rodi. Tako so se postopoma izoblikovali iz roda v rod na-rodi, ki danes predstavljajo pisano druščino. Usoda našega naroda je bila dolga stoletja podobna usodam drugim narodov, do-kler ni zaradi splet okoliščin Narave, ki nas je samo preiz-kušala v hotenju po svojsko-sti, postajala naša usoda zme-raj bolj izkrivljena. Ko smo zaživeli v zmoti, da nismo več sposobni, da bi sami zaščitili svoj rod pred vplivi Narave ali vplivi drugih narodov, smo za pomoč poprosili tuje drevo, ne zavedajoč ali po-zabljajoč se pomembnega dejstva, da je predvsemi in edini zakon Narave neizpro-sen boj za prostor pod son-cem. Tuje drevo je prošnjo uslišalo in razprostrlo svoje veje ali dlje, kot je bilo po-trebno, in je tako spravilo naš j narod ali drevo v večno \ senco, s tem pa je začel naš rod počasi in vztrajno hirati. Naše drevo je imelo kar na-prej premalo sonca in je zato rojevalo zmeraj slabši sad. Tako smo se počasi in se še zmeraj nezadržno pomikati proti lastnemu koncu in izgi-notju. Če pa nam je količkaj mar za našo usodo in za na^H bodoči rod potem se mori^B naše drevo otresti te tuje sence, da bo naše drevo v pri-hodnje ponovno rodilo dot in zdrav sad. Danes pa kljub vsemu nekateri vplivni Ijudje v slovenskem prostoru še kar naprej poskušajo dokazati - kar pa ostaja nedoka-zano - upravičenost našega življenja pod okriljem jugoslovanske države, ki naj bi predstavljala to blagodejno senco za naše rodove, ne zavedajoč se tega, da nam ta senca bolj škoduje kakor koristi. S tem, ko živimo pod tem okriljem, postajamo zme-raj bolj hibridni in nesposobni ovreči in zavreči vplive, ki prihajajo na nas iz zunaj-narodnega prostora. Govoriti v zvezi s tem o nekakšnem narodovem samomoru v pri-meru zavračanja te sence, ki ni več blago-dejna v tistem začetnem smislu, ki jo seme potrebuje za vznik in ki ga naj varuje pred žgočim soncem, je dejanje strahopetnosti. Kajti živeti kar naprej v senci in se nikoli soočiti z žgočim soncem, ki naj dokaže ali je seme dobro, ali so njegove podedovane lastnosti dobre, da bo znalo in sposobno kljubovati vplivom okolja, ali pa bo pro-padlo ob prvem slabem zunanjem vplivu; to ni dejanje tistega, ki hoče, da bo nje-govo drevo, čigar del je on sam, obrodilo »Jisočero sadov. ¦ Pogum pripada tistemu, ki hoče, da bo ¦njegovo drevo rodilo tisočero sadov, ker le |fe tem najde smisel bivanja, ali pa ga sploh ne bo, ker je v tem primeru seme slabo in drevo, ki je iz tega drevesa zraslo, slabo rodno, nerodno ali da se celo posuši ob prvem slabem vplivu nanj. Ker menim, da ¦ ni v interesu našega slovenskega drevesa, Bda životari in vegetira pod okriljem te dr-¦žave in ker se mojemu mnenju pridružu-Rjejo tisočeri Slovenci, ki jih zanima rast in Htodnost tega drevesa, menim, da je napočil ¦skrajni čas, ko se moramo dokončno otre-¦sti te »blagodejne« sence, ki že dolgo ni rveč blagodejna, saj je postala prav te-mačna in se soočiti s svetom; tj. s pekočim I soncem, ki včasih neusmiljeno žge in osuši fcmarsikateri list in ki je po drugi strani Rneobhodno potreben za njegovo rast, raz-mho) in rodnost. Če pa že vnaprej trdimo, da Bse nismo sposobni soočiti s svetom, da se Bbo narodovo drevo posušilo in ob prvem ¦vzzidu sonca, potem sploh nismo vredni Ktega, da nam je Narava podarila življenje ¦fl ki nas bo izvrgla iz druščine živih naro-Bdov, če ne bomo spremenili naše poglede Hn odnose na smisel našega bivanja. Nam je Narava podarila življenje zato, da ra-stemo in katerega drevo bo rodilo dober sad, iz katerega bo ponovno zraslo in zme-raj znova in vedno bogatejše drevo, ne pa zato, da bomo večno vegetirali in ostajali pritlikavci. Pred nami se torej odpira dvoje razvoj-nih poti, ki bodo za nas vprašanje življenja ali smrti: 1. Če se bomo sprijaznili s tem, da bomo večno živeli pod okriljem in v senci tujega drevesa, potem se moramo sprijaz- niti tudi s tem, da bomo veneli in počasi izginjali iz druščine živih narodov, saj bo naše seme zmeraj manj rodno. 2. Če pa se z večno senco ne bomo sprijaznili in se je bomo otresli, potem je pred nami še upanje na preživetje in življe-nje. V obeh primerih pa smo soočeni z ri-zičnostjo našega preživetja. Medtem, ko je možnost za preživetje v prvem primeru ničla - saj se je od nekoč mogočnega dre-vesa (Samova Karantanija), to drevo skr-čilo na današnje razsežnosti in ki se še kar naprej z vsakim letom bolj in bolj krči1 - tega za drugi primer ne bi mogli trditi, ker bi bili soočeni z enostavnim dejstvom ali bomo preživeli in zaživeli brez sence ali ne, vendar brez dolgotrajnega hiranja. To-rej nam je potrebna samo dobra in trdna volja na drugi razvojni poti in upanje na uspeh v preživetje. Knežji kamen Prestol je tukaj - star in kamenit, a kje je kmet svobodni, kje vojvoda, kje knez izbrani svobodnega roda, kje meč in žezlo in ponosni ščit? Kje naroda je širni, trdni zid in kje svetinj njegovih je posoda? Vse je razrušila zla usoda: • svetišča prah so, zid leži razbit. Samo ta kamen grobni še stoji. O, svobodnih zasužnjeni sinovi, še naša duša ste in naša kri, še so v tem kamnu naše iskre skrite: ' v plamenih žive vere jih budite, če z mečem ne, budite jih z okovi! Alojz Gradnik (1882-1967) SLOVENSKI SIMBOLI Fronta za samostojno Slovenijo je poli-tična organizacija, njen cilj pa je samo-stojna slovenska država. Ker je torej poli-tična organizacija in ker potrebuje za svoje delovanje tudi formalni izgled, je njeno vodstvo, Slovenski državotvorni zbor, na svojem rednem ^asedanju sprejelo sklep, da je potrebno uzakoniti naslednje sim-bole: knežji kamen, vojvodski prestol, lipa in črni panter, ki bodo simbolizirali njeno delovanje kjerkoli in kadarkoli se bo poja-vila na slovenskem prizorišču. Pri spreje-manju simbolov delovanja organizacije Zbor ni bil v dilemi katere simbole sprejeti za ponazarjanje delovanja, saj se je predo-bro zavedal, da kvazi slovenski simboli. kot so: današnji slovenski grb, srp in kla-divo in zvezda ne morejo biti tudi njeni, kajti ti kvazi simboli nimajo ničesar skup-nega s slovensko zgodovino in izročilom naroda, ker so proizvod vsiljevanja tuje ideologije. Zakaj smo se odločili ravno za te simbole? Iz dveh preprostih razlogov. Prvič, simboli so v preteklosti temeljito ponazarjali slovensko karantansko državo. Drugič, ker smo mi današnji Slovenci, potomci karantanskih Slovencev, le-ti pa potomci staroslovencev, tj. Venetov, si mi z vso upravičenostjo lastimo njihove sim-bole za naše in se zaradi tega zavedamo dediščine naših prednikov, ki je bila nekoČ slavna in zmagoslavna in bo tudi v prihod-nje. Prav je, da se spregovori tudi o samem pomenu teh simbolov, ki so za marsikoga velika neznanka: 1. knežji kamen - simbol slovenske de-mokratičnosti; zavedamo se, da pravega življenja na slovenski zemlji ne bo, če družbeno življenje ne bo urejeno na nače- 1 Bralce bi rad opomnil ali spomnil na to, kako veliko in mogočno je bilo nekoč slovensko drevo (Samova Karantanija), dokler je samo skrbelo za svoj rod. lih pravice in resnice, kar logično iz tega sledi je, da je kakršnakoli oblika družbe brez oblasti nemogoča, in tega, da tiranije nočemo. 2. vojvodski prestol - simbol slovenske državnosti; ta ponazarja lastno ustavno pikvo in državnost slovenskega naroda. Če smo nekoč v davnini že imeli svojo samo-stojno državo z lastnim pravom, ki je veljal za vse ne glede na položaj v slovenski družbi, potem nam pravice po ponovni vzpostavitvi lastne samostojne države, kjer si bomo sami urejali naš notranji in zunanji družbeni odnos, ne more nihče kratiti, pa naj bo ta znotraj ali zunaj naroda. 3. lipa - simbol večnosti slovenskega naroda; ta simbol, ki je med Slovenci naj-bolj poznan, ponazarja drevo življenja in kakor je lahko to drevo staro in mogočno, tako je lahko star, mogočen in veli časten tudi narod. Dokler bo uspevala lipa tako dolgo se nam ni treba bati za svoj obstoj, pa naj bodo časi še tako hudi, strahopet-niku pa naj bo v opozorilo turška lipa (o njej pa več v nadaljevanju poglavja). 4. črni panter - bojni znak Slovencev; simbol velja za enoten bojni znak za vse Slovence ne glede na svetovni nazor, pod katerim naj se zbifa slovenska vojska, zato naj vsakdo, ki bo dandanes opazil sledove panterja, ve, da je tod hodila slovenska vojska zaradi obrambe domovine. Na koncu tega poglavja pa je v kratkih potezah opisana še zgodovina teh simbo-lov, ki so jih različne politične ideologije poskušale na vsak način omalovaževati, poniževati, zvodeniti ali izničiti njihov zgo- dovinski pomen, vendar jim zaradi predo-bre izpričanosti v dejanjih zgodovine slo-venskega naroda to ni uspelo. 1. knežji kamen - simbol slovenske demokratičnosti Karantanija je bila in ostaja od časov, ko je propadlo rimsko cesarstvo, pa do danes edina samostojna država slovenskega na-roda in je znana predvsem po svojem po-sebnem ustoličenju svojega voditelja, tj. kneza, na tako imenovanem knežjem kamnu. Ta posebnost ali celo edinstvenost ustoličevanja v takratni Evropi pa je v sami vsebini, saj se ustoličevanje pokaže kot jedro demokracije, v kateri je slovenski narod nosilec državne oblasti. Kljub dejstvu, da je ustoličevanje najpo-membnejše politično dejanje v slovenski zgodovini, temu dejanju usoda v bližnji preteklosti ni bila naklonjena in se v slo-venskem zgodovinopisju še danes prika-zuje kot nekaka folklora ali celo politična burka, s katero si je tudi vladar hotel pri-dobiti simpatije med karantanskimi Slo-venci. Panslovansko zagledani zgodovino-pisci pa mu hočejo po vsej sili najti vzpo-rednih običajev pri drugih slovanskih naro-dih, samo da bi zvodeneli njegov izključno slovenski značaj. Da v primeru ustoličevanja ne gre za nikakršnc politično burko ali folkloro, smo se v zadnjem času zavedli šele ob izidu knjige, ki jo je napisal dr. Jože Felicijan, profesor zgodovine iz Clevelanda. Knjiga ima naslov: The Genesis of the.Contrac-tual Theory and the Installation of the Dukes of Carinthia« (Celovec - Cleve-land, 1967). Knjiga obravnava pogodbeno teorijo izvrševanja politične oblasti, ki ga slovensko zgodovinopisje popolnoma iz-pušča. Pogodbena teorija o nastanku obta-sti predpostavlja, da so vsi ljudje enaki in zato nima nihče že vnaprej dane pravice, da bi drugim vladal. Dejstvo pa je, da je kakršnakoli oblika družbe brez oblasti ne-mogoča, zato oblast nastane ali s pogodbo med vladarjem in ljudstvom - demokracija ali pa s tiranijo, tj. diktaturo. V knjigi med drugim prof. J. Felicijan ugotavlja, da je Thomas Jefferson, sestavljalec ameriške izjave o neodvisnosti (1. 1776), dobro poz-nal obred ustoličevanja in sicer iz opisa v knjigi: »Les six liores de la republique« (1. 1576). Zato ima obred ustoličevanja pomembno mesto, ker je le-ta vplival na Th. Jeffersona, ko je sestavljal izjavo o ne-odvisnosti ZDA, ki je temelj za današnjo ameriško ustavo, s tem pa ;ma posredno mesto tudi v politični zgodovini ameriške demokracije. Opis ustoličevanja je Jeffer-sona, če mu že ni dal zamisli pa vsaj utrdil v prepričanju, da je pogodba med vladar-jem in ljudstvom mogoča oblika oblasti in ne utopije, saj so ga Karantanci, tj. sloven-ski narod, od davnega časa izvajali. Ustoli-čevanje na knežjem kamnu je torej treba jemati prvenstveno kot ustavnopravno de-janje. Nastane pa ob tem vprašanje, koliko je bila veljavna njegova politična vsebina še po odpravi domačih vojvod v Karantaniji (1. 828) ko so se na vojvodskem oz. knež-njem kamnu menjavali vladarji različnih fevdalnih rodbin, kar ni bilo nič drugače kakor vsepovsod drugod po Evropi? In posebno še, kakšno veljavno vsebino je imelo ustoličevanje potem, ko je vladar postal deden in ga niso več izvolili (dasi so sicer še v 11. stol. Karantanci zavrnili usto-ličevanje vojvoda Kurona, ki je bil celo kraljev sorodnik1? Lipov list Prvič, kr vladarji postanejo dedni, pre-neha sicer s tem pogodbeno pravo umešča-nja izvoljenega vladarja, nasledi ga fev-dalno dedno, tj. nasledstveno pravo. Toda ustoličevanje ima slej ko prej svojo ve-ljavo, saj samo z njim in z njim povezanimi prisegami zadobi novi vladar izvršno oblast v deželi. Brez tega sploh ne more vladati. Ustoličevanje je zato s pravnega vidika po tem, ko nasledstveno pravo za- menja pogodbeno pravo, isto kot kronanje po ostalih deželah. Drugič, doslednost ustoličevanja novih deželnih vladarjev nam priča o nadaljeva-nju državno-političnega prava Karanta-nije. Tretjič, vztrajanje na slovenskem obred-nem jeziku pri ustoličevanju (in za njim poklanjanju deželnih stanov novem vla-darju) govori odločilno za to, da je bilo karantansko plemstvo domače ali poslove-njeno in ne tuje, kakor poskušajo nekateri zgodovinarji na vsak način dokazati, ter, da je ohranilo karantansko zavest. V na-sprotnem primeru bi ustoličevalni obred potekal, če ne v nemščini pa vsaj v latinš-čini. Pri ustoličevanju, njegovem obredu in simboliki, gre zaradi tega za vse prej kot politično burko, zaigrano zato, da bi si tuji vladar pridobil simpatije domačinov. Po-godbeno oblast zamenja sicer dedna, ni pa s tem odpravljena karantanska, tj. sloven-ska, državnost, zakaj v tem primeru bi se vladar ne bil dolžan ustoličevati. Za pri-merjavo: ogrski vladar se ni hodil posebej kronat ali ustoličevati na Hrvaško, ki je pripadala ogrski kroni. In vendar se Hrvati priznavajo za zgodovinski narod, Slovenci pa ne, čeprav smo to v resnici bili. Še enkrat je potrebno poudariti, da je imel slovenski jezik pri ustoličevanju sim-boličen političen značaj. Ne le ustoličeva-nje. Tudi poklanjanje, tj. prisega deželnih stanov zvestobo novemu vladarju, je vedno potekalo le v slovenskem jeziku2, čeprav za deželne stanove, tj. plemstvo, vztrajno trdijo, da je govorilo le nemško, da slovensko sploh ni znalo. Poleg tega je slovenski jezik tudi ustavnopravni simbol, ker se v tem jeziku sklene pogodba med vladarjem in Ijudstvom oz. kraetom, ki je zastopnik Karantancev (beri Slovencev). Na koncu je potrebano, če je Že toliko govora o ustoličevanju, da bralci zvedo na kratko tudi o samem poteku ustoličevanja: Novi vojvoda prihaja s spremstvom h knežjemu kamnu. Oblečen je v kmečka oblačila. Nosi palico v roki in seboj ima bika in konja. Na kamnu sedi svoboden slovenski kmet in vpraša vojvodo v slo-venščini: »Ali je gospod krščanske vere in dober sodnik?« Vprašanju pritrjuje pri-sotno ljudstvo. Nato daje kmet vojvodi lahek udarec na lica (prenos oblasti) in se odmakne od knežjega kamna. Kot simbo-lično priznanje kmečkega stanu in sloven-ske vojske preda vojvoda bika in konja kmetu. Nakar zavzame vojvoda svoje me-sto na knežjem kamnu, potegne svoj meč 1 Karantanija je bila 1. 800 priključena Svetemu rimskemu ces. 2 Dejstvo, na katerega je treba tukaj posebno opozoriti bralce, je, da so ustoličevanja drugod po takratni Evropi potekala v latinskem jeziku. Le Karantanija je ohranila pri obredu izključno svoj lastni slovenski jezik. iz nožnice in ga zavihti v vse štiri strani neba. Iz kmečkega klobuka izpije svežo vodo (vodo življenja). Nato vojvodo po-sade na konja in ga peljejo trikrat okrog kamna. Temu sledi prižiganje ognjev v čast vojvode in zbrano ljudstvo v slovenskem jeziku zapoje. Tako je obred ustoličevanja končan. 2.vojvodski prestol - simbol slovenske državnosti Znani vojvodski prestol na Gosposvet-skem polju je še danes po tolikih letih, ki sominila od takrat, ko so se na njem vršili državniški posli, ostal močan slovenski simbol. Nadvse značilno je, da rase ob njem lipa, drevo življenja Slovencev, pod katero so se vršila zborovanja in sodbe. Na tem prestolu je namreč karantanski voj-voda opravljal svoje državniške posle, tj. med drugim podeljeval fevde in razsojal, potem, ko je bil ustoličen na knežjem kamnu. Zato je vojvodski prestol poleg knežjega kamna edinstven spomenik slo-venskega prava in države. Značilno zanj je, da ima dva sedeža, na vzhodni strani vojvodov, na zahodni pala-tinov. Palatin oz. palatinski grof je bil po vojvodinah namestnik kralja. Karantanija je bila 1. 800 povezana, po frankovskem kralju Karlu Velikem, v Sveto Rimsko ce-sarstvo. Po svoji izdelavi ustreza vzhodni vojvodov sedež srednjeveški umetnosti iz obdobja med 7. in 11. stol. Ob vrhnjem robu njegovega naslonjala pa je vklesan napis RVDOLPHUSDUX (Rudolphys dux), ki ga je dal vklesati Halsburžan, vojvoda Rudolf IV. Ustanovnik, ko je ob svojem ustoličevanju leta 1360 dal stol po-praviti. Zahodni, tj. palatinov sedež, ima isto naslonjalo, sestavljen pa je iz izvirnih rimskih kamnov. Kar na tem sedežu naj-bolj preseneča, pa je napis na desnem na-slonjalu za roke. Napis poteka navpično od vrha navzdol in zatem takoj za robom na drugi strani lašte od spodaj navzgor, tako da gre dejansko za dva dela, ki se glasita MASVETIVERI (Ma sveti veri?) in VERI. Napis izhaja tako Še iz rimskih časov. Njegovega pomena vse do danes ni uspelo zanesljivo pojasniti. Raziskovalci ga največkrat tolmačijo iz latinščine, v ka-teri bi se izvirno glasil: Ma(n) svetus Ve-rus, kar daje čisto navadno latinsko ime. Slovenski pisatelj Urban Jarnik pa ga na začetku prejšnjega stoletja tolmači sloven-sko, češ da je napis veri posvečen. Pomenil naj bi vprašanje, ki je bilo ob ustoličevanju zastavljeno vojvodi: Ali ima sveto vero? Toda napis izhaja še iz rimskega obdobja, ko Slovencev v deželi domnevno še ni bilo, zato bi nikakor ne mogel biti slovenski. Vendar napis je slovenski, zato predpo-stavka o neslovenskem izvoru napisa pov-§em odpade, če upoštevamo dejstvo, da so bili že stari Noričani, tudi pod oblastjo prima, predniki Karantancev oz. Sloven-cev, izhajajoči od Venetov, ki so v 12. stol. pr. n. št. prišli z območja lužiške kulture. V vzhodnih alpah se je potem v železni dobi oblikovala znamenita Hallstatt-kul-tura, ki je trajala vse do prihoda Rimlja-nov. Ljudstvo te kulture so bili Noričani, ki so prostovoljno priznali nadoblast Rima, ohranili pa zato svojo samoupravo in, kot vse kaže, tudi svoj jezik, svojo narodnost (več o izvoru Slovencev si lahko bralec prebere v knjigi: Veneti naši davni predniki, avtorja Ivana Tomažiča). V tem primeru je napis skoraj gotovo pariško-slovenski oz. venetski in pomeni prav to, kar s svojimi besedami izpričuje, namreč sveto vero. Mogoče, dasi malo verjetno, bi bilo tudi, da gre za del latinskega napisa na kamnu. Toda, zakaj so ga vzidali ravno tako, da izraža napis sveto vero in to v slo-venščini? Ali gre za naključje, ali pa je kamen z napisom vstavljen namenoma? To vprašanje postane jasnejše, potem, ko se poglobimo v smisel ustoličevalnega obreda. Prestol predstavlja namreč izvaja-nje državne oblasti, ki je po srednjeveškem prepričanju božjega izvora, zato mora imeti vladar pravo vero, tj. sveto vero.. Vojvoda jo je bil izpričal že na knežjem kamnu, ko je odgovoril na ustrezno vpra-šanje kmeta, zastopnika ljudstva, medtem ko je bila vera kralja izpričana z napisom na sedežu njegovega namestnika, palatina. V vsakem primeru je torej jasno, da napis na palatinovem sedežu ne more biti nak-ljučje, temveč je vsebinsko povsem v zvezi z obredom na knežjem kamnu. Tudi potek napisa od zgoraj navzdol in zatem od spo-daj navzgor, kaže na značilnost starih ve-netskih napisov, ki si neredko sledijo v takšnem zaporedju. Vojvodski prestol nam je edinstven pri-mer prestola, ki z dvema sedežema pona-zarja dvojno oblast, vojvodovo in kraljevo (cesarjevo), v čemer se odraža državno-pravni položaj slovenske Karantanije. V tem svojstvu vojvodski prestol med vsemi prestoli, ki so nam znani nima pri-merjave. Zatrjevanje, da najdemo podobne pre-stole še tudi drugod v južnoslovanskih po-krajinah, zlasti v Bosni in Hercegovini, ima zgolj ideološko ozadje. Takšno nava-janje je bil zavrnil že F. Šišič (Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara - 1925). ugotavljajoč da gre za ponaredbe. Nastanek vojvodskega prestola po iz-voru sam po sebi ni povezan z ustoličeval-nim obredom na knežjem kamnu. Skoraj gotovo je, da ima karantanski vojvodski prestol svoj vzor v prestolu mestnih upra-viteljev Norika, poznejše Karantanije. Njegova veliko bolj preprosta izdelava pa izpriča, da so ga bili postavili deželani, tj. kmečko ljudstvo, potem ko je v drugi polo-vici 6. stol., po odhodu najprej Rimljanov, nato Ostrogotov in za njimi Bizantincev, samo prevzelo popolno oblast v deželi, s tem pa tudi upravni in sodni simbol pre-stola, na katerem je potem slovenski knez ob posebnih priložnostih, vidno pred vsem slovenskim ljudstvom, opravljal državne nnclp in snHil CEKAJEVCI PAČ NISO VEČ SVETE KRAVE Fizični obračun milice z Muževičem v Beogradu je z vidika pravne države in civilne družbe brez dvoma porog vsemu naprednemu, zlasti spričo teptanja člove-škega dostojanstva in objestnega ter ne-kaznovanega razkazovanja brutalne poli-cijske moči. Kljub njeni tragičnosti pa me je zadeva neznansko zabavala, zlasti naše uradne reakcije nanjo, začenši s cekajev-sko pa preko neštetih, na novo vzniklih, predvsem medijskih borcev za pravno dr-žavo in človečanske pravice, ki so se vsev-prek prsili s svojim zgražanjem. Sprašujem se, kje so bili ceka in vsi ti na novo pečeni demokrati pretekla desetletja, ko je bil pendrek eno zelo običajnih sredstev komu-niciranja miličnikov z navadnimi državljani in tudi z malo drugačnimi posledicami, kot so bile Muževičeve (npr. nastop milice pred halo Tivoli, pretep dekanskih mladin-cev v Buzetu, tržaških mladincev v Istri, pretep mladeniča v Izoli s smrtnim izidom kot posledico in številni drugi, javnosti več alimanj poznani protepaški nastopi mi-lice). Tudi ob drugih, še bolj tragičnih dogodkih, kot npr. zagonetni samomori v okviru preiskovalnih postopkov (recimo Cepak in Kocjančič v Kopru) ni bilo nobe-nih posebnih uradnih zgražanj. Imenovane so bile komisije, ki so primere raziskale in običajno spustile javnosti lakonično sporo-čilo, da je stvar več ali manj neproblema-tična in da je bilo obnašanje organov pre-gona znotraj danih zakonskih pooblastil In po malem je tako kar še naprej, kaj bi se sprenevedali. Saj so nam v primeru prav-karšnjega škandaloznega pretepa avstrij-skega državljana Hartingerja v Ljubljani (Delo, 26. 8. 89) uradne osebe tudi hlad-nokrvno potrdile, da so »miličniki ravnali neoporečno, oz. v skladu z zakonskimi navodili«. Natanko tako, kot je bilo uradno rečeno za beograjski incident. In kot zanalašč nam ista številka Dela prinaša tudi vest, kako je miličnik Tijanič letos julija meseca nekje v Dalmaciji skozi okno avtomobila »knockautiral tajnika MK SZDL iz Zagreba, Klariča«. Vse kaže, da so kar iz istega testa v Kopru, Ljubljani, Dalmaciji in Beogradu. So pač vzgojeni in zrastli v revolucionarni državi, ki ji pa po novem, tudi že uradno, pravimo kar poli-cijska ali represivna. Zato ne vidim prav nobenega razloga za tako razburjenje ob beograjskem primeru. Kaj so nemara ce-kajevci kake nedotakljive svete krave? Za-kaj ne bi tudi oni malo okusili odločnosti in pripravljei.osti naših organov pregona, da branijo pridobitve socialistične revolucije? Je pač verjetno Muževič s svojimi nazori za sedanje srbske pojme neke vrste politični nepridiprav, ki mu je treba dati neko lek-cijo. Bog pomagaj, časi se spreminajo tudi za cekajevce. Se ne da pomagati, življenje je treba sprejeti tako, kot je. Nad milico se pa ne zgražajmo preveč, ker opravlja svoje delo dokai dosledno in skladno s poslan- stvom, ki ji je bilo naloženo. Kaj so oni krivi, če se je Kučan kar naenkrat spomnil, da bo treba vzpostaviti tudi pravno državo in civilno družbo. Oni pač teh predmetov v Tacnu še niso vzeli. Koper, 27. 8. 89 MILAN GREGORIČ Spoštovani tovariš Erdlen! V knjigi »The Yugoslav« avtorja Duška Doderja (državljana ZDA jugoslovan-skega rodu), izdani leta 1978 v ZDA, je objavljeno. da se ena od Rembrandtovih slik iz zbirke predvojnega jugoslovanskega kneza Pavla Karadjordjeviča trenutno na-haja v Ljubljani in je v lasti Pepce Kardelj, žene našega znanega ideologa in ustavo-tvorca. Edvarda Kardelja. Znano je, da je Pavle Karadjordjevič rojen v zakonu Arsena Karadjordjeviča (brata kralja Petra I) in ruske kneginje Demidov, katere starši so med drugim fi-nancirali tudi Transibirsko železnico. Pa-vle Karadjordjevič je podedoval tudi ogromno premoženje v Italiji, ker je bil dedič Aurore Demidov di San Donato. Pred vojno je Pavle Karadjordjevič imel ogromno in dragoceno zbirko slik, ki se je nahajala v »muzeju princa Pavla«. na čelu katerega je bil kot kustos naš znani lite-rarni kritik in umetnostni zgodovinar Dr. Milan Kašanin. Pavle Karadjordjevič, ki je pred nekaj leti umrl v Južnoafriški repu-bliki, ima številne dediče; tudi njegova žena, kneginja Olga, je še živa in trenutno biva v Londonu. Ker verjamem v vašo že pregovorno do-bro obveščenost in detektivsko sistematič-nost, mislim, da bi zelo doprinesli k naši povojni zgodovini brezčastnosti in zla, če bi preučili poti, po katerih je omenjena Rembrandtova slika prišla v roke novope-čenih kolekcionarjev. Kako je nfogoče, da se nek vaški učitelj (Kardelj) in delavka (Pepca) čez noč dokopljeta do tolikšnega zbirateljskega znanja in poznavanja umet-nostne zgodovine in še posebej Rem-brandta. in kako ju ni bilo sram prisvojiti si nečesa, kar ni bilo njuno? Le kje sta se tega naučila? Tovariš Erdlen, sprejmite izraze mojega iskrenega spoštovanja. LJUBOMIR NICULOVIČ J. Avakumovic 1 11000 Beograd JOVANKA BROZ Mislim, da je v članku o Jovanki Budi-savljevič-Broz, ki je izšel v vašem časopisu, vse resnično. Verjetno vam je znano, da je 1975. leta v Zagrebu »eksplodirala bomba« pri banki prav takrat, ko bi moral Tito priti tja. Samo v Zagrebu je bilo zaradi tega aretira-nih več sto oseb, vsi so bili »hrvaški naci-onalisti«. Nekaj jih je bilo obsojenih na smrt, kazen je bila takoj spremenjena v 20 let zapora, nekaj jih je bilo obsojenih na 15 let. Ostali so bili po 3 mesecih izpuščeni iz pripora (med njimi sicer ni bilo nikakršne povezave). Eno od naših potniških letal, ki je letelo nad Dalmacijo, je ujelo in posnelo po-sebna sporočila, ki so bila kasneje obde-lana. Odkrilo se je, da neka radijska po-staja s kninskega področja vzdržuje radij-sko zvezo z neko četniško organizacijo v Londonu. Vodja te skupine pri nas je bil šibeniški nevropsihiater dr. J. Raškovič, zdaj akademik SAZU. ki je bil tudi areti-ran. Sled je nadalje vodila do skupine ofi-cirjev iz Knina, pri katerih je bilo najdeno precej težkega orožja. Preiskava in popis tega orožja sta pripeljala do skladišča JLA, oziroma bolj natančno do generala Djoke Jovanoviča, ki je bil takrat šef Personalne uprave JLA in ki je ukazal, da se prav to orožje odpiše in pošlje v bunkerje. Seveda je Tito zahteval nadaljnjo preiskavo; izve-delo se je, da je treba »zanetiti vstajo pri Kninu«, »osnovati osvobojeno ozemlje«, »narodno oblast« in poklicati Rusijo na »bratsko pomoč«. Prav glede te pomoči se je Jovanka pogajala z Rusi. naprej vam je zgodba znana. Po teh dogodkih sta Jovanka in Djoko za 2 meseca »pod nujno« pristala v »izola-ciji« na Golem otoku. Ko je vse to prišlo na dan, so seveda službe UNZ in politiki na Hrvaškem uvideli, da so bili z bombo v Zagrebu zavedeni. Iz pripora so izpustili vse priprte in izvedli čistko policijskih ka-drov iz Like v UNZ. Nekaj deset ljudi so priprli, ker so bili povezani s svojim »pro-slavljenim generalom Djokom«. Cez nekaj časa, ko si je »liški policijski loby« opomo-gel, so se začele razne nevšečnosti. Tito je bil prisiljen izpustiti Djoka, ki je bil upoko-jen, vendar so mu dodelili častno funkcijo »direktorja Spominskega doma VI. liške na Plitvicah«, kjer je bilo njegovo početje seveda nadzorovano. Torej si je gospa Jovanka zaslužila svoj sedanji položaj. Ne spuščam se v njene morebitne zveze s Stevom Krajačicem; mi-slim, da je šlo za dve ločeni liniji komuni-kacije z Rusi. Ko so le-ti izvedeli, da so Jovanko in njeno vohunsko službo odkrili, so Jovanko enostavno žrtvovali in J. Smoli dostavili tisti dokument, da bi zaščitili drugo skupino svojih agentov. Danes, ko je Jovanki upravičeno hudo, ko se po njej pljuva, je oni ne branijo, ker so jo izkori-stili in jim zdaj ne more na noben način več koristiti. Zagreb, september 1989 Prijatelj vašega časopiša KOMU KORISTI PROVOKACIJA V sobotni prilogi DNEVN3KA je bil 2. septembra objavljen članek PETRA KO-VAČIČA-PERŠINA »Komui koristi pro-vokacija«, s katerim avtor očitno name-rava vzbuditi prepoved nadailjnega objav-ljanja »Protokolov sionskih modrecev« v študentski TRIBUNI, kjer je bil doslej predstavljen zgodovinski uvod v zvezi z ne-kimi starimi zapisniki, ki jih slovenska jav-nost, z izjemo posameznikov, še ni spoz-nala. Še več. Iz članka je razvidno, da vzbuja napoved objave Protokolov neko napeto bojazen, ki se je zmeraj pojavljala, odkar je del zapisnikov »ušel« iz glavnih prostozidarskih sionističnih krogov. Hkrati pa je to nenadejana priložnost za sedanji poceni napad (značilno brez doka-zovanj) na celotno alternativno gibanje od-piranja življenja v Sloveniji, kakor tudi povsem socialističnem delu sveta. Tovariš Peter Kovačič-Peršin verjetno ve, da bodo zgodovinski tokovi spremenili dosedanje moči in prednosti, vendar strah ima velike oči in ušlo mu je. Objava Protokolov ni lažna provokacija z neko potvorbo iz oddaljene preteklosti. Sodobni svet in življenje na njemu kažeta nepojmljivo natančno uresničenje navedb iz starih protokolov. Sionisti zagotovo ne nameravajo izničiti Zahodno civilizacijo! Inteligentnemu človeku bo postalo jasno, da zdaj in v prihodnje ne bo ponavljanj odnosov in dejanj iz preteklosti do drugih ljudi in do drugih ras. Pojavlja se plane-tarna potreba po menjanju življenjske za-vesti in tako po graditvi povsem drugih, globalnejših, manj sebičnih in bolj narav-nih odnosov do življenja nasploh, do na-rave in do ljudi. Zato se najprej pojavlja zgodovinski tok razkrivanj vseh resnično vodilnih sil življenja, ki so doslej za svoje uspešnosti zmeraj delovale skrito, medtem ko bo življenje v prihodnosti uspešno na podlagi splošne in osebne odkritosti in na podlagi novih stikov z naravo. Manipulira-nje z zadrževanjem tajnosti bo neizbežno prej ali slej propadlo. Obstajajo dejstva, da je Hitler (tako kot nekateri drugi prej in pozneje) vodil vojno tudi z denarjem, tovarnami in izumi elitnih Židov. Potem je dejstvo, da so na ameri-ških dolarjih in na novem jugoslovanskem denarju židovske prostozidarske oznake. Obstajajo dejstva, da so zahodni pojem dobrega in zla ter greha, krščanstvo, kapi-talizem, sodobno meščanstvo, komunizem izktjučno materialistična zahodna sodobna znanost, psihoanaliza in njena psihiatrija, industrija zabave in reklame, moč denarja, dosledna ločenost od narave, če navedem samo glavne temelje sodobnega sveta, izšli iz židovskih duševnih struktur. Ali je vse to zasluga ali grožnja življenju, je drugo vprašanje. Ti zapisniki sej prvega mednarodnega kongresa 1897 so bili zmeraj hitro vzeti iz javnosti kjerkoli in kadarkoli so se pojavili in sicer na zelo podoben način kot nastopa tovariš Peter Kovačič-Peršin v svojem članku. Naj se ta modernejši prostozidar-ski program sooči z javnostjo in naj bo zares dokazan in potrjen kot laž, če je laž! A bolj gre za to,,da vsak, ki jih bere s primerjavo pojavov, prepletov in nastan-kov zdajšnjega sveta življenja, če le ni du-ševno zaostal, bere le o vsem, kar danes končno v resnici jč ta svet - izraženo pa je bilo na koncu prejšnjega stoletja! Res da vulgarno, podobno pruskemu stilu. Celo veČ. Ti zapisniki, ki so mi bili nedavno prijateljsko pokazani, so zgolj zapisana po-trditev neštevilnih dejstev, ki jih človek z globalnimi duševnimi zmožnostmi lahko uvideva brez teh zapisnikov. In zakaj ne bi bili objavljeni? Zato, ker mislite, da nosimo sedanji in prihodnji lju-dje vse isto v sebi kot vaše generacije in kot razni obsedeni megalomanski primi-tivci iz preteklosti tega stoletja? Mi težimo naprej, ne nazaj, tovariši in gospodje! Bo-jazen ni upravičena! Sedanji vstopajoči v življenje in prihodnji zagotovo ne bodo tako primitivni, da bi hoteli preganjati Žide, druge rase, drugačne ljudi, le treba je odkriti druge temeljne tirnice življenja. Zato pa je potrebno razkriti tudi vsa gibala prisotnega sveta. Tovariš Peter Kovačič-Peršin napada naše mlade. Mladi so bili prvi motorji vseh naprednih sprememb v vseh časih in sicer prav s hrabrimi razkri-vanji zakulisij sprevrženih vladajočih sil. Geniji novih obdobij pa so bili vedno iz vrst bolj prepojenih z življenjem - nikoli pa stari ljudje, prejšnji nosilci življenja. Tak je naravni zakon! Nas zanima predvsem živ-ljenje za naprej in pa ta planet, narava za naprej! To je glavno! Ne pa osebne prera-čunljivosti, izkoriščanja, tekmovanja, kon-flikti in zatiranja! To je vaš svet! Take niso prave osebnosti ne značaji prihodnjih ljudi! LOJZE STANIČ Med sestankom Lobbyja Radia Stu-dent (Lobby vse svoje sile usmerja v širitev slišnosti in nabavo no-vih prostorov za Ra-dio Student), ki je po-tekal v torek, 12. sep-tembra 1989 na Kers-nikovi 4, sem izvedel za stavko delavcev in sodelavcev Radia Štu-dent, Sredi prizade-vanj za »blagostanje« taistega radia me je ta informacija seveda malo presenetila, ker pa je novica o stavki presenetila tudi mar-sikaterega sodelavca Radia Student, me-nim, da je treba razči-stiti dilemo okoli pri-kazanega spora pred-sedstva UK ZSMS z Radijem Student. Spora ni, izmislili so si ga nekateri, ki bi ob dejanskem sporu utegnili imeti svoje koristi. Po sporazumu med Radijem Študent in UK ZSMS, ki je RŠ še sploh ni podpisal, UK ZSMS plačuje vse svoje obveznosti, ki so v njem navedene, to je celotno amorti-zacijo in vse uredni-ške honorarje (kar ta mesec znaša 6 starih milijard, ki so bile na-kazane 6. 9. zjutraj). Poleg teh še nepodpi-sanih obveznosti je PUK ZSMS letos na podlagi sklepov kril nelikvidnostne težave RŠ (enkrat smo za re-ševanje teh, se pravi tudi za plačilo hono-rarjev, najeli celo kre- RADIO GA GA MONKEY BUSINESS ŠTRAJK f^^^^ STUDENT dit) in po sklepu zad-nje seje kupili oddaj-nik, vse skupaj v vred-nosti dobrih 100 starih milijard (zaradi česar so marsikdaj »trpele« ostale interesne de-javnosti študentov). To je daleč največ de-narja, kar so ga kate-rekoli druge interesne dejavnosti kdaj do-bile. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se radiu sicer kupi od-dajnik (41,6 stare mi-lijarde), vendar pa zato, ker sporazum še ni bil podpisan z radij-ske strani in ker se na radiu niso držali ust-nega dogovora o usta-novitvi redakcije za Univerzo, UK ZSMS; dokler ne pride do uresničitve teh zah-tev, prekine s plače-vanjem obveznosti, kar pa se uresniči šele oktobra, odvisno pač od tega, ali se bo RŠ držal Akta o ustanovi-tvi delovne^ organiza-cije Radio Študent. Prva finančna ocena je potrdila, da ima RS likvidnostne težave zaradi izgube na Novem rocku 89, ki znaša okoli 17 sta-rih milijard, vendar pa je bilo prvi dan stavke na RŠ dovolj denarja za . izplačilo honorarjev. Kdo je iorej tisti, ki zadržuje izplačila in ob tem trdi,dajePUKZSMS krivo za neizplačane honorarje? ALI Volitve rektorja in prorek-torjev se običajno izpeljejo v pomladanskem času, am-pak letos univerzitetnemu svetu to ni uspelo. Ker Tri-buna o tem pomembnem do-godku za Univerzo ni izčrpno poročala, bo dobrodošla kratka retrospektiva dogod-kov. V torek, 27. junija, je bila v zbornični dvorani Univerze seja univerzitetnega sveta, kjer so bile med drugim na dnevnem redu tudi volitve. Nekaj tednov prej je bil odprt evidetacijski postopek, ker pa se je priglasilo premalo kandidatov, je bil rok za pri-javo podaljšan. Od ok. 2000 profesorjev Ljubljanske univerze, se jih je nazadnje osem odločilo za kandidaturo in na seji US so predstavili svoje programe. Kot prvi je svoj program predstavil kandidat za rek-torja, prof. dr. Jurak in nas seznanil s svojo pretežno hu-manistično orientacijo. Za njim je nastopil drugi kandi-dat, prof. dr. Peklenik, kate-rega program je izzvenel do-kaj tehnokratsko. Nato so predstavili svoje programe kandidati za funkcijo prorek-torjev: dr. Marko Zupan, izredni prof. dr. Dragan Ma-rušič, prof. dr. Lojze Vodov-nik, prof. dr. Srdjan Bavdek, prof. dr. Sfiligoj Nada in kot šesti kandidat prof. dr. Bošt-jan M. Zupančič. Pričele naj bi se volitve, tu-kaj pa se tok dogajanja ustavi. Vzrok: nesklepčnost študentske delegacije. (V po-jasnilo: univerzitetni svet je sestavljen tripartitno: iz dele-gacije delavcev, del. uporab-nikov, del. študentov.) Od dvaindvajsetih delegatov štu-dentov jih je bilo v začetku kakšnih pet, nato pa je stro-kovni službi uspelo po tele-fonu priklicati Še tri ali štiri. Seje US so praviloma nes-klepčne, zato poteka spreje-manje sklepov korespon-denčno (kako uspešno?). To pri volitvah ni mogoče in zato je večna nesklepčnost prav tokrat pošteno razburila pri-sotne. Strokovne službe so se trudile priklicati še kakšnega študenta in nezadovoljštvo se je stopnjevalo. Predsednik US C. Zlobec je v teh trenut-I kih omenil, »... da bi bilo po-I trebno opozoriti ustrezne fo-rume, naj spremenijo sistem samouprave na Univerzi, ker jenemogoče, da neka ideali- GRDI UMAZANI VOLITVE REKTORJAIN PROFESORJEV NA UUBLJANSKIUNIVERZI stično postavljena konce-pcija, ki je ni mogoče uresni-čevati (?), predstavlja blo-kado našega dela.« K besedi se priglasi pred-sednik UK ZSMS G. Dre-venšek, malce zasopel zaradi teka za pobeglim študentom delegatom. Temu je menda prekipelo nekaj-urno sedenje in G. Drevenšek je jasno in glasno izrazil vzrok njego-vega pobega: »...da takšnih jajc ne misli poslušat in da tudi ne ve zakaj tukaj sedi, saj operativne zadeve, ki so jih sprožili študentje, stojijo že mesece in se ne premaknejo nikamor.« Predsednik UK ZSMS je še predlagal, da se volitve prelo- žijo na naslednjo sejo in da so edina točka dnevnega reda. Večina prisotnih je njegove predloge večinoma preslišala in izražala ogorčenje zaradi uporabljenega besedišča. Tako je ostala vsebina zane-marjena zaradi oblike, v ka-teri je bila izražena. (V nada-ljevanju pa se je le zgodilo, da so večkrat preložene zadeve socialno-ekonomske komi-sije, ki se ukvarja s študent-skimi vprašanji. prišle na dan.) Da bi opravičil nesklepč-nost študentske delegacije, je stopil na govorniški oder njen predsednik, S. Herman. Po-jasnil je, da delegira študente fakultetni svet (in ne OO ZSMS) in da bi morala vsaka fakulteta izbrati zanesljive študente, ki so pripravljeni sodelovati v procesu odloča-nja. (Tokrat v procesu odlo-čanja niso bili prisotni štu-dentje delegati iz VŠNZ, VŠZD, VŠSD, VPŠ, FTK, ALU, AGRFT, Elektro. fak., Ekonomska fak. in FF.) Univerzitetni svet je sprejel sklep, da se volitve prestavijo na jesenski čas. In sedaj je ta jesenski čas tukaj. S^ja US je napovedana 28. septembra. Predsednik študentske de-legacije se trudi, da bi že pred tem zbral delegacijo študen-tov in tako vsaj enkrat videl vseh dvaindvajset (22) dele-gatov (do sedaj jih je videl osem (8) in jih seznanil s pro-blematiko. (Ali je res njegova dolžnost zagotoviti sklepč-nost delegacije?) Morda mu bo tokrat uspelo, ali pa bo prej uspelo »forumom«, ki bodo študente izključili iz procesa odločanja na Uni-verzi. Morda bi morali ti »fo-rumi« prej raziskati vzroke, zakaj študentje ne prihajajo na US. Morda, ker se pro-blemi študentov odlagajo, morda fakultete res ne izbi-rajo dovolj zanesljivih štu-dentov, ali pa so vzrok le ne-povrnjeni potni stroški. Kakorkoli že. Upajmo, da bodo tokrat volitve uspele in da bodo morda na odgovor-nih mestih ljudje, ki bodo znali v življenje Univerze pri-tegniti tudi študente. Za sam potek volitev pa lahko zaenkrat ostanemo pri oceni prorektorice prof. dr. Šelihove, ki je menila, da po-tekajo na kramarski način. Beograd, 5. 8. 1989 SERGEJA Foto: Andrej Kos To je bil maj in to so bili podatki, ki smo jih na UK ZSMS prebrali v publikaciji NOVOSTI CRU, Maj 1989, št. 2 Takrat se je začela naša ro-marska pot: Univerza, ISS, Študentski center. Na univerzi smo dobili ob-čutek, da se jim je za trenutek posvetilo in takoj nato zopet stemnilo. 16. 1. 1986 je bil sprejet Srednjeročni plan raz-voja Univerze (prostorski del) za obdobje 1986/90. V planu je novogradnja stol-piča FSPN s 300 do 400 poste-ljami. Univerzitetni svet je na 1. seji 10. 3. 1989 sprejel sta-lišča komisije univerzitetnega sveta in SEK o neposrednih ukrepih v zvezi s ŠC v Ljub-ljani, ki v 1. točki predlagata dodatano gradnjo študent-skih domov. Tu se je vse usta-vilo. Nobenega poskusa reali-zacije. Na zadnji seji univerzi-tetnega sveta, ko so razprav-ljali o možnosti najema oz. prodaje kuhinje v SC, smo celo dobili vtis, da ne vedo, za kaj bi se dobljeni denar lahko porabil. In kaj smo maja izvedeli na Izobraževalni skupnosti v Ljubljani? Vestnik (leto 1988/89. Let-nik 18) VEKLJ na str. 126 navaja: Še nerealizirana st? tudi plana Univerze in Izo-braževalne skupnosti Slove-nije za srednjeročno odobje 1986-1990, ki predvidevata gradnjo študentskega stolpiča s 300-400 posteljami... S to vestjo smo prišli na ISS in tam so jo odločno zanikali. Novogradnje nimajo v nobe-nem planu od leta 1990. Ni-smo se šli detektivov, opustili smo srednjeročni načrt in vprašali, kaj mislijo o novo-gradnji študentskega stolpiča nasploh. Rečeno je bilo, da je tudi za naslednji srednjeročni plan novogradnja vprašljiva, saj je potrebno ugotoviti, ali sploh potrebujemo nov blok. Denarja ni, vendar so ga v ta namen poskušali zbrati že lansko leto s prodajo dijaških domov. Ta možnost obstaja odprta, le vprašanje je, če bodo z novim zakonom o usmerjenem izobraževanju dijaški domovi še vedno prazni. (Do danes niso pro-dali še nobenega dijaškega doma). Če bi se odločili za prodajo kuhinje v ŠC, bi ta denar lahko namenili za nov stolpič. In nazadnje nas je pot za- KLOSARIJA BRUCIIZ »EDVARDA« KAM Z BRUCI LJUBLJANSKE UNIVERZE Maja 1989 JE BILO ZNANO, da je prijav za vpis v prvi letnik na ljubljanski UNIVERZI za študijsko leto 1989/90 9024. 9024 bo ali pa je že novih brucev. Že maja smo tudi vedeli, da novih 22,2 % novincev brez štipendije ne bo moglo študi-rati in 47,7% jih bo brez štipendije težko študiralo. Štipendija se bo zanje verjetno našla, čeprav bo bolj podobna socialni pomoči (v stilu, pride enkrat na mesec, traja en teden in potem je mir). Kje pa bo 9024 brucev spalo? Že po predvpisu, katerega »re-zultati« so bili znani maja, je 3094 novincev pove-dalo, da bodo zaprosili za sprejem v Študentski dom. nesla še v ŠC. Najprej nekaj že znanih dejstev: SC v Ljub-ljani ima 5882 ležišč in sprejme pod svojo streho 31,9% vseh študentov ljub-ljanske Univerze (Maribor 40%. V ŠC smo izvedeli, da bo letošnji cenzus za sprejem 485.864 ND. Glede na prejš-nja leta pričakujejo 2300-2500 prošenj. Pozitivno rešenih bo predvidoma 2000 prošenj. Septembra bodo lahko vselili okrog 700 NO- VINCEV, OKTOBRA DO 700 in vse ostale od polovice decembra naprej - pač ko bo, če bo, prostor. To smo v ŠC izvedeli maja. September je tu in po-glejmo, kako stvari v resnici stojijo. V ŠC je prispelo 2726 prošenj, poziti/no jih je ko-misija rešila 2292. Eden glav-nih kriterijev za sprejem no-vincev je bil vsekakor cenzus. Ker pa je bilo na tak način še vedno preveč pozitivno reše- nih prošenj, je naslednji izra-zitejši kriterij postal oddalje-nost stalnega bivališča od kraja šolanja. Nekaj zavrnje-nih prosilcev pa ni imelo po-polne dokumentacije. Kljub zaostrenim kriterijem se ra-čun še vedno ne izide: 700 septembra in 700 oktobra, skupaj 1400. Število izpraz-njenih sob po decembru pa je vprašljivo. V povprečju se letno izprazni 20-30% po-stelj, to je 1160-1740 šte-vilčno. To pa pomeni, da 552 novincev, ki ima pozitivno re-šeno PROŠNJO, prav go-tovo ne bo dobilo sobe. In če prištejemo še vse TISTE, KI JO BODO DOBILI ŠELE PO DECEMBRU (predava-nja se začno 1. oktobra), imamo oktobra 892 brucev na cesti. O procentih, ki še manjkajo do mariborskih 40 %, pa sploh ne bi govorili. Od vseh forumov, ki smo jih obiskali maja, se je prav-zaprav edino še zavedal pro-blem. Imajo projekt za 14. blok, za nadgradnje starih blokov - samo denar in bul-dožerji še manjkalo. Žal ima ravno ŠC s poslovanjem iz-gubo, najmanj možnosti za realizacijo takih projektov. Opozorili pa so nas tudi na to, da bi jim radi vzeli blok Akademski kolegij, ki naj bi bil namenjen za Kulturni cen-ter mladih v Ljubljani. NEKJE PA SMO NALE-TELI TUDI NA TAK OD-GOVOR: »NOV BLOK SPLOH NI POTREBEN, SAJ BO STANDARD TAKO PADEL, DA BODO MORALI VSI UPOKO-JENCI ODDATI SOBE« (greh se pove, grešnika pa ne). Lahko bi rekli, da na UK ZSMS ubiramo »uradno« pot že dobro leto. Verjetno jo bomo še nekaj časa in bojimo se, da jo ubiramo tudi že pre-dolgo. Konec koncev se bomo morali obrniti na priza-dete osebno, na študente, na bruce. To pa ne bo več »uradna« pot. Glede na šte-vilo gluhih ušes, na katera smo naleteli na naši »uradni« poti, ne bi bilo noč čudnega, če tej poti obrnemo hrbet. Vemo za nekaj praznih stavb v Ljubljani in mogoče se je katera od teh stavb že naveličala svojih praznih dov in bo rada sprejela _ svoja pleča breme kakega studentskega plakata. NEVi Moram pisati. V končni fazi lahko z rezultati te be-sedne driske še vedno oble-pim stene svoje zakajene gar-sonjere. Saj je vse en drek. Včeraj mi je moja prince-ska, moja vila, moja pičkica, pravljica, sanja, rekla, da je psihično le še kos lesa. Po dolgi tišini, po kateri sem bredel kot po sivem svinče-nem morju. In da me Ijubi, je rekla, jaz pa da nje ne smem. Ker je kos lesa in ker z vsa-kim dnem še bolj odmira. Jaz, junak, občudovani, raz-klenjeni Prometej, sem jokal kot pokvarjena pipa, jo gle-dal, božal. Ko bi le jaz mogla jokati, je rekla, Gracija, Sfinga, hladna, lepa, božan-ska. Ko bi le mogla, sem od-govoril, pa je molčala. Vabila me je, ko sem jo spoznal, z glasom sirene, s te-lesom uspavane Trnjulčice. Šel sem za tem glasom, za njenim vonjem kot v sanjah, čez travnike, čez puščave kot manijak. »Ljubim te«, sem ji rekel nekega dne, ko sem se utapljal v sladkih vodnjakih, ki jih je kopala pred menoj. Obrazek angelčka se je za delček sekunde spačil in se zamračil. Nato nasmešek, bo-žično darilce. »Jaz tebe tudi.« Objele so me roke, poljubljal sem jo, ni zaprla oči. Naredila je iz mene - ja, kaj je naredila iz mene? Opa-zujem se v ogledalu in se sprašujem. Kamen na ka-men, malo po malo je zidala, umetnica, sestavljala mozaik, gnetla mehko glino mojega bistva z rokami vrača, cigan-ske čarovnice, moja pote-pinka. Kje se ji je takrat poti-kala duša? Po katerih razvali-nah izgubljenih, nikoli več najdenih, sanjanih templjev se je klatilo- njeno srce? »Počutim se prazna,« je re-kla, kadar sem, utopljenec, poskušal prodreti skozi me-glo njenega pogleda. Trpel sem trgal sem se na kosce in ji jih metal pred noge, v mislih rekoč: »Napolni se, ljubezen. Dovolj me je za oba, vzemi,...« Prezrla jih je, spet se je zastrl njen pogled. Včasih se je smejala. Bla-goslov! Smejala se je z glasom violin, kaj, orkestra, moja pe-sem! Spremenila sva se v smeh, utonil sem v njem. Hlastal za zrakom v sladkem samomoru. Zvčer sem, brez-božnež, blagoslavljal Jezusa SEINSE INVEDNO ZNOVA Ozadje: moški in zenska (ali obratno) Dejstva: ona ga ne šmirgla napisana beseda živi (nekoliko) dlje od izgovorjene Einstein: »Dve stvari sta neskončni: ve- solje in človeška neumnost; vendar glede vesolja nisem čisto prepričan.« Prepričanje: Ijubezenski romani še obstojajo romantika živi v vsakem od nas Rezultat: besedna telovadba Epilog: ... in Marijo in Zevsa in Hero in Alaha in vsa bitja onostran-stva za ta darila. Smeh je bil fatamorgana v puščavi najine tišine. Naj-lepši privid, ki me je za nekaj trenutkov začaral. Nato pa spet - pogreznila sva se v na-jine knjige, ki sem jih ljubil in sovražil. Vsak v svojo, izgub-Ijen med črkami, ki so be-sede, ki so stavki, ki so le črke. Gledal sem jo, skrivajoč se za platnicami; požirala je strani in ni dvignila pogleda. ubežnica. Skrila se je med črke, bežala pred menoj. Ti-soč besed sem preobrnil v mi-slih, milijon nežnih, neum-nih, učenih, lažnivih, pa no-bena ni bila prava. Taval sem za njo skozi tišino, segel sem po njej. pa se je izmaknila, ostal mi je le vonj po njej. Zaprla se je v Aladinovo sve-tilko. Lahko jogledam. Lahko se je dotaknem. Lahko jo pri-mem za roko in odpeljem ven, v sonce. Lahko jo lju-bim, zvečer, zjutraj, ko še diši po sanjah. Pa vendar je ni, nje ni. Ubil bi jo, da bi jo posedoval le za hip, sklenil bi pogodbo z vsemi vragovi podzemlja, da bi me vsaj en-krat poiskala, stopila iz svo-jega vakuuma, da bi kot dih šla vame in bila. Od včeraj do danes ne ži-vim več. Hodim okoli in go-vorim z ljudmi, gledam fa-sade in se veselim sonca, a vendar me ni. Hecno. Kupil sem Requiem, ga poslušal in ob njem zaspal. Zbudil sem se, grešnik, zbudil iz sladke smrti, Agnus Dei. In potem sem, duša izgubljena, popisal kupe strani, zelenih, belih. Nekaj sem jih povezal v po-letni šopek in jih vrgel v njen nabiralnik. Nima monopola nad tišino, posestnica. Vdrl sem na njene plantaže in se-jal, sejal. Bo kdaj žela, bodo vzklila moja zrna? Še sem čečkal, za koga? Moj Requ-iem, z besedami brezbožnika, zidam si spomenik. In ona - angel, ki je oživil in ugono-bil moja svetišča? Odšla je v sonce, odpeljal jo je zelen avtobus dol v mesto, mrtvo med žive. Moja obljuba, moja lepa, skrivnostna rab-ljevka. Ne vem, ali naj spustim ro-lete ali pa naj me posrka dan? SUGARPLUM Navedenega dne se mora Peter Tomaž Dobrila, bivši urednik študentskega časo-pisa Katedra zglasiti na glavni obravnavi zoper njega po 157. členu KZ SFRJ na Te-meljnem sodišču v Mariboru. Pričakujemo lahko epilog v zadevi Katedra. Dve leti star obtožni pred-log, ki ga je podpisal takratni namestnik javnega tožilca v Mariboru Peter Čibej, ga bremeni dveh kaznivih dejanj žalitve SFRJ po členu 157, KZ SFRJ. Ta obtožni pred-log in njegov avtor predlagata sodišču, da »spozna storilca za krivega kaznivega dejanja in ga obsodi po citiranih za-konitih določilih.« Kaj pravi obtožba? »Da je v mesecu oktobru 1987 v Mariboru v 1. številki študentskega časopisa »Kate-dra« v svojem članku »Dan potem«, ki ga je podpisal z psevdonimom »Pec«: 1. sramotil tov. Tita, pred-sednika predsedstva SFRJ, torej predstavnika najvišjega organa SFRJ, ko je o njem v 7. odstavku napisal, da naj-večje koncentracijsko tabo-rišče (op. Goli otok) samou-pravnega socializma leži ne-posredno na duši človeka, ki se je zavzemal za človeške pravice in mir, dom pa zane-marjal, ob vsem tem pa mora njegov lik ostati neokrnjen«; 2. sramotil oborožene sile SFRJ, ko je v tretjem od-stavku napisal, da so paračin-ski dogodki potisnili v javnost vse nepravilnosti in kaos, ki vlada v »najorganiziranejši« tvorbi pri nas, začenSi z re-krutadjo«, nakar v 5. od-stavku ponovno navaja »kaos, ki vlada v vojski, ko materam poSiljajo domov le žare« ter vprašuje »predstav-nike ljudstva«: »Mar boste vse pobili?« Obtožba, vredna sistema, v bran kateremu nastopa! Dobrilo bremeni sramotitve, ne da bi sploh poskušala do-kazati neresničnost njegovih trditev. Namestnik javnega tožilca Peter Čibej izhaja iz predpostavke, da je Tito kot tudi JLA - po naravi čist, brezmadežen. Vsaka trditev, četudi resnična, se v rokah tožilca lahko spremeni v žali-tev. Npr. Tito je bil »šloser«, Tito se je povzpel od »šlo-serja« do maršala - Hitler pa od »malarja« do fUhrerja. V kakine paradokse se mora spustiti vsak tožnik, ki JEBIGA TITO Nl MRTEV TITOVA POT NAS VODI K TITU Zgodovina se vrača -19. 9. 1989 se bo med nas vrnilo leto Gospodovo 1987; leto ko večina rdečih baronov še ni bila demokratičnih in ni obvlado-vala političnega marketinga tako kot ga danes; ko je bila partija še prava partija (bi rekel Popit) in ko je bila kritična misel, še zloraba demokracije in s tem kazniva. Ta povratek minulega nas sili k temeljitemu premisleku o tem, ali danes res livimo v kronosivi zlati dobi mira in harmonije, ali pa se morda prebujamo iz sicer lepih - pa vendar, le-sanj. brani pravo vero, bom posku-šal prikazati na tem primeru: Tožilec se po mojem mne-nju sam giblje na robu zako-nitega, neprestano mu grozi, da bo storil kaznivo dejanje po 157. členu KZ SFRJ - to je isti prekršek, za katerega bremeni Dobrilo. Zakaj? V 1. točki obtožnice govori o tem, da Dobrila v članku Dan potem, objavljenem Ok-tobra 1987, sramoti predsed-nika predsedstva SFRJ tov. Tita. Pri tem mu uhaja dej-stvo, da je Tito umrl 4. 5. 1980. Takrat mu je tudi pre-. nehala funkcija. Obstaja ve-lika možnost, da je s svojo obtožnico, v kateri je razgla-sil Tita za predsednika pred-sedstva, sramotil takratnega predsednika predsedstva SFRJ, Sinana Hasanija. Odrekel mu je namreč nje-govo funkcijo, za katero je bil zakonito izbran. Da pa bi bilo še huje - nadomestil ga je z mrtvecem. Neobveščenost? S tem, da je za predsednika predsedstva razglasil mrtvega Tita, je žalil vso Jugoslavijo, vse njene državne organe, vključno z JLA. Prevedimo njegovo trditev v čistopis. Vr-hovni poveljnik je mrtvec... Glede na to, da 157. člen go-vori o sramotitvi SFRJ, za-stave, grba, himne, najviSjih organov in njihovih predstav-nikov, je tožnik bliže kazni-vemu dejanju kot pa obto-ženi. Dobrila nikjer v članku, za katerega je obtožen, ne govori o predsedniku pred-sedstva, torej ne moremo go-voriti o tem, da ga želi. V na-sprotjju z njim pa tožilec... V drugi točki je govoril o sramotitvi JLA. ToŽnik je, kot sem že prcj pokazal, po-sredno razglasil mrtveca za Sefa oboroženih sil. Kaj vse se da iz tega izpeljati? Vseka-kor manjšo žalitev ugleda, ali pa morda večjo? Sedaj pa vprašanje: Kdo se bo zago-varjal pred sodiščcm. Dobrila ali tožilec? Obravnava, ki je pred nami, se je dolgo pripravljala. Ni bilo sicer nujno, da bo v njej nastopil kot akter Peter Tomaž Dobrila, niti ni bilo nujno, da bo obravnava tekla zaradi članka Dan potem. Nujna je bila le obravnava sama. Mariborski politični vrh je do nastopa Katedre ži-vel dokaj idilično življenje. Bil je odtegnjen sleherni kri-tiki, vsakemu pogledu. Neza-dovoljstvo rdeCih baronov nad početjem mladih nergačev na Katedri se je stopnjevalo iz številke v številko. Zaplemba že počitniške številke 1987 je začetek odprte konfrontacije. Sledi prepo-ved javne tribune o referendumu, za enega od samoprispevkov. V prvi po počitniški številki časopisa ni bilo člankov, ki bi izsto-pali po posebni ostrini. Kljub temu so štirje sodelavci Katedre sprejeli obtožne predloge. Sojenja za tri - Dragico Korade, Sama Resnika in Igorja Mekino so bila uprizorjena v Velenju in Celju. Dvem oprostilnim sodbam in eni preloženi obravnavi navkljub Zadeva še vedno ni definitivno končana. Ostal je še Dobrila v Mariboru. Bližnje obravnave pa kljub vsemu ne smemo obravnavati zgolj kot lokalno mari-borsko zadevo. Je namreč uvod v politično razgibano jesen. Njen iztek nam bo lahko služil kot barometer za presojanje razpore-ditve moči v realnem nosilcu oblasti - par-tiji. Znotraj nje je prišlo v teh dneh do že dolgo pričakovanega spopada med zad-njimi titoisti in prvo generacijo borcev za evropsko kvaliteto življenja. Prvi branijo svoje pozicije in se bolj kot to svoje prete-klo delovanje, ki danes postaja predmet kritike. Zavedajo se, da fohko črpajo svojo legitimnost le še iz zaslug NOB-ja, toda tudi to jim počasi uhaja. Predstavljajo se kot nadaljevalci Titove poti, ne da bi se zavedali, da nas Titova pot vodi k njemu. Na politični kapital pri »bazi« ne morejo več računati. Njihova opora je vpliv, ki ga še vedno imajo v policiji in sodstvu, ter seveda v vojski. Drugi stavijo vse na karto svoje politične priljubljenosti. Kaj pomeni proces proti Dobrili v tem boju? Ce je naključje, da je prišlo vabilo na obravnavo ravno v tem času in če se bo proces končal na hitro, in z sodbo ni kriv, potem zelo malo. Če pa bo proces trajal dlje časa, bo postal pomembna politična tema. Tudi reformisti v partiji se bodo znašli v neprijetnem položaju. Pluse, ki jim jih je prinesel politični marketing, bo po-bralo sojenje in seveda konkurenca zveze. To pa lahko povzroči, da jim pade pogum in se nehajo zavzemati za svobodne voli-tve, na katerih bi gotovo pogoreli. Drugi problem, ki bi se jim pojavil, bi bila nujna polemika o Titovi poti in o armadi. Raz-prava, ki so se ji spretno izogibali. SILVO ZAPEČNIK A Inspirativno leto 1984 Po podatkih, ki jih naj-demo v Marekovi knjižici Na-silje kot eden' najvažnejših vzrokov ekološke katastrofe, se je Marek Lenardič z ekolo-gijo začel ukvarjati že leta 1974. Po koncu leta 1984 pa se je aktivno vključil v novo-nastalo ljubljansko ekološko gibanje. Kot dober vodja in sposoben organizator je želel po svojem prihodu v mlado gibanje vzpostaviti red, da bi se pač vedelo kdo je kdo... Na žalost je ideja o General-nem ekološkem sekretariatu in Mareku Lenardiču kot predsedniku propadla. Tudi ideja o ekološki članarini in ekoloških članskih izkaznicah ni uspela. Klima za demokra-tični centralizem takrat ni bila primerna. Takšno uvaja-nje vodstvenih funkcij pa je pripeljalo do takrat enotno Ljubljansko ekološko sku-pino do razdora. Del ekolo-gov se je odcepil in formiral lastno ekološko skupino Ze-lena smer. drugi del pa je ob-držal staro ime in se odločil m nadaljne sodelovanje z Marekom. Bojda je bil drugi razlog za cepitev tudi Marekovo mahiniranje z na-ročilnicami ob ustanovitvi ekološke organlzacije EYFA 1986 v Mariboru. Sprva so za mahinacije okrivilj člana Ljubljanske ekološke skupine Petra Kodermaca, a izkazalo se je, da je z naročilnicami »zamočil« Marek. Kmalu po tem dogodku se je od njega distancirala tudi Ljubljanska ekoloSka sku-pina. Eyfa Marek je bil bistroumen ekolog, ki je videl prednost vzdrževanja stikov in organi-ziranega dela, zato je z ekolo-ško organizacijo European Young Forest Action (EYFA) s sedežem na Nizo-zemskem še naprej kontakti-ral. Kot vodja neobstoječega Generalnega ekološkega se-kretariata je omenjeno orga-nizacijo z najboljšimi nameni povabil, naj se udeleži ekolo-škega pohoda skozi Ljubljano (1987). Za finančno podporo je zaprosil Ljubljansko ekolo-ško skupino pri MK ZSMS, ki se je že pred tem distanci-rala od njega. Ekologi so ga kljub temu pooblastili za dvig majhnega dela sredstev, ki jih DDR. MAREK LENARDIČ STRANPOTIIN ZABLODE VODJE EKOLOŠKEGA ZBORA MAREKA LENARDIČA Marek Lenardič, vodja Društva za zdravo livlje-nje, ki je javnosti poznano tudi pod imenom Ekolo-ški zbor Ljubljana in pod imenom Zveza zelenih na Slovenskem, je javnosti poznan kot marljiv, prizade-ven in precej uspešen ekolog. Ekološki zbor Ljub-Ijanajepod njegovim vodstvom poleg velike količine prodanih otroških knjig na stojnici pred Maksimar-ketom dosegel še veliko drugih ekoloških uspehov, Eden teh je na primer diferenciacija znotraj ekolo-škega gibanja: spor med Zvezo zelenih na Sloven-skem in zvezo Zeleni Slovenije. Kulminativna točka tega razkola se je dogodila v Zagrebu na zasedanju Ekološke javnosti, kjer je Marek krepko pljunil po »uzurpatorski« zvezi zelenih in zavrnil kakršnokoli sodelovanje z njim in z vsemi, ki s to zvezo sodelu-jejo. Po mnenju članov Ijubljanskih ekoloških skupin je bil ta dogodek predvidljiv, saj Marek v tovrstnih zadevah ni diletant. Člani ekoloških skupin zelena smer, Ljubljanske ekološke skupine, skupine Svarun iz Zagreba so navedli več primerov, ko je omenjeni vodja vede ali nevede povzročil razcepe in spore med ekološkimi skupinami: je za njihovo dejavnost name-nila MK ZSMS. Ker pa je kritje stroškov za goste iz tu-jine precej drago, je bil Ma-rek primoran dvigniti vsa sredstva omenjene ekološke skupine. Prekoračitev poo-blastila so ekologi odkrili šele pri njihovi naslednji akciji, ko denarja enostavno ni bilo. Zaradi tega je propadla ak-cija ekologov za zaprtje RUŽV-ja, ker ni bilo denarja za plačilo raziskav o vplivu radioaktivnosti na floro v okolici rudnika. Zaradi po-dobnega razloga je akcija za-prtja starega dela mesta Ljub-ljane potekala le v omejenem obsegu. Zgodovino piše zmagovalec Po nekaj neuspelih ekolo-ških akcijah se je Marek odlo-čil, da bo raje aktivneje sode-loval s Koordinacijo sloven-skih ekoloških skupin pri RK ZSMS in pomagal prj usklaje-vanju akcij. Ker so se tudi tu kmalu po njegovem prihodu pojavile notranje napetosti zaradi uvajanja vodstvenih funkcij... ga je del članov ko-ordinacije zaprosil naj na se-itanke ne prihaja več. Zau* stavilo ga ni niti dejstvo, da ga je koordinacija na glasova-nju z večino glasov izključila iz svojega sestava. Tudi po tem, ko je bil z izključitvijo pismeno seznanjen, je še na-prcj ncutrudno samovoljno skliccval sestanke koordina-cije, čeprav za to ni bil poo-blaščen. Pri svojem zadnjem piratskem sklicu koordinacije je moral v predsedstvu repu-bliške konference ZSMS ubrati trnovo pot: tajnico v predsedstvu RK ZSMS je pretental z izmišljenirn poo-blastilom, ki naj bi ga dobil od sekretarja RK... Se-stanka koordinacije, ki ga je sklical, se seveda ni udeležil. Hkrati z njegovim zadnjim obiskom omenjene inštitucije je iz prostorov predsedstva iz-ginil tudi fascikel z vsemi po- \ datki o razvoju slovenskegaj ekološkega gibanja. V pri-j bližno istem času je izginil po-1 doben fascikel tudi iz prosto-rov predsedstva MK ZSMS. Oba fascikla sta imela za eko-loško gibanje veliko vred« nost, saj sta bila edini pisant vir o zgodovini slovenskih ekoloških skupin in o njiho-a vih akcijah. EKOLOSKI SEMINAR P.P. 574 6IOO1 LJUBLJANA .jubljana, 26. september 198t> SPOSTOVANl! Vljudno vas vabimo na prvo zasedanje Znans t.venega sveta Ekološkega seminarja, ki bo v pe tek , _l_0 • Ohi2^r2_1986 • Zasedanje_se_bo_zače3 o_ ob l^-iŠ?^ u~*iv HOT&-^ Tur7Št 'HoVpeZ&^&vA S-aca i ¦ za pripravo srecanja: DDr. Marek LENARDIČ humanekolog Marekov ekološki primat V Marekovem tokratnem sporu z Zele-nimi Slovenije je bilo iz strani Ekološkega zbora Ljubljana večkrat slišati trditev, da je njihova , torej Marekova ekološka sku-pina (včasih omenjena tudi kot Društvo za zdravo življenje ali Zveza zelenih na Slo-venskem) ena najstarejših in najaktivnejših ekoloških skupin v Sloveniji. Trditev je po izginotju fasciklov z zgodovino sloven-skega ekološkega gibanja težko ovreči. Po sumiranju navedenih podatkov je več kot jasno, da se bodo spori med obema ekološkima skupinama nadaljevali, kar pa v končni fazi ne bo imelo nikakršnih pozi-tivnih efektov za razvoj ekološkega giba-nja v Sloveniji. ROMAN MATJAŽIČ (dodatek k vabilu na sestanek koordina- cije) Marekova zadnja dezinformacija o se- stanku ekološke koordinacije. Podobno zgodovino je do-življalo (doživlja ?) tudi sicer malo bolj skrito področje je-drske energije. To, še danes dokaj mistificirano področje, je od nekdaj gnalo posa-mezne države k doseganju sa-mostojnosti na tem področju. Tako je bilo tudi pri nas, še posebej pa po letu 48, ko nam je zagrozil (tokrat ne kapitali-sitčni) veliki brat. Leta 1955 je jedrska energija v Jugosla-viji dobila megalomanski pro-gram. Program, verjetno na srečo nikoli ni bil sprejet, vendar je njegovemu avtorju (Aleksandu Rankoviču) le uspelo uresničiti zadevo, ki je bila prav tako del tega pro-grama. Gre za Kalno, mesto v Južni Srbiji, kjer se je teda-nje vodstvo odločilo, da si bo omislilo rudnik uranove rude. Načrti za izgradnjo so bili tajni, javnost je bila izk-ljučena. graditi so začeli že po dveh letih priprav, čeprav je tamkajšnja ruda vsebovala le toliko urana, kolikor ga je v jalovini, ki jo na Žirovskem Vrhu danes mečejo stran. Ko je vse skupaj propadlo, se je zvezna komisija za jedrsko energijo opravičevala, vendar direktno krivde nikoli ni priz-nala. Napadov so se branili z besedami, kot so »šola« in »poiskusno obratovanje«, dr-žava pa je s tem projektom izgubila 8 let dela in 10 TE-DANJIH milijard dinarjev. RUŽV Le nekaj let kasneje, se-veda tudi tokrat tajno od-prejo novo lokacijo. Tokrat je za jugoslovanski rudnik urana izbran Žirovski Vrh. V teh letih je raziskovanja fi-nancirala federacija, razisko-vali pa so delavci geološkega zavoda iz Beograda. O razi-skavah niso nič vedeli niti tamkajšnji prebivalci, saj jim ni preostalo nič drugega, kot da v začudenju samo zrejo v neznane prišleke. Po prvih, slabih rezultatih, so raziskave opustili, vendar so ji po 2. konferenci o mir-nodobski uporabi jedrske energije v Ženevi zopet ob-novili. Leta 1965 so se razi-skovanja intezivirala, čeprav se je takrat o nuklearkah v Jugoslaviji zaenkrat samo govorilo. Tega leta lahko za-sledimo (ŠELE!) prvoporo-čilo o dogajanjih na Zirov- MED, MLEKO IN ŽABE Z DVEMA GLAVAMA AGROKOMERC MED NAMI Foto: Igor Spreizer V svoji ze nekaj letni povojni zgodovini sta Jugo-slavija in z njo tudi Slovenija na lastni kozi občutili destruktivnost eksperimentiranja, ki naj biju po hitri poti pripeljalo do končne zmage socializma. Posle-dice »ho-ruk« planiranja in gradenj za vsako ceno vidimo ze nekaj časa (Saleška dolina), nekatere pa se bodo, tako kot pred kratkim Dravsko polje, poka-zale šele čez čas. skem Vrhu. Članki iz tega obdobja z naslovi, kot je: »ČUDEŽNI ATOM BO DAJAL MOČ!«, so bili polni optimizma in napovedi - za nas sta danes važni predvsem dve: 1. Takrat so trdili, da bo imel uran, pridelan na Žirov-skem Vrhu, enako ceno kot uvoženi uran. (Današnje sve-tovne cene se gibljejo med 15 in 39 dolarji za libro, naša cena je 50 dolarjev za libro.) 2. V tistih časih so še raču-nali, da bo Jugoslavija ne-kega dne morda imela tudi 5 jedrskih elektrarn, kar bi ji omogočilo osvojitev tudi ti-stega dela tehnologije prede-lave rude, katerega trenutno za Krško izvaja Ameriški partner. Ta del tehnologije, t. i. bogatenje (izvajajo ga v šti-rih državah na svetu) je za nas neekonomičen, saj imamo samo eno nuklearko. In ker novih jedrskih elek-trarn (vsaj po današnjih ten-dencah) ne bomo gradili, bomo za vedno, kljub last-nemu viru uranove rude, ostali odvisni od tujih part-nerjev. ENTERESA ZA DOLGOROČNO SODELOVANJE Z RUŽV NI? Poskusno obratuje še vedno, med drugim tudi za-radi visoke cene končnega iz-delka - rumene pogače. S tem se je rudnik urana Ži-rovski Vrh po svoji več kot dvajset letni zgodovini posta-vil (oziroma že dolgo stoji) v vrsto vprašljivih naložb. Vprašanje je tudi komu na-daljna vegetacija tega rud-nika ustreza, saj lahko iz po-govorov s slovenskimi ener-getiki hitro razberemo pravi odnos do rudnika. Ker sam ne vidim razlogov za vztraja-nje na tem projektu, je morda bolje, da naštejem nekaj omembe vrednih dejstev: 1. Cena naše rude je (ve-liko) dražja od uvožene. (za-radi revnih nahajališč, nepri-merne lokacije - ta je blizu urbanih naselij, itd.) 2. Zaradi že znanih razlo-gov se glede goriva za reak-torje nikoli ne bomo popol-noma osamosvojili - tako pade v vodo tudi teorija o naši samostojnosti in neodvisnosti v po-gledu jedrske energije. 3. Rudnik urana Žirovski Vrh pokriva samo 70 % potreb jedrske elektrarne Kr-ško, ostalih 30% so v Krškem prisiljeni uvažati. 4. V šesdesetih letih so ljudje, odgo-vorni za rudnik urana Žirovski Vrh, trdili, da bo cena našega urana enaka svetovni ceni. Danes tredijo obratno - da so že takrat vedeli, da bo naša cena višja. Ali so lagali takrat ali pa lažejo danes, dejstvo je, da v Krškem kurimo 20 do 30% dražji uran. To, da se tokrat nismo spuščali v ekolo-ške težave rudnika ne pomeni, da tam težav ni - vendar lahko te zaenkrat pu-stimo ob strani in počakamo, da se na tisti lokaciji opravi nekega dne tudi popolnoma nevtralna raziskava vpliva rudnika na oko-lico. Spomnimo se samo motne vode iz rudnika, ki se je do leta 1987 zlivala v Bliž-nji potok Brebovščico. Toda - ostanimo raje pri seštevanju in odštevanju dejstev. Če je taka matematika pretežka, bodo prav prišli odgovori nekaterih ljudi iz slo-venskega jedrskega trikotnika na nasled-nje vprašanje: »Koliko se vam zdi smi-selno, da Slovenija vztraja pri obratovanju Žirovskega rudnika?« Stane Rožman, direktor JE Krško »Jedrska elektrarna Krško, če gleda svoj, rekel bom kratkoročni, ozek interes, če se hoče tržno obnašati, potem mora seveda razmišljati, kako surovino, ki jo rabimo, kupiti najceneje. Takšen kratko-ročni interes diktira svetovni trg. Ta je danes takšen, da ni posebnega interesa za dolgoročnost (sodelovanja z RUŽV op.) pod takšnimi pogoji nimamo in zato tudi sklepamo samo kratko-ročne pogodbe (enoletne). Te (pogodbe op.) so strategija obeh sistemov (slovenskega in hrvaškega op.), to ni strategija izključno elektrarne Krško, ker ji ta pristojnost ni dana. Dej-stvo je, da mi lahko na svetovnem prostem trgu - to je tisto, kar je trenutno razpolož-Ijivo, kupimo po znatno nižjih cenah.« Dušan Pensa, direktor RUŽV »Vsaka država vodi politiko, koliko mora imeti domačih surovin in koliko je lahko odvisna od uvoza na področju ener-getike. Podobno je v Sloveniji. Tu pri-marno energijo pridobivamo v glavnem dražje, kot se ta energija pridobiva zunaj v svetu - se pravi, da to ni primer samo pri uranu. Z investicijskim planom je bila na-povedana cena, ki je bila dvakrat višja od svetovnih in takrat je investitor zahteval resen premislek, ali iti v to investicijo ali ne. Ugotovljeno je bilo, da je zaradi zane-sljive preskrbe z gorivom JE Krško in za-radi majhnega vpliva cene urana v ceni električne energije, sinotrno iti v proizvod-njo domače surovine.« Gido Rozman, republiški komite za energetiko »Mi menimo, da smo se spravili rudnik odpirati v obdobju, ko še ni bilo v svetu tolikšnih količin na razpolago, čeprav smo že takrat vedeli, da bo naša cena višja od svetovne. Vendar smo takrat, v prepriča-nju, da bi izkušnje, ki bi jih pridobili pri pridobivanju urana, verjetno lahko prodali tudi kam drugam. To je bilo obdobje po 70-tem letu, ko smo močno računali, da bomo z našim vpiivom na nerazvite lahko prispevali k nadaljenemu razvoju pridobi-vanja urana v teh nerazvitih deželah. Tako smo preko Geološkega zavoda tudi na to računali, v dobri veri, da je to še najboljše nahajališče pri nas.« Krajnik Milan, slovensko Elektrogospo-darstvo »Prav gotovo je, da bo v strategiji raz-voja slovenskega Elektrogospodarstva preverjanje lastne cene, njegovih delov - tako RUŽV kot druge rudarske proiz-vodnje ali neke termoelektrarne, prav go-tovo pod večjim vplivom trga, kot je to bilo do sedaj. In mislim, da bomo mi mo-rali tudi v tem okvirju iskati še dodatne možnosti, da se ta cena zniža (cena ura-nove rude iz RUŽV op.), oz. iskati mož-nosti, da imamo neko racionalno proiz-vodnjo, seveda ob upoštevanju tudi ene varnosti.« IN JUTRI? Tako o temu oni. Videti je, da glede tržnosti vse zadeve okoli rudnika niso ravno cvetoče. Zgodilo se je tudi že, da Hrvaška ni hotela kupiti urana o ceni, ki jo je določil rudnik, temveč je plačala ceno s svetovnega tržišča... in kdo je kril na-stalo razliko v ceni? No, recimo, da nas odgovor na to vprašanje ne zanima in od-govorimo na vprašanje o prihodnosti rud-nika, saj so mu iz današnjih hiranj preostali le trije možni izhodi: 1. Prvi, ta je bil omenjen tudi v pričujo-čih pogovorih, se skriva v znižanju sedanje previsoke cene končnega izdelka rudnika. Ker je cena posledica relativno revnega nahajališča in varnostnih pogojev (rudnik le ni v puščavi) in je visoka kljub dobri mehaniziranosti, je njeno znižanje (pod pogojem da ostanejo varnostni ukrepi vsaj na isti stopnji, čeprav bi jih bilo koristno poostriti) delo za optimiste. 2. Drugi, rahlo pravljičen je v tem, da čakamo obdobje, ko bodo cene na svetov-nem tržišču urana zoper visoke in takrat izkoristimo tradicionalno dobre odnose z zaostalimi oziroma nerazvitimi deželami. 3. Tretji pa je.. IGOR MEDJUGORAC JESEN V LETV KACE V začetku leta sem imel (v Maribom) priložnost, da sem si ogledal »alternativo« (mlade levičarje) v kar najgrši luči. »S partijo se bomo ie pomenili, naši sovrazniki so demokrati« stil. Preden so me vrgli s Katedre sem še zvedel, da »lahko pišem o SDZ, ale v primeru, dajo bom razsuval (Dragica Korade, predsednica časopisnega sveta). In vsa ta miloševičevska parada je na veliko citirala Žižka. Zato sem pol leta tulil in šepetal »pazite se prascev«. Norosti in grdobije so v provinci seveda prej vidne in bolj surove koi v centru. Po drugi strani pa se je z nabito polno veliko dvorano Cankarjevega doma ob ustanovitvi Demokratične zveze prva polovica lcta tako obetajoče začela. Zakaj smo flopnili? ((Seveda smo. Članstvo SDZ in socialdemokratov je simbolično, kristjani obstajajo bolj duhovno kot telesno, »zrlene« si je, kaže, ustanovila partija, da je prehitela nerodne neodvisne poskuse organiziranje (zanimivo bo opazovati odnos med partijskimi veterani v vodstvu »zelenih« in koordina-cijo slovenskih ekoloških skupin), Zbor za ustavo, ki bi naj prevzel energijo javnosti in je lani neplansko izbruhnila ob akcijah Odbora, pa se je zadovoljil s strokovnimi komentarji. Mladina je siva in klanovska, Tribuna se še išče (je pa edini slovenski časopis, ki dviga neklado) glavni uspeh Demokracije pa je, da sploh obstaja. Doslej ni uspela ne kot glasnik opozicije/alternative ne kot sredstvo za njeno notranjo diskusijo. Morda se bo v naslednjem mesecu stvar obrnila na bolje. Neodvisna struja v ZSMS molči: kaže, da je Ljutimer utihnil in da se je Maribor razsul, Ijubljanska študentska organizacija (UK ZSMS) pa še ne ve, kaj bi s seboj, po odhodu bojkotne generacije pa ji tudi primanjkuje Ijudi, ki bi znali parirati poklicnim politikom. V podporni vlogi je UK zlata vredna - organizacijsko in finančno je omogočila nastop organizirane opozicije in poleti rešila Demokracijo. Tolazimo se lahko, da se bo študentska organizacija letos najbrl postavila na noge, če bo seveda prezivela kongres ZSMS.)) Mislim, da je slovensko opozicijo/alternativo pomladi frustriralo predvsem dvoje: (1) diskontinuiteta z lanskim letom - tu je veliko zakrivil hegemonski pohlep v partiji vzgojene »alternative« - in (2) politično neznanje neodvisnih alternativcev. O strahotah druge točke bom pisalprihodnjič, za konec pa naj rečem, da se Ijudje učijo, da koordinacija alternativnih organizacij in gibanj vzguja upanje, da je bilo na koordinaciji prejšnji teden posebno prijetno poslušati Slavoja Žizka, da se druga polovica leta obetajoče začenja in da sem prepričan, da bomo v treh letih v Sloveniji učakali zelo kompetentno alternativno politiko, če se nam prej ne bosta zgodila Romunija ali Čile. Morda pa bomo imeli srečo in slovenske potne liste. SAMO RESNIK Seveda čakam zaman. Go-spod urednik Meden je bil pri objavi »Sporočila« tega »Od-bora«, oziroma »uradnega dokumenta«, kot ga imenuje uredništvo samo v svojem »pojasnilu in popravku«, zelo nepreviden, saj bi morali vsaj v uredništvu imeti imena podpisnikov »Sporočila«, če že gredo z njim v objavo. Po tukajšnjih (italijanskih) zako-nih se takšno pisanje, kot je »Sporočilo« nepodpisanega »Odbora«, obravnava kot lažno blatenje moje osebe ter ugleda. Zato sem pač prisi-ljen sprožiti postopek, ne na-zadnje tudi zaradi mojih so-rodnikov in prijateljev, ki jih imam v Sloveniji. V nadaljevanju bom kar po »Odborovih« točkah nanizal, v kakšna protislovja so se anonimneži tega »Odbora« upali spustiti. Najprej k točki ena. Ko sem se v živinskem vagonu vračal s prisilnega dela v itali- janskem taborišču v Perugii, sem skupaj s še eno osebo izstopil na nabrežinski želez- niški postaji. Nato sem pri Vipavi vstopil v Gradnikovo brigado, ki pa so jo Nemci kmalu razbili na Razdrtem in Nanosu. Iz nekega mlina sem nato rešil nekaj razhajkanih partizanov. Spominjam se partizanke z imenom Jelka, ki je bila doma nekej pod Na- nosom. Ob tem moram po- udariti, da v Gradnikovo bri- gado nisem bil mobiliziran, temveč sem vanjo vstopil pro- stovoljno skupaj s še eno osebo, ki danes živi v Slove- niji. Trditev »Odbora«, da sem bil v (tisti) skupini »ka- kih 50 mož«, ni resnična. Res je, da sem bil v 1. bataljonu Ljubljanske brigade, nisem pa bil v 2. četi, kot trdijo podpisniki »Sporočila«. K 2. točki pa naslednje. Očitate mi samohvalo in laži. Vseka- kor sem bil premalo časa vvaši »šoli«, da bi mi lahko ! toočitali. Tega mi v nadalje- vanju ne bo težko dokazati. Pisci »Sporočila« imajo prav, ko pravijo, da ob neki uspeli akciji nisem dobil per-gamenta, vendar sem bil pred postrojenim bataljonom ob razvitju zastave uradno poh-valjen in dan za vzgled bor-cem. Ta akcija je bilo minira-nje proge pri Borovnici, ki se je izvajala tako blizu sovraž-nikovih utrdb, da je bilo sli-šati rožljanje menažk, ko so večerjali. Preživeli borci in BORČEVSKO BEGIZ PARTIZANOV SKRIVNOSTNEMU »ODBORU SKUPNOSTI BORCEV X. SNOUB LJUBLJANSKE« V Nedeljskem dnevniku je bilo 30. aprila letos objavljeno »Sporočilo odbora skupnosti borcev ^C. SNOUB Ljubljanske«, ki je nosilo naslov »Resnica o Levstikovi partizanščini«. Najprej seveda ne morem kaj, da ne bi zapisal, da so mi to res neki »junaki«, da se morajo pred »so-vraznikom« Levstikom skrivati pod nekakšnim fan-tomatičnim nazivom, kot je »Odbor skupnosti bor-cev X. SNOUB Ljubljanske« (naprej »Odbor«). Uredništvo Nedeljskega dnevnika sem prosil, naj mi pošlje konkretne priimke in imena skrivnostnih pis-cev »Sporočila«. borke vedo za to dejanje. Res je, da tam še nisem bil komandir, saj sem desetar postal čez nekaj dni. Vendar ne na Ljubljanskem vrhu. Da nisem bil dober borec - nepo-gumen in nediscipliniran, ne bo držalo, saj sem bil znan kot pogumen in discipliniran, predvsem pa kot dober in zvest. Te lastnosti sem pode-doval že pri partizanih, še bolj pa kasneje pri domo-brancih, kjer se je moj pogum še stopnjeval, kajti takrat sem vsaj vedel, zakaj se borim. Jaz seveda nisem nikoli za-spal na straži, kot to trdi »Odbor« v »uradnem doku-mentu«, saj je politkomisar venomer opozarjal, če na straži koga dobe, da je za-spal, da bo ta ustreljen. »Od-bor« pravi, da sem celo dva-krat zaspal, kar pomeni, da bi moral biti celo dvakrat ustre-ljen. To bi pomenilo, da so bili do mene zelo milostni. Dobil pa sem le ukor ter pre-mestitev v drugo četo in to povsem iz drugih vzrokov. Kriza idejne vesti: Rad bi napisal nekaj doži-vetij. Za slovensko mladino, saj sem ta doživetja doživljal kot zelo mlad fant. S tem pa bo tudi pojasnjeno, zakaj sem dobil ukor ter premestitev v drugo četo. Začelo se je seveda s političnimi urami. Oseba, ki nam je takrat pri političnih urah predavala, še živi, vendar ga iz obzira ne bom imenoval in mu bom s tem prihranil sramoto, saj ga že tako dovolj tlači usoda, ki jo je doživel. Njegov govor se je vrtel okrog Stalina in njegovih neizmernih zaslug za raj v Rusiji, za vse socialne pridobitve, da v.Rusiji ni rev-nih, da so vsi bogati, da tam vlada svoboda, ipd. Govoril je o tem, da ko bomo obraču-nali z Nemci, nas čaka do-končni obračun, ki bo sicer mnogo težji, to bo neizprosen boj z imperialisti - Ameri-čani, Angleži in Francozi. Da je treba čimprej vse »tri-glavke«, na katerih, je bila slovenska zastava, zamenjati za »titovke« z zvezdo, za to, kar nosi naš veliki vodja Tito. Ko je končal, nas je povabil, naj se opogumimo in zač-nemo postavljati vprašanja. Ker se nihče ni javil, sem se opogumil in vprašal, čigava bosta Trst in Gorica po vojni. Samozavestno je odgovoril, da ni važno, čigava bosta, naša ali italijanska, važno je, da bosta komunistična, saj da se ne borimo za nacionalizem temveč za mednarodni komunizem. Sam sem nato ugotavljal, da se po tem takem ne borimo za svobodo slovenskega naroda, za priključitev sle-herne pedi slovenske zemlje k Sloveniji, temveč za komunizem. To mi je takoj po-trdil, vendar sem opazil, da z menoj ni bil preveč zadovoljen. Povsdal sem mu še, da je bil moj oče 10 let v Ameriki, kjer sta ostala še dva brata, da imam jaz tam bra-tranca, (ki je bil polkovnik v ameriški voj-ski in je padel v Italiji pri Monte Casinu.) Odgovoril mi je, da ko bomo zmagali, bo pri nas takšno blagostanje, da bo boljše kot v Ameriki in da se bodo vsi vrnili. Ob neki drugi politični uri nam je preda-vatelj govoril, da se lahko zgodi, da bomo v bližnji prihodnosti šli na Primorsko, in da Stojan zaupal, da so se na eni od sej dogo-varjali, da me bodo predlagali v SKOJ. Ugotovil sem tudi, da imajo komunisti v nekem večjem šotoru večkrat skrivne sestanke. Kdo vse so bili komunisti, mi je takrat zaupal prav skojevec Stojan, ki je imel kakšno leto več kot jaz in je čutil do mene določeno simpatijo. Ponudbe za vstop v SKOJ sem se kar zelo ustrašil, saj pod nobenim pogojem nisem hotel postati komunist. In če bi do te situacije prišlo, nikakor nisem vedel, kako bi se izgovoril, da ne bi čutil za to posledic. Nato sem le Stojanu previdno uspel povedati, da naj tistim, ki so odločali, pove, da se zaenkrat še ne počutim vrednega za tako odgovorno nalogo. Na eni političnih ur je bilo ves čas go-vora o belogardizmu in četništvu. Tudi tu ja ne bomo tam kaj govorili o komunizmu, da bomo tam morali iti celo v cerkev. Govoril je, da Primorci niso komunisti, da so k nam pristopili le iz nacionalnih razlo-gov. Na koncu sem predavatelja vprašal ali ima Primorce za nedorasle in za naivne otroke. Kljub vsem mojim kritičnim pozicijam pri političnih urah mi je mladi skojevec sem spregovoril. Rekel sem, da se ne stri-njam z govornikom, da se nihče izven OF ne more boriti proti okupatorju, da obso-jam bratomorno pobijanje in da bi bilo treba storiti vse, da se to prepreči, saj ima od tega koristi samo sovražnik. Ob tej debati sem dobil dokončno črao piko. Kar naenkrat so me poklicali na poveljstvo in mi vzeli vse moje podatke. kje sem bil rojen, kje sem živel. Se danes ne vem, ali so se o meni pozanimali prav v moj kraj, ali pa je o meni kaj spregovo-rila oseba, ki je bila iz mojega kraja in me je vedno tako prezirljivo in oholo gledala, da sem se je skoraj bal. Ta oseba je vedela, da so bila moja rojstna Slemena, razen enega partizana, vsa belogardistična. Po vrhu vsega pa so ob razsulu fašizma še slovenskt četniki zasedli položaje na ortne-Škem gradu, tik nad mojo rojstno vasjo Hudi konec. Tam jih je Dakijeva brigada napadla, vendar je pri tem utrpela hude izgube. Dovolj je bilo torej, da sem bil iz tistega kraja in poleg tega na političnih urah še preveč kritičen za komuniste, in padel sem v popolno nemilost. Stojan me je opozoril, da so imeli poseben sestanek zaradi mene, na katerem so govorili, da sumijo, da imam veze s četniki in belogardisti in da se me morajo zato znebiti. Svetoval mi je, naj pobegnem. Opozorila nisem vzel tako kritično kot on, vendar sem hitro opazil, da ga ni za podcenjevati. Ko se je moja enota priprav-ljala na bojni pohod, so mene pustili doma, Češ da bom moral iti zvečer na stražo. Enota je nato po odhodu iz vasi Rakitna doživela tragedijo. Manjša patrola belogardistov iz Borovnice je prišla vse do Rakitne in opazovala bataljon v vasi. Ko je vod komaj zapustil vas, je zaradi občutka sigurnosti in taktične neprevidnosti bilo delo belogardistov zelo lahko. Takrat je padlo 5 borcev, 7 pa jih je bilo ranjenih. Zaradi tega poraza je bila atmosfera pri poveljstvu zelo moreča. Ob priliki je Rupnikova štorklja, kakor so partizani klicali njegovo letalo, spuščala letake, na katerih je bil poziv partizanom, naj zapustijo komuniste ter se vrnejo na domove. Politkomisar je takoj sklical borce, ter jih »opozarjal«, naj teh letakov ne pobirajo, češ da so »zastrupljeni«. Prav takrat je pod streli belogardistov padla naša patrola. Ko je poveljstvo izvedelo za to, je takoj poslalo skojevca Stojana z na-logo, da trupla zmrcvari in v žepe vtakne tiste »zastrupljene« letake, tako da bi le-ti še štrleli iz njih. Ko se je Stojan vrnil, sem slišal, kako je poročal, daje delo opravil. Nato so na tisti kraj peljali partizane, predvsem Primorce, ki so jih imeli za pani-čaije, ter jih opozarjali, češ zdaj pa po-glejte, kaj so belogardisti naredili s temi partizani potem, ko so se jim predali z le-taki. Kakor je bilo predvideno, sem neko noč moral na stražo. Bila je prijetna oktobrska noč z luno in niti ni bilo preveč hladno. Nekaj po polnoči, proti eni uri, sem opazil, da prihaja proti meni dežurni, ki je nosil čin. Takrat sem vedel samo njegovo ile-galno ime, Krištof, medtem ko danes poz-nam tudi njegovo pravo ime, ki sem ga izvedel od sedaj že pokojnega Hinka Bra-tuža - Okija. Ko je prišel do mene, me je vprašal zakaj ga nisem zaustavil. Odgovo-ril sem mu, da zato ne, ker sem ga takoj prepoznal, s kričanjem pa bi morebitnemu sovražniku izdal svoje stražarsko mesto. Ko me je vprašal, če sem opazil kaj sumlji-vega, se je malo obotavljal, nato pa mi je rekel, naj mu pokažem, če imam v redu puško. Tu pa sem seveda naredil vojaško nedopustljivo napako. Pogledal je Še, če je krogla v ležišču, nakar mi je ni več vrnil. Nato mi je rekel, naj grem z njim, češ da sem na straži spal. Zaman sem ga rotil, naj ne laže, ker je bilo povsem očitno, da nisem spal. Naperil je brzostrelko vame ter mi grozil, da bi me lahko takoj »kaznoval« s smrtjo, vendar bo to prepustil sodišču. Za tem me je bataljonsko sodišče (beri: komunistično poveljstvo) obsodilo na smrt zustrelitvijo. Takrat sem imel le 18 let. Bil sem zvezan in pod stražo. Iz Rakitne smo prišli do Metnaja pri Stični. Tam so me zaprli v svinjak, stražil pa me je skojevec Stojan. Ker sem poznal brigadnega obveš-čevalca Hinka Bratuža - Okija, sem Sto-jana naprosil, da bi rad govoril z njim. Prišel je pozno. Zaprt v svinjaku in čakajoč na usmrtitev, sem se mu med jokom spo-vedal, kakor bi se spovedal duhovniku, če bi ga imel pred seboj. Vodni pleoritis in akutni sklepni revmatizem, ki sem ju dobil na prisilnem delu pod fašizmom pri Perugii v Italiji, sta me naredila še bolj občutlji-vega. Ko je Oki zapuščal svinjak, sem vendarle opazil, da ga je moja življenjska zgodba prizadela. Nato je izgovoril odre-šilno odločitev, da bo storil vse, da me ne ustrelijo. Naslednji dan so me res izpustili, vendar pod pogojem, da če naredim le mali prekr-šek, me ima vsak borec pravico takoj ustreliti. Moral sem nositi strelivo za mi-traljez. Verjetno so me spustili tudi pod priti-skom nemške ofenzive, ki se je prav takrat začela. Prav takrat, ko sem bil zaprt v Met-naju, so se Nemci iznenada spopadli z ba-taljonom in mu prizadejali hude izgube. Takrat je izgubila življenje tudi primorska partizanka Jelka. Da bi se komisar in po-veljnik bataljona rešila pri poveljstvu bri-gade in pred sigurno degradacijo zaradi malomarne zaščitne varnosti, sta se z bata-ljonskim obveščavalcem dogovorila za krut scenarij, češ da je bilo vse skupaj izdano, in da sta dva kmeta pripeljala nem-ško vojsko do njih. Bataljonski obveščevalec Savo in skoje-vec Stojan sta nato ta dva kmeta šla likvidi-rat. V tretji točki »Sporočila« »Odbor« zapiše, da sem pred ofenzivo »samovoljno zapustil brigado«. Če kdo laže, potem to počno anonimni pisci »Sporočila«. Če imajo dokumente za svoje trditve, jih pro-sim, naj pridejo na dan z njimi. Vsekakor sem bil na Uovi gori. Do tja sem sicer prišel brez orožja, samo z zabo-jem streliva za mitraljez. Ko je v boju na Ilivi gori padel moj mitraljezec, sem mitra-ljez seveda takoj pograbil jaz. Naenkrat smo se znašli brez brigadnega poveljstva, ki se je boju Spretno izmuznilo. Enako je z malo izjemo naredilo tudi bataljonsko poveljstvo. Ko smo videli, da imamo nekaj padlih in okoli 12 ranjenih, smo, pa čeprav brez poveljstva, v brezupnem položaju šli v bre- i zupen juriš na življenje in smrt. Drli smo se hura, ter se z divjim streljanjem prebijali po grmičevnatem terenu. Znašel sem se na razdalji kakih trideset metrov pred prodi-rajočimi Nemci in takrat sem prvič s take bližine podrl prave Nemce. Začeli so be-žati. Prav dobro se spomnim, da je bežeči Nemec odvrgel usnjeni zavoj, v katerem so bile škarje za žico. Vrnili smo se nazaj k našim ranjencem in takrat sem opazil, da je bil težko ranjen v glavo tudi moj prijatelj skojevec Stojan, kar me je seveda zelo prizadelo. No, pri Micki Fajdiga se ne bom več trudil z dokazovanjem, kako smo jo rešili. Kot sekretarka SKOJ-a me je vedno gle-dala zviška, pa čeprav je bila majhna in doma iz bližnje Sodražice. Tudi ni res, da so nemški vojaki metali v ogenj ujete ter ranjene partizane, kot trdi Micka F., ker smo vse ranjence - okoli 12 jih je bilo - odnesli s sabo, ujet pa ni bil nihče. Naj Micka F. že enkrat pokaže do-kumente, koliko okostnjakov so kasneje našli v tisti hiši. Če sem, kot piše »Odbor«, Micko F. užalil s »herojstvom«, naj po-vem, da to nikakor ni bil moj namen, temveč sem se hotel na nek način le distan-cirati od tistih, ki so podeljavali te nazive. Zaradi mene je pač lahko še naprej mirne duše heroina komunizma. Torej, če se povrnem. Umik ter prena-šanje ranjencev sta organizirala namestnik komandanta bataljona Jelko, ki je bil izredno pogumen in politkomisarka Milka, ki je bila prav tako zelo pogumna in vešča vojne strategije. Ranjence smo nosili mimo Škocjana, Turjaka v Iški Vintgar. Pot je bila brez hrane ter z ranjenci izredno težka. Ranjence smo pustili v bolnici, nato pa nadaljevali pot v Purkače nad Robom. Tam me je na srečo prepoznala gospodinja neke hiše, tako da smo po dolgem času lahko malo prespali. Vendar smo bili kaj hitro obkoljeni z Nemci. Takrat je Jelko, ki je dejansko že vodil bataljon, zaklical, da me imenuje za komandiraj čete, in naj organiziram preboj iz vasi. Preboj nam je uspel in rešila se je tudi ostala glavnina. To je bil moj zadnji juriš v partizanskih vrstah, s tem, da sem bil dva dni tudi imenovani komandir čete. Upam, da prija-telj Jelko še živi, in da to lahko potrdi. Vsekakor sem ga v tistih težkih trenutkih zelo cenil kot poveljnika in kot človeka. Šele sedaj razumem, zakaj borci X. SNOUB Ljubljanske niso napisali mono-grafije. Kako bi jo Ie, ko pa posedujejo tako slabo dokurnentacijo. Tudi g. Meden pri Nedeljskem dnevniku se je pošteno zmotil, ko je to skrpucalo od »Sporočila« »Odbora« poimenoval kot »dokument«. »Odbor skupnosti borcev X. SNOUB Ljubljanske« bi naredil veliko bolje, če se ne bi oglasil s tem »Sporočilom«, sedaj pa je pred mano njihova »resnica«, na katero pač moram odgovarjati. Res bi rad spoznal tistega »genija«, ki je pisal to »Sporočilo«. Sam bi svoj čas vsekakor raje porabil za koristnejše stvari kot pa za to povsem ana-hronistično polemiko. Obžalujem, da sem Micko F. sploh kdajkoli omenjal. S tem, kljub vsemu, dragi moji nekdanji soborci, tudi jaz to polemiko zaključujem in svoj čas raje posvečam za bolj po-membne opravke. S tem pa se nikakor ne odrekam parti-zanski pokojnini, saj sem začel že zelo zgodaj - leta 1942. In ne pozabite mi poslati povabila, ko boste proslavljali obletnico ustanovitve X. SNOUB Ljubljanske. VINKO LEVSTIK NARODNA VSTAJA NA GORENJSKEM Medsebojno povezovanje Vaških straž se je začelo razvijati šele pozno v jeseni 1942. Vršilo se je podtalno v okviru ile-galne Slovenske legije (SL), ki je bila usta-novljena še v dneh Narodnega sveta za Slovenijo aprila 1941. Po prevzemu oblasti so Italijani SL prepovedali. Zato se je umaknila v podzemlje, žal ne kot terenska mreža od prof. Ehrlicha predlagane pod-talne obnovitve, razglasitve in uveljavlja-nja slovenske »vrhovne oblasti« v zasedeni Sloveniji,51 temveč le kot ena izmed sku-pinskih podtalnih organizacij. Italijanom nepoznan in od njih nepriznan prikriti vo-jaški poveljnik Vaških straž v okviru i'e-galne Slovenske legije je postal slovenski podpolkovnik v bivši jugoslovanski vojski Ernest Peterlin,52 njegova desna roka pa je bila že omenjeni Franc Casar. Terorizem stalinistične VOS v Ljubljani je dosegel višek z umorom predvojnega slovenskega bana in predsednika suvere-nega Narodnega sveta za Slovenijo dr. Marka Natlačena. Ker italijanske zased-bene oblasti v šestnajstih mesecih niso podvzele ničesar učinkovitega, da bi zatrle Vosino teroristično organizacijo,58 je pod-talno vodstvo VaŠkih straž sklenilo itali-janskim zasedbenim oblastem predlagati, naj se tudi v Ljubljani ustanovi samoo-brambna Mestna straža, ki bi lahko z oko-liškimi Vaškimi stražami organizirala ne-nadne ulične in hišne preglede, s čimer bi odkrila oz. prestrašila vodstvo in članstvo teroristične VOS. Racije so se vršile 21. dec. 1943. V ta namen so zasedbene obla-sti ljubljanski Mestni straži dodelile uprav-ljanje posebnih zaporov... kjer so imeli oblast izključno Slovenci iz formacije MVAC«.54 Te slovenske racije in sledeča jim zasliševanja pridržanih osumljencev so dosegla svoj namen: vosovci so se iz Ljub-ljane razbežali ter se umaknili med parti-zane. Poslej v Ljubljani ni bilo več brato-mornih stalinističnih atentatov na demokra-tične Slovence, zahrbtnih umorov, ki so jo tako dolgo ustrahovali.55 Tako je iz samoobrambnih krajev Va-ških straž, ki so zrastle v zadnjih petih mesecih 1942, končno v letu 1943 nastajaJa ilegalna slovenska vojaška tvorba, ki je vključevala tudi nekaj samostojnih četni-ških skupin. Ta iz najhujše narodne stiske rojena slovenska vojska je vkljub tolikemu partizanskemu nasilju in italijanskim re-presalijam (v strahotnem letu 1942) po besedah Edvada Kardelja pred italijansko kapitulacijo septembra 1943 »štela precej več borcev, kot so jih imeli partizani.«56 (Podčrtal C. Ž.) Močnejšega pričevanja, da je od vseh strani preganjano ljudstvo v zasedeni Sloveniji ohranilo zvestobo svo-jemu predvojnemu demokratičnemu izro-čilu, bi ne moglo biti. Zasedena Slovenija je bila edinstvena dežela, kjer so »izda-jalci« bili v večini... Medtem ko je iz Vaških straž podtalno nastajala slovenska narodna vojska, pa so komunistično vodeni partizani izgubili svojo prvotno slovensko samostojnost. Že 26. avg. 1941 so postali podrejeni nadvladi Titovega jugovodstva. Takrat je namreč Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO = prejšnji Vrhovni plenum OF) kot dozdevno najvišja slovenska partizanska oblast sklenil, da se slovenski partizani »vključijo v partizanske oddelke Jugosla-vije« in da »operirajo pod vrhovnim povelj-stvom glavnega štaba partizanskih oddel-kov Jugoslavije«51 v okviru vodstva jugo-partije, ki ga je v Sloveniji zastopal Edvard Kardelj. (Podčrtal C. Ž.). Kmalu je bilo prvotno samostojno »vrhovno poveljstvo« slovenskih partizanov preimenovano in znižano v Ie še »glavno poveljstvo«, podre-jeno komandi »Vrhovnega poveljstva NOV in POJ« s Titom na čelu, ki je seveda ostal tudi generalni tajnik jugopartije (KPJ).59 Tako je Boris Kidrič kot šef slovenske KP in njene OF postal še bolj podrejen Edvardu Kardelju, ki ni bil le neposredni Titov zastopnik v Sloveniji, temveč tudi v vsakem oziru tudi njegov zvesti služab-nik. Dne 8. sept. 1943 je londonski radio nepričakovano naznanil, da se je po na-logu italijanske kraljevske vlade maršala Badoglija, ki je bil po predhodni odločitvi Velikega fašističnega sveta v Rimu konec julija 1943 zamenjal Mussolinija, italijan-ska vojska predala zahodnim zaveznikom. V Ljubljanski pokrajini je nenadna predaja vojske pomenila iconec italijanske za-sedbe. Umikajoče se italijanske vojaške enote so večino svojega orožja, opreme in vojaških vozil prepustile partizanom. V varljivem upanju, da bo italijanski predaji sledilo izkrcanje zahodnih zavezni-kov v Istri ali Trstu, se je znatno število dolenjskih in notranjskih Vaških straž v naglici zbralo na gradu Turjaku, da bi se tam preuredile v enotno slovensko vojsko, ki naj bi podprla pričakovano zavezniško prodiranje v srednjo Evropo. Toda name-sto zavezniškega izkrcanja je prišlo do par-tizanske obkolitve in nato zavzetja Turjaka s pomočjo italijanske motorizacije in top-ništva. Franc Casar, ki se je iz obkoljenega Turjaka z motornim kolesom odpeljal 51 O tem glej 9. poglavje te knjige. 52 Polkovnik Peterlin je izvrševal podobno vlogo pri poznejših Slovenskih domobrancih, a Nemci so ga odkrili in obenem z nekaterimi sodelavci iz vodstva SL odpeljali v Dachau. Od tam so ga po koncu vojne komunisti nasilno odvedli v Ljubljano in ga »sodno« usmrtili. 53 Po komunističnih virih so italijanske zased-bene oblasti 28. apr. 1941 izdale nalog za areta-cijo 32 vodilnih članov partije, a že 10. maja so izpustili tudi tiste, ki so jih dejansko tudi zaprli. (Ljubljana v ilegali 1941-1945, Ljubljana 1959, str. 459 in 461). Z izjemo Toneta Tomšiča niso pozneje prijeli oz. pridržali nobenega člana par-tijskega vodstva. 54 Jože Vidic, Po sledovih črne roke, Ljub-ljana 1975, str. 106. V navedbi omenjena MVAC (= »Prostovoljna protikomunistična mi-lica«) je bil italijanski akronim za slovenske samobrambne Vaške straže. Poleg delnih resnic je Vidiceva knjiga polna pretiravanj, potvarjanj in golih izmišljotin in ozninih arhivov. 55 Po najnovejšem režimskem priznanju je VOS v mestu Ljubljani samo do 1. maja 1942 oz. v Slov. 250! »likvidirala« 65 ljudi, NZ pa 17. (T. Ferenc, op. cit., str. 338). 56 Fajfar, op. cit., str. 160-161, op.*. Glej tudi op. 46 k temu poglavju. 57 Mikuž, Pregled I, str. 249, tudi Zgodovina Slovencev, op. cit., str. 751. 58 Tej začetni operativni podreditvi sloven-skega partizanstva je sledila vrsta nadaljnjih zmanjševanj prvotne slovenske partizanske sa-mostojnosti. Po 13. jul. 1943 je slovenski IOOF mogel le še predlagati Titu kandidate za povelj-stvo slovenskih partizanov, imenovalo pa jih je »vrhovno poveljstvo« jugopartizanstva. tj. Tito oz. njegov štab. (Mikuž, Pregled II, str. 264.) Aprila 1945, torej še pred koncem vojne, pa je Vrhovno poveljstvo (takrat že v Beogradu) eno-stavno sporočilo slovenskemu »glavnemu po-veljstvu NOV in POS«, da ga »ukinja«, sloven-ske partizanske enote pa je vključilo v III. in IV. armado JA (= »Jugoslovanske armije«). (»Pogo-vor z Radkom Poličem«, Nova revija 1986, št. 48/49, str. 647-648.) Franci Strle pa v svoji knjigi pravi, da je 14. (slovenska) divizija bila vključena v III. armado šele 19. maja 1945, istočasno, ko je prišla tudi »zapoved, da se morajo 14. udarna divizija« in »druge enote Jugoslovanske armade« umakniti s Koroškega. (F. Strle, op. cit., str. 401; na str. 398-399) pa je omenjen kot datum 21. maj.) Kmalu po vojni je tej slovenski vojaški kapitulaciji in likvidaciji sledila tudi ukinitev slovenske OF same in njena utopitev v jugoslovansko »socialistično zvezo«. Tako se je začelo dvajsetletno povojno obdobje rankovičevskega jugostalinizma. (C. Žebot, Slovenija včeraj, danes in jutri, op. cit. I, str. 27-38.) 59 France Grum in Stane Pleško, Svoboda v razvalinah ~ Grčarice, Turjak, Kočevje, Cleve-land 1961; Črne bukve in Bela knjiga, op. cit. Na seznamu in na slikah turjaških ujetnikov, ki so jih komunisti pobili, je kar 16 članov študent-skega kluba Strate. (Crne bukve, str. 136-162); po drugem poročilu je bilo stražarskih žrtev »več kot dvajset«. (Slovenska pot, Buenos Aires, 15. jun. 1957, $t. 2-3, str. 46-47.) proti Ljubljani z nujnim poročilom za pol-kovnika Peterlina, podtalnega poveljnika iz Vaških straž se porajajoče slovenske vojske, je bil na poti v Škofljici iz zasede ustreljen. Ker nisem bil na Turjaku in ni-sem vojaški strokjovnjak, ne morem pre-soditi, ali bi prisotnost polkovnika Peter-lina v gradu Turjaku mogla kaj spremeniti usodo obleganih. Pokolu na Turjaku (in na Grčaricah, kjer je ob predaji Italije bilo zbranih kakih 170 četnikov, od katerih jih je le nekaj preživelo) je sledilo pobijanje zajetih in razoroženih slovenskih vojakov v Velikih Laščah in po kočevskih jamah.59 Vaške straže, ki niso šle na Turjak, so se prebijale deloma proti Brežicam in deloma proti Ljubljani, kjer pa so bili sredi septembra 1943 že Nemci. Ali bo partizanskemu pokolu slovenske vojske na Turjaku in na Kočevskem zdaj sledila še uničevalna nemška zasedba Ljubljanske pokrajine in Primorske po zgledu Štajerske in Gorenjske aprila 1941? Prišli smo na konec z objavljanjem od-lomka iz knjige dr. Cirila Žebota Nemin-Ijiva Slovenija (Celovec, 1988). Za objav-Ijanje odlomka iz Žebetave knjige sphh ni klo nobene dileme, Obratno, povsem jasno nam }e bilo, dati brlljantnl spomint morojo bid reklamimni v Zebotovi domo-vini. Žal nam je le v toliko, da smo bili na Tribuni prepozni za nekaj tednav, tako da dr, Zebot ni dočakal obračuna z »našo« ideologijo - mislim seveda na obJGvljanje adlomka iz njegave knjige sredi še vedno komunistične Slovenije, Komunistične v kontekstu perverznega ustvarjanja dr, Žebota kot »sovralntka Slo-venije«. Tudi zaradl tega je mutjt sloven-skega komunizma samo še vprašanje časa, Kot mora biti vprašanje časa ponatis vseh pomcmbnejših Zebotovih tekstov v Slave-»///. Ob tem upam, da se bodo ADIT (uvozna Agencija Demokratičnega Ino-lemskega Tiska!!!) ter vsi ostali cenzorji in rtpresivci, ki stojijo za tem podalpskim so-chlističnim spačkom, čimprej pogreznili v svoji sramoti, in bo kakšna slovenska talotba uvrstila Žebotovo Neminljivo Slo-Hnijo na slovenske knjitne police. Upam viaj, da nas bo spet prehitel Beograd, ko je to bilo v Sirčevem primeru. Ne samo katastrofalno, ampak sramotno je stanje, da Slovenci ne moremo sredi Slo-venije kupovati ter brati knjig slovenske politične emigracije. Nič čudnega, ko pa še kar naprej prenašamo v svoji striktni demo-kratični drii vedrenje in oblačenje enega Mačka na Kočevskem in na Brdu ter se pustimo dušiti pod diktatom »velikega arhi-lekta« Edvarda Kardelja - celo Ijubljanska univena še vedno nosi naziv po tej osebi. Kaj čaka Ijubljanska mladinska UK? Ker poskušamo slediti naravni logiki, bomo v Tribuni začeli objavljati še en odlo-mek iz še ene odlične knjige slovenske poli-fifte emigracije. Gre seveda za STALINI-STIČNO REVOLUCIJO NA SLOVEN-SKEM 1941-1945 avtorja Staneta Kosa (psevdonim!), ki je kot prvi del izšla leta 1984 v samozaloibi v Rimu. Drugi del, ki ga nestrpno pričakujemo, naj bi izšel v kratkem. Kot ie naslov pove, je osrednja tema Stalinistične revolucije na Slovenskem dogajanje nted drugo svetovno vojno na Slovenskem, ali natančneje, razkriva oza-dje komunistične revolucije na Slovenskem (zato bi bilo primerneje, če bi v naslovu namesto stalinistična stalo komunistična). Knjiga daje izredno pregleden prerez od nastanka Jugoslavije ob koncu prve sve-tovne vojne pa do začetka napada na Jugo- slavijo. Od tu naprej pa je dogajanje v Slo-veniji zaradi intenzivnosti ter tragičnosti do-godkov opisano veliko bolj podrobno. Prvi del Stalinistične revolucije na Slovenskem se konča z opisom bojev ob kapitulaciji Italije za Turjak ter s pokolom večine ujetih v Grčaricah in Turjaku. V Tribuni bomo objavljali odlomek iz StalinistiČne revolucije na Slovenskem, kije ključnega pomena za razumevanje driav-Ijanske vojne na Slovenskem. Gre za ob-dobjejeseni 1941 do jeseni 1942, kajti v tem času je tajna komunistična teroristična or-ganizacija VOS (varnostno obveščevalna sluiba) likvidirala veliko število Slovencev ter s tem katastrofalno določila dve fronti znotraj slovenskega naroda. Še bolj krvo-ločno kot VOS pa so pobijale nekatere partizanske enote sppmladi in poleti 1942 po Dolenjski in Notranjski. Proti brezob-zirnemu klanju, ki se je razbesnelo po Slo-veniji v samo nekaj mesecih, se res ni dalo dolgo »boriti« zgolj z roinim vencem. V prepotrebni obrambi je bilo nujno prijeti za oroije ter se vojaško organizirati. Tra-gika je v tem, da so bili takrat Slovenci eksistenčno prisiljeni vzeti orožje od edine strani, ki je takrat orožje lahko dala, to je od okupatorja (Italijanov). Vsi pisci, ki pišejo zgolj o izsekih iz driavljanske vojne na Slovenskem iz kas-nejšega obdobja (npr. o Urhu, črni roki, domobranski prisegi), delajo usodno na-pako, ker zaenkrat v absolutni večini za-molčujejo glavne vzroke za razplamtitev bratomornega spopada (na VOS-ovske lik-vidacije ter t. im. »vojvodski« teror na »osvobojenem ozemlju«). Če pa je neko dogajanje iztrgano iz tega koncepta, $e lahko z njim po mili volji manlpulira, Prav zato, ker so (i »vzroki« za držav* Ijamko vojno na Slovenskem tako malo znani, oziroma so se v vseh pomembnejših Zgodovinopimih knjigah, ki pišejo o tem obdobju, na veliko zamolčevall, je skrajni Čas, da o njih spregavorimo. Odlomek iz Zebotove Neminljive Slovenije je bil skro* men poskus opozarjanja na to ključno ob* dobje, sedanji odlomek iz Kosove Stalinh stične revolmije na Slovenskem pa naj bo še en prispevek k opozorjanju na to (ra-gično obdobje. Iz zapisanega je jasno, da je eden od glavnih pogojev za spravo znotraj razkla-nega slovenskega naroda ponatis Crnih bu-kev ter seveda svoboden dostop po vsej Sloveniji do vse ostale literature slovenske politične emigracije. IVO ŽAJDELA George Campbell Scott (letnik 1927) je že s osmimi leti izgubil mater in je preživ-ljal vse prej kot lepo otroštvo. Stiri leta je prebil v mornarici na Pacifiku, potem pa se je vpisal na študij novinarstva. Semester pred diplomo je študij pustil in postal igralec. Po že omenjenih gledaliških letih in vlogah se je končno prebil naprej v Broadwayski predstavi »Richarda III.«. Leta 1959 je odšel v Holly-wood in se prvič pojavil na filmu Drevo za obešanje (The Hanging Tree; režija Delmer Daves) ob Garyju Cooperju, Marii Schell in Karlu Mal-denu. Sledila je vloga odvet-nika v filmu Otta Premin-gerja Anatomija nekega umora (Anatomy of a Mur-der) in že prva nominacija za oskarja. Filmi, kot sta Hazar-der (The Hustler; režija Ro-bert Rossen) s Paulom Nevv-manom in Dr. Strangelove (režija Stanley Kubrick) s Pe-trom Sellersom v trojni vlogi, in Slottove vloge v njih, so zdaj že klasika. Scott je že ob nominaciji za vlogo v filmu Hazarder spo-ročil Ameriški akademiji za film, da noče imeti opravka s tem. Takrat nagrade ni do-bil, a je leta 1970, ko so mu dodelili oskarja za vlogo ge-nerala Pattona v istoimen-skem filmu (režija Franklin J. Schaffner), pokazal, da je mi-slil resno in ni prišel na pode-litev. Po njegovem mnenju je cela zadeva pravi cirkus - z zbiranjem glasov, novače-njem, z zvezami in splošno kampanjo, ki je takšna kot pri predsedniških volitvah v ZDA in vse to seveda raz-vrednoti Še tako častno na-grado. Scotta poznamo še iz fil-mov Bolnišnica (The Hospi-tal; režija Arthur Hiller), Dan delfinov (The Day of the Dolphin; režija Mike Nic-hols), Petulia (režija Richard Lester), V podzemlju seksa (Hardcore; režija Paul Schra-der)... Mnogih njegovih fil-mov sploh ne poznamo, ker jih pri nas nismo imeli prilož-nosti videti, a so vsaj omembe vredni The Bible (režija John Huston), Islands In the Stream, The Flim-Flam Man ter The Savage Is Loose, ki ga je tudi sam režiral. Sled-nji film je v ZDA doživel ve-lik finančni polom, a Scott še vedno trdi, da je to dober film. Ob tem, da je uspešno INTERVJU GEORGE C. SCOTT Pogovor z odličnim ameriškim karakternim igral-cem, ki ga kljub mnogim gledališkim vlogam (samo v letih 1951-57 jih je odigral več kot 125), več kot uspešnem nastopanju v TV dramah, vlogah v filmih, za kaiere je bil štirikrat nominiran za oskarja, in reziranju kar nekaj filmov, večina Ijudi pozna samo po tem, da je ob Marlonu Brandu edini igralec, ki je zavrnil dodeljenega oskarja. Tako različna človeka in igralca pa imata še nekaj skupnega - bila sta soigralca v fllmu Formula (rezija John G. Avild-sen), za zdaj zadnjemu Brandovemu filmu. nastopal na TV (dobil je na-grado Emmy za vlogo v Na-gradi (The Price). igral pa še v »Jane Eyre«, »Fear on Trial« (režija Lamont John-son), »Choises« (režija David Lowell Rich) - slednji dve deli smo videli tudi na naši TV in »Beauty and the Be-ast« je Scott bil in ostal predvsem gledališki igralec. Gledalce je navduševal v predstavah, kot so Male li-sice (The Little Foxes), Stri-ček Vanja, Plaza Suite in Sly Fox. Njegova vloga Willyja Lomana v Smrti trgovskega potnika (predstavo je tudi re-žiral) je kritike osupnila. Intervju, iz katerega dele povzemamo (predvsem tiste, kjer govori o filmu), je bil objavljen v reviji Playboy de-cembra leta 1980. MIRAN KORITNIK - Imate dom na Beverly Hillsu in posestvo v Connecti-cutu, draga avtomobila v obeh garatah, hlev s konji - vse to ste zaslutili z igranjem - a kljub temu veljate za neu-krotljivega, jeznega igralca. Mlade Ijudi celo odvračate od tega, da bi se lotili tega po-klica. Zakaj? Scott: Zato, ker je to lahko zelo, zelo psihološko uniču-joč način preživljanja. Na-grade so zelo visoke in senčne, slabe strani ek-stremne. - Ne mislite kot Mike Nic-hols, da igranje odkriva otro-škost igralcev? Scott: Mislim, da ni nič otroškega v igranju. To je skrajno odrasel poklic. Vedno sem oporekal dejstvu, da so igralci majhni otroci in da jih je treba razvajati. S tem se sploh ne strinjam. - Nekoč ste izjavili, da igralci pripadajo najstarejši rasni manjšini. Scott: (smejč) Ja, to zveni kot moja izjava. Resnica je, da smo strašna manjšina. Sto in sto let igralci niso veljali za nič boljše kot cigani ali sle-parji. Saj veste, za stopnjo višji od kurb, včasih pa niti za stopnjo ne. Zelo lahko je ra-zumeti položaj etničnih manj-šin, če ste igralec. - A ste kljub vsemu večkrat rekli, da bi bili norec, če ne bi bili igralec. Scott: Ja, na določen način mi je to pomagalo. In ranilo na druge načine. V veliki meri me je to rešilo pred sa- mim seboj. V meni je velika mera sovra-štva do sebe. Igranje tega ni povzročilo. Na določen način je igranje olajšanje pred tem pritiskom. - Nikoli niste čutili, da bi bilo igranje za vas oblika samoizratanja, kajne? Ali paČ? Scott: Ne, zame ne. To je oblika osvoba-janja. Dlje kot do tu ne morem iti. - Marlon Brando je celo zadevo spravil na nivo denarja. Ste tako cinični kot on v tem pogledu? Scott: Ne vem, kako ciničen je on. Ne vem, v kakšni meri on zafrkava ljudi. Kot mnogi od nas imam občutek, da ni odkri-tosrčen v tem. Ne morem verjeti, da je približno tako ciničen, kot bi sam rad, da mi verjamemo, da je. Kar se mene tiče - ne bom naredil za denar nekaj, s čimer potem ne bi mogel razumsko živeti, ker je to agonija. - So po vašem igralci zdaj spoštovani ali so še vedno drugorazredni drlavljani? Scott: Čaščeni in oboževani so in vzbu-jajo strahospoštovanje, a mislim, da niso ravno spoštovani. - Vaš prvi filmski izbruh, doseiek je bil v tem, da ste bili izbrani za vlogo v filmu Anatomija nekega umora Otta Premin-gerja, kajne? Scott: To je bil sploh moj največji pre-skok, uspeh. In temu je sledil Hazarder, tako da je bil to zelo dober »dvokorak«, ki mi je izredno pomagal pri karieri. - Arthur Hiller, ki je reiiral Bolnišnico, je rekel, da bi vi, če bi lahko odločali o tem, leleli biti največji karakterni igralec na svetu, a hkrati relativno anonimni. Scott: Seveda sem za kar največjo možno anonimnost. Nikoli nisem imel kakšne goreče želje kazati se svetu skozi igranje. Moj nedvomen interes je odkrivati občinstvu njih same skozi vlogo, karak-terje. Mislim, da je to bistvo umetnosti. Moj namen ni biti karkoli največjega na svetu. Sploh pa nisem zainteresiran biti največja rit na svetu. Rad bi veljal, recimo temu tako, za zelo dobrega igralca. Vedno sem bil karakterni igralec, celo ko sem bil mlad. Nikoli nisem bil tip vodilnega, glav-nega človeka. Nikoli. Takšna je moja usoda. - Za svojo vlogo v Anatomiji ste bili nominirani za oskarja. Bi ga sprejeli, če bi zmagali? Scott: Da, zelo sem si ga želel. Hrepenel sem po oskarju in ta občutek v meni mi ni bil všeč. Ni stvar v tem, da nisem zmagal. Ta občutek sem poznal že od prej. Ko je bilo vse mimo, sem si rekel, da si nikoli več ne bom dovolil biti postavljen v položaj, ko si nekaj tako želim. In to le zaradi tega, kar ta stvar pomeni. - Vendar vas je Čast le doletela. Scott: To je nekaj - toda želeti si to, je nekaj drugega. In biti nestrpen, napet in nesrečen zato, ker je nekdo drug dobil tisto, kar sem si želel jaz. Sranje. Nekaj let tega in končate v norišnici. Tako se ne da živeti. - Zopet ste bili nominirani za svojo vlogo v Hazarderju. Imate to vlogo za eno svojih boljših? Scott: Ne, ne posebno. Mislil sem, da je delo vsekakor sprejemljivo. Bob Rossen je film tako dobro režiral in Dede Allen, ki je najbrž najboljši še živeči montažer, ga je tako dobro zmontiral, da mislim, da je to zelo dobro »skupaj dan«, narejen film. - Kakšno je vaše mnenje o igri Paula Newmana v tem filmu? Scott: Mislim, da je bil popolnoma pov-prečen. Upam, da ne bo pridivjal z avtom sem in me ubil, a nisem mnenja, da je bila to kakšna posebno nenavadna igra. Zame Paul nikoli ni bil posebno dober igralec. Prijazen človek je, izvrsten producent, a jaz nisem bil nikoli njegov občudovalec, kar se igranja tiče. Edina vloga od vseh, ki jih je odigral, za katero mislim, da je »pr-vorazredna«, je Hud. To je veličastno odi-grana vloga. ena zelo redkih, ki jih je odigral s popolno odločnostjo in bil je ču-dovit. Niti sledu ni bilo od tistega starega izumetničnega Nevvmana. Za to vlogo bi moral dobiti oskarja. To je bila predstava svetovne kakovosti. - Mnogo Ijudi je podobnega mnenja glede vaše vloge v Hazarderju. V kakšni meri je za vas banalno razpravljati o oskarju? Scott: V enaki meri kot razpravljati o vseh teh ostalih groznih starih klišejih. - No, lahko začnemo s Čim drugim in se kasneje vrnemo na to, če tako Zelite? Scott: Vprašajte me zdaj. Opravimo še s tem, za božjo voljo. - Prav. Ste bili presenečeni, da ste dobili oskarja za Pattona, glede na to, da ste vnaprej sporočili, da ga ne boste sprejeli? Scott: Bil sem zelo presenečen. ZELO presenečen. Nikoli si ne bi mislil, da se bo to zgodilo. - VaŠe nasprotovanje nagradi je bilo v tem, da k njej spada podkupovanje in trgovanje, oglaševanje, moledovanje, tele-fonski klici, telegrami, zveze in poznanstva. Toda sami sebi ste dokazali, da ste se zmo-tili, mar ne? Scott: Točno. In zato sem tudi bil prese-nečen. Veste, oskar je bil ljubka prilož-nost, da so se ljudje srečali, skupaj kosili, nekaj popili in to je bilo vse. To je bila družabna prireditev filmske industrije in, hudiča, v tem ni nič napačnega. Začne se potem, ko se vsi tako razvnamejo in osta-nejo pirotehnični glede tega. In to le zato, ker je nekdo boljši kot nekdo drug. Vse to je absurdno. Sam sem bil štirikrat nomini-ran in sem bil vedno zelo ponosen, da sem. V tem ni nič slabega. Gre za sranje, ki se začne za tem in to je tako grozno. To vrže kolege v tekmovalnost. Tega res ne ma-ram. Ljudje oglašajo in serjejo in to traja mesece in mesece. To je kot predsedniška kandidatura. Neskončno. - Glede na to, da je bil Patton narejen leto dni pred nominacijami, zakaj ste s svo-jim obvestilom, da ne ielite sodelovati v tem, čakali do trenutka, ko so bile objav-Ijene nominacije? Scott: Pravzaprav nisem rekel nič. Tudi naslednje leto, ko sem bil nominiran za vlogo v Bolnišnici, nisem rekel nič. Nehal sem govoriti. - Hočete reči, da niste rekli, da ga boste zavrnili, če ga dobite? Scott: Ne. Ko sem bil nominiran, sem takoj poslal Akademiji telegram: »Gospo« dje, razumem, da da-di-da, z besedami Sama Goldwyna, izključite me za vraga iz tega. S spoštovanjem, George C. Asshole« (prevod zadnje besede najbrž ni potreben - op. prev.). To sem naredil prvič in enako zadnjič. - A so se oni očitno odločili, da vas vključijo v to. Scott: To je njihov problem in ne moj. To je njihova igra. Jaz sem samo napisal obvestilo, nisem naredil tistega, kar je sto-ril Marlon. Nisem čakal do trenutka, da mi dodelijo to jebeno stvar, da jim povem, naj si jo potisnejo v rit, ker mislim, da je to nevljudno, surovo. Kakor že imam rad Marlona, še vedno mislim, da je bilo to nevljudno. - Je res, da ste bili razočarani nad fil-mom Patton? Scott: Bedno razočaran med delom na njemu. - Rekli ste, da je šlo za neverjeten nespo-razum o tem, kdo je Patton bil, da so ga grdo izrabili. Scott: Ja, še vedno sem enakega mnenja. Mislim, da ga niso smeli prikazati kot du-ševno bolanega bahača, za kar se je zavze-mal 20th Century Fox. Temu sem se uprl na celi črti. Mnogo znoja in solz je bilo preli-tega, da bi v prekleto zadevo vrinili kar največ humanosti. Neskončno sem se tru-dil ubežati »postrelite jih« in »ubij-ubij-ubij« predstavi, ker je bilo v človeku več kot to. To je bil Ie en vidik tega moža. A izgleda, da so oni ljubili sranje. Nepre-stano so se trudili narediti burkeža, jaz pa sem neprestano vlekel vstran od tega. - Ste vedeli, kaj lelite postati, ko ste prišli iz mornarice? Scott: Resno sem žele biti pisatelj. - Kateri pisatelji so vam bili všeč v tem času? Scott: Hemingway, Steinbeck, Faul-kner. - Kateri romani so vam bili všeč? Scott: Rad sem imel Od tod do večnosti /From Here to Eternity/, Gole in mrtve /The Naked and the Dead/, Mlade leve /The Young Lions/. - Kaj mislite o Brandu in Montgomeryju Cliftu v filmu Mladi levi? Scott: Clift je v tem filmu dosegel svoj višek. Žalostno je bilo, da ta dva mlada - Še vedno verjamete, da so trije največji amriški igralci Brando, Clift in Barry-more? Scott: Da, res verjamem. Glede Montyja je žalostno, da ni mogel uresničiti ves svoj velikanski potencial. A sem kljub temu enakega mnenja. - Bi za razliko od Clifta, ki je umrl mlad, za Branda in Barrymorea lahko re-kli, da sta dober del svojega talenta vrgla stran? igralca v tem filmu nista mogla imeti ob sebi velikega igralca. - Mislite na vlogo, ki jo je igral Dean Martin? Scott: Ja. Prekleta sramota je, da ni mogel biti zraven res prvovrsten igralec. Potem bi bil ta film nepremagljiv. Ne spodbijam Deana, a mislim, da tudi on ne misli, da je prvovrsten igralec. Scot: Barrymore ga vsekakor je. Brando ga lahko, a le zato, ker je njegov talent tako kolosalen. - Prvič se bosta skupaj z Brandom pred-stavila v prihajajočem filmu Formula, zgodbi o nemškem razvijanju umetnega go-riva pred 2. sv. vojno. Ste zadovoljni s svojo vlogo v filmu? Scott: Ja, zelo dobra vloga. - Zakaj je trajalo tako dolgo, da z Bran-dom zaigrata skupaj? Scott: Nimam pojma. V Los Angelesu so čudni posli. - Ste bili presenečeni, da je Brando spre-jel ponudbo za film? Scott: Bil sem navdušen, toda nisem bil posebej presenečen. - Sije zapomnil kaj od svojega besedila? Scott: Dvomim. Po njegovi teoriji mu tega ni treba. Ne strinjam se nujno s tem. Zanimivo ga je gledati pri delu. On je izviren genij na svojem področju. O tem sem prepričan. - Kaj je na njem tako mogočnega? Scott: Bistvo njegovega genija je v origi- nalnosti in svežini, ki jo je prinesel v igra-nje. To je preprosto - ogromno. Do takrat še nihče ni videl kaj takega. Jaz nisem. In vsekakor nihče drug tudi ne. On je klasa zase. In to je že leta. Ne morem si pred-stavljati človeka, ki bi na profesionalnem področju pretrpel več razočarajočih izku-šenj, kot jih je on. Niti najmanj nisem presenečen, da noče delati ali da zahteva milijarde, da bi delal. Hočem reči, če bi bil jaz na njegovem mestu, bi jim že zdavnaj rekel, naj se jebejo. Mnogo tega je preži-vel. Prosim boga, da bi spet delal v gleda-lišču, a dvomim, da se bo to Se kdaj zgo-dllo. Dvomim, da ga to zanima. To je žalostno. - V kakšni vlogi bi ga radi videli na odruf Scott; To jt dobro vpraJanje. Rad bl ga videl v kaklnem Millerjevem delu. Mo> gofie v Vseh mojih sinovih /All My Sons/ pred nekaj leti, Ali celo v Smrti trgovskega Rotnika, To bi bila fantastična predstava, fe vem, kako dober klasiCnt igralee bi bil Marlon. Poskusi! je le enkrat in bil kar dober, - h Brando kakorkoli vplival na vas kot igralca? Scott: Ne. Midva sva razlifina tipa igral-ccv. - On dela po Metodi Iposebnost Actor's Studia Leeja Strassberga -op prev.l, vi pa ne? Scott: Jaz sem bolj igralec tehnike. Ni-koli nisem bil posebno dober v improvizi-ranju - to zame nikoli ni bilo lahko in tega ne delam dobro. Nikoli me tega niso učili. Pri meni gre bolj za pretvarjanje kot za intrdspekcijo. Pri igranju ne razkrivam niti sebe niti svoje duše. To nima opravka z mano. V mojem igranju ni nič »notra-njega« ali čustvenega. Ni čustveno, temveč načrtovano. Delam točno tako, kot sem si zamislil in ne naredim ničesar, kar nisem načrtoval. - Za razliko od večine ostalih igralcev ste se torej označili za hladnega, tehnič-nega, objektivnega igralca, za anti-Me' todo. Kdo razen vas še misli in dela po-dobno? Scott: Izreden igralec, ki ga zelo občudu-jem, je Laurence Oliver. Vedno je bil izre-den. On pravi, da so za film in televizijo - za gledališče ne vem - najvažnejSa stvar oči in če te delujejo, kot je treba, je z osta-lim malenkost. - Mislite, da je to res? Scott: Za človeka, kot je on, vsekakor in najbrž tudi za mene. - Kdo so vaši priljubljeni igralci razen teh ie omenjenih? Scott.Po mojem mnenju je Anthony Hopkins eden najboljših živečih igralcev. On je naravni dedič Laurenca Olivera. V Angliji ne vidim nikogar, ki bi se lahko Larryju bolj približal. Če bo Hopkins zdrav in bo nadaljeval z delom, bo postal Oliver osemdesetih let. Zelo občudujem par mladeničev v ZDA: Jim Farentino, Peter Strauss. Martin Sheen je moj na|-ljubši igralec. Seveda pa je Bette Davis moj vzor čez vse. Njo občudujem bolj kot kateregakoli igraloa. - Kaj pa igralci starejše generacije, kot so Bogart, Tracy, Cagney? Scott: Nikoli nisem bil Bogeyev velik oboževalec, nikoli ga nisem imel za kakš-nega posebnega igralca. Bil pa je vražja osebnost. Zelo rad sem imel Tracyja in njegovo delo, bil je izredno naturalističen igralec in s tem je vse uspešno izvrševal. Vedno sem občudoval Cagneya. Od vseh igralcev iz tega obdobja pa mi je najljubši Paul Muni. Z gledanjem Munija sem se naučil več kot od kogarkoli drugega, čepav sploh nisva podobna tipa igralca. Všeč so mi takšne stvari, kot jih je delal on, še posebej biografije, kot sta Zola in Pasteur. - Ste uživali pri snemanu filma The Flim-Flam Man Irezija Irvin Kershner - op. prev.l? Scott: Zelo rad sem ga snemal. Všeč mi je bil karakter, všeč mi je bila lokacija snemanja. Film ni ničesar zaslužil, a je postal neke vrste kultni film. - Tako kot Petulia, ki jo je reiiral Ric-hard Lester. Kaj mislite o tem filmu? Scott: To je bil projekt, ki pritegne. Všeč mi je bil karakter, ki sem ga igral. Bil je neke vrste odtrganec. In ona je bila vseka- kor dovolj čudna, nenavadna. Filma nisem posebej dobro razumel. Pogosto sploh ni-smo vedeli, kaj za vraga snemamo. Scena-rij je bil zelo zapleten. In Dickie /Lester - op. prev./ sploh ni govoril o njem, kar je bilo najbrž dobro. Ima čudovite sposobno-sti pri delu s kamero. Nekako sem bil izgubljen. Mislim, da je bila tudi Julie /Christie/ nekako izgubljena. Toda Lester-...glejte, on je človek, ki je neverjetno veliko obetal, a razen Štirih mušketirjev /The Four Musketeers/ ni naredil še niče-sar, za kar bi kdorkoli sploh slišal od ta-krat. - Reliral je tudi film A Hard Day's Night. Scott: Ja, tako, kot sem rekel... - Na pol v šali si lastite polovico zaslug za film Dr. Stranglove, ker ste na novo napisali polovico scenarija. Drii? Scott: Znova smo pisali vsak dan. Ne lastim si več zaslug kot kdorkoli drug. Seveda grejo vse zasluge Stanleyu Ku-bricku, ostale pa Petru /Sellersu/. Toda Stanley je zelo pikolovski in sovraži vse, kar napiše ali ima kakršnokoli zvezo s tem. On je neverjetno depresivno resen človek s svojim divjim smislom za humor. A je paranoik. Vsako jutro smo se zbrali in pravzaprav znova napisali vse, kar naj bi snemali tistega dne. Perfekcionist je in ne-srečen glede vsega, kar je opravljeno. - Niste bili tudi vi nesrečni glede konca filma? Scott: To me je zelo motilo, a je bil tu zelo hud problem. Stanley je imel prav. - Po izvirniku bi se moral film končati s prizorom metanja tort vključno s predsed-nikom in vsem generalštabom. V čem je bil problem? Scott: Problem je bil v umoru predsed-nika Kennedyja in to je bil pasji problem! Petra Sellersa zadanejo storto, zgrudi se v moje naročje in jaz rečem: >Gospodje, naš ljubljeni predsednik je bil pobit v naj-boljših letih svojega življenja.« Jebi ga. Ne moreš uporabiti tega stavka. Ne moreš pa uporabiti niti ostalega. Tu Stanley ni mo-gel storiti nič. Moral je na drug način končati film. To bi bilo tako neokusno. - Naj vas vprašamo Še o svetu pornogra-fije, ki ste jo nedavno pomagali spraviti na filmsko platno Igre za film V podzemlju seksa - op. prev.l. Slišali smo, da je bil to za vas najteiji film v karieri. Scott: Ni bilo lahko ali z zadovoljstvom snemati ta film. Bilo je zelo depresivno. Vsi so imeli ta občutek. Vsa ekipa je bila v takšnem stanju, ker človek ne more pre-živeti toliko časa v tem okolju in priti iz njega dišeč kot Mary Poppins. - Ste zadovoljni s končnim rezultatom tega filma? Scott: Upal sem na več, kot je bilo ures-ničenega. Ne samo v komercialnem po-gledu - mislim, da pri kritiki ni bil sprejet tako dobro, kot bi lahko bil. Meni je bilo všeč sporočilo. Mogoče je v tem problem. Mogoče je bilo sporočila preveč in je bilo preveč prinešenega na pladnju. Toda ta problem obstaja. Mogoče je bilo preveč poučnosti in premalo zabave. - Že leta govorite, da boste zaradi svo-jega duševnega miru nehali igrati... Scott: Še vedno poskušam odnehati. - Bo Formula vaš zadnji film? Scott: Upam, da ne. Ni mi jasno, kako bi lahko bil. Vzrok je seveda ekonomske na-rave. Razen, če bi se lahko močneje opri-jeli režije. - Mislite, da ste uspeli kot igralec? Scott: Mislim, da sem naredil dovolj tega. Res tako mislim. izbor, prevod in priredba - M. K. Spet gre za zelo dober film enega od naslednikov veli-kega Luisa Bunuela. Film je nastal po biografski knjigi Manola Hueteja in pripove-duje, prikazuje del junakove mladosti, obdobje njegovega spolnega prebujanja. Zgodba se dogaja leta 1940, v času zatrte španske revolucionar-nosti in prihajajoče 2. sv. vojne. Manolo je mladenič petnajstih let in starejši brat, vojak Francove vojske, odpe-lje njega in (naj)mlajšega brata iz Madrida v oddaljeno špansko vas blizu portugalske meje. Preko zvez ju tam na-stani v nekakšnem internatu - sirotišču in tam naj bi preži-vela krizno obdobje tistih let. Manolo je prestar za to zave-tišče, saj so tam le fantiči do dvanajstih let, a poznanstva vse to uredijo. Za junaka se začne odisejada spolnih izku-šenj in spoznanj, pogojenih in vzpodbujanih z ženskami, ki ga obkrožajo. Ob mladi, razbrzdani vaš-čanki in zreli upravnici inter-nata (pravem prototipu vro-čekrvne Španke) je tu še bol-ničarka, ki postane središče Manolovega zanimanja. Rdeča nit filma je star hišnik v internatu, nekakšen vseved »živa enciklopedija«, človek, ki je svoja najlepša leta preži-vel v Parizu, in ki, izkušen kot je, trosi modrost kot iz rokava in mlademu Manolu daje nasvete - predvsem kako in kaj z ženskami. Do-godivščine se vrstijo, menjajo se vzponi in padci in Manolo, omejevan s strani stare učite-ljice ter verskih prepovedi (šesta božja zapoved - ne ne-čistuj!), a vzpodbujevan s strani hišnika kar nekako uresničuje svoje zamisli in lepo »vozi«. Do večjega preo-brata pride, ko mora bolni-čarka zaradi bolne matere domov in jo zamenja dekle in sosednje vasi, župnikova hči, kot se kasneje izkaže. Proti vsem pravilom se fant in de-kle zaljubita in sestajata. Skrivnost ne traja dolgo. Ko ju razkrinkajo, se zanju začne podirati svet. Dekle mora na-zaj k župniku, po Manola pa pride brat in ga nasilno odpe-lje Madridu naproti. Zak-ljučni prizor je silovita kulmi-nacija filma - nepojmljiva bo-lečina na obrazu mladeniča v vetru in nemoči. FILM SLADKO ODRRAŠČANJE Prav poredko pride v naše kinematografe kakšen španski film. Ko pa se po spletu okoliščin to ven-darle zgodi, smo po pravilu priča izjemnemu do-godku. Kar spomnimo se filmov Demoni v vrtu (Demonios en el jardin) Manuela Gutierreza Ara-gona, Nedolzni otročiči (Los sanotos inocentes) Maria Camusa ali Caramen Carlosa Saure. Delo Ferdnanda Truebe SLADKO ODRAŠČANJE (El ano de las luces), ki seponaša s Srebrnim medvedom berlinskega filmskega festivala, seveda ni nobena izjema. Spet gre za zelo dober film enega od naslednikov velikega Luisa Bunuela. Film je nastal po biografski knjigi Manola Hueteja in pripoveduje, prikazuje del junakove mladosti, obdobje njegovega spolnega pre-bujanja. Zgodba se dogaja leta 1940, v času zatrte španske revolucionarnosti in prihajajoče 2. sv. vojne. Manolo je mladenič petnajstih let in starejši brati vojak Francove vojske, odpelje njega in (naj-)mlajšega brata iz Madrida v oddaijeno špansko vas blizu portugalske meje. Preko zvez ju tam nastani v nekakšnem internatu - sirotišču in tam naj bi preiivela krizno obdobje tistih let. Manolo je prestar za to zavetišče, saj so tam le fantiči do dvanajstih let, a poznanstva vse to uredijo. Za junaka se začne odisejada spolnih izkušenj in spoznanj, pogojenih in vzpodbujanih z ženskami, ki ga obkrozajo. Sladko odraščanje je film prav neverjetnega ritma in gledljivosti. Njegovih sto mi-nut mine, kot bi trenil. Za to poskrbi zgodba, ki pritegne takoj na začetku in pa niz za-nimivih, zapomnljivih prizo-rov, ki so tako vešče zastav-ljeni, da gledalca ne pustijo hladnega. Če temu dodamo še duhovitost, ki je v filmu res ne manjka in se pravzaprav z razvojem dogodkov samo še stopnjuje, je rezultat že sko-raj na dlani. Ob izrazitih film-skih biserčkih (prizorih, kjer slika pove vse) so atrakcija filma dialogi. Izstopajo se-veda dialogi in monologi sta-rega modrijana, ki izreče lepo število stavkov iz svetovne zakladnice književnosti ali umetnosti nasploh. Če pove-žemo še nasploh vesel in du-hovit razvoj filmske zgodbe s pravzaprav tragičnih kom-cem, ki da filmu pečat, ugo-tovimo, da so avtorji na-tančno in domiselno zaokro-žili parabolo in koačni izde-lek je prepričljiv, življenjski, zelo dober. Velika berlinska nagrada naj bi bila potemta-kem le logična posledica, saj je očitno takih filmov vse manj - če pa že so, jih pri nas vsekakor ne vidimo, a gre najbrŽ še za nekaj. Španski film je treba ceniti in nagraje-vati, ker je v njem nasploh (torej tudi v pričujočem) vedno strast, lepota, Ijubezen (nasploh) humor, tempera-ment, misel in še in še. Kot kaže, je to že tradicija in na srečo ljubiteljev filma se novi rodovi tej tradiciji ne odre-kajo. Brez dvoma gre velika za-sluga za ta prijeten film lite-rarni predlogi, a sta zagotovo svoje prispevala tudi scenari-sta - Rafael Azcona (nekoč stalni sodelavec Marca Ferre-rija) in režiser sam. Prav ko-morno glasbo za film je pri-speval Francisco Guerrero. Morda je škoda, da je tako neopazna, po drugi strani pa prav zato zelo učinkuje, pose-bej v nekaterih prizorih, ko jim da živost in duh. Direktor fotografije in snemalec je bil Juan Amoros, a zaradi zelo slabe kopije filma njegovega dela ne moremo pošteno oce-njevati. MIRAN KORITNIK SPORED LJUBLJANSKE KINOTEKE Ponedeljek, 18. 9. ŽE-LEZNA PEST (HARD TI-MES), ZDA, 1975. Režija: Walter Hill. Glav. vl.: Char-les Bronson, James Coburn, Jill Ireland, Maggie Blye, Strother Martin (v barvah). Torek, 19. 9. 1989 JULES IN JIM (JULES ET JIM), Francija, 1961. Scenarij: Fran^ois Truffaut, Jean Gru-alt po romanu Henri-Pierra Rocha. Režija: F. Truffaut. Glav. vl.: Oskar Werner, Je-anne Moreau, Henri Serre. Sreda, 20. 9. 1989 PRI-VATNI DETEKTIV (THE LONG GOODBYE), ZDA, 1973. Scenarij: Leigh Brac-kett po romanu Raymonda Čhandlera. Režija: Robert Altman. Glav. vl.: Elliott Gould, Sterling Hayden, Nina Van Palandt, Mark Ry-dell, (v barvah). DANTON, Nemčija, 1921. Režija: Dimitri Bucho-wetzky. Glav. vl.: Emil Jan-nings, Werner Krauss, Maly Delschaft, Robert Scholz. Četrtek,21.9.89POTNA JUG (LES ROUTES DU SUD), Francija-Španija, 1978. Režija: Joseph Losey. Glav. vl.: Yves Montand, Miou-Miou, Laurent Malet, Jose Luis Gomez, (v barvah). Petek, 22. 9. 1989 ŽIVIIN PUSTI UMRETI (LIVE AND LET DIE), Vel. Brita-nija, 1973. Scenarij: Tom Mankiewicz po romanu Iana Fleminga. Režija: Guy Ha-milton. Glav. vl.: Roger Mo-ore, Yaphet Kotto, Jane Se-ymour, Lois Maxwell, Ber-nard Lee (v barvah). Sobota, 23. 9. 1989 TA NORI JAZZ (ALL THAT JAZZ), ZDA, 1979. Scena-rij: B. Fosse, R. A. Arthur. Režija.: Bob Fosse. Glasba: Ralph Burn. Glav. vl.: Roy Scheider, Jessica Lange, Ann Rainking, Leland Palmer, Ben Veeren, Cliff Gorman (v barvah). Nedelja, 24. 9. 89 ROBIN HOOD (THE ADVENTU-RES OF ROBIN HOOD), ZDA, 1938. Režija: Michael Curtiz, William Keighley. BISERI ZA OGRLICO EVIVA LUIS! Torek, 26. 9. 89 FANTOM SVOBODE (La fantome de Ia liberte/Fan-tasm of Liberty, 1974) /glej program/ Velikan filmske umetnosti Luis Bunuel se je po filmu Lepotica dneva /Belle de jour, 1966/ vedno znova po-slavljal od snemanja, a je na srečo in veselje ljubiteljev filma ostajal in se vračal s svojimi biseri skoraj do smrti /1983/. Svojemu nizu je tako dodal še Rimsko cesto (La voie lactte), Tristano, Diskretni šarm buržoazije /oskar/, pričujočega Fantoma svobode in leta 1977 še Ta mračni predmet poželenja. Fantom svobode je proti-sloven že v naslovu, ki je izk-ljučujoč. Seveda je tudi s tem filmom Bunel ostal zvest sebi in svoji upornosti iz mladosti. Silovit, razmišljajoč, nepriza-nesljiv, ciničen in kot vedno - duhovit. Po odličnem Dis- kretnem šarmu buržoazije, kjer je z enim mahom opravil z vso omejenostjo »visokega« sloja, bi lahko vzeli Fantoma svobode kot nadaljevanje epopeje. Spet so na udaru malomeščanstvo, religija /ali bolje cerkev kot institucija/, morala, strasti, navade in običaji. Že nekaj antologij-skih prizorov iz tega filma /na primer »skupinsko opravilo potreb« za veliko mizo/ bo dovolj, da si film zapomnite za vedno. Bunuel je čisto v svojem slogu izjavil, da je pripravljen zažgati vse svoje filme, ker ne da ni nič na njih. Nekaj nas je, ki smo veseli, da je šlo le za besede in da lahko vedno znova uživamo ob njegovih mojstrovinah, ter da nam še ^vedno sporoča: »Sem ateist, hvala bogu. Moje verovanje je zelo preprosto. Mislim, da je treba boga iskati v ljudeh.« M. K. Luis Buiiuel Glav. vl.: Errol Flynn, Olivia de Havilland, Basil Rath-bone, Claude Rains, Eugene Pallette, Alan Hale (v bar-vah). Ponedeljek, 25. 9. 89 VSI SMO BARABE (THIEVES LIKE US), ZDA, 1974. Re žija Robert Altman. Glav. vl.: Keith Carradine, Shelley Duvall, John Schuck, Louise Fletcher. Tom Skeritt, (v bar-. vah). Torek, 26. 9. 89 FANTOM SVOBODE LE FANTOME DE LA LIBERTE/FAN* TASM OF LIBERTY), Francija-ZDA, 1974. Scena-rij: Jean Claude Carričre, L. Bunuel po lastni zgodbi. Re- M žija: Luis Bunuel. Glav. vl.: f Adriana Asti, Michael Pic-coli, Monica Vitti, Milena Vukotič, Julien Bertean, Jean-Claude Brialy. Sreda, 27. 9. 1989 LETIJO ŽERJAVI (LETJAT ŽU- M RAVLJI), ZSSR, 1957. Sce- ] narij: Viktor Rozov. Režija: Mihail Kalatozov. Fotogra-fija: Sergej Urusevski. Glav. vl.: Tatjana Samojlova, Alek-sej Batalov, Vasilij Merku- M fev. % SIROTI V VIHARJU (ORPHANS OF THE STORM), ZDA, 1921. Sce-narij (po zgodbi Adolpha En-neryja) in režija: David W. Griffith. Glav. vl.: Lilian Gish, Joseph Schildkraut, Dorothy Gish, Lucille La Verne, Morgan Wallace. Četrtek, 28. 9. 89 VO-HUN, KI ME JE UUBIL (THE SPY WHO LOVED ME), Vel. Britanija, 1977. Scenarij: Christopher Wood, Richard Maibaum po romanu Iana Fleminga. Režija: Levvis Gilbert. Glav. vl.: Roger Mo-ore, Barbara Bach, Curd JUr-gens, Richard Kiel, Edward De Souza (v barvah). Petek, 29. 9. 1989 HA-MLET, Vel. Britanija, 1948. Scenarij (po drami Williama Shakespeara) in režija: La-urence Olivier. Glav. vl.: La-urence Olivier, Eileen Her-lie, Basil Sydney, Jean Sim-mons, Felix Aylmer, Stanley Holloway, Norman Wo-oland... Sobota, 30. 9. 1989 VRT-NICA/ROŽA (THE ROSE), ZDA, 1979. Režija: Mark Rydell. Glasba; Paul A. Rotchild. Glav. vl.: Bette Midler, Alan Bates, Frederic Forrest, Harry Dean Stan-ton, Barry Primus (v barvah). Sprehod po turški »Baščar-šiji« v Sarajevu je za nas, Srednjeevropejce, prava ek-sotika. Ozke, v glavnem viju-gaste uličice s prijetnimi vzhodnjaškimi kafiči, džami-jami in tipično arhitekturo, nas prav očarajo. Vendar - kadarkoli pogled upremo proti vzhodu, se nam preko nizkih hiš srednjeveške »Baš-čaršije« pojavlja ogromna masa historicistične avstro-ogrske knjižnice. Kot bi v tem primeru hotel ata Franc-Jožef z ogromno hišo pokazati Bosancem ne samo kdo je tam šef, temveč tudi, kdo je tam pametnejši, treba jo je izobraziti in pokulturiti. Če je treba tudi z dominantno arhitekturo, ki uniči ambient celega mesta. Moderen člo-vek, vajen vsega hudega, mo-goče tega ne opazi. Sploh pa ne danes, ko je Sarajevo pozi-dano še s čim hujšim. A če se odenemo v kožo preprostega Bosanca iz začetka stoletja, nas ob pogledu na ta ogromni in posiljeni »grauž« gotovo strese mrzlica. Bog pomagaj in to hišo po-dri, si je takrat gotovo mislil Bosanec. Ljubljana, med vojnama prijetno, še vedno provinci-alno mesto, z nazivom glav-nega mesta Dravske bano-vine, se je bahala s svojim starim baročnim jedrom, z v začetku stoletja postavlje-nimi secesijskimi stavbami ter ogromno zelenja in parkov-nimi površinami. Plečnik je v tistem Času plemenitil me-sto s svojim neoklasicizmom, Šubic, Hus, Vurnik pa z mo-dernejšo zahodnjaško arhi-tekturo. Ljubljana je posta-jala center poslovnega življe-nja in njeno središče je dobi-valo temu primerno podobo. Takratna Aleksandrova - da-našnja Cankarjeva - cesta (že ime je govorilo o oblastniku) je bila v tistem času že pozi-dana na obeh straneh z vrsto novimi in uglednimi poslov-nimi stavbami. Tu so dobile svoje mesto Trboveljska pre-mogokopna družba, Hrvat-ska štedionica, na križišču z današnjo Titovo cesto Ljub-Ijanska kreditna banka s so-dobno restavracijo Daj-dam v pritličju in palača Viktorija s prvo pasažo v mestu. Ze prej sta se na tej ulici bohotili Opera in Narodni dom Po Alaksandrovi cesti je te-kla promenada vse do Narod-nega domta (Narodne gale- BULDOŽERjl AUF! VZPOSTAVLJANJE OBLASTI S KULTURO Na izletu po Sovjetski zvezi sem se ustavil tudi v Tallinnu, glavnem mestu Estonske republike. Obzidani stari del Tallinna, na hribu, je tipično srednjeveško gotsko mesto in spominja na sever-nonemška, oz. kar hanseatska mesta ob Baltiku. Estonci - ugrofinsko Ijudstvo - so ze od reforma-cije dalje protestantski narod in so do prihoda ruskega carja Petra vedno ziveli pod nemško ali švedsko oblastjo. Dezela se je ves čas opajala z evropsko kulturo in živela evropski način zivlje-nja. Ko se človek sprehaja po tem resnem in strogem mestu, ko začuti utrip zivljenje, ki je bistveno drugačen od onega v Leningradu nedaleč vstran, mu naenkrat stopi pred oči nad vsem vzvišena, ogromna in načičkana, tipično ruska pravoslavna cerkev. Ne podreja se barvam mesta, ne podreja se velikosti, niti oblikam. Nasprotno. Nad vsem prevladuje, vse negira in pred vsem se dokazuje. Seveda postane človeku takoj jasno, da je to znak oblasti ruske vzhodnjaške pravoslavne carske hiše. Rus je moral Estoncu vtepsti v glavo, kdo tukaj vlada in kdo je tu gospodar. In kaj je ' trajnejšega in vidnejšega od velike stavbe, postav-Ijene v srce dežele. In kaj domorodce bolj zaboli kot to, da mora ob vsakem trenutku gledati na tuj, oblastniški in osovrazeni objekt sredi svojega oko-Ija. rije) in še naprej v mestni park Tivoli. Vsak dan okrog 18. ure in ob nedeljeh po maši - tradicionalnem obredu vsakega srednjeevropejca - je bil to najbolj obiskan del me-sta. Tudi Tivolski park je bil priljubljeno sprehajališče. Po Plečnikovih načrtih so v po-daljšku Aleksandrove ceste posekali kostanje in drevored spremenili v široko prome-nado z značilnimi svetilkami in klopmi. Ljubljančani so ga hitro poimenovali v Saharo. Os promenade se je zaključila s Tivolskim gradom. Tivoli se je na AJeksandrovi cesti zak-ljučil s Trubarjevim parkom in ne glede na to, zakaj so meščani uredili park in posta-vili Trubarjev spomenik pred njim, nam je lahko že zaradi imena slovitega slovenskega moža sinonim za upornost in narodovo samobitnost, kajti protestantizem je sinonim za upornost in protestantizem na Slovenskem je sinonim za narodno vzgojo in slovensko zavest. Torej, Trubarjev park je po prvi vojni stal ob najbolj obiskani mestni promenadi v središču mesta. In sredi tega parka so v 30. letih, po načrtih srbskega ar-hitekta Korunoviča, v slogu, ki se popolnoma ponesrečeno zgleduje pri srednjeveški srb-ski arhitekturi, postavili pra-voslavno cerkev. Izgradnja te bizantinske vsiljenosti na enem od najimenitnejših pro-storov srednjeevropskega ka-toliškega mesta je tipičen pri-mer neupoštevanja kultufe in zgodovine prostora in nič drugega kot z arhitekturo (če si to ime sploh zasluži) doka-zana moč in oblast Karad-žordževičeve kraljeve hiše na območju Dravske banovine. Kot bi njegova ekscelenca hotela izzivati: »Izvolite, go-spodje Slovenci. Kje je vaša zavest, da dovolite uničevati prostor, namenjen vašemu velikemu možu? In kje je vaš uporni duh, kateremu je ta mož pripadal?« A ekscelenca ni izzivala. Enostavno je tudi s to zgradbo pokazala svojo pri-sotnost, oblast in moč v tem prostoru. Narod (ali vsaj nje-govi predstavniki) pa se je le lepo klanjal in ostal tiho. Še danes vsak mimoidoči opazi to stavbo, kar je očiten dokaz, da s svojo neobičajno obliko v svoji okolici domi-nira. Nekateri sicer pravijo, da se je nekako »vklopila« KOMIIK ZA lRh.IAN.lt. PROSIORV (KMKR: PRIZIDhk BOMJ) \AFSI I \ SRH)\JKR<)(\| vurtoikinf POROdlO ( ASOPINA DFIO« I)M 21. APRII A. I»W) RAZPRANA \A OIKINSKKM KOMI-TKJl ZA IRK.IAN.IK PROSTORA CF.NTF.R. kJKR SO OIIKAV\\Y\II P()(,()JK /A POSIAMIKN PRIZIDK V k PRAVOSl AVM ( KRKM V LRB. I JAM. IK POKAZAI A. I)A IK (,R VI)-\IA PRIZIDKA MOŽNA. 1'LDI IZ MNFNJA ZAVODA ZA DRIŽBFAO PIAMRANJK JK R\Z-VIDNO, |)\ (.RADNJI PRIZIDKA NA-SPROTUKJO. v parkovni ambient ter da deluje kot ne-kakšen paviljonček sredi zelenja. V resnici pa s tem še vedno priznavajo tisto, kar ta objekt predstavlja. Po vojni so podrli mar-sikatero obeležje, s katerim sta se mesto in narod klanjala kralju. A to samo zato, ker sta se klanjala kralju samemu, sovražniku nove oblasti. V primeru pravoslavne cerkve na Cankarjevi ulici pa se klanjamo - kar je še huje - nam tuji kulturi, ki s sabo prinaša tuj način življenja. S svojim klanja-njem dajemo vedeti, da to sprejemamo in odobravamo. Adijo, Trubarjeva naci-onalna vzgoja. Adijo, uporni, protestant-ski duh. Mimogrede - na skoraj istem mestu so naši vrli urbanisti uničili cvet srednjee-vropske secesijske arhitekture, Jakopičev (pravi) paviljon domačega, svetovno zna-nega arhitekta Maxa Fabianija in to zaradi avtomobilske ceste z vojaško-partizanskim imenom VII. korpus, ki je od mesta, povrh vsega, odrezala še osrednji park - Tivoli. EVGEN ČARGO TEATER ALI GLEDALIŠČE TO JE ZDAJ VPRAŠANJE All the world's a stage and all the men and women merely players;... (As you like it, 2. 7. 139-140) Shakespeare Dve leti po »Anketi glede slovenskega gledališča v Mariboru«, junija 1919, so Mariborčani začeli hoditi v teater. Stvari so z leti prišle tako daleč, da niso več hodili v gledališče, temveč so okoli njega dosti raje na veliko le še zganjali teater. Naj dodam samo še to: namesto izraza gledališče so dosledno uporabljali izraz teater, pri čemer so oba T-ja pretirano aspirirali, samoglasnike pa izgovarjali z dvakratno dolžino. Teater paČ. In potem se je zgodilo. V sredo, 6. 9. 1989. Tiskovna konferenca pred začetkom nove sezone. Pred nas so se posedli Tomaž Pandur, Stane Jurgec, Blaž Železnik, Olga Jančar in Jure Kislinger. Tomažu Pandurju gre še na smeh, Stane je tako resen, ko govori o operi in baletu (o mariborski varianti opere in baleta!?), Blaž Železnik je v.d. upravnika (gledališča, ne Tomosa), Olga Jančar je govorila o obonmajih (mimogrede, red premierski, red, kjer se da marsikaj videti, poleg predstav, seveda, stane zaenkrat 2,5 milijona dinarjev) in Jure Kislinger - ta je povedal, da se imajo Mariborčani veseliti otvoritve velike dvorane novega gledališča tja do leta 1991 (katera obletnica obnove in gradnje bo že to?). In zdaj o novem ravnatelju drame. Tomaž govori o gledališču sinteze s celostno podobo, o gleda-lišču, ki bo srce mesta, ki bo ustvarilo razmere za delo slehernega ustvarjalca. Projekt podobe Drame je zastavljen tako, da bo iskal nove vzpostavitve mita in kultnega, z Goethejem, s Shakespearjem, z Dostojevskim. Obenem bo šlo za raziskovanje gledališkega prapočela. Kdor ne prenese take resnosti, se bo lahko odločil za kabare, večere v kavarni, literarne, video, filmske in še kakšne promocije, saj je geslo novega ravnatelja tudi: Vrniti mestu kabarejsko izročilo in nočno življenje. V sklopu mali nočni kabare se obiskovalcem v bližnji prihodnosti obeta najprej večer z Mileno Muhičevo. Tudi gledališki vrtec bo zaživel, najprej z Gulliverjevimi potovanji v varianti za otroke, nato z Infantinim rojstnim dnevom. Iz obdobja klasike nas Pandurjev načrt pelje v čas velikega romana, za začetek k Tolstoju in Kafki. Kaj naj še dodamo? Tomaž Pandur nam je ves čas govoril o zelo ambiciozno zastavljenem programu s ciljem, da bi mariborsko gledališče dobilo podobo velikega evropskega gledališča, da bi postalo prestižen gledališki center. In kar nam je ostalo malo bolj v spominu, so Pandurjeve besede o tem, da se gledališče sinteze ne ukvarja s svetom, ki nas obdaja, temveč s svetom, ki si ga želimo. No, pustimo, da se načrti udejanijo. Morda nam bo apolitična umetnost prihodnjih let teknila bolj, kot si mislimo. Morda se mlademu Pandurju v deželi, kjer je čez mero okusa in razuma spolitizirano že prav vse, upravičeno zdi njegova pot dobro zastavljena. IGOR RIŽNAR Naj takoj priznam, da sem večino prvega večera zamu-dil, ker se mi je na Šentilju pokvaril avto. Ko sem okoli polnoči le prišel do Križank, je bilo pred vrati toliko poli-cajev z mrkimi facami, da si sploh nisem upal vstopiti. Iz-vedel sem, da so se skini šti-hali z metalci, ampak da so jih že odstranili. O. K. Ko-lega je rekel, da se to lahko zgodi tudi na koncertu Mo-dern Talking. Ko sem le zbral pogum in stopil na prizorišče, so žagali Destruction. Mladi ljubljanski metal kitarist, ki pa ne želi ostati anonimen, temveč želi postati slaven in bogat (da o pičkah ne govo-rimo), mi je povedal, da do-mači bendi v glavnem niso znali igrati. Drugače je bil glavni vtis s prvega večera, da je zelo malo obiskovalcev. Iz dobro obveščenih krogov sem izve-del, da je bilo prodanih tisoč kart manj, kot bi bilo po-trebno za kritje stroškov, kar pomeni okroglih 10.000 DEM izgube. Ne bi rad pre-več psoval fantov, ki so zaku-hali metal polomijo, drugače pa ob ponedeljkih vrtijo v K 4 čisto kul muziko, toda v primeru Novega rocka so pokazali nepoznavanje tržnih zakonitosti. Očitno so raču-nali na velik obisk HM najst-nikov iz province, niso pa pri-pravili programa, ki bi taiste zares pritegnil. S tega stališča bi bilo najbolje najeti po en bend iz vsake slovenske re-gije, saj bi vsak pritegnil lo-kalne fane. Tako pa so se fani bendov iz drugih republik klali po lastnih nogah in tako dodatno zaostrili medrepubli-ške odnose. MUSIC V POTOKIH K R V ROCK + 10000 MARKIZGUBE = ŠTRAJKRADIAŠTUDENT Jii. kajpak. Vovi rock \X(). tema, ki jo te (Ini prv/vckujc \es-sloveiiski tisk, vključno s ei;n<> kroniko. lemiinska /mcria (v moji glavi?) tni je omo^očila, cla za to številko polej* obieaj-nega prispevka napišem tucli vtise i. omenjcnc prireditvc. čepra\ simii račiHial.