■1-3-270/1 on 22207
ivskl 150, si* 50 lir rl upravi. Ifaliana«.
Zn-Trii
PRIMORSKI DNEVNIK
£^£^0,0va -Cena 70 Br
Leto XXVL St. 293 (7787)
TRST, sreda, 30, decembra 1970
'Id
ta
četna, ako so i dolgo ičevale mo slo-
srečanj
sdjen-
adstav-
ItafisO-
danski
;katen
aj be-
fres.
leraski
-skega
pred-
seljen-
ALB?
tudi
enske
čase. nj f
Lan-Del 1 ta-iatke orel-ttuli krat-> te-
ienei
ne
aciji
aino
trs-
J#
za-
do-
nim
PO NEČLOVEŠKI RAZSODBI VOJAŠKEGA SODIŠČA V BURGOSU PROTI BASKOVSKIM RODOLJUBOM
V vsej Španiji solidarnost z obsojenci
Na desetine tisočev delavcev priredilo protestne stavke v baskovskih pokrajinah - Protest španskih odvetnikov - Izredni seji vlade in «sveta kraljevine* • Franco bo verjetno danes sklepal o pomilostitvi - Ogorčene reakcije in demonstracije po vsem svetu
rila danes britanska vlada, ki je sklicala španskega odpravnika poslov na zunanje ministrstvo. Konzervativna vlada je to storila tudi na pritisk laburistične opozicije, katere glasnik za zunanjo politiko Healey je naslovil na zunanjega ministra Douglas Horoea poslanico z zahtevo, naj vlada sledi zgledu Italije, Zahodne Nemčije, Belgije in drugih držav. Nekaj desetin predstavnikov britanskega javnega, kulturnega in znanstvenega sveta je poslalo generalnemu tajniku NATO Brosiu brzojavko, v kateri ga prosijo, naj posreduje pri generalu Francu za pomilostitev Baskov. Plred španskim veleposlaništvom^ v Londonu se je ponoči zbrala večja množica španskih izseljencev, ki so priredili tiho protestno demonstracijo. Tudi vlada Irske republike je sporočila, da je (po diplomatskih kanalih storila korak pri španskih oblasteh v zvezi s procesom v Bur-gosu». Podobno je storila tudi avstrijska vlada.
V Bruslju je nekaj stotin oseb preteklo noč napadlo špansko poslaništvo, vdrlo v poslopje in razmetalo skozi okna dokumente, pohištvo in Francovo sliko. Policija je aretirala devet oseb, povečim španske narodnosti.
Tudi v Frankfurtu so demonstranti napadli španski konzulat, proli kateremu so odmetali nekaj molotovk. Predsednik zahodnonemškega odbora za pomoč španskim demo kratom, socialdemokratski poslanec v Bundestagu Matthoefer je izjavil, da se v Španiji za krinko neke namišljene liberalizacije skriva «brutalni represivni aparat* ter poh-daril, da za tak režim eni mesta v politični in gospodarski skupnosti svobodne Evrope.*
Švicarska škofovska konferenca je poslala španski poslanico, v koten jo poziva, naj posreduje pri generalu Francu za pomilostitev oh sojencev.
Zelo ostre reakcije je povzročila razsodba v Franciji, kjer je bila danes polurna protestna stavka. Demonstracije proti frankističnemu režimu so bile v številnih francoskih mestih, v vladnih krogih pa se je zvedelo, da bo zunanji minister Schumann, ki bi moral 13. januarja uradno obiskati Španijo, odpovedal svoj obisk, če ne bo
MADRID, 29. — Vso Španijo, kot tudi ves ostali svet, pretresajo danes stavke, demonstracije in odločni protesti proti včerajšnji nečloveški razsodbi proti baskovskim rodoljubom. Usoda šestih Baskov, ki jih je vojaško sodišče v Burgosu obsodilo na smrt, je še negotova. Dokončna odločitev, za katero je pristojen samo general Franco, bo v*rjetno padla jutri, potem ko bo generalni poveljnik šeste vojaške Pokrajine polkovnik Tomas Garcia Rebuli razsodbo ratificiral in jo formalno sporočil španski vladi.
Vlada se je že danes sestala pod Predsedstvom generala Franca, vendar ni sprejela še nobene odločitve,
Nar mora, kot rečeno, čakati na formalno sporočilo. Po seji, ki je 'rajala kaki dve uri, je uradna tokovna agencija «Cifra» objavila kratko poročilo, v katerem pravi, da so si člani vlade izmenjali Učenja o procesu v Burgosu. Agenda daje razumeti, da se bo vlada spet sestala, ko bo dobila uradno ^Poročilo o razsodbi, kot predvideva španski zakon.
V popoldanskih urah se je v Madridu sestal tudi (svet kraljevine*, ki je nekakšen vrhovni organ fran-kističnega režima. Svet šteje sederrv-Pajst članov, ki predstavljajo parla-toent, katoliške hierarhije, sodno o-blast, vojsko in druge organizme in Ustanove. Po neuradnih vesteh naj bi med to sejo prevladalo mnenje, da bi kazalo obsojence pomilostiti, sicer pa ni bilo po sestanku (sveta kraljevine* nobenih uradnih vesti.
Obsojenci medtem čakajo v vojaškem zaporu v Burgosu, da bodo v Madridu sprejeli dokončni sklep o njihovi usodi. Enemu od obsojencev, čigar imena niso sporočili, je uspe-lo, da je poslal družini pismo, katerega vsebino je v Saint - Jean -De - Luzu objavil predstavnik baskovske organizacije «ANAI - AR-TEA». V pismu je rečeno, da Basla Počejo pomilostitve. (Upamo — piše v svojem pismu obsojenec da nam ne bodo naklonili pomilostitve.
Smo revolucionarji in želimo umreti za človeško dostojanstvo in za svobodo naše baskovske zemlje*.
Protesti v Španiji proti razsodbi Vojaškega sodišča v Burgosu so se začeli takoj po objavi razsodbe. Že Včeraj zvečer je skupina demonstrantov v San Sebastianu šla na ulice prevrnila nekaj avtomobilov in vzklikala proti Francu. Demonstranti so se razpršili še pred nastopom policije. Dogodek v San Sebastjanu pa je bila samo iskra, iz katere je nastal danes pravi požar: na desetine tisočev delavcev je predvsem v baskovskih pokrajinah s stavko izrazilo svoje ogorčenje zaradi smrtnih obsodb in svoje brezkompromisno nasprotovanje zločinskemu madridskemu režimu. V industrijskih naseljih okrog San Se-bastiana je stavkalo več kot dvajset tisoč delavcev. V pokrajini Gui-puzcoa, predvsem v Tolosi, Mon-dragonu in Eibaru se najmanj štirideset tisoč delavcev ni predstavilo na delovnih mestih. Popolnoma paralizirana je bila vsa industrijska cona Bilbaa, kjer so bile tovarne in delavnice prazne V ladjedelnici v Sestau blizu Bilbaa ni bilo danes enega samega delavca. Stavke so bile tudi v glavnem mestu Navarre Pamploni.
Svoj protest pa niso izrazili samo delavci, ampak vse prebivalstvo s i, da se je zaprlo v svoje domove. Ceste baskovskih mestec in vasi so bile danes popolnoma prazne, kot mrtve, po- njih so krožile samo policijske patrulje. Komunistična partija Španije je iz svojega urada v Parizu pozvala španske delavce k splošni stavki v znamenje protesta proti smrtnim obsodbam Več kot tisoč prebivalcev Barcelone je podpisalo pismo, ki so ga poslali mestnemu županu in v katerem ga pozivajo, naj posreduje pri generalu Francu za pomilostitev obsojencev.
Odločen protest proti procesu so izrazili tudi španski odvetniki: predstavniki madridske odvetniške zbornice in vsedržavnega vodstva španskih odvetnikov so brzojavno zahtevali od Franca, naj spremeni smrtne obsodbe. Podobno brzojavko je poslal Francu tudi predsednik združenja barcelonskih odvetnikov. O-semdeset madridskih odvetnikov pa je pismeno priporočil generalnemu poveljniku šeste vojaške cone Rebul-lu, naj ne podpiše razsodbe sodišče v Burgosu, ali pa, če jo misli ratificirati, naj se javno izrazi za pomilostitev. Tudi predstavniki «car-lističnega* gibanja so poslali Francu brzojavke s prošnjo po pomilostitvi Baskov.
Predsednik baskovske organizacije «ANAI - ARTEA* Telesforo de Mon-zon je pozval papeža Pavla "L, naj posreduje za pomilostitev šestih obsojencev na smrt. Škofje treh baskovskih pokrajin Guipuzcoe, Cisca-ye in Alave so odšli v Madrid, da bi se sestali s predstavniki vlade in jih prosili za pomilostitev. Barcelonski nadškof Marcellino Gonzales se je sestal s predstavniki demokristjanov, socialistov, komunistov, liberalcev in nacionalistov. Po sestanku je nadškof pismeno zahteval od generala Franca, naj spremeni smrtne obsodbe v zaporne kazni. Podobne zahteve so poslali Francu štirje pomožni škofje barcelonske nadškofije.
Po vsem svetu se medtem na daljujejo odločni protesti proti razsodbam vojaškega sodišča v Bur-gosu, številne vlade pa so po diplomatskih kanalih intervenirale pri generalu Francu, da bi obsojence pomilostil. Podoben korak je sto-
skih Nobelovih nagrajencev .je pod pisalo sinoči izjavo, v kateri protestirajo proti (izrednim procesom* in proti (represiji*. V izjavi izrekajo svojo zaskrbljenost zaradi procesov v Burgosu in Leningradu ter zaradi dogodkov na Poljskem.
V Kopenhagnu je nekaj stotin oseb priredilo damomsiracijo pred španskim poslaništvom. Z govorniškega odra so ostro obsodili vezi, Id jih NATO in ZDA imajo s fran-kistično diktaturo.
Pripadniki ameriške organizacije «mladina proti vojni in fašizmu* so priredili v New Yorku demon-
stracijo pred španskimi turističnimi uradi ob vzklikanju gesel, kot so (Svoboda za Baske* in (Smrt Francu*.
Ves sovjetski tisk posveča procesu v Burgosu mnogo prostora in ostre komentarje. Glasilo sovjetske mladine označuje razsodbo kot (bar-barsko in sadistično*. (Komsomol-skaja Pravda* opozarja, da so madridske oblasti v zadniih letih skušale ustvariti videz, da se režim spreminja v demokracijo zahodnoevropskega tipa, da pa so se morale sedaj spet vrniti k terorju, kar je po mnenju sovjetskega lista
znamenje šibkosti.
Norveški ministrski predsednik Per Borten .je izrazil svoje obžalovanje zaradi smrtnih obsodb in upanje, da bo general Franco upošteval pozive za pomilostitev. Švicarski predsednik Hans Peter Tschudi pa je izjavil, da je švicarsko ljudstvo ogorčeno zaradi obsodb v Burgosu in Leningradu.
Svetovna zveza dela (CMT) je pozvala demokratične vlade vsega sveta, naj «se poslušajo vse svoje avtoritete, da bi preprečile, da bi španski fašistični režim zakrivil nov zločin proti človeštvu*. CMT je po
dobne pozive poslala tudi general nemu tajniku OZN U Tantu in komisi.# za človečanske pravice pri svetovni organizaciji.
Izraelska vlada je izrazila svojo zaskrbljenost zaradi smrtnih obsodb, ki jih je izreklo vojaško sodišče v Burgosu, in upanje, da obsodb ne bodo izvršili.
Edina vlada, ki doslej nikakor ni komentirala razsodbe, je ameriška. Ameriški tisk pa objavlja o-stre komentarje. Tudi senator Ed-ward Kennedy je pozval frankistič-nd režim, naj pomilosti na smrt obsojene.
VČERAJ V ZVEZNI SKUPŠČINI
Sprejet zakon o omejitvi povečanja osebnih dohodkov
Zakon je začasen in bo veljal do 30. aprila 1971 • Svet Zveze sindikatov Jugoslavije se je izrekel proti zakonu
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — Zvezna skupščina je sprejela danes zakon, s katerim se v okviru stabilizacijskih Ukrepov v prihodnjem letu omejuje povečanje osebnih dohodkov do sprejema zadevnih republiških oziroma pokrajtoškah zakonov. Po sprejetem zakonu delovne organizacije lahko v skladu z doseženimi rezultati povečajo osebne dohodke zaposlenim in sredstva skupne potrošnje največ do 10 odstotkov v primeri z izplačili v letošnjem letu. Delovne organizacije lahko izjemama izplačajo tudi večje osebne dohodke, če je bilo poprečje
BOJKOT ŠPANSKIH IN SOVJETSKIH LADIJ V GENOVSKEM PRISTANIŠČU
V Italiji stavke in protestne manifestacije proti zločinski fašistični razsodbi v Burgosu
Intervencija italijanskega veleposlaništva v Madridu - Zahteva komunističnih poslancev in evropskega federalističnega gibanja, da se prekine izvajanje pogodb med Španijo in EGS
RIM, 29. — Po vsej Italiji narašča ogorčenje zaradi zločinske fašistične obsodbe baskovskih antifašistov v Španiji. Na osnovi poziva treh sindikalnih organizacij je prišlo do številnih protestnih stavk, v Milanu in Rimu, Neaplju in drugod do manifestacij, množijo se uradne protestne izjave in zahteve, da se prekine sodelovanje s Španijo v okviru evropskih organizmov.
Italijansko veleposlaništvo v Madridu je danes posredovalo pri
ministrstvu za zunanje zadeve, da opozori španske oblasti na globoko vznemirjenje italijanskega javnega mnenja v zvezi s smrtnimi obsodbami. Veleposlaništvo je istočasno izrazilo željo, da se na osnovi človečanskih načel obtožence pomilosti.
Od 10. do 12. ure je danes stavkalo v Genovi okrog 400 pristaniških {Mavcev trgovske stroke in 6000 pristaniških delavcev v industrijskem pristanišču proti sodbi v Burgosu. Od 8. ure dalje so pričeli bojkotirati španske in sovjetske ladje, ki so v genovskem pristanišču, zaradi sodbe v Burgosu kot zaradi sodbe v Leningradu. Niso nakladali ne razkladali španske ladje (Cala Figuera* in sovjetskih ladij (Faiza-bat» in (Falesti*.
Sklep o bojkotu so soglasno spre-prišlo do pomilostitve. Šest franco- jele tri sindikalne organizacije na
skupni skupščini. Tajnik FILP-CGIL Alessandro Dacca je pojasnil, da gre za rezultat stališč o mednarodni sindikalni politiki, ki so jo izdelali v zadnjih letih o vlogi sindikata. Pojasnil pa je tudi, da je obrazložitev bojkotov drugačna, saj gre po eni strani za načelni odpor proti frankističnemu sistemu, po drugi strani pa za kritiko sodbe, ki jo ocenjujejo za nepravično, da pa se s tem ne speminja načelno stališče o sovjetski družbi in o vsem temu, kar predstavlja.
Iz Milana poročajo, da so v vseh tovarnah in na drugih delovnih mestih prekinili delo za deset minut na osnovi pozivov sindikalnih organizacij.
Skupina komunističnih poslancev je vložila vprašanje na predsednika vlade in zunanjega ministra v zvezi s koraki, ki jih namerava vlada podvzeti, da ne bo prišlo do
............................................................................nmimlliiiiiiiiiliiii*
PRED RUSKIM VRHOVNIM SODIŠČEM V MOSKVI
Danes prizivna razprava o obsojencih iz Leningrada
ANPI obsoja sodbo kot akt sile, ki je v nasprotju s socialističnim sistemom, ki mora temeljiti na pravičnosti in humanosti
MOSKVA, 29. — Uradno so potrdili, da se bo jutri ob 10. uri dopoldne pričel prizivni proces pred vrhovnim sodiščem ruske republike v Moskvi proti enajstim obtožencem, ki so jih v četrtek obsodili v Leningradu. Obtožence dolže, da so junija skušali preusmeriti sovjetsko letelo proti Švedski in so dva obsodili na smrt ostale pa na kazni od štirih do petnajstih let zapora.
Večina obtožencev je judovskega porekla in se danes ne bodo predstavili pred vrhovnim ruskim sodiščem, ker predvideva postopek, da so prisotni samo njih odvetniki, ki so že danes prispeli v prestolnico iz Leningrada. Razprava se bo po vsej verjetnosti končala že danes. Kolikor bi sodišče potrdilo prvo obsodbo. imajo obtoženci možnost, da se obrnejo še na vrhovno sodišče Sovjetske zveze in kolikor bi tudi to sodišče potrdilo obsodbo, imajo mož; nost, da prosijo za pomilostitev, ki je v pristojnosti prezidija vrhovnega sovjeta SZ.
V takem primeru bi seveda ne šlo več za pravno, temveč za odkrito politično vprašanje in bi bilo treba sprejeti končni sklep na na j višji politični ravni. V tej zvezi krožijo po Moskvi predvidevanja, da bodo skušali čimprej na ta ali na drugačen način odstraniti z dnevnega reda smrtni obsodbi tudi zato, da ne bi prišlo do časovne povezave s sodbami v Burgosu. O tem tudi priča izredna brzina prizivne razprave, saj je od prvoprav-ne sodbe prešlo komaj pet dni.
RIM. 29. — Skupina italijanskih levičarskih in demokratičnih predstavnikov in med njimi Codignola, Enzo Enriquez Agn.Jetti, Riccardo Lombardi in Ferruccio Parri je dala v zvezi z obsodbami v Leningradu naslednjo izjavo: (Na procesu v Leningradu se nasilje skriva za obtožbo izdaje ruskega naroda,
češ da so hoteli zapustiti domovino in kazen je smrtna. Judje Sovjetske zveze se upirajo iz nacionalne zavesti in to so odkrito povedali med procesom. Obsodbe Judov na zapor in dveh na ustrelitev na procesu za zaprtimi vrati nas silijo, da izrazimo svoje ogorčenje.
Proces in obsodba so v direktnem nasprotju s cilji, za katere trdi Sovjetska zveza, da jih zasleduje: s pomirjenjem, z evropskim sodelovanjem na osnovi protikolonia-lizma in protiimperialdzma in ne na osnovi razdelitev področij. Predvsem pa so te obsodbe v ostrem nasprotju s težnjami socialistične družbe in to še zlasti v razdobju, ko bi bilo potrebno, da se socializem pojavi kot velika svetovna sila, ki se bori proti nasilju, kjerkoli pride do izraza, in ne samo takrat, ko se pojavi v nasprotnem taboru. Zavest o tem tragičnem nasprotju naj služi narodom in vladi Sovjetske zveze, kakor tudi ram. kot obveza za gradnjo nove družbe, za pot do socializma.
Vsedržavno združenje italijanskih partizanov (ANPI) pravi v poročilu, da sta smrtni obsodbi leningrajskega sodišča za zločin, ki ni bil še izvršen, vzbudili razburjenje in bridko presenečenje pri vseh ljudeh odporniškega gibanja kot nepotreben akt sile, katerega se ne bi smeli posluževati v socialistični državi, da utrdijo sistem, ki mora idejno temeljiti na načelih pravičnosti in humanosti. S takimi dejanji Sovjetska zveza zanika osnovo svojo politike prijateljstva z vsemi evropskimi državami, ki so jo par tizani odločno podprli. Partizani obžalujejo, da je prišlo do tega procesa. med katerim je lahko prišlo do izraza tudi antisemitska diskriminacija, in izražajo željo, da bo priziv uničil absurdno sodbo in s tem tudi dejanje, ki ga demokra-
tična zavest vseh narodov ne more sprejeti.
Iz Avstralije poročajo, da je avstralska komunistična partija poslala sovjetskemu veleposlaništvu pro test zaradi smrtnih obsodb v Leningradu. Tajnik partije Laurie Aaron je izjavil novinarjem, da med člani partije ni mnogo Judov in da so resno zaskrbljeni zaradi izredne o-strine obsodbe. To je tretja komuni-
izvršitve smrtne obsodbe. Še posebej pa sprašujejo o vladnih pobudah proti frankističnemu režimu v Evropski gospodarski skupnosti, saj se teh ugodnosti Franco poslužuje samo zato, da ohranja svoj režim in da nadaljuje z brutalnim pritiskom svoje fašistične diktature. Vprašanja so podpisali 'tajnik stranke Lon-go, namestnik tajnika Berlinguer, načelnik poslanske skupine Ingrao ter elani vodstva Amendola, Galluz-zi, Napotilano, Natta in Pajetta.
Vodstvo PSIUP ugotavlja, da gre v Burgosu za brutalno obsodbo vojaškega sodišča ter za novo sramoto španskega fašističnega režima ter da ostane ta režim sramota za vso Evropo. Zato je še jasnejša odgovornost ZDA, ki so iz Španije napravile enega izmed osnovnih stebrov svoje imperialistične politike na Sredozemskem morju.
Generalni tajnik evropskega federalističnega gibanja Angelo Lotti je izjavil, da je gibanje v preteklih dneh aktivno delalo, da ne bi prišlo do te sodbe, žal pa se je s sodbo zaključilo zadnje dejanje krvave represije proti pravičnim zahtevam o avtonomiji s strani baskovske manjšine. Evropsko gibanje poziva italijansko vlado in komisijo Evropske gospodarske skupnosti, da prekinejo z izvajanjem vseh trgovskih pogodb, ki so bile do sedaj podpisane med Španijo in med EGS.
Vsedržavno združenje italijanskih partizanov (ANPI) in italijanska federacija partizanskih združenj (FI AP) sta dali skupni sporočili, v katerem ugotavljajo, da predstavlja krivična in sramotna smrtna obsodba anahronističnega vojaškega sodišča novo grobo žalitev človeške zavesti in ponovno dokazuje, kako španski režim zaničuje načela svobode in pravice državljanov. Proti temu režimu se špansko ljudstvo vedno bolj upira ter italijanski partizani in pripadniki odporniškega gibanja izražajo željo, da bo spontan protest preprečil uresničitev smrtnih obsodb.
V Rimu se je zbralo na Trgu Spagna nekaj tisoč oseb, ki so demonstrirale proti sodbi v Burgosu. Večina demonstrantov se je v razpršenih skupinicah zbrala na trgu, kjer je sedež španskega veleposlaništva pri Vatikanu. V večji skupini pa so prišli pripadniki (študentskega gibanja* in raznih izvenparla-
stična partija, poleg italijanske in španske, ki je obsodila leningrajski meotamih skupin, Id so se pomešali
proces.
dinsdtih federacij KPI, PSI in PSI UP. Demonstranti so nosili rdeče transparente z napisi: «Dovo!j s španskim fašizmom*, (Rešimo življenje baskovskih domoljubov, ki jih je obsodil fašizem*, «Dovolj z zločini krvnika Franca*. Na poziv prirediteljev manifestacije se je nato usmerila povorka po Ul. Con-dotti in se je razšla na Trgu Co-loona. Špansko veleposlaništvo je bilo močno zastraženo in ni prišlo do resnejših incidentov. Do manifestacije je prišlo tudi pred španskim veleposlaništvom v Italiji na Ul. Fontanella di Borghese, kjer so demonstranti vrgli dve Molotove steklenice in je policija odgovorila s solzilnimd bombami.
Podobne manifestacije so bile tudi v Milanu. Manifestacijo je priredilo študentsko gibanje, zbralo se je, po policijskih poročilih več kot 3000 oseb. Manifestaciji so se pridružile pokrajinske organizacije FI OM, FHM, ANPI, KPI, PSIUP :n nekatere dru^e. Manifestanti so skandirali (Naj živi borba španskega ljudstva*, (Svobodo tovarišem Baskom*, (Burgos bo grob fašizma*. Skupina anarhistov je nosila čme
zastave in je skandirala (Gdansk, Burgos, Leningrad — povsod enak fašizem*.
Odmevi v Vatikanu
VATIKAN, 29. — Uradno so zanikali, da bi papež telefonsko govoril z generalom Francom. Vesti v tej zvezi so se dopoldne razširile po Rimu. Prav tako tudi ni nobenih potrdil o neposredni intervenciji papeža v zvezi s sodbami v Burgosu. Vatikanski viri pa potrjujejo, da se je »Sveta stolica na načine, ki jih smatra za najbolj primerne* zanimala ter da je čim večja možnost uspeha, kolikor so intervencije diskretne. Govor je tudi o humanih ciljih, ki jih zasleduje sveta stolica in da te cilje zasleduje tudi v zvezi s procesom v Leningradu.
Današnji (Osservatore Romano* piše, da so v Vatikanu z (globokim vznemirjenjem* izvedeli za vest o obsodbah in da se je sveta stolica vedno zanimala za to žalostno stvar. Javno mnenje v vseh državah in predvsem v Španiji, je užaloščeno in razburjeno.
njihovega osebnega dohodka v letu 1969 najmanj za eno četrtino nižje od poprečnega osebnega dohodka v republiki oziroma v pokrajini in če povišanje osebnega dohodka v letošnjem letu ni bilo večje od 10 odstotkov. Zakon, ki je taikoj stopil v veljavo, velja do 30, aprila prihodnjega leta. Zakon omogoča republikam In pokrajinam, da dovolijo tudi večje povečanje dohodkov, če sodijo, da je to potrebno in gospodarsko upravičeno.
Razprava o tem zakonskem predlogu zveznega izvršnega sveta je bila v svetu narodov in gospodarskem svetu zelo burna. Mnogi poslanci so bili proti sprejemu tega zakona, posebno še, ker se je proti sprejemu izrekel tudi svet Zveze sindikatov Jugoslavije. V razpravi je vlada pojasnila, da ne gre za zamrznjenje osebnih dohodkov in da je v stvari zakon usmerjen predvsem proti tistim, ki povečujejo o-sebne dohodke brez ustreznih rezultatov dela. Kot primer je vlada navedla, da so bili v prvih devetih mesecih letošnjega leta v trgovini in gostinstvu osebni dohodki povečani za 45 odstotkov, medtem ko so bdil osebni dohodki v celoti povečani za 22 odstotkov. S predloženim zakonom, za katerega nihče, tudi vlada ne zanika, da gre za začasni upravni ukrep, se povečanje osebnih dohodkov omejuje na 10 odstotkov, kar pa ne pomeni, da se lahko osebni dohodki povečajo tudi za več, če se to dokaže z rezultati dela.
O tem zakonskem predlogu je razpravljal danes tudi svet Zveze sindikatov Jugoslavije. Na seji je bil navzoč predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič. Ribičič je v svojem govoru med drugim poudaril, da nihče ne misli, da je povečanje osebnih dohodkov vzrok inflacije. Dejal je, da gre samo za začasno omejitev povečanja osebnih dohodkov, za poskus, da se prepreči neupravičeno povečanje visokih osebnih dohodkov. Zakon bo veljal samo do sprejema ustreznih republiških zakonov. Resolucija o gospodarski politiki v prihodnjem letu predvideva, da republike sprejmejo zadevne zakone najkasneje do 30. junija. Sodim, Je dejal Ribičič, da se ta rok lahko skrajša do 30. marca.
Po zelo burni razpravi, v kateri je sodelovalo več članov sveta sindikatov, se je svet zveze sindikatov izrekel proti sprejemu zakona o omejitvi povečanja osebnih do-hodkov in odbil vsako odgovornost za posledice njegovega Izvajanja.
B. B.
MIHIH.IHIIIIHHHHHIHHHHI..................................HIHIIHN
Izraelski pogoji za nadaljevanje razgovorov o mira pri Jarringu
Predsednik ZAR napovedal odločen boj za osvoboditev zasedenega arabskega ozemlja
JERUZALEM, 29. — Izraelski parlament je danes po obrazložitvi in na predlog predsednice vlade Golde Meir odobril z večino glasov vladni sklep o obnovitvi posrednih razgovorov z arabskimi državami o miru na Bližnjem vzhodu pod pokroviteljstvom odposlanca Združenih narodov veleposlanika .Tarringa,
V obrazložitvi vladnega sklepa je predsednica vlade v glavnem potrdila dosedanje stališče Izraela za dosego miru z arabskimi državami. Medrova je v bistvu poudarila, da Izrael zavrača katerekoli prehodne pogoje za začetek in nadaljevanje razgovorov, da mora biti sedanja
črta o prekinitvi ognja nadomeščena Trgu Spagna s pripadniki mla- na samo z gotovo in priznano me-
BURGOS — Vojaški zapor, v katerem so zaprti baskovski obsojenci. Puščica kaže poslopje kjer so celice Baskov. Kljub temu, da je v teh dneh Burgos pod snežno odejo, so celice brez ogrevanja ponoči pa pade v njih temperatura pod ničlo. Stika je bila posneta skrivaj s teleobjektivom, ker poli-cija ne dovoljuje nikomur, da bi se približal zaporu
jo, ki mora biti določena z mirovno pogodbo, da noben izraelska vojak ne bo umaknjen z (upravljenih* področij, dokler ne bo dosežen sporazum, da se mora premirje neprekinjeno nadaljvati med razgovori brez pogojev ali groženj o obnovitvi sovražnosti.
Poleg tega je predsednica izraelske vlade izjavila, da ima Izrael pravico do meja, ki jih bo lahko branil in ki bodo sprejete in priznane. Še posebno je poudarila, da Izrael namerava obdržati mesto Jeruzalem kot prestolnico in da mora biti morebitni sporazum med Izraelom in arabskimi državami sklenjen brez vmešavanja kogarkoli. Dejala je, da ni sprejemljiva zahteva arabskih držav po umiku izraelskih čet na meje od 4. junija 1967, ker ima Izrael pravico do zavarovanih meja in da ni sprejemljiv a-rab6ki predlog glede rešitve vprašanja palestinskih beguncev.
Meirova je tudi dejala, da Izrael zavrača rešitev vprašanja meja po Rogersovem načrtu, čeprav je Wa-shingtcn še vedno mnenja, da Ro-gersov načrt v celoti predstavlja osnovo za dosego trajnega miru na Bližnjem vzhodu.
Politični opazovalci v Tel Avivu ugotavljajo, da pod temi pogoji razgovori pri veleposlaniku Jarringu nimajo rožnatih perspektiv, da pa se ne izključuje možnost kompromisa pod pritiskom ZDA in Sovjetske zveze, ki ne nameravata tvegati neposrechega spopada.
Predsednik ZAR El Sadat pa je danes na sestanku najvišjih državnih predstavnikov izjavil, da bo prvo šestmesečje prihodnjega leta odločilno za boj, Iti ga ZAR vodi proti sionizmu in za osvoboditev zasedenega ozemlja. (Mi — je pojasnil El Sadat — ne bomo sprejeli podaljšanja prekinitve ognja, razen v primeru dejanskega začetka uveljavitve resolucije varnostnega sveta in v prvi vrsti umika izraelskih čet z zasedenih področij po vojni iz leta 1967*.
da bodo ustanovljeni (ljudski bojni odbori* tudi v najmanjši vasi za boj proti vsakemu morebitnemu i-zraelskemu napadu. Pri tem je pozval egiptovski narod naj se udeleži boja in naj ustvari ugodno mobilizacijsko bojno ozračje.
Sovjetsko-poljska trgovinska izmenjava
VARŠAVA, 29. — Danes sta sovjetski im poljski minister za zunanjo trgovino podpisala večletno trgovinsko pogubo med SZ in Poljsko, ki predvideva v petih letih izmenjavo v višini 57,3 milijarde valutnih zlotov. Podpisali so tudi protokol o izmenjavi za prihodnje leto, ki predvideva promet v obeh smereh v višini 11 milijard deviznih zlotov ter med drugim, da bo SZ dobavila Poljski 2 milijona ton žita, kar je v sedanjem položaju Poljske še zlasti pomembno.
Letos obnovljenih 84 kolektivnih delovnih pogodb
RIM, 29. - V letu 1970 je bilo obnovljenih 34 kolektivnih delovnih pogodb, med katerimi so najpomembnejše za uslužbence tekstilne industrije, industrije umetnih vlaken, sladkorja, lesa, avtobusnih prog, keramike in pletenin. Nove delovne pogodbe so zanimale okrog milijon in pol delavcev in so bile načeloma podobne onim, ki so bile dosežene med (vročo jesenjo*. Vzporedno s tem je prišlo tudi do številnih pogajanj in do sklenitve dopolnilnih pogodb v podjetjih, pri katerih upoštevajo specifične okoliščine
RIM, 29.
Predsednik republike
£*** ZAR* Mo	•£lS'nEMlS'£laNAT0
PROGLAS POKRAJINSKIH TAJNIŠTEV SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Polurna protestna stavka delavcev proti obsodbam v Burgosu in Leningradu
Tiskovna konferenca odbora za solidarnost s španskim ljudstvom - Danes ob 17.30 protestna manifestacija v dvorani «Di Vittorio » v Ul. Pondares
Po odtočnih protestih proti ob-sodbam v Burgosu, ki so jih izrekle demokratične stranke in mladinska gibanja, je bila včeraj na pobudo sindikalnih organizacij solidarnostna stavka tržaških delavcev
Pokrajinska tajništva Nove delavske zbornice - CGIL, Delavske zbornice In sindikata USP-CISL so povabila v enotni izjavi vse delavce, nad ostro protestirajo proti obsodbam v Burgosu in Leningradu s polurno prekinitvijo dela od 11.30 do 12. na vseh delovnih mestih z zahtevo, naj odgovorne oblasti posredujejo za preprečitev izvršitve smrtnih obsodb.
Stavka je kljub temu, da je bila Sklicana v naglici, zelo dobro uspela zlasti med industrijskimi delavci
V svoji izjavi izražajo sindikati globoko prizadetost zaradi obsodb, ki sta jih izrekli sodišči v Burgosu in Leningradu in ki dokazujejo, kako so v teh državah še v veljavi represivne metode in zanikanje osnovnih svoboščin, ki jih priznava listina o človeških svoboščinah.
Sdidikatl poudarjajo svojo ogorčenost zaradi tega, kar se je zgodilo in kar globoko žalosti vse delavce, kajti podobni napadi na človeško dostojanstvo se ne bi smeli več dogajata. Zato pozivajo vse tržaške delavce, naj izrazijo svoje o-gorčenje proti obsodbam baskovskih rodoljubov, ki jasno dokazujejo nepretrganost zločinske politike španskega fašističnega režima in naj zahtevajo spremembo obsodb in osvoboditev članov španskega odporništva. Obenem pa vabijo vse delavce, naj protestirajo proti leningrajskemu procesu, ki je potekal za zaprtimi v-rati in ka izraža način sodnajskega upravljanja, ki nasprotuje osnovnim načelom demokracije in svobode, kajti smrtni obsodbi sta, glede na obtožbo nameravane preusmeritve letala, vsekakor pretirane.
Ob prisotnostni predstavnikov demokratičnih strank in mladinskih gibanj, grških antifašistov, sindikatov, študentov, bivših partizanov in političnih preganjancev, SKGZ in nekaterih drugih slovenskih ustanov, je včeraj na tiskovni konferenci, ki jo je sklical deželni odbor za solidarnost s španskim ljudstvom, senator in bivši španski republikanski borec Vittorio Vidah, ki je podpredsednik Združenja italijanskih antifašističnih prostovoljcev v Španiji, orisal v informativnem u-vodu razmere, ki so pripeljale do zločinskih obsodb v Burgosu.
Spomnil je na podobne politične procese proti Gramsciju, Dimitrovu, Saccu in Vanzettiju ter Pinku Tomažiču in tovarišem. Dejal je, da so fašisti izvršili po letu 1936 v Španiji že 200.000 smrtnih obsodb in da so obsodbe v Burgosu odgovor španske diktature na množične stavke, ki so jo pretresle novembra letos. Takrat so delavci zahtevali splošno amnestijo za politične jetnike, Franco pa je tej zahtevi odgovoril s ponovnimi množičnimi smrtnimi obsodbami.
Dolžnost vseh demokratov, posebno pa še italijanskih — ne pozabimo, da je fašistična Italija, skupno z Nemčijo, aktivno pomagala falan-gistom med državljansko vojno ln da še danes vzdržuje demokratična Italija dobre ekonomske stike s Španijo — Je, da onemogočijo fašističnim krvnikom ta ponovni zločin.
Za tem se Je razvila razprava, med katero so prisotni sklenili, da bo danes ob 17.30 protestna manifestacija v dvorani «Di Vittorio« v Ul. Pondares 8.
Do tega zaključka so prišli, ker so soglasno ugotovili, da je treba nenadoma ostro nastopiti, da se prtsMjo italijanske oblasti, da aktivno posežejo za preprečitev izvršitve smrtnih obsodb.
Organizacije ANPI, ANPPIA in ANED pa so včeraj naslovile španskemu veleposlaništvu v Rimu naslednjo brzojavko: «Odpomiške organizacije ANPI - ANPPIA - ANED ostro protestirajo proti nesramni obsodbi baskovskih protifašistov in zahtevajo, naj se prepjreči ta gnusni zločin.«
2. IN 3. JANUARJA V TRSTU
Važno mednarodno zasedanje o ogroženih jezikih in kulturah
Na dnevnem redu je tudi razprava o položaju slovenske manjšine v Italiji m o nedavnih fašističnih izgredih
1
Med tiskovno konferenco deželnega odbora za solidarnost s španskim
ljudstvom
Kot smo že poročali bo v soboto, 2. in v nedeljo, 3. januarja (po potrebi pa tudi še 4. jan.) na sedežu Stovemške prosvetne zveze v Ulici Geppa 9/1, zasedanje federalnega odbora za etnično4ingvistične skupnosti in za deželno kulturo v Italiji Mednarodnega združenja za o-brambo ogroženih jezikov in kultur (AIDLCM).
Zasedanje bo potekalo po naslednjem dnevnem radiu:
1. Poročalo o zasedanju Zveznega i sveta AIDLCM, ki je bilo 31. akto-| bra in 1. novembra ti. v Lyonu. j 2. Poročalo o akcijah pri deželnih | svetih z namenom., da bi v statute j vključili določbe za zaščito etnično-j jezikovnih manjšin in deželne kul-! ture.
i 3. Izmenjava informacij o stanju i posameznih skupnosti in koordinacija pobud posebno v odnosu do dežel z navadnim in s posebnim statutom.
4.	Položaj slovenske skupnosti tudi v zvezi z zadnjimi hudimi fašističnimi provokacijami.
5.	Popis prebivalstva.
6.	Razno.
Zasedanje se bo pričeto v soboto, 2. januarja ob 16.30.
Na sedežu SPZ bo istočasno tudi
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiuuniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimiiitiiiiiimiiiiiiiiiiirmiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA V ZGONIKU
Odobren dokončni regulacijski načrt Predlog za podelitev zlate kolajne
Ogorčen protest zaradi smrtnih obsodb v Burgosu in zaskrbljenost zaradi smrtnih obsodb v Leningradu
razstava periodičnega tiska narodnostnih manjšin v Italiji. Prireditelji naprošajo vse direktorje raznih publikacij narodnih in jezikovnih manjšin, da pošljejo po en primerek prof. Samu Pahorju, ki je koordinator te pobude.
V sporočilu, ki nosi podpis tajnika združenja dr. Gustava Buraittija, je na zaključku rečeno: «Meditem k» gre naša ginjena misel baskovskim bratom iin junaški Euskadi Ta Askaitasuni, opozarjamo vse naše prijatelje, da najboljšo solidarnost za svobodo baskovskega naroda dokazujemo z delom pri nas in za naše skupnosti, za obrambo in za ovrednotenje manjšinskih kultur v svobodi. Udeležba na zasedanju v Trstu je pričevale tudi v tem smislu. Z najboljšimi željami za plodno leto 1971».
Sestanek Sindikata slovenske šole
Tajništvo sindikata obvešča, da postanejo po zakonu z dne 28. oktobra 1970 štev. 775 uslužbenci (u. pravno in pomožno osebje) stalni na šolah, če so bili v nestalni službi vsaj tri leta oziroma eno leto pred 31. oktobrom 1970.
Ustrezne prošnje je treba vložiti pri šolskem skrbništvu do 8. januarja 1971.
Predložiti je treba rojstni list, potrdilo o državljanstvu, kazenski list, zdravniški list, potrdilo o dr-
Izplaeevanje prejemkov nameščencem Trieste-Textil
Fokrajdnske sindikalne organizacije OGIL, COdL in CISL za oblačilno stroko obveščajo nameščence podjetja Trieste-TextU, da jim po sporazumu med aindakalnimi organizacijami, županom tržaške občine inž. Spaccdmijem in ravnateljstvom Tržaške hranilnice izplačuje njihove prejemke Tržaška hra-nllntoa po naslednjem abecednem Tedu:
danes, v sredo od 8.30 do 12.30 od črke A do črke I, popoldne od 18.16 do 16.45 pa od črke L do črke M;
jutri, v četrtek od 8.30 do 11.30 od črke N do črke Z.
Izplačevanje je na sedežu Trža-Aka hranilnice v Ul. Cassa dl Ri-aparmto 10 piri okencu za kredite in delo v II. nadstropju. Predstaviti se Je treba z osebno izkaznico •M drugim enakovrednim dokumentom.
Sinoči je bila izredna seja zgo-ndškega občinskega sveta, ki je odobril dokončni regulacijski načrt, prošnjo predsedniku republike za dodelitev zgoniški občini zlate kolajne, zaradi njenega velikega deleža in prispevka v narodnoosvobodilnem boju in boju proti fašizmu, ter občinski grb.
V začetku seje je župan izrazil ogorčenje občanov ter ostro obsodil ravnanje frankističnih oblasti ter smrtne obsodbe v Burgosu. Poudaril je, da smo kot antifašisti in Slovenci, ki smo poskusili podobne krivice in obsodbe med fašističnim režimom, zelo občutljivi za take krivice in da nas proces v Burgosu spominja na proces proti bazoviškim junakom in na druge procese izrednega fašističnega sodišča. Nato je omenil proces in obsodbe v Leningradu ter izrazil zaskrbljenost in pridržke, ki se vsiljujejo vsem demokratom ob takih dogodkih.
Občinski svet je nato soglasno odobril predlog, da se takoj pošlje predsedniku republike, po ministrstvu za obrambo, prošnja za dodelitev zgoniški občini zlate kolajne za njen prispevek v antifašističnem boju in narodnoosvobodilni borbi. Zgoniška občina, ki ima približno 1.200 prebivalcev, šteje 37 padlih borcev, 175 partizanskih borcev, 107 deportirancev v nemška taborišča in na prisilno delo (od teh je osemnajst umrlo v taboriščih), 14 zapornikov v fašističnih zaporih in koncentracijskih taboriščih ter 250 aktivistov, terencev, kurirjev itd. V narodnoosvobodilni vojni so vsi občani aktivno sodelovali, posamezniki in prebivalstvo pa so dokazali svoj antifašizem v najhujših časih. Grb zgoniške občine, kot ga je odobril občinski svet z večino glasov, je silhueta občinskega spomenika padlim v Zgoniku na rdečem polju.
Kakor je znano, je zgoniški občinski svet marca meseca leta 1968 odobril občinski regulacijski načrt, ki je bil nato na ogled občinstvu za morebitne pripombe, ugovore in predloge. Predloge in pripombe so poslali nekateri zasebniki ter razne ustanove, združenja in organizacije. Deželno odborništvo za urbanizem je tudi sporočilo svoje pripombe in ugovore, posebna komisija, v kateri so bili nekateri člani občinskega sveta in izvedenci ter predstavniki organizacij, je proučila ugovore in prišla do zaključkov, na podlagi katerih je arhitekt dr. Paolo Meng, ki je sestavil prvotni regulacijski načrt, vnesel nekatere spremembe, Pri
izdelavi dokončnega načrta so zlasti upoštevali pripombe glede nadaljnjega demografskega razvoja občine in zaščite značilnosti kraškega okolja. Dokončno izdelani regulacijski načrt določa manjšo urbanizacijo, večjo koncentracijo naselij, valorizacijo obdelovalnih zemljišč, u-stanovitev turističnega področja in področja za razvoj športne dejavnosti.
Prof. arh. Paolo Meng, ki se je udeležil seje, je podrobno obrazložil razna področja in predpise za gradnje. Nato se je razvila diskusija, med katero so svetovalci vprašali za pojasnila. Očitno je bilo, da nekaterim novi regulacijski nažrt ne bo ' po godu, kar je pripomnil tudi podžupan dr. Godnič, ki je poudaril, da je bil dokončni načrt izdelan na podlagi raznih pripomb in pritožb, da je glavni namen regulacijskega načrta preprečiti urbanistični kaos in špekulacije z zemljišči ter spremembo etničnega značaja občine. Občinsko upravo je pri tem vodilo načelo javne koristi in ohranitve našega življa. S tem je tudi odgovoril svetovalcu Rebuli (LSS), Iti je dejal,
da je dokončni regulacijski načrt nekaj novega.
O regulacijskem načrtu zgoniške občine bomo podrobnejše še poročali.
Urnik trgovin
DANES, SREDA 30. DECEMBRA — Vse trgovine brez izjeme bodo odprte zjutraj in popoldne (tudi tiste, ki so sicer ob sredah popoldne zaprte).
JUTRI, 31. DECEMBRA, ZADNJI DAN LETA — Vse trgovine bodo smele podaljšati večerni delovnik do 21. ure, trgovine z jestvinami pa bodo lahko začele poslovati popoldne eno uro pred normalnim časom. Mesnice bodo poslovale od
7.30	do 13. ure in od 17. do 19.30, pekarne pa bodo odprte od 7.30 do 13. ure in od 16. do 19.30 (večerna peka).
V PETEK, 1. JANUARJA 1971 — Vse trgovine bodo zaprte. Dnevnikov ne bo, pa tudi drugih časopisov ne bodo prodajali. Odprte bodo le cvet ličame (8. — 13.) in slaščičarne (8. - 21.30).
Stavka v pristanišču
Zaradi 24-ume stavke, ki so jo napovedali pomorščaki zaradi zahtev normativnega in socdalnoskrb-stvemega značaja, sta lahko motorni ladja «Asia» In «PaHadio» šele včeraj zvečer izpluli iz tržaškega pristanišča.
V preteklih dneh so na ladjo «A-sia« vkrcali naprave mednarodne alpinistične odprave na Himalajo, v kateiri je 30 alpinistov iz 12 držav, ki bodo v maju skušali priplezati po direktna jugozahodna, doslej še nepremagani steni, na Mont E-verest. V odpravi, ki jo vodi Norman Djrhrenfurth, je tudi znani italijanski alpinist Carlo Marni.
niiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiin
Sindikat slovenske šole sklicuje za ponedeljek, 4. januarja 1971 ob 18. uri sestanek upravnega in pomožnega osebja na slovenskih šolah. Sestanek bo na sedežu sindikata.
žavljanskah pravicah, nravstveno spričevalo, potrdilo o službovanju z oceno in kvalifikacijo, potrdilo o vojaškem službovanju, za bivše borce pa dopolnilno potrdilo, družinski list in študijsko spričevalo vsaj za dokončano osnovno šolo.
Ker je vprašanje zelo zapleteno in povezano z mnogimi zakonskimi določbami, sklicuje Sindikat slovenske šole poseben sestanek za omenjene uslužbence, in sicer v ponedeljek, 4. januarja 1971. ob 18. uri na sedežu sindikata.
V DEŽELNEM ODBORU ZA TURIZEM
Sprejet načrt za razvoj malega
o posegih gostinstva
Prispevki za izboljšave v prenočiščih in gostilnah - 124 milijonov lir za športne naprave
Te dni se je v Trstu sestal dežel, nd odbor za turizem. Na sestanku, ki ga je vodil odbornik za turistične dejavnosti Moro, so enoglasno odobrili načrt ra porazdelitev finančnih sredstev, Iti jih določa deželni zakon štev. 21 iz leta 1967 ra poseganje v korist manjših turističnih obratov Furlanije-Julijske krajine v finančnem letu 1970, in načrt o porazdelitvi 124 milijonov Ur za druge posege v korist turizma.
Omenjeni za/kan predvideva podeljevanje finančne pomoči iz deželnih razpoložljivosti, ln sicer ra delno kritje stroškov pri modernizaciji in večanju restavracij, go-
• Acegat sporoča, da bodo dne 31. tm. zaradi podpirazničnega dne okenca podjetja odprta ra občinstvo od 730 do 1030.
Kot vsako leto je Zveza vojnih Invalidov NOB tudi letos za novo leto obdarovala otroke vojnih invalidov NOB. Otroci so včeraj na sedežu zveze v UL Montecchi 6 prejeli zavoje z oblačili, šolskimi potrebščinami in slaščicami
stiiln in podobnih obratov v deželi. Nadaljnji posegi so predvideni v korist turističnih delavcev, kt vFur-laniji-Julijski krajini oddajajo domačim in tujim turistom sobe oziroma nudijo prenočišče. Prošenj ra prispevek v prid oddaj atcem sob je pristojni urad na deželi doslej prejel kar 727, prošenj ra restavracije pa so našteti 56. Prva številka Je tako visoka tudi zato, ker je 306 prosilcev vložilo po dve prošnji,, in sicer eno po objavi ustreznega zakona, drugo pa leto dni pozneje, saj je v okviru prvega poslovnega leta zmanjkalo denarja za dober del prosilcev.
Odbornik Moro Je ob tej priliki orisat pomen malih turističnih obratov za razvoj gostinstva v naših krajih, predvsem pa v goratih predelih Furlanije-Julijske krajine. Govornik je tudi amenU, da je deželni odbor pripravili nov zakonski osnutek ra poseganje v prid drobnemu turizmu, in sicer s podeOJe-vamjem višje pomoči turističnim delavcem, ki se ukvarjajo z oddajanjem sob. Večje finančne razpoložljivosti bodo omogočile sprejeti je 403 prošenj ra izboljšanje in modernizacijo sob in prenočišč, skupen izdatek ra ustreraie prispevke pa bo predvidoma dosegel 183 milijonov Ur. Dežela je nadalje sprejela 36 prošenj za podelitev restavracijam, ra kar bodo potrošili 30 milijonov ur. v prihodnje, ko bodo zakon reflnansirall Je dejtai Moro, bodo tudi restavracijam namenili več sredstev, hkrati pa bodo tudi poenostavili postopek ra pode ljevanje ustreznih prispevkov.
Odbor je na koncu sprejel tudi predlagano porazdelitev 124 milijonov Ur za Izboljšave in modernizacijo hotelov, turističnih in športnih naprav in alpinističnih ter jamam skih dejavnosti v deželi, in sicer na osnovi deželnega zakona štev. 16
lz leta 1965. Izmed predvidenih po-sagov se eden nanaša na športno središče v Trstu, sicer pa gre za razne pobude v občinah Vivaro, Zoppoia, Poglisuno-Redipuglia, Farni di Sapra, Lauco, Lignano Salb-biadoro in Ar ta Terme.
O obeh načrtih se bo moral sedaj Izreči še deželni svet.
DRUGI DEL OPERNE SEZONE V VERDIJU
Opera iz Essna z Bergovo dramatično opero «Lulu»
Delo je bilo napisano med leti 1929 in 1935, ko je Berg tudi umrl - Prva predstava bo 8. januarja
Pomoč cirkusu Wulber
Igralci Stalnega gledališča iz Turina, ki v teh dneh nastopajo v gledališču Rcssetti z Brechtovo komedijo «Gospod Puntila in njegov hlapec Matti«, so med premiersko predstavo žbrald med prisotnim občinstvom 100.000 Ur ra artiste in o-sebje cirkusa «Wuilber», ki Je utrpel hudo škodo med nedavno bur-Jo, zaradi katere je moral prekiniti s svojimi predstavami. Poleg te vsote sta torinsko in tržaško Stalno gledališče prispevali še 50.000 Ur v isti namen, da bi cirkus lahko obnovil svoje poškodovane naprave.
To dejanje človeške solidarnosti med igralci je naletelo na lep odmev v tržaški javnosti.
Naročniki! Bralci!
Naročite se na
PRIMORSKI DNEVNIK
Poravnajte celoletno naroč nino že sedaj I
Kdor se na novo naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, prej me v dar slovensko knjigo.
Celoletna naročnina, plačana vnaprej, znaša 9,600 Ur, meseč na pa 950 Ur.
Drugi del operne sezone gledališča Verdi se bo začel 8. januarja z opero «Lulu» Albana Berga. ki predstavlja znatno kulturno zanimivost in ki bo v Trstu prvič izvajana. Alban Berg jo je napisal med leti 1929 in 1935 (tega leta je tudi umrl in je zaradi tega ni mogel dokončati) po dveh tragedijah Franza VVedekinda, ki je bil eden glavnih predstavnikov nemškega gledališkega ekspresloniz. ma.	,
Berg je obe deli združil in pri tem črtal cele scene ter stranske osebe ali spremenil vrednost in smisel drugih, med katerimi tudi same Lulu, ki ima v operi znatno bolj prodorne in določene karakteristike kot pa v We. dekindovi tragediji.
Opera je zasnovana na prologu ln treh dejanjih, vendar z enim samim odmorom. V prologu krotilec ki pooseblja samega avtorja, predstavlja občinstvu poleg drugih živali ((resnično, divjo, lepo zverino, ki Jo Je ukrotil človeški um« — Lulu — grozotno bitje brez duše ki je nosilec bolečin in nesreč ustvarjeno za osva. janje in ubijanje. 2Je v prvem deja. nju se ta grozotni čar, ki izžareva iz Lulu. v celoti izvrši: vpliven časnikar in njen zaščitnik dr. Schoen, jo prepričata, da se poroči s starim zdravnikom, ki pa ne more prenašati Lulu-Jinih varanj in umre. Lulu lahko se tako poroči z nekim slikarjem. Toda tudi on se potem, ko spozna njeno preteklost, ubije. Ponovno prosta Lulu se lahko sedaj združi s Schoenom, ki ga resnično ljubi in ga prisili, da se od. pove svoji zaročenki, zaradi katere se je skušal oddaljiti od Lulu. V dru. gem dejanju se drama razvije: Schoe. novo in Lulujino stanovanje obisku, jejo dvomljive in mračne osebe, ki jih priteguje Lulu s svojim uničevalnim čarom. Schoen se zave, da je tudi njegov lastni sin AIwa izgubil glavo za to žensko. Zato ji Izroči revolver In Jo spodbuja naj se ubije, toda v zmedi, ki nastane, Lulu sproži in ubije Schoena. Obsojena na zaporno kazen se Lulu kmalu vrne na prostost po zaslugi grofice Gesschvvitz, ki goji do nje nenaravne simpatije. Tretje dejanje se dogaja v Londonu, kamor se Lulu zateče iz Pariza z Alwo. Tukaj se ženskin fi. žični in moralni razkroj dopolni. Prisiljena Je preživljati se kot vlačuga, spozna nekega Jacka ki Jo ubile.
Opero Albana Berga bo v tržaškem gledališču Verdi predstavilo operno gledališče iz Essna, ki ima to delo na repertoarju že mnogo let In Je z niim gostovalo po Nemčiji ln inozemstvu.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes ob 20,30 Je na sporedu Brechtova komedia «Gospod Puntila in njegov hlapec Matti«. Za jutri na Silvestrovo je na spotredu popoldan, ska predstava ob 16. url. Pri bla-gajni v pasaži Prottl so na prodaj vstopnice ln rezervacije za predstave do 5. januarja
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 ponovitev Strindbergove drame ((Gospodična Julia«. Jutri je na sporedu večerna predstava, ki se zaključi okrog 20.30. Novo-letna predstava bo popoldanska ob 16.30, zaključna pa v soboto 2, ja-nuarja zvečer.
stopili Relda Ridoni, Virginio Gaz-zolo in Claudia Ricotti, sceno je zasnoval Ezio Frigerio, kostume pa Franca Sguarciapino. Več o predstavi bomo pisali prihodnjič.
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM JANKO MODER
KEKEC
(Dramatizacija povesti J. Vandota Kekec nad samotnim breznom)
danes, 30. diec. ob 16. uri
Jaka Stoka
Kraje vozil
na dnevnem redu
Kraje vsakovrstnih vozil so v teh prazničnih dneh na dnevnem redu. Meščani se podajo na krajše ali daljše izlete in večkrat puste svoje avtomobile kar doma ... v poslastico tatovom, ki prav gotovo ne pomislijo dvakrat, če se jim izplača ali ne ukrasti, kar jim pride pod roko.
Tako se je včeraj 51-letni Fran-cesco Bole iz Ul. Scala Santa 59 zglasil na komisariatu javne varnosti v Barkovljah in povedal agentom, da so mu neznani tatovi izmaknili, tako rekoč pred nosom, osebni avtomobil znamke «alfa romeo 1600», ki ga je bil čez noč parkiral pred op jem svojega stanovanja.
Na komisariatu javne varnosti pri Sv. Soboti pa se je zglasil 47-letni Aurelio Antonini iz Ul. Doda 1, kateremu so tatovi ukradli vespo.
Prekopavanje grobnic na pokopališču pri Sv. Ani
Občinska upirajva sporoča, dia bo-bo v kratkem preuredili za nove grobove 28. kripto (2. polje), kjer so desetletne grobnice proti plačilu, v katerih so posmrtni ostanki pokopanih od 18. decembra 1960 do 11. januarja 1961.
Kdor ba rad ohranil ostanke svojcev, se mora obrniti od 4. do 12. februarja 1971 na pokopališkega čuvaja ali pa na sobo št. 536 (pokopališki oddelek občine), Passo Costanzi 2, peto nadstropje.
Ko zapade rok, bodo vse posmrtne ostanke prekopali in jih spravili v skupno kostnico, kjer ne bo več mogoče ločiti posameznih ostankov. Okraski sedanjih grobnic bodo postali last občine.
MOČ UNIFORME
burka s petjem v treh dejanjih
V nedeljo, 3. Januarja 1971 ob 17. uri v Prosvetni dvorani «Igo Gruden« v Nabrežini
V	izvedbi «Compagnia Nuova*
Strindbergova «Julija» sinoči v Avditoriju
V	okviru predstav *.Gledališče danes* je sinoči nastopila v tržaškem Avditoriju igralska skupina rCom-pagnia Nuova*, ki je uprizorila znano Strindbergovo jedko in črno dramo «Gospodična Julija*, v kateri se, podobno kot v ostalih dramah tega švedskega dramatika, srečujemo z nespravljivim, skorajda dednim sovraštvom med spoloma.
V	režiji Beppa Menegattija so na-
OH	
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA	
TRST . Ulica P.	Filzl It. 10
Tel.	38101/38045
opravlja vse bančne posle	
kupuje tujo valuto	
Včerejtnll odkupni devizni tečaili	
Ameriški dolar	620,—
Kanadski dolar	590,—
Brit. šterling	1.475,—
Svlc. frank	142,-
Franc, frank	110,—
Belg. frank	12,-
Hol. florlnt	172,-
Nemška marka	170,—
Avst. šiling	23,80
Dinar	42,-
	
	
Danes, SREDA, 30. decembra
EVGEN
Sonce vzide ob 7.46 ln zatone ob 16.29 — Dolžina dneva 8.43 — Lu. na vzide ob 9.31 In zatone ob 18,53.
Jutri, ČETRTEK, 31 decembra SILVESTER
Vreme včeraj: najvišja temperatura 10,5, najnižja 6,3, ob 19. url 10,4, zračni tlak 998,6 rahlo pada, veter 11 km vzhodni, vlaga 87.odst., padavine 9,5 mm, nebo pooblačeno, morje ra. hlo razgibano, temperatura morja 9,4 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 29. decembra 1970 se Je v Trstu rodilo 17 otrok umrlo pa Je 12 oseb.
Umrli io: 92-letna Anna Martlnelll, 73.1etnl Lulgi Celil, 48-letnl Mario Lo. renzon, 89-letnl Slgfrldo Neuman, 60. letni Eugenio Campaniali. 86.1etna Jo. sipina Kalc por. Pečar, '71-lctna An-tonla Danieli vd. Mazzacoratl, 76-letna Anna Glaconl vd. Flamlnl, 80. letni Carlo Salz, 77.!etna Maria Cer. gnul, 47-letna Maria Ferrara, 60-letnl Luclano Tosollnt,
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1(. ure)
A Barbo, Trg Garibaldi 4, Dl Gretta, Ul. Bonomea 93, Godina, Al. 1'IGEA, Ul Glnnastlca 6, G. Papa. Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij)
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do 1.31) AlUAlabarda, Ul Istrla 7, Al Ga. leno, Ul. S, CUtno 36 (Sv, Ivan), de Leltenburg, Trg S Gtovannl 5, Mizzan, Trg Venezla 2.
P.d. SLAVEC želi svojemu predsedniku Zdenku Hrvatiču in njegovi ženi Baziliji ob 25-let-nici poroke še mnogo let srečnega življenja v medsebojni ljubezni.
Silvanu Frassinelliju, nogometašu športnega društva Primorje in pevcu zbora Vasilij Mirk je žena Adriana povila sinčka Klavdija.
Srečnima staršema iskreno čestitajo pevci zbora Vasilij Mirk in člani športnega društva Primorje ter želijo novorojenčku srečno in dolgo življenje.
Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik.
POTOVALNI URAD AURORA
priredi od 3. do 6. januarja 1971 smučarski izlet v
KRANJSKO GORO
z bivanjem v hotelu ((PRISANK«. Prijave sprejema «Au-rora« Ul. Cicerone, 4, tel. 29243.
	
	
V ponedeljek ob 18.30 je bila od-prta božično . novoletna slikarska in kiparska razstava, ki jo je organiziral deželni sindikat lepih umetnosti pri CCdL v umetnostni galeriji So-fianopulo na Trgu Papa Giovannl 6. Posebna komisija Je nagrade podelila naslednjim slikarjem: Gianniju Bla. sonu, kiparju Silvanu Fondi, slikarju Viktorju Kossutti, slikarju Vladimiru Razmu, slikarki Lidiji Glusti Boch, slikarju Robertu Kozmanu, slikarju Silvestru Godini in slikarju Lldu D’Ambrosiju. Posebej so bili omenjeni slikarji Enzo Sollazzi, Aliče Žerjal, Raffaele de Franoesco, Glaud® Dimini, Sergio Micalesco, Paulette Maier in Giovannl Sartl. Razstava Je odprta vsak dan od 18. do 19.30.
Nazionale 14.30 «La carica del 101». Walt Disneyev film. Technicolor.
Eden 15.00 «Le coppie«, Monica Vittl. Alberto Sordi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 15.00 «Brancaleone alle cro-ciate« Vittorio Gassman, A. Celi, B. Lončar,
Grattacielo 16.00 «11 giardino del Finzl Contini«, L. Capolicchlo, R. Valli, D. Sanda.
Excelsior 14.30 «La figlia dl Ryan», Bob Mitchum, Trevor Howard, Sarah Miles. Technicolor.
Ritz 16.00 «La moglie del prete«, So-fia Loren, Marcello Mastroiannl. Technicolor.
Alabarda 16.30 «C’e Sartana . . . ven. di la pištola e compratl una bara«, George Hilton, Erika Blanc. Film tvestern. Colorscope.
Filodrammatico 16.00 «La notte del serpenti«, Magda Konopka, L. As-kew. Kolorskope
Aurora 16.00 «Quando le donne ave-vano la coda«, Senta Berger, Glu-liano Gemma. Prepovedano mladi, ni pod 14. letom.
Cristallo 16.00 «11 presidente«, Alberto Sordi, Technicolor.
Capitol 16.30 «Venga a prendere 11 caffe da nol«, Ugo Tognazzl. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «1 temerari«, Buri Lan. caster, Deborah Keer Technicolor.
Vittorio Veneto 16.00 «MASH», Do-nald Sutherland, Elllot Gould. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «L’uomo dal colpo perfeti to«, Richard Arrison. AUda Chelli. Technicolor.
Impero 16.30 «Topollno story». Walt Disney. Technicolor.
Astra 16.30 «11 re del barbari«, Jean Pallace, Jeff Candler. Technicolor.
Abbazia 16.00 «La poria dalle 7 chla-vi», Edgar Wallaoe. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MILJE
Verdi zaprto.
VAŠČAN I I
Kje bomo silvestrovali?
V bazovskem domu!
Za prigrizek
preskrbljeno!
Kje bomo silvestrovali?
HOTEL {RIVIERA* - PORTOROŽ
HOTEL <SL0N> • LJUBLJANA
prire|a veliko silvestrovanje v vseh primernih prostorih hotela. Igrali bodo priznani orkestri. Priporočamo se za pravočasno rezerviranje. Telefon 24601 - 24610 Telex YU-SLON.
PRIJETNO SILVESTROVANJE V RESTAVRACIJI «MARINELLA>
Trst Viale Miramare 323 telefon 410986 - Pohitite z rezervacijo miz.
Cenjenim gostom prijateljem In znancem voščimo srečno novo leto 1971.
GOSTINSKO PODJETJE {GALEB* • KOPER
prireja veliko silvestrovanje v hotelu »GALEB«. Cena menuja 80 din.
V restavraciji RIBA je rezervacija tiin 20 jedila in pijače po naročilu (š la carte) Rezervacije tel 21605 • 21182.
{PALAČE HOTEL* • PORTOROŽ
prireja veselo silvestrovanj z mednarodnim artističnim programom v prostorih hotele PALAČE, v restavraciji in nočnem baru »NOVI JADRAN« ter v prostorih, kjer je na novo zgrajen bazen s toplo morsko vodo.
Rezerviranje ter informacije tel 73145.
KOTEL {TRIGLAV* HOTEL «GIUSTERNA>
KOPER
prireje veliko silvestrovanje v prostorih obeh hotelov z bogatim menujem. Za ples igra pet priznanih orkestrov
Cene menuje din 120 In 140 Za rezervacije telefon 21650 za TRIGLAV ter 21640 za GIUSTER-NA.
prireja veliko silvestrovanje v prostorih hotela in v nočnem baru. Silvestrski menu din 120. Cena za nočni bar din 200. Igrala bosta dva priznana orkestra. Rezervacije osebno ali po telefonu na št. 73138.
HOTEL {PIRAN* V PIRANU
prireja veliko silvestrovanje v svojih prostorih ter v hotelu »PUNTA« z bogatim silvestrskim menujem In v nočnem baru »TRI PAPIGE« z mrzlim bifejem. Igrali bodo priznani orkestri. Rezervacije osebno ali telefonsko na št. 73508 - 73314 - 73654.
HOTEL {LEV* - LJUBLJANA
prireja veliko silvestrovanje. I-grale bodo tri godbe in peli trije znani pevci. Topli m mrzli bife na voljo vso noč brez omejitve. Cene v nočnem lokalu Lit. 10.000. V restavraciji Lit 7 500 Rezervacije pri potovalnih agencijah AURORA VIAGGI Trst Ul. Cicerone, 4 tel 29243 ter pri UFFICIO VIAGGI U T A T Trst Ul. Im-briani, 5 tel. 767831 In pri POTOVALNEM URADU C I T Trst Trg Unitš. tel 24793.
GOSTINSKO PODJETJE <SEŽANA>
prirej veliko silvestrovanje v obratih HOTEL TRIGLAV - HOTEL TABOR V SE2AN IN V MOTELU KOZINA NA KOZINI. Priporočamo rezervacije.
PARK HOTEL V NOVI GORICI
pripravlja veliko silvestrovanje z bogatim menujem in zabavo Igrajo trije zabavni orkestri. Cena din 140 V nočnem baru s programom din 150 (60) konzumaci-ia Priporočamo pravočasno rezervacijo miz Informacije tel. 21442 recepcija hotela.
NA VPOGLED DO 3. JANUARJA
Spisek davčnih zavezancev za odmerjenje družinskega davka
trgovec De Manzano Renato 7 mil. I cardo (prav toliko), trgovec Požar 600.000 (1.200.078), zdravnik Nejedly Stanislav (prav toliko), trgovec Is-Claudio (prav toliko), arhitekt Fra rael Dario (prav toliko), trgovec giacomo Giorgio 7.500.000 (1.141.770), I Tolentino Guglielmo 7.100.000 (1 mU.
Nadaljujemo z objavo imen davčnih zavezancev in ustreznih osnov j® odmerjanje družinskega davka.
Kakor smo omenili, je spisek na pogled v občinski palači, Largo vranatieri 2/111. nadstropje, vsak 5«n od 9. do 12. ure, vključno do 3.
Januarja.
Trgovec Curto Giovanni 12 milijonov (2,352.738), trgovec Bacchelli Silvio 10.000.000 (1,797.684), tehnik frismai« Balbo (prav toliko), arhitekt Drioli Btnno (prav toliko), no-lar Froglia Mario (prav toliko), trgovec Rovis Primo (prav toliko),
Kalza Adolfo 9,800.000 (1,716.726), nameščenec Ralza Valentino (prav {oliko), zdravnik Ferrari Guglielmo (prav toliko), zdravnik Paoletti Car-*o 9,700.000 (1,743.750), industrijec (Manire Armando (prav toliko), Bi-sotto Giuseppe 9,500.000 (1,661.640),
Izvedenec Artelli Filippo (prav toliko), trgovec Bonazza Alfredo (prav toliko), nameščenec Audoly Ernesto ° 000.000 (1,523.172), trgovec Brove-Oani Osiride (prav toliko), zdravnik Palma Ludovico (prav toliko), Cop-Pola Eugenio (prav toliko), nameščenec Bruni Cario (prav toliko), zdravnik Caffau Stelio (prav toliko), zdravnik Lovisato Luciano (prav toliko), docent Luzzatto Fegiz Pier-Paolo (prav toliko), Mioni Efrem (prav toliko), trgovec Moncini Gui-do (prav toliko), obrtnik Lepore Da-ride (prav toliko), trgovec Ramani Sergio (prav toliko), obrtnik Seriani Davide (prav toliko), industrijec Sa-doch Emilio (prav toliko), gradbenik Zucchi Alcide (prav toliko), trgovec Rossoni Vittorio (prav toliko) odvetnik Volli Enzio (prav toliko), gradbenik Vivian Adriano (prav toliko), trgovec Pauluzzi Ari-stide (prav toliko).
Posestnica Provat Stavro Santaro-
*a Cristina 8,800.000 (1,489.326L tr- Tržaško kazensko sodišče (preds. Na včerajšnji razpravi pred ka govec Pauletta Guglielmo 8,700.000 ■ (^1 ^ Brenči, zapis. Cicarelli) zenskim sodiščem je edini prisotni (1,472.400), industrijec Fanfani Vit-, ^ včeraj sodilo tri golobrade tatiče, obtoženec Verdicaro še enkrat potr-torio (prav toliko), trgovec Finzi^j sQ v no£j jg jn go. julijem dil vlom v bar, kar zadeva ostala
letos vdrli v bar «La Colombiana», | dva obtoženca pa so sodniki pre-
nameščenec Gerolimich Paolo (prav toliko), trgovec Alberti Bruno (prav toliko), zdravnik Montenero Duilio (prav toliko), industrijec Morpurgo Mario (prav toliko), nameščenec Melchiori Alberto (prav toliko), ladjar Martinolli Antonio (prav toliko), zdravnik Nuciari Antonio (prav toliko), zdravnica Olirvotto Marchesini Lidia (prav toliko), nameščenec Weiss AJdo (prav toliko), nameščenec Wildauer Federico (prav toliko), Scaramanga de Altomonte Eli-sa por. Sliser (prav toliko), trgovec Stauber Antonio (prav toliko).
Industrijec Budoia Umberto 7 mil.
400.000	(1.126.548), nameščenec Ber-toli Paolo (prav toliko), zdravnik Valenti Arturo (prav toliko), nameščenec de Puppi Dario (prav toliko), strok. Spangaro Everando (prav toliko), nameščenec Novaioli Giorgio
7.300.000	(1.111.326), električar Prešel Luigi (prav toliko), nameščenec Rossi Alberto (prav toliko), zdravnik Del Giglio Salomone 7.200.000 (1.096.104), inž. Frandoli Mario (prav toliko), zdravnik Badalotti Giorgio (prav toliko), prokurator Mari Ric-
80.876), trgovec Castiglioni Mameli (prav toliko), nameščenec Desoye Oscar (prav toliko), nameščenec Cirrincione Salvatore 7.000.000 (1 mil. 20.306 lir).
Po 7 milijonov obdavčljive osnove (na kar zaračuna občina 1.020.306 Mr družinskega davka in drugih manjših pristojbin) imajo po spisku zdravnik Dapas Gino, nameščenec Filetti Otto, slaščičar Gasperi Antonio, Galluzzi Valter, trgovec Grandi Sergio, dr. Berni Mariano, gradbenik Canarutto Guglielmo, mesar Calandruccio Santo, trgovec Buch-berger Riccardo, nameščenec Bro-vedani Umberto, Lorenzi Fulvio, za varovalec Nicolini Alfredo, Micoii Giorgio, trgovec Pontoni Giovanni, nameščenec Pisani Costantino, zdravnik Weiss Fulvio, trgovec Valta Franco, zdravnik Valente Giuseppe, zdravnik Konecny Antonio, nameščenec de Priviteliio Pietro, zdravnik Reis Fulvio, posestnik Sori Vincen-zo, zdravnik Zoltan Teofilo, Redo-ni Stellio, inž. Ragonc Alfonso. pomorski agent Sperco Enrico Alfre-do in nameščenec Tommasini Aido.
VČERAJ PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM
Iz bara «La Colombiana» so ukradli 400 tisoč lir
Sodniki so trojico golobradih tatičev obsodili na skupno 4 leta in pol zaporne kazni
Adolfo (prav toliko), nameščenec Pesle Silvio (prav toliko), bančnik
v Carduccijevi ulici št. 12, last 51-
Battigli Stabile 8,600.000 (1,455.474), jetnega Alda Mosce iz Ul. Brigata
7rt«nirnil»	1,10 ITI npnlfl	n ,	, .<• i	.
Osoppo 3 in izmaknili denar in skupni vrednosti okrog 400
zdravnik Mandruzzato Giampaolo (Drav toliko), zdravnik Trevisini At-tilio 8,500.000 (1,390.368), gradbenik Rostirolla Renato (prav toliko), industrijec Sadoch Ernesto (prav toliko), zdravnik Antonini Pietro (prav toliko), gradbenik Buttignoni Fer-ruccio (prav toliko), trgovec Meulia Francesco (prav toliko), zdravnik Parentin Tullio (prav toliko), name-
8,400.000
ček v tisoč lir.
Na zatožni klopi je od trojice nepridipravov sedel le 20-letni Giovanni Verdicaro iz Palerma, medtem ko sta bila 22-letni Mario Ci-priano iz Ul. Monteverdi 10 ter 18-letni G. S. iz Trapanija odsotna.
Obtožnica jih je dolžila, da so o-
ae374C012?anzdkravnikSRiLlO" Ang* j ™enjeno n.f	stokal
lo (prav toliko), trgovec Vatta Eu-! da so s silo odprli vhodna vrata
lo (prav toliko), trgovec genio (prav toliko).
Strokovnjak Domi Alfredo 8 mil.
200.000	(1,341.300), Gerolimich Giuseppe (prav toliko), Corazza Edoar-do 8,100.000 (1,324.944), posestnica Helmreichen de Maria Federica (prav toliko), Ricdardelli Raffaelle (prav toliko), obrtnik Ciano Mario
8,000.000 (1,263.324), operater Chiria-co Umberto (prav toliko), gradbenik D’Angelo Giuseppe (prav toliko), mehanik Fabiani Albano (prav toliko), zdravnik Gortan Giuliano (prav toliko), nameščenec Gerolimich Cario (prav toliko), trgovec Giuseppe Goruppi (prav toliko), trgovec Jazbar Stanislav (prav toliko).
Špediter Jerič Ermanno 8 mil. lir dohodka (1.263.234 lir davka), strokovnjak Puhali Raoul (prav toliko), nameščenec Luciani Felice (prav toliko), zdravnik Svaghel Bruno (prav toliko), trgovec Zonta Adriano (prav toliko), strokovnjak Videri Livio (pra toliko), zdravnik Maieron Pierluiigi 7.900.000 (1.247.448), nameščenec Marass Umberto (prav toliko), Duši Emilio 7.800.000 (1.231.656), strokovnjak Mottoni de Alessandro (prav toliko), Rocco Livia por. Boc-chieri (prav toliko), zavarovalec Frausin Giulio 7.700.000 (1.247.448),
nato pa v notranjosti lokala prav tako s silo odprli blagajno. Ker niso tu ničesar našli, so se podali do pisarne in z isto tehniko odprli predalček pisalne mize, iz katerega so izmaknili denar in ček.
Mogoče bi šlo vse po srečK ko bi se ob takih primerih lahko govorilo o sreči), ko bi Verdicaro ne šel naslednji dan na sedež Bance na-zionale del lavoro in predstavil blagajničarju Pietru Agostinu ček za 35 tisoč lir. Uradnik je takoj zasumil, da nekaj ni v redu in telefonsko obvestil agente letečega oddelka kvesture, ki so se nemudoma pripeljali pred banko. Ko so si bolje ogledali ček (okradenec Mosca jih je medtem že obvestil o tatvini), so ugotovili, da je to prav tisti, ki so ga neznani tatovi izmaknili iz bara «La Colombiana*. Kajpada so takoj aretirali Verdicara in ga pospremili na zaslišanje na kvesturo. Tu se fant ni preveč obotavljal in gladko priznal, da je izvedel tatvino v omenjenem lokalu, pri tem pa posredoval agentom še imeni svojih pajdašev.
Ko so ju policisti še isti dan aretirali, sta takoj priznala svoje nepošteno dejanje, ki pa sta ga opravičila z besedami, da sta imela popolnoma »prazne žepe».
S poskočnimi
polkami in valčki
ter sploh našimi prelepimi
narodnimi pesmimi
bo «vaše» leto 1971 resnično veselo . ..
V novo leto vam vsekakor ne kaže vstopiti brez gramofonskih plošč
UžaMe
TRST - Ulica sv. Frančiška 20 - Tel. 61-792

OPATIJA
R< JULETTE • BACCARA CHKMIN DE KER
ODPRI VSE LETO
Prijeten nam bo vaš obisk ob novoletnih praznikih
brali zapisnik s policijskega zaslišanja.
Javni tožilec dr. Brenči je predlagal za vse tri sorazmerno precej visoke kazni: za Cipriana 4 leta in 6 mesecev zapora, za G. S. 3 leta zapora in 90 tisoč lir denarne kazni za Verdicara pa 2 leti zapora in
i tisoč lir denarne kazni.
Branilca, odvetnika Vinciguerra in Aleffi pa sta se potegovala za najnižjo kazen oziroma za oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodniki so v primerjavi s tožilčevim predlogom izrekli precej milo kazen: Cipriana so obsodili na 2 leti in 8 mesecev zapora ter 120 tisoč lir denarne kazni, G. S. in Verdicara pa pogojno in brez vpisa v kazenski list vsakega na 11 mesecev zapora ter 40 tisoč lir denarne kazni.
Zadnje letošnje številke uradnega vestnika dežele
Te dni sta izšli zadnji dve številki (42 in 43) uradnega vestnika dežele Furlanije - Julijske krajine. V vseh letošnjih številkah je bilo skupno objavljenih 51 deželnih zakonov, medtem ko je v letu 1969 izšlo 41 številk uradnega glasnika s skupno 45 zakoni.
V	številki 42 so objavljeni trije zakoni, in sicer zakon o deželni pomoči ribičem, zakon o finančnih posegih v prid deželnim pristaniščem ter zakon o deželni pomoči ronškemu letališču. Štev. 43 prinaša štiri zakone, od katerih se dva nanašata na obračun za leto 1969 in na proračun za leto 1970, tretji prinaša vrsto olajšav za kmetijstvo — o čemer smo svoj čas obširneje pisali — zadnji zakon pa predvideva deželno pomoč malim turističnim obratom v Furlaniji - Julijski krajini.
V	štev. 41 uradnega vestnika pa je objavljen razpis natečaja za zasedbo 13 mest v staležu osebja deželne ustanove za razvoj obrtništva ESA. Ustanova namerava zaposliti pet svetovalcev (potreben je doktorat), dva izvedenca (potrebna je višja srednja izobrazba), tri strokovne pomočnike (potrebna je strokovna izobrazba), dva pomočnika z nižjo srednjo izobrazbo in enega kurirja z osnovnošolsko izobrazbo. Kdor bi želel sodelovati na natečaju, naj se obme na upravo ESA, Videm, Viale Venezia 100.
Hotel je ukrasti avto
... pa se je zaletel v zid
Predsinočnjim, nekaj po 2. uri, so agenti letečega oddelka kvesture prihiteli v Ul. Ponticello 21/1, kjer jih je pričakoval 43-letni Francesco Rotondaro in jim povedal, da mu je neznanec skušal ukrasti avto znamke »fiat 124», ki ga je bil parkiral pred poslopjem omenjene ulice.
Moški je povedal, da je nekaj čez 1. uro slišal čudne šume, ki so prihajali s ceste, kmalu nato pa hrušč motorja, kateremu je sledil oster tresk. Hitro je stopil k oknu in ko je pogledal skozenj, je zapazil svoj avto, ki se je s prednjim, levim delom zaril v zidek, iz avta pa je skočil mlajši moški, ki se je podal v beg po omenjeni ulici. Rotondaro ni dvakrat pomislil, kaj mu je storiti. V naglici se je oblekel, stekel na cesto, sedel v precej poškodovan avtomobil in se pognal za u-bežnikom. katerega pa ni utegnil dohiteti, ker se mu je že izmuznil v bližnje, temne ulice.
Skupaj z agenti je nato pregledal avtomobil in ugotovil, da je tatič s silo odprl levi deflektor, motor pa je vžgal tako, da je spojil žice. Ker pa je bilo krmilo opremljeno z alarmno napravo, ki ga blokira, ga nepridiprav ni mogel zaobrniti in se tako, potem ko je diagonalno prevozil kakih osem metrov, zaletel v zid.
Rotondaro je utrpel približno 120 tisoč lir škode.
RESOLUCIJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Obsodba fašističnega nasilja v Trstu; zahteva po razpustu fašistične stranke
Odložitev obiska predsednika Tita ne sme in ne bo ustavila prizadevanja Gorice za prijateljsko in konstruktivno sodelovanje ob meji, za blaginje in boljšo bodočnost ljudi tega mejnega področja
Občinski svet v Gorici je imel v paneddljiek, 28. t. m. zvečer svojo letošnjo predzadnjo sejo (zadnja bo danes v sredo zvečer ob 18.30 na kateri naj ba začeto razpravo o občinskem proračunu za 1971.) Sko-ro vsa seja, ki se je zavlekla tja do 23. ure, je bila posvečena debata o potottčnih dogodkih v svetu, s posebnim ozirom na Burgos, dogodke na Poljskem in v Sovjetski zvezi.
2e takoj na začetku seje so še pred poročilom žnpana Martine, dali krajše izjave predstavnika posameznih skupin. Sledila je županova izjava o stališču občinskega odbora, ki jo objavljamo bolj spodaj. Po tem poročilu so bile predložene kar štiri resolucije In sicer od PSI. katero je obrazložil odv. dr. Sande, dalje resolucija KD, katero je obrazložil svetovalec Branosti, tretjo je v imenu KPI in PSIUP predložil dr. Battello in četrto je v imenu MSI predložil še dr. Fonaari.
Po krajšem premoru za posvet so se sporazumeli za skupno resolucijo leve sredine, v katero so strnili bistvo prvih dveh resolucij. Od 29 prisotnih svetovalcev so za to resolucijo glasovali vsi, razen predstavnika MSI Resolucija se glasi:
«ObčdnSM svet v Gorici, upoštevajoč resnost pojavov nasilja in nestrpnosti, ki so bile značilne za fašistično izzivanje v Trstu dne 8. decembra t. 1. pri katerem je prišlo do brutalnih napadov na mirne meščane slovenske narodnosti in proti sedežu socialistične stranke od strani fašističnih razgrajačev;
ugotavlja, da so pojavi šovinističnih demonstracij še posebno zoprni in ob sode vredni na našem pod. roč ju, ker nas spominjajo na metode in mentaliteto, o katerih smo mislili, da smo jih za vselej odpravili;
ugotavlja nadalje, da taki pojavi skušajo onemogočiti mirno in prijateljsko sožitje med Italijani in Slovenci, ki je bodo doseženo po večletnih skupnih naporih in je osnova za prijateljske socialne odnose ln prinaša obojestranske gospodarske koristi;
smatra, da je ponavljanje takih epizod po raznih krajih Italije jasen dokaz, da obstaja načrt, ki ima namen postaviti v krizo in strmoglavi ti obstoječ republikanski red;
poziva vlado naj nemudoma ln odločno prepreči vsak pojav fašističnega in reakcionarnega podviga, upoštevajoč pri tem določila
prehodne določbe št. 12 republiške ustave ki pravi:
»Prepovedana je pod kakršno koli obliko, rekonstrukcija razpuščene fašistične stranke«.
Resolucijo so podpisati svetovalci: dr, Sanzim, Dellago, Pagura, Bratina, Man zini, Sergio Fomasir, Pi-rella, Batteillo in ZuccaBi — se pravi predstavniki vseh strank z izjemo MSI.
Kot smo že omenili na začetku tega članka, je župan Martina podal izjavo o stališču občinske uprave do dogodkov v Burgosu v Španiji, v Leningradu v Sovjetski zvezi ter na Poljskem; v tej izjavi se obsoja nasilje, zatiranje, ideološki terorizem, pa naj se pojavlja kjer koli po svetu. Pri tem je ponovno poudaril težnjo Gorice za bolj bratsko in človečansko politiko ob spoštovanju svobode in človečanskih pravic.
Glede odloženega obiska predsednika Tita v Italiji, pa je župan Martina izjavil:
«Hočem izraziti tudi obžalovanje občinske uprave ob dogodku, ki nas zelo prizadeva; odpoved obiska jugoslovanskega predsednika v Italiji. Ta obisk bi omogočil poglobitev dosedanjega sodelovanja, ki je za Gorico življenjske važnosti v njenem prizadevanju za mir in prijateljske odnose. Gorica je prva, ko je začela z obnovitvenim delom na težki in boleči preteklosti, težila za plodovitim sodelovanjem z ljudstvom onstran meje. Spravljati ponovno na dan že preživele teme, kot so poskušali nekateri, dajati duška anahronističnih nacionalizmom in celo razgraiaškim fašističnim podvigom, pomeni ne samo nasilno preprečevanje napredka po logični poti zgodovine, ampak tudi
sodelovanje s sosednjimi narodi, za blaginjo in boljšo bodočnost ljudi, ki živijo na tej evropski meji.«
sejo so zaključili kot rečeno, o-krog 23. ure potem ko so odobrili še nekaj točk upravnega značaja, med katerimi je bil govor tudi o gradnji peči za sežiganje živalskih kosti, ki naj bi jo postavili na Solkanskem polju blizu konjederca.
Povišane plače
pokrajinskim
uslužbencem
Včeraj popoldne je deželni nadzorni odbor v Vidmu dokončno odo bril dva sklepa soriške pokrajinske uprave, s katerimi se ta obvezuje dati vsem svojim uslužbencem mesečni predujem 20.000 lir. začenši s 1. julijem 1970. Ta predujem bodo dali uslužbencem uradov, šol, cestarjem in v zavodih kot predu.jem na bodoče povišane plače, uslužbencem umobolnice
pa kot predujem na norme, vsebovane v zakonu 431 iz leta 1968.
Pokrajinski podpredsednik Marko Waltritsch, Id odgovarja v pokrajinskem odboru za vprašanja osebja, je to vest že včeraj sporočil sindikatom CGIL, CISL in UIL, ki so imeli pogajanja s pokrajinsko upravo ter notranji komisiji.
Isti odbornik je tudi zagotovil, da bodo ustrezne vsote plačali zainteresiranim že v prvih dneh januarja.
Protest delavcev v tovarni SAFOG
Splošnemu protestu proti smrtni obsodbi v Burgosu in procesu v Leningradu, ki so tudi med delavstvom na Goriškem povzročili obžalovanje in razbur jenje, so se pridružili tudi delavci goriške livarne SAFOG. Včeraj so proglasili pol urno protestno stavko proti razsodbi v Burgosu in proti smrtnim obsodbam na splošno. Stavke so se udeležili vsi delavci.
Na občinski seji govor o problemih Pevme, Oslavja, Šentmavra
V začetku ponedeljkove seje go-riškega občinskega sveta, o ka> teri podrobneje poročamo na drugem mestu, je svetovalec odv. Peter S amin, zahteval od župana pojasnila o odnosu občinske upirava do številnih zahtev prebivalcev Pevme, Oslavja in Šentmavra, ki so letos spomladi boli v delegaciji pri županu ter zahtevali, da občina uredi v teh vaseh nekatere stvari. Svetovalec odv. Sanzin je dejal, da niso po tem sestanku dobili zainteresirani nikakega odgovora s strani občinske uprave, da ni znakov, ki bi kazali, da hoče občina ka} ukreniti in da bi bilo treba uvesti bolj demokratični postopek do zahtev občanov.
Na ta vprašanja je župan Martina dejal, da je takratna delegacija prikazala vrsto problemov, da je uprava o nekaterih že razpravljala in tudi sprejela ustrezne sklepe, o drugih pa bo v najkrajšem času razprava.
Ljudje v Pevmi, na Oslavju in v Šentmavra so že siti čakanja. Zaradi tega zahtevajo od občanske uprave, da uredi njih nerešena vprašanja, kot .je rešila številna vprašanja v drugih predelih občinskega ozemlja.
Tudi v naSem uredmatvu sproj.emarao prispevke za šolo-spomenik v Cerknem
imitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinii ......m,     mm,im«
GORIŠKO GOSPODARSTVO V NOVEMBRU
Nadaljnja zaostritev v tekstilnih tovarnah v Podgori in v Sovodnjah
Kriza tudi v kovinski industriji * Rahlo izboljšanje v zasebnih stanovanjskih gradnjah
lijo ln Jugoslavijo Ponovno poudarjam željo, ki jo je že izrazil občinski odbor, da bi ne prišlo do nobenega presledka, nobene zakasnitve zaradi tega neprijetnega diplomatskega Incidenta v prizadevanju in delovanju Gorice, ampak naj se obnovi in okrepi sodelovanje ob meji za mir ln sožitje. Gorica bo nadaljevala s svojim poslanstvom zbliževanja med sosednimi narodi: to je demokratična odločitev njenega prebivalstva, pa čeprav maloštevilna manjšina tega še ni razumela ali noče razumeti. Ob novem letu ponovno poudarjamo našo skupno željo za
luiiuiHimiiimiiiutiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiimiiiiiii
PISMA UREDNIŠTVU
Iz Štandreža - v premislek
Kakor drugi kraji, tako tudi štandrež iz leta v leto spreminja svoje lice; postaja lepši, sodobnejši in bolje urejen. Prav je tako, saj je napredek znak življenja, pridnosti, gospodarnosti in iznajdljivosti.
Zunanja spremenjena podoba naše vasi pa bi ne smela popačiti značaja in karakteristike njenih prebivalcev, ki so tudi v najtežjih časih branili in ohranili naš jezik svojim potomcem.
Naša vas je po izvoru slovenska it: do nedavna so tu živeli v strnjeni skupnosti le Slovenci. Pa so se časi spreminjali V štandrež. fci ima ugodno lego blizu mesta, so sc začeli priseljemti tujci. Doba fašizma je po svoje raznarodovala in spreminjala prvotno podobo naše vasi in nato se je že z mešanimi porokami marsikdo obtujil svojemu poreklu. V jedru in v večini pa je vas še vedno slovenska in je za pravice svojega naroda in jezika plačala visok krvni davek v minuli vojni.
Zdaj se je marsikaj spremenilo in zatirani slovenski jezik je zopet dobil veljavo v javnosti. Naša mladina se spet izobražuje v slovenskih šolah in v vasi imamo razna društva, ki skrbe, da vcepijo mladini narodno zavest in narodni ponos. Kolikšen vpliv pa bo imel v bodoče v javnosti naš jezik, to je odvisno zdaj od nas samih, od naše čuječnosti, zrelosti, zavednosti in razgledanosti.
Čudno nas je presenetilo, zbodlo v oči tu v srce. da so naše domače slovenske trgovine, ki so lepo urejene, zdaj pred prazniki raz obesile v izložbe le voščila v i ta lijanskem jeziku, kot bi slovenskih odjemalcev v slovenskem Štandre-žu ne bilo. To je žaljivo zapostavljanje slovenskih potrošnikov, ki so res skromni, a zato nič manj vredni, saj so prav oni iz leta v leto pomagali k napredku domačih trgovin in ji' podpirajo še danes. Upravičeno terjamo vsaj toliko pozornosti v javnosti, kot so jo deležni poznejši priseljenci - tuje-rodci.
Ni dovolj, da nekdo slovensko prepričanje in pripadnost hrani le zase, ampak je dolžan, da ju tudi ;avno izpričuje, posebno tisti, ki imajo javne lokale in trgovine.
ŠTANDREŽ NAJ OSTANE TO. KAR JE BEL V PRETEKLOSTI -TRDNJAVA SLOVENSTVA 1
Sledi podpis.
Koledarček ZK
Goriški Zeleni kril je tudi letos izdal svoj priročni žepni koledarček
delati proti prizadevanju Gorice, ki industrije v preteklem oktobru, smo je gospodarski, civilni In človečen- omenili krizo dveh važnih takstil-ski most med Evropo skupnega tr.! „ih tovam, v Podgori in v Sovod-žišča tn Vzhodno Evropo, med Ita-1 njah, v okviru splošne tekstilne krize v Italiji in v Evropi. Kriza se je v novembru še bolj zaostrila, zlasti v tekstilni tovarni v Podgori, kjer so delavci zelo zaskrbljeni zaradi možnosti nadaljnje zaposlitve, potem ko se je razširila vest o premestitvi 50 statev, medtem ko 1400 delavk in delavcev že deda po skrčenem delovnem času.
Vodstvo podjetja je sicer zagotovilo, da 1» storilo vse možno, da bi premostilo obstoječo krizo; krizo spremljajo tudi deželni organi in skušajo pomagati z izrednimi finančnimi in drugimi ukrepi, ki bi se izkazali potrebni. (Kot znano se je pozneje zaostrila v Sovodnjah, ki se je zaključila z začasnim sporazumom do 20. januarja).
Do sindikalnih gibanj je prišlo tudi v kovinarskem področju, kjer so imela krajšo prekinitev dela v tovarni Nuova San Giorgio, v zvezi s proizvodho reorganizacijo v tovarni.
V tovarni za predelavo rib v Gra-dežu so zaključili daljše sindikalno gibanje s podpisom novega sporazuma, ki je izboljšal plače in delovne pogoje v tem obratu. Na drugih industrijskih področjih ni bilo bistvenih sprememb od prejšnjih mesecev.
Pač pa moramo omeniti odobritev posojila od strani posebnega deželnega tehničnega odbora za izvedbo III. in IV. obroka del na av-Villesse. Dobro napredujejo tudi dela na odseku od Villess do priključka na državno cesto št. 351 in 55 v bližini področja, ki je namenjeno za bodoči av-teporto ob TržašM cesti.
Kar se tiče industrijske cone pri Tržiču, so na občnem zboru njenega konzorcija izpoi>olnili načrt za finansiranje železniške povezave Brancolo • Ronke Sud ter gradnjo nadvoza nad državno ce6to št. 14, ki bo povezovala to področje z o-
Ko smo pisali položaju goriške' nim na Moščenicaii. Govor je bil
tudi o delih za okrepitev naprrav v Iraškem pristanišču Portorosega,
2a leto 1971. Kot običajno vsebuie koristne informacije in napotke, katere so letos še izpopolnili.
Poleg navodil za vpis v ZK, koristih in dolžnostih članov ter običajnega koledarskega dela. vsebuje koledarček izpopolnjen seznam goriških ulic in trgov z najnovejšimi dodatki. Omenimo naj še seznam krajev po Goriškem z naveci- tocesti Gorica bo občine h kateri pripadajo, seznam goriških lekarn in njihovo dežurno razporeditev za vse leto 1971 pa še seznam raznih javnih uradov z naslovom in telefonsko številko ter končno še navodila za prvo pomoč, pa bomo ugotovili da je koledarček zelo praktičen in ko risten za Goričane. Dobiio ga lahko na sedežu ZK, ki sedaj deluje v novih racionalnih prostorih.
ki ima že sedaj za nad en milijon ton letnega prometa ter njegove luške naprave niso kos povečanemu blagovnemu prometu.
V novembru je bilo opaziti manjše povečanje novih gradenj zlasti v privatnem sektorju. V preteklem oktobru so dogradili 36 stanovanjskih hiš (v septembru samo 18), s 112 stanovanji in 160 prostori za druge namene. V istem mesecu je bilo predloženih načrtov za gradnjo 26 stanovanjskih hiš s 83 stanovanja in 176 prostori za druge namene.
Na ronskem letališču so med tem uvedli novo dnevno progo za Milan, pioleg dveh že obstoječih dnevnih voženj; nadalje so uvedli redno letalsko zvezo z Barijem, blagovni in potniški letalski promet se je obdržal na običajni ravni. Praivtako se je zadovoljivo razvijal promet v pristanišču Portorosega.
Urnik trgovin za novo leto
Za novoletne praznike veija za trgovine na Goriškem naslednji urnik:
V	četrtek, 31. decembra: vse trgovine ostanejo lahko odprte do 20. ure; mesnice bodo odprte tudi popoldne, pekarne bodo spekle kruh tudi za naslednji dan.
V	petek, 1. januarja: vse trgovine bodo ves dan zaprte.
V	soboto, 2. januarja: trgovine bodo lahko odprte zvečer do 20. ure; mesnice bodo odprte tudi po poldne; pekarne bodo spekle kruh tudi za naslednji dan.
V	nedeljo, 3. januarja: vse trgovine bodo ves dan zaprte; poslovala bo le dežurna cvetličarna Reichman na Korzu Italija.
...................i.......m..
Smučarski tečaj SPT) za mladino na Lažni
Preteklo soboto zjutraj se je odpeljalo kakih 30 udeležencev smučarskega tečaja, ki ga je organiziralo Slovensko planinsko društvo iz Gorice na Lažno, kjer imajo sedaj 10-dnevni smučarski tečaj pri katerem sodelujejo smučarski uči-
telji Planinskega društva ii Nove Gorice.
Na naši sliki vidimo učence slovenskih osnovnih in nižje srednje šole, ki so se zbrali ob avtobusu, kateri .jih je odpeljal na Lažno, še isti dan je nov sneg prekril obšir-
no jaso v Trnovskem gozdu ter jim izboljša] smučišče. V naslednjih dneh je še snežilo in sedaj so mali smučarji skoraj odrezani od 4 km oddaljenih Lokev in s tem od sveta. Njihov povratek je predviden za torek 5. t.m.
Vesti iz Tržiča
Danes zvečer z, začetkom ob 20.30 bo še zadnja letošnja- seja občin-skega sveta v Tržiču. Glavna točka dnevnega reda je razprava o šolstvu, o čemer je bito predloženih več resolucij.
Sindikalno zborovanje so imeli včeraj delavci tovarne Ansaldio San Giorgio. Razpravljali so o zahtevah za Izboljšanje mezd in delovnih pogojev. Jutri bodo imeli podobno zborovanje tudi uradniki te tovar-ne.
V bolnišnici so za 15 dni pridržali 24-letmega delavca Adriana Bat. tistija iz Begliana, ki se je ponesrečil pri delu v ladjedelnici ter aa poškodoval po obrazu.
Podaljšan rok za premestitve profesorjev
Zaradi zamude pri tisku potrebnih tiskovin je šolsko skrbništvo t Gortcd odredilo, da se podaljša rok za prošnje za premestitve profesorjev od 25. januarja na 1. februar 1971.
Darovi in prispevki
Namesto novoletnih voščil daru. jeta Vlita in Gorazd Vesel 5.000 lir za Mjaški dom.
VERDI: 17.15—22.00: «11 Presddenta del borgo rosso footbad club». Alberto Sordd. Italijanski skop v barvah.
CORSO: 17.15—22.00: «Nlni Tirabu-scič (la donna che inventč la mossa), M. Vitti in C. Giuflrh; kinemaskopeki film v barvah
MODERNISSIMO: 17.15-22.: «Due crocd a Danger Pass», A. Frem. man in M. Oruz; italijanski film v barvah.
VITTORIA: 17.00—21.30: «Addlo A-leocandrai), A. Pierangeli in G. Saxson, Italijanski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE: 17.00—21.30: «La mera-vigliosa avventura dd Sam e or-setto lavatore«, T. Eccles ln T. Bike!; ameriški film v barvah.
Tržič
AZZURRO: 17.30 «U prete sposa-to», Landio Buzzanoa in Rosanna Podeste. Kinemaskop v barvah.
ENCELSIOR; 16.00:	«M.A.SJI. se
ne frega«, filmska komedija. D. Suttertand, v barvah.
PRINCIPE: 17.30 ((Gangster tutto fare», T. Savalah in E. Evans, barvah.
Nova Dorica
SOČA: «24 ur v življenju neke žen©», brazilsko-francoski barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA: «Umor v Beverly Hillu)), ameriški barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE: Prosto.
PRVACINA: Prosto.
ŠEMPAS: «J51vetd svobodno«, ameriški barvni film — ob 19.30.
KANAL: Prosto.
RENČE: Prosto.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici j« danes ves dan ln pomoči dežurna lekarna PONTONI BASSI, v Raštelu št. 26— Tei. 33-40,
V	TRŽIČU
Danes ves dan in pomoči je datuma lekarna SAN NICOL6, UHca 1 Maggio, tel 733-28.
NADALJNJI ODMEVI NA TITOVO ODPOVED OBISKA V ITALIJI
Vlado Benko:
Različno ravnanje; zanemarjanje možnosti
možnosti, da bi se storilo več, kot se je.
Peter Kuhar3
V zvezi z znanimi dogodki v Italiji, zaradi katerih je predsednik SFRJ Josip Broz Tito odpovedal svoj obisk v Italiji ter v zvezi z dogodki na Koroškem ob proslavi 50-letnice plebiscita na Koroškem je uredništvo ljubljanskega tednika «Naši razgledu zaprosilo nekaj znanih javnih delavcev za ekratko opredelitev in oceno» teh dogodkov. Včeraj smo povzeli iz «Naših razgledov» prispevka Jožeta Smoleta in Lava Čermelja, danes objavljamo nadaljnja dva prispevka:
1. V začetku 1967. leta je presenetila našo javnost dokaj nepričakovana novica, da so bila v Beogradu prekinjena trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Italijo, «iz razlogov, ki so zunaj predmeta pogajanj*, kot je pojasnjeval takratni državni sekretar za zunanje zadeve M. Nikezač. Decembra 1970. leta pa je bila naša javnost znova presenečena. Izjavi italijanskega zunanjega ministra A.
Mara — ki je bila izrečena v italijanskem parlamentu nekaj dni pred predvidenim obiskom predsednika republike Tita v Italiji — je sledila odložitev tega obiska.
Najbrž je bilo upravičeno vprašati, kako to, da prihaja do takšnih presenečenj v naši javnosti skoraj vselej takrat, ko gre za različne preobrate v odnosih z Italijo. Znano je namreč, da je naša javnost dovolj dobro obveščena o stvareh, ki se dogajajo nekoliko dlje od naših meja. To vprašanje se zdi relevantno tembolj, ker se podpori javnega mnenja posveča velika pozornost v Italiji zlasti takrat, ko se njena diplomacija lokava reševanja problemov z našo državo.
Danes seveda ni nikakršna skrivnost, da je šlo v obeh navedenih primerih za razloge, ki so povezani z nekdanjo cono B. Prav tako bi najbrž mogli pritrditi tistim, ki med pobudami za takšno ravnanje odločujočih dejavnikov v Italiji navajajo ocenjevanje našega notranjega položaja. Leta 1967 so to bili procesi po brionskem plenumu, za leto 1970 pa bržčas ne bi bilo težko ugotoviti, za kaj gre.
Ne bi se želel spuščati v vprašanje, ali je naša diplomacija izvršila potrebne priprave za obisk predsednika Tita v Italiji, zlasti pa, ali naj bi se ob tej priložnosti lotili razreševanja problema nekdanje cone B. Ugotavljam samo, da so se odmevi na Morovo izjavo v mednarodni javnosti nanašali večidel samo na cono B, medtem ko skoraj ni bilo govora o nekdanji coni A s Trstom vred. Res pa je, da bi kolikor toliko korektna interpretacija londonskega memoranduma o soglasju mogla povedati, da ni mogoče zanikati pravic Jugoslavije v nekdanji coni B, ne da bi bile hkrati tudi zanikane pravice Italije na področju nekdanje cone A. Toda medtem ko je diplomacija sosednje države sistematično in ponovno protestirala zoper takšna dejanja jugoslovanskih oblasti v nekdanji coni B, ki bi mogla dejansko stanje (to je »civilno upravo*, vzpostavljeno po londonskem sporazumu o soglasju) sčasoma spreminjati v suverenost Jugoslavije na tem območju, bi komaj lahko govorili o poclobnih ravnanjih naše diplomacije tedaj, ko je šlo za dejanje italijanske oblasti na območju nekdanje cone A.
To pa med drugim tudi pomeni, da je moglo insistiranje na »odprtosti* vprašanja nekdanje cone B rabiti za pritisk na Jugoslavijo, pač glede na takšen ali pa drugacon mednarodni položaj ali pa oceno položaja v naši državi.
2. Da se je naši ztnanjepolitični operativi nekoliko dremalo tudi v zvezi z reševanjem položaja naših manjšin v Italiji in Avstriji, bržkone ne bi mogla biti preveč drzna trditev. V retrospektivi dogodkov v zadnjih nekaj tednih je slejko-prej jasno, da sicer lahko ugodna klima v odnosih z obema državama ustvarja potrebne pogoje (ali pa psihološka izhodišča) za to, da se razrešijo še obstoječa vprašanja, toda tudi ali predvsem, da je pogoj za nadaljnje razvijanje prijateljskih in dobrososedskih odnosov razrešitev teh vprašanj. Podlago za to daje na primer avstrijska dižavna pogodba, ki zavezuje Avstrijo, da spoštuje pravice človeka in ki prepoveduje vsako diskriminacijo, hkrati pa posebej garantira pravice hrvaške in slovenske manjšine. Po določbah 35. člena državne pogodbe z Avstrijo se lahko spori o manjšinskih vprašanjih — na zahtevo ene od strank — predložijo posebni komisiji, ki jo sestavljajo po en predstavnik strank v sporu in tretji član, ki ga imenujeta skupno. Če pa pride do nesoglasij v zvezi z imenovanjem tretjega člana, ga imenuje generalni tajnik OZN.
Že samo v zvezi s tem se vprašujem, ali je bilo res tako malo
MiMiiiiimiiiiiiiiiuiiHiiiiiuiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiimmiiiiiHiiiMiiiiiiiMiimiiiiiiiiinitiittiMiiiiiiiti!
OVEN (od 21 3. do 20.4.) Ne bojte se prihodnjih dni, ker bo šlo vse dobro. Neka antipatija bi vas znala spraviti v slabo voljo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vse bo šlo po načrtih, toda zaslužek bo ne-1 znaten. Dogodki vas bodo pripeljali v prijetno družbo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nekdo vam bo napravil krivico, ki jo , boste morali prenesti brez ugovar-
Teze
ob odgovornosti in krivdi
Ocena, politična kvalifikacija, je lahko kritika dela politike in diplomacije, ki nosi tildi odgovornost za prejšnje in sedanje zaplete. Odgovornost je seveda zmeraj enaka, le za krivdo lahko domnevamo, da je od primera do primera drugačna. Mislim pa na politiko in diplomacijo vseh treh držav: Jugoslavije, Italije in Avstrije. Takšno stališče narekuje naslednje teze:
1.	Politika dobrega sosedstva zagotavlja nam manj kot sosedom. Da je tako imenovana politika dobrega sosedstva bila v razporeditvi in razmerju sil po informbi-rojevski izolaciji Jugoslavije edini način, kako se obdržali gospodarsko in politično, je bolj ali manj nedvomno. Slabost realizacije tega alternativnega dobrega principa pa se je, menim, pokazala prav zdaj v najbolj kruti obliki. Kaže, da je k politiki dobrega sosedstva težavno pridati tudi politiko dobrososedskega gospodarstva. To izdaja bilanca, pa tudi občasna »napetost v medsebojnih odnosih*.
Če smem tako reči — Jugoslavija je »potegnila ta kratko*. Glede Italije je v tem trenutku dobila določeno prednost, vendar samo s političnega stališča. To še ni zagotovilo, da bo zato pri gospodarstvu šlo vse bolj gladko kot prej. Politično sodelovanje pač zmeraj narekuje vprašanje, kaj to pomeni z gospodarskega vidika. Takrat se pokaže realna prednost, ki jo (odkrivam Ameriko) vedno ima gospocjarako močnejšiLZelo dobno je z Avftnjo.
2.	Manjšine so predmet manipulacije yn neenakovredni državljani) za 'oboje. Slovenci v Italiji in Avstriji so bil, so in verjetno tudi bodo (nič ne kaže na bistvene spremembe) politični in gospodarski problem, sredstvo in vzrok motenj v meddržavnih odnosih. Narava politične strukture je, da se sama od sebe ne spreminja, vendar vedno kaže vso pripravljenost za to. Taka igra ji daje možnost, da se obdrži (vzemimo zlasti izjave italijanskih in avstrijskih politikov, pa na.isi so to ljudje iz strukture lokalnih oblasti na dvonarodnem področju ali iz strank ali iz državnega vodstva). Dokazljivo pa je, da je Jugoslavija šla italijanski in avstrijski državi v precejšnji meri na roko s tem, da je v gospodarskem sodelovanju vsaj do zdaj neštetokrat izpustila področja, kjer živijo Slovenci. Posamezne investicije dejstva ne spremenijo bistveno. Da Italija in Avstrija gospodarskega podpiranja manjšin ne štejeta v nevarno infiltracijo kapitala, kaže avstrijski »paket* za Južno Tirolsko. Avstrijci smejo, recimo, postavljati tam tovarne, relejne postaje RTV, pošiljati knjige... Tirolci podtikajo peklenske stroje, Slovenca izražajo popolno lojalnost do Italije oziroma Avstrije... In vendar je že razlika med Slovenci v Italiji precejšnja; mislim na gospodarsko, državljansko, narodnostno in človeško enakopravnost.
Ta paradoksalni klobčič se vedno bolj zapleta in samoprevara je, če verjamemo, da mu samo desničarske in neofašistične sile onemogočajo razpletanje. Na Koroškem na primer se govori o »ekstremistih z obeh strani*. Katera je ta druga stran? -Tisti, ki so k nemškim napisnim tablam dodali slovenska krajevna imena (uporabili so zakonito možnost)?
3.	Težave z Avstrijo je bilo mogoče predvideti skoraj do dneva natančno in se nanje pripraviti s pravočasno, vnaprejšnjo diplomatsko akcijo, usmerjeno z analizo ravnanja avstrijskih (in koroških) voditeljev in pisanja avstrijskega tiska. »Plebiscitna psihoza* se je pripravljala najmanj že pred tremi leti in se je zlagoma stopnjevala. Zato je Kladivo (št. 3, 5. oktober 1970), »cajtenge za koroške
Slovence* (izdajajo ga koroški študentje), povsem upravičeno zapisalo: »Proslavljanje 10. oktobra 1920 ne služi zgolj pcživljanju nemško nacionalne ideje, temveč je tudi primer za to, kako se z gojenjem lokalnega patriotizma zakrivajo nacionalna in socialna nasprotja v deželi.* Isti ljudje, ki so tako uspešno vodili politiko dobrega sosedstva, se sicer distancirajo od nacističnega Hedmatdien-sta, so proti ugotavljanju manjšine, vendar so razpustili mladinsko sekcijo socialistov v Celovcu, ker si je na proslavi, kjer naj bi ba se vsd veselili, oblečeni enako v koroške gvante, drznila javno dvomiti o pravilnosti sedanje poti do resničnega sožitja dlveh narodov na Koroškem. Isti politiki, ki nam zagotavljajo upoštevanje vsega potrebnega (ustave, zakonov, meddržavnih pogodb itd.), so dopustili sedanji razvoj situacije.
Dovoljujem si tudi ta sklep in naivnost: Ali je Aldn Moro otrok, ki se lahko iskreno premisli in potem reče nekaj ravno nasprotnega (vendar šele takrat, ko spozna, da ga je polomil)? Kakšna zagotovila nam daje ta taktika?
Zimski šport sicer zahteva predvsem praktično obleko, ni pa odveč niti to, da se praktičnosti pridruži tudi lepota. Na gornji sliki vidimo smučarski dres, ki sestoji iz belega deloma prešitega vetrnega jopiča s poševnima previhkoma, temnomodrih hlač ter smučarskih čevljev znamke ColIin's.	(Foto Ente moda — Turin)
OB ŠPANSKIH DOGODKIH DANAŠNJIH DNI
Kaj skriva uradna kultura današnje Francove Španije
Cenzura in centralizem omejujeta izražanje v filmu televiziji, gledališču, književnosti in časnikarstvu
Španija je danes na dnevnem redu zaradi zločinske burke v Burgosu. Ta proces in obsodbe, ki so jih izrekli proti baskovskim rodoljubom, pa je le eden izmed izrazov mračnjaštva, ki je značilno za današnjo Španijo in njeno fašistično družbo.
V dnevniku tMadrich, ki ga vodi španska OPUS DEI, je v novembru napisal Armando de Mi-guel: «Po mojem mnenju, je danes španska kultura nema:	le
malo ima povedati ostalemu svetu. Okamenela in odmaknjena v svoji osamelosti kakor sfinga, meni, da je v središču vesolja in nedvomno bo nesla s seboj v grob zgodovine svojo tajno. Razirtte dežele danes menijo, da je najpomembnejša proizvodnja porajanje ustvarjalnih zamisli. Toda mi v Španiji vztrajamo v mišljenju, da neka država ni bogata le zaradi tega, ker misli.*
Osnovna značilnošpanske u-radne kulture je triumfalizem na motto «Mt smo pa le dežela Cervantesa in Lopeja de Vege». Prav ta triumfalizem uradne kastilske kulture pa je tudi vzrok za drugi triumfalizem, listi, ki se ga je navzela kot v nekakšno obram-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TUDI RASTLINSTVO NAM VČASIH PRIPOVEDUJE ZGODOVINO
Odkod in zakaj mogočne cedre na stari postaji v Grožnjanu
Oljčni nasadi se po ostri zimi leta 1929 niso več opomogli - Stare murve, ki jih srečujemo pred vsako hišo, spominjajo na nekdanje gojenje sviloprejke
Tudi rastlinstvo nam more včasih kaj povedati o preteklosti nekega kraja. Še posebej nam govori o nekdanjem gospodarstvu kraja. O tem nam kaj pove na primer kako staro drevo, kaka še živa, izumirajoča ali celo izumrla kultura. Včasih dobimo kak tovrstni »podatek* tudi nekje vgjmijatvali v kamnu vklesan. Nad grožnjareko mestno ložo je na primer baročni grb, na katerem je izklesana roka s snopom lanu, -z -drogega kota grba pa sije na lan sonce. O tem, da so nekoč na področju občane Grož-njan gojili lan, govori tudi grož-njanski štatut iz 16. stoletja. Seveda je to bilo nekoč in ni danes tod nikogar, ki bi se še ukvarjal z gojenjem te tekstilne surovine.
Grožnjan je simpatičen kraj in čeprav še ni dovolj poznan, dobiva pogostne goste. Mnogi prihajajo sem z napačne strani, namreč po zelo slabi cesti. Kadar kakega takega tujca vprašaš, zakaj je prišel po tej slabi cesti, ti bo odgovoril, da je iz Porta Partona videl na hribu Grožnjan
in je ubral prvo pot, ki so mu jo pokazali proti Grožnjami. To je tudi razumljivo, kajti iz nižine Porta Portona se lepo vidi vas na 330 metrov visokem griču, ki je še vedno poraisel z oljkami. Nekoč je bil grožnjanski hrib en sam oljčni gaj. Ljudje so v to kulturo vložili veliko truda, kajti posekati so morali gozdove in očistiti vse grmovje, da bi nasadili mlade oljke, ki so tod zelo lepo uspevale vse do leta 1929, ko je huda zima pomorila skoraj vse oljke v Istri. Pozneje so se le redki kmetje ponovno lotili te kulture in na področju, koder so se nekoč raztezali lepo urejeni oljčni nasadi, rastejo sedaj v pretežni meri oljke — divjake, ki sicer še nekaj rodijo, ki pa dajo bolj malo ploda. Tudi te na pod divje oljke govorijo o preteklosti...
Prav tako govorijo o preteklosti velike stare murve, ki jih na vsem tem področju zasledimo povsod, v vsaki vasi in vasici in skoraj pred vsako kmečko hišo. Če človek podrobneje opazuje stara debla murv, bo občudoval pri-
•fiiimiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiimmiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiimiiiMi«
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
janja. Ne bodite ljubosumni.
' RAK (od 22.6. do 22.7.) Prehodni nesporazumi s sodelavci ali poslovnimi tovariša. Neko novo prijateljstvo, morda celo ljubezen.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vse vaše pobude se bodo uresničile. V dru ana pa ne bo šlo vse tako eno-
stavno.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nič kaj lepi obeti v poslovnem življenju, toda motnje bodo le začasne. Ne zaupajte preveč komaj spoznani o-sebi.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne prevzemajte novih finančnih obveznosti, ko ste že sedaj v finančnih težavah. Navdušenje v neki novi družbi.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ko imate opravka z novima sodelavci, bodite bolj previdni. Vaši dru-
Aldo Scaramella v pasaži Rossoni
Z večjim številom oljnatih podob je Aldo Scaramella odprl svojo novo osebno razstavo v Rosso-nijevi galeriji. Slikar, ki se nam je na svojem prvem javnem nastopu predstavil z velikimi platni rumenkasto zelenih in rjavih barv z razgledi evropskih prestolnic, že delj časa slika mala dela domačih pokrajin in to skoroda samo v odtenkih rjasto rdeče barve. Je pa to zanj utemeljeno, ker skuša v slikah podajati spopad med temo in svetlobo, ki ga u-stvarjajo kontrastno obdelane površine. Zato dobivajo njegove pokrajine z bledim ugašajočim soncem, ki visi nad njimi kakor velik sovražen balon, videz tajinstveno-sti in ponekod tudi prekletstva.
Goste krošnje osamljenih dreves so kot črne stisnjene pesti grozeče dvignjene proti nebu, puste hiše se zde prazne kot so hiše v tujino izseljenih družin. Tudi starinska ulična svetilka se dozdeva, da sveti ob izhojenem stop nišču v vrsti hiš izumrle mestne četrti. Edino večja slika z ex tem-pore slikarskega tekmovanja v Tržiču z ladjo v gradnji podaja utrip sodobnega življenja. In vendar Scaramellove podobe izžarevajo neko posebno privlačnost, ki je v moči njih krepke obdelave
IIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMKIIUIIIIIIIIIM
žomski načrti se bodo uresničili.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Tesno se držite sprejetih načrtov in obveznosti. Uspehi v vaših najintimnejših željah. Potovanje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vsako delo zahteva svoj čas, zato se rve lotite dveh opravkov hkrati. Možne so nove iniciative družinskega značaja.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaša intuicija vas bo pripeljala <to cilja tudi v zapletenih razmerah. V čustvenih odnosih bo prišlo do nerav-notczjA*
RIBl'(od 20.2. (to 20.3.) Česar koli se boste lotili, vse vam bo šlo prav. Ne spuščajte se v prepire zaradi neznatnih nesporazumov.
Pri Fabrisu olja in plastike Deborah Faitove
V nekdanji kavarni Fabris je, po predelavi v sodobno okrepčevalnico, razstavljalo že več slikarjev. Tokrat pa je tam razobesila 16 olj in dve plastiki Deborah Fait. Je to prva razstava del mlade Tržačanke, ki pa je videla že mnogo sveta, študirala je v Ameriki na Harvardski univerzi in nato živela na nekem kibucu v Palestini. Dolgo spremno besedo v katalogu končuje pesnik Ennio E-mili z ugotovitvijo, da ima slikarka mnogo sporočiti svetu in pri tem prebroditi še dolgo pot do umetniške in strokovne dovršenosti.
Faitova je slikarski samouk iz duhovne potrebe. Slika za to, da da duška svojim občutkom, kot ženska, v spoznanju, da so njene vrstnice, posebno drugih barv polti, širom po svetu še vedno zapostavljene. Bolj kot razstava slik, je njen prvi nastop javna izpoved njene bolesti v izzivajoče obtožujoči likovnosti podob. Imenuje jih »pogrebne šege*. V njih pa se povsod pojavljajo le ženske in to ženske vseh barv: rdeče, rumene, zelene, večinoma gole in izpitih obrazov. Ženske, ki jih je razbrazdala tiha žalost. Niso to ni-kakšne lepotice, marveč uvele matere, uvela dekleta, ki žalujejo za nečim. Za čim naj nam pove uvodno veliko olje Križanega. Odrešenje človeštva, za katero se je žrtvoval, pa je po slikarkinem mnenju šlo mimo stotin ženskih rodov. Močni ekspresionizem njenega sloga, ki ponekod doseže Mo-diglianovo izraznost in surove barve, so nemi krik obtožbe, ki jo presunljivo podčrtujejo vzhodnjaško velike temne oči njenih žensk. Deborah Fait se ima morda strokovno še marsikaj naučiti, plapola pa zato v nje notranjosti močan ogenj umetniškega poslanstva povsem ženske narave.
MILKO BAMBIČ
rodo, kajti v desetletjih, morda v stoletjih so se posamezna debla murv razrasla v najrazličnejše like in podobe. Murve danes ne služijo mkomur. Nihče danes ne obira več njihovega listja za sviloprejke, kajti nihče se s sviloprejkami več ne ukvarja. Stare murve služijo kvečjemu starejšim ljudem, da poleti sedejo v njihovo senco ali pa otrokom, da nabirajo njih sladki sad, ki pa zivablja tudi veliko muh im os pa tudi drugega mrčesa, ki ga je na podeželju cesto mnogo preveč cesto tudi na račun murv. Nekoč, pred nekaj desetletji, so se mnoge gospodinje ukvarjale tudi s »stranskim delom« — z gojenjem sviloprejk. Z otroki in tuš odraslimi so smukale mur-vino listje in ga pokladale svilo-prejkam. V mesecu dni si je marsikatera gospodinja ob svojem normalnem delu prislužila lepe denarce, če je «letina» svi-loprejk uspela, če bube niso šle po zlu. Zavedati se moramo, da so sviloprejke na stopnji gosenice zelo občutljive.
Ne vemo, kdaj se je reja sviloprejk iz bližnje Furlanije preselila v Is/tro. Verjetno je to bilo pred dolgimi desetletji, kajti tudi od izumrtja te dejavnosti v Istri je že več desetletij, tako da ti o tem ne ve nihče več kaj točnega povedati.
Pri nekdanji postaji ozkotirne železnice v Grožnjanu hotno našli nekaj ogromnih ceder. Človek, ki ga pot po naključju zanese sem, se bo vprašal, kako in od kod ta čudovita drevesa. Odgovor je zelo enostaven:	ko so
razpotegnili tod ozkotirno železnico, ki je povezovala Trst s Porečem, so ob železniški postaji nasadili tudi nekaj ceder, da bi postajno poslopje ne bilo tako golo.
Že petintrideset let je, odkar mrimo Grožnjana ne sopiha več lokomotiva. Železnico so ukinili v času abesinske vojne, lepe cedre pa so ostale in se razrastle v mogočna drevesa, kar spet dokazuje, da jim istrsko podnebje prija. Sicer pa zasledimo cedre tudi v portoroškem padcu in tudi drugod po Istri.
V Grožnjanu se morejo pobahati tudi z dvema redkima primerkoma eksotičnega drevesa »Gorikgo biloba*. Ko se človek vpraša, kako sta ti dve drevesi, ki jih sicer pri nas zasledimo le v Opatiji in Portorožu, zašli v majhno istrsko središče Grožnjan, bomo dobili odgovor v naslednjem: ob koncu preteklega stoletja so po vsej Evropi mestne oblasti in tudi posamezniki posvečali veliko pozornost parkom, ki so jih imenovala tudi »pljuča mest*. Res je, da Grožnjam ni bil in ni mesto, ki bi potrebovalo takšna »pljuča*, saj je ves v zelenju. Toda splošna težnja po gojitvi parkov in vrtov je zajela tudi zasebnike, razno gospodo in med temi je bila tudi grož-hjanska fevdalna družina Mor-teani, ki si je okrasila park s takšnim eksotičnim drevjem. Če smo rekli, da istrska klima prija murvi in cedri, maramo reči, da prija tudi ekzotičnemu ginkgu.
Za konec bomo navedli še eno rastlino, ki govori o preteklosti. V tem primeru pa gre hkrati za znak nedoslednosti iz bližnje preteklosti. Do pred nedavnim smo mogli v praznih hišah Grožnjana najti veliko suhe sivke, ki jo poznamo tudi pod italijanskim
imenom laivanda. Nekaj divje sivke raste blizu grožnjanskega pokopališča. To so znaki, ki nas spominjajo na prva leta po drugi svetovni vojni, ko so v Grožnjanu ustanovili kmetijsko delovno zadrugo in ko je nekomu prišlo na misel, da bi se tudi tu 'lotili gojenja sivke, ki da dobro rodi in veliko nese. Nekaj časa so se ljudje zares ukvarjali s tem, vendar niso z njo obogateli kot so z njo obogateli nekateri na Hvaru v Dalmaciji. Kb pa je bila zadruga razpuščena in so mnogi njeni člani zapustili Grožnjan, so nasadi sivke izumrli, grme sivke je prerasla trava. Ostalo je le nekaj grmov
In ko že govorimo o umetnikih, bomo povedali, da bodo v dneh okoli novega leta prišli v Grož-njen številni umetniki iz Zagreba in Ljubljane. V Grožnjanu so pred nedavnim preuredili staro stavbo s prekrasnim razgledom na dolino Mirne in na Motovun v gostišče s 35 ležišči. Za novoletne praznike, računajo, bo ves počitniški dom zaseden. Največ bo članov združenja glasbene mladine Hrvaške, ki je dalo stavbo preurediti. Verjetno pa bo prišlo v Grožnjan tudi veliko likovnih umetnikov iz Ljubljane in od drugod, umetnikov ki imajo tu svoje počitniške domove in želijo preživeti silvestrovanje v tem mestecu. Grožnjan bo v teh dneh spet zaživel.
T. F.
j=0
bo tudi katalonska kultura. Toda medtem ko se kastilska kultura naslanja le na preteklost, je katalonska odprta tudi za evropsko in moderno kulturo.
španski triumfalizem pa je le iluzija in vsaka iluzija skriva v sebi realnost, ki ni ravno razveseljiva. Toda katera je ta stvarnost za špansko kulturo, koliko ta kultura velja, kako se izraža.
Po podatkih letnega statističnega pregleda ustanove UNESCO, je Španija danes šesta država na svetu po številu natisnjenih knjig. Leta 1967 je namreč v Španiji izšlo 19.380 bibliografskih enot in s tem so pred Španijo po številu izdaj le ZDA, Japonska, Velika Britanija, SZ (ki ima največ novih knjig na leto: 74.081 naslovov) ter Zvezna republika Nemčija. Španiji pa sledijo Francija, Holandska, Indija in Poljska. Te po datke so španski dnevniki takoj objavili z večjim poudarkom, toda pri tem se ni nihče vprašal, ali veliko število naslovov pomeni tudi kakovost in ali na podlagi števila objavljenih knjig lahko presodimo kulturni razvoj neke dežele. Za primer vzemimo še tri države, ki so na podobni stopnji ekonomskega razvoja kot Španija: Jugoslavijo, Mehiko in Poljsko. Medtem ko je Španija do leta 1965 objavila le eno tehnično znanstveno knjigo vsakih deset knjig, je v istem času Jugoslavija imela že 13 odst. takih knjig, Mehika 17 odst. in Poljska 30 odst.
Pri tem ne smemo pozabiti, da današnja španska kultura večinoma posnema tuje. Naj še dodamo, da je kar 12 odst. novih knjig v Španiji prevodov tujih del. Takih prevodov je bilo na primer leta 1965 v Španiji 2000 in s tem je bila ta država na šestem mestu za SZ, ZDA, Nemčijo, Holandsko in Italijo, ki pa so daleč pred Španijo po knjižni proizvodnji. Če problem pogledamo z druge plati, pa je bilo od 36.000 knjig, kolikor so jih prevedli po svetu, le 929 del španskih avtorjev.
Značilen in za Španijo porazen podatek je tudi ugotovitev, da sta le dva od 122 najbolj prevajanih avtorjev na svetu španska: seveda je na prvem mestu Miguel de Cervantes Saavedra in za njim ne Lope de Vega pač pa gospa Carin Tellado, zelo plodovita avtorica polpornografskih romanov, ki jih prodajajo v več sto tisoč izvodih v kioskih južno-ameriških železnic.
Španija je tudi najbolj značilna predstavnica mišljenja, da profesor ni človek kulture in tudi med univerzitetnimi študenti je le malo takih, ki se zanimajo za knjige. Profesorji torej ne objavljajo svojih del, ker se zavedajo, da ne bodo imela odziva med občinstvom in študentje ne berejo, ker vedo, da se bodo profesorji pri izpitih zadovoljili z znanjem iz skript. Tako ne nastaja kulturna proizvodnja. Seveda naredi tudi cenzura svoje. Madridski centralizem, ki je bil pred vojno iz let 1936—39 bolj enostaven, se je sedaj razvejal v tri smeri: zgodovinsko-zemljepisno, ideološko in v okviru ideološke še trežimsko». španski pisatelji se nahajajo pred vprašanjem, komu naj pišejo, kaj in kako naj pišejo. Če se španski pisatelj odloči, da bo prišel v stik z bralcem v svojih delih, se mora posluževati šifriranega izraznega prijema in s tem zatre živahnost. spontanost in naravnost nekdanjega pisanja.
Tudi z gledališčem ni nič boIjse: manjkajo igralci, režiserji, avtorji. Gledalci ne morejo gledali angažiranih predstav, njim je razpolago le gledališče za oddih in prav zaradi tega, ker ne morejo gledati drugačnih del, so najbolj navdušeni nad lahkotnimi 8°" medijami. Leta 1965 so v Madridu uprizorili 135 gledaliških del, °a teh je bilo 39 zabavnih, Tl glasbenih komedij, 26 dram. 20 komedij, 14 oper, 6 klasičnih del, m 3 razne. To pomeni, da je bilo ‘e 20 odst. vseh del takih, ki so hpj tela gledalca spodbujati, da N mislil in sodeloval.
Kar se filmov tiče, so želeli 23. novembra v Madridu sklicati izredno sejo združenja Asdrec, » v okviru sindikata združuje španske rešiserje. Na tem sestanku naj bi proučili temeljne probleme španske kinematografije in fi1 skušali rešiti. Vendar do sestanka ni prišlo. Odgovorne sindikalne oblasti so sejo prepovedale, češ da so načela, ki so jih označili v dokumentu, v nasprotju s temeljnimi normami Movimienta in načeli sindikalne enotnosti. Dokument je namreč zahteval popolno svobodo izražanja in med drugim_ tudi ustanovitev samostojnega sindikata filmskih režiserjev. Poleg tega je združenje Asdrec zahtevalo odpravo preventivne cenzure-Prav ta cenzura je v največii meri kriva za to, da španski film ni priljubljen v domovini. Oglejmo si le primer Louisa Bunvela: to je edino veliko ime španskega fi'ma. Pred nedavnim se je odločil. da bo svoje fVme znova snemal v domovini, vendar so njegova dela, prav zaredi cenzure, skoraj neznana španskemu občinstvu.
Ob koncu si oglejmo še, kako je v Španiji s časopisjem. Že pred štirimi leti so Cortes sprejele nov zakon o tisku, ki ga je tedaj zahteval minister za informacije Ma-nuel Fraga Iribarne. Ta zakon je zavrnil preventivno cenzuro in ohranil le predhodno posvetovanje, vendar le fakultativno. S tem zakonom je bil nedvomno storjen velik korak naprej, toda kljub temu so danes novinarji in založniki mnenja, da bi bi’o treba zakon pregledati, predvsem glede člena št. 2. Ta člen namreč določa meje, preko katerih ne sme odgovorni urednik časopisa. Ker so te meje zveste načelom Movimienta. zahteva člen popolno spoštovanje resnice in morale, zahtev narodne obrambe, državne varnosti, ohranitve notranjega reda spoštovanje v kritiziranju političnih in upravnih osebnosti, samostojnost sodišč in ohranitev intimnosti osebne in družinske časti. Nekatere od teh zahtev spominjajo na tiste iz listine o človrčan-skih pravicah, druge pa preveč zavirajo svobodo novinarstva. V Madridu je osem glavnih časopisov, monarhični ABC s 250.000 naklade in katerega lastnik je markiz Lnca de Tena. katoliški YA,
140.000	nak'ade. lastnik je Edito-rial Catolica. falangistični Arriba
25.000	naklade, lastnik je Prensa y Radio del Movimiento, Nuevo Diario vladne skupine (Opus Dei),
50.000	naklade, lastnik je Prensa V Ediciones, skrajno desničarski El Alcazar. 40.000 naklade, lastnik je DYRSA, sindikalistični Pue-blo, 220.000 naklade, lastnik Los Sindicatos. Madrid socialnodemokratske skupine (Opus Dei), 60 tisoč nak’ade, katoliški Informa-ciones, 45.000 naklade, lastnik je Prensa Castellana.

!=§
Z
•//////
aususat
/A V//////A %'Z////S
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15. 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi; 11.50 Lahka glasba; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 »Beri, beri rožmarin zeleni*; 20.00 Šport;
20.30	Simf. koncert; 21.45 Melodije v polmraku; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Radijska priredba; 15.40 Lahka glasba; 15.50 Podobe starega Trsta.
KOPER
6.30,	6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00,
14.30,	16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Parada orkestrov; 9.00 Otroški kotiček; 9.30 »20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 11.00 Mali umotvori velikih mojstrov; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Plošče; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 15.20 Operne skladbe; 17.10 Jazz; 17.30 Otroški kotiček; 18.00 Oporna glasba; 19.30 Prenos RL;
22.10	Plesna glasba; 22.35 Komorne skladbe.
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	12.00, 13.00, 20.00 Poročila;
8.30	Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Ra-Jio na vašem domu; 14.00 Popol-
SREDfl, 30. DECEMBRA 1970
danska oddaja; 16 00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino;
18.30	Uspeh motivi; 19.30 Lunapark; 20.20 Radijska igra; 22.00 Koncert.
II. PROGRAM
8.30,	10.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti: čelist P. Casals; 9.45 Radijske priredba; 10.41 Telefonski pogovori: 12.35 Spored s P. Villaggiom; 14.00 Zakaj in kako; 15.05 Juke box. 15.55 Popoldanska oddaja; 17.55 Glasbeni ape-
Viler in Mišo Kovač; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Klavirske skladbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Zvoki z glasbenih revij; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Koncertni valčki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Blaž Arnič: »Gozdovi pojo*; 16 00 Vsak dan za vas; 16.40 Na obisku v studiu 14; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Glasbena galerija; 18.15 Borodin: prolog k operi »Knez Igor*; 18.40 Naš pogovor; 19.00 Lahko noč,
ritav; 19.00 Lahka glasba; 20.10 ^rociV-1915 GlaVbenT raZKled (Wr».	91 na — °rIX)cl ’ ir1?.. ^lasb“e razi‘™
Operne skladbe; 21.00 Večerno vabilo: 22.40 Radijska priredba; 23.05 Ital. nove pesmi.
III. PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.10 Polifonične skladbe. 11.35 Sodobna ital. glasba; 13.00 Medigra;
14.30	Strnjena medodrama; 15.30
niče; 20 00 Simf. orkester RTV Ljubljana; 22.15 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Odprto morje; 13.30 Dnevnik; 17.00
_______ _____ Spored za najmlajše; 17.30 Dnev-
Portret avtorja: I. Albeniz; 16.15 nikl 17.45 Oddaja za otroke: 19.15
Radijska priredba; 17.20 Strani albuma; 17.40 Glasbo izven sporeda; 18;45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Večerni koncert: 21.30 Operne skladbe.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek: 9.15 Sodobna ital. glasba; 9.45 Baročne sonate; 10.20 Operne skladbe;
11.00	Medigra; 12.30 Plošče resne glasbe; 13.30 Simf. koncert; 15.30 Simf. glasba — stereo.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 15.00,
17.00,	19.30 Poročila; 7.15 Informativna oddaja; 8.10 Operna matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Elda
Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV razprava; 22.00 Glasbeni spored; 23 00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 »človek z juga* — film; 22.45 Lapprodo. JUG. TELEVIZIJA
20.00.	22.30 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Osn. splošne izobrazbe;
13.00	Obrstdorf: Smučarski skoki; 16.45 Osn. splošne izobrazbe — ponovitev; 17.35 Kako je hotel medvedek od blizu zvezde videti; 17.50 Veliki in majhni; 18.30 Obzornik; 18.35 Ob obisku v domovini; 19.06 Šport v letu 1970; 20.35 Naše priložnosti — dok um. odd.; 21.30 Beethoven.
SMUČANJI
OB UDELEŽBI 100 TEKMOVALCEV
Danes v Oberstdorfu začetek novoletne skakalne turneje
v
Jugoslovane pripravlja za letošnjo sezono Cehoslovak Remza
V Oberstdorfu se bo danes začela velika mednarodna smučarska «In-tersport skakalna turneja*. To bo že devetnajsta izvedba te prireditve, kateri je letos grozilo, da jo bodo Ukinili. Pomen tega tekmovanja v mednarodni smučarski skakalni areni je namreč vsako leto rasel. Nastopali so ne le vedno boljši in vidnejši tekmovalci, ampak jih je bilo tudi vsako leto več. Stroški za to novoletno avstrijsko - nemško turnejo so stalno rasli in so končno presegli možnosti organizatorjev. Ko je že vse kazalo, da te prireditve ne bo več, so z denarno pomočjo priskočili na pomoč nemški1 izdelovalci športne opreme, ki so povezani v organizaciji «Intersport», po kateri je tekmovanje letos tudi povzelo ime.
Kot v prejšnjih letih, bo tudi letos nastopala na tem tekmovanju praktično vsa svetovna skakalna smetana. Velike možnosti za osvajanje najboljših mest imajo Sovjeti, ki bodo nastopali tudi s svojim dva-
DOSEDANJI ZMAGOVALCI
1953	Bradi (Avstrija)
1954	Bjornstad (Norveška)
1955	Silvenoinen (Finska)
1956	Ramenski (SZ)
1957	Uotinen (Finska)
1958	Recknagel (V. Nemčija)
1959	Recknagel (V. Nemčija)
1960	Bolkart (V. Nemčija)
1961	Recknagel (V. Nemčija)
1962	Kirjoncn (Finska)
1963	Engan (Norveška)
1964	Kankkonen (Finska)
1965	Brandtzaeg (Norveška)
1966	Kankkonen (Finska)
1967	Wirkola (Norveška)
1968	Wirkola (Norveška)
1969	Wirkola (Norfveška)
1970	Queck (V. Nemčija)
nastopali doma in so zato delno favorizirani. Tudi avstrijska in zahod-nonemška ekipa zato nista brez mož-
ŠTEVILO ZMAG PO DRŽAVAH
Norveška	6
Finska	5
Vzhodna Nemčij'a 4 Avstrija	1
Sovjetska zveza 1 Zahodna Nemčija 1
nosti za osvajanje višjih mest. Za-hodnonemško reprezentanco trenira letos slovenski trener Lojze Gorjanc, kar je lepo priznanje za jugoslovanski skakalni šport.
Letos bodo manjkali odlični Japonci. Prijavili pa so se Romuni, Madžari, Italijani, Jugoslovani, Švedi in Finci, ki pa verjetno ne bodo o-streje posegli v bitko za vrh lestvice. Večinoma zato, ker tehnično ne dosegajo tekmovalcev ostalih držav, Švedi in Finci pa trenutno pomlajujejo svoji postavi.
Italijani trenutno v skakalnem športu nimajo velikih imen. Jugoslovani, ki bodo poslali na skakalnice Zajca, Štefančiča, Meseca, Pudgarja, Dolharja in druge, so letos najeli odličnega češkoslovaškega trenerja Remzo. Fantje bodo lahko že na tej turneji pokazali, kaj jih je naučil Čeh.
Skupno se je za turnejo prijavilo okrog 100 skakalcev. Po tekmovanju v Oberstdorfu se bodo udeleženci turneje preselili v Garmisch - Par-tenkirchen, nato v Innsbruck ter v Bischofshofen.
kip pa vodi Italija pred Zah. Nemčijo, Anglijo, SZ, Romunijo, švedsko, Jugoslavijo, Španijo, Vzh. Nemčijo in Nizozemsko.
ZAGREB, 29. — Nekdanji znani jugoslovanski nogometaš, Bernard Vukas, ki je nekaj časa igral tudi v Italiji, je odpotoval v Veliko Britanijo, kjer bo gost angleškega Ar-senala. Vokas se bo udeležil tečaja za nogometne trenerje. Ko se bo vrnil v domovino bo odšel na zimski seminar višje trenerske šole v Slovenijo.
ATLETIKA
Znana celjska atletinja in jugoslovanska rekorderka v tekih na 100 in 200 metrov, Marjana Lubej, je sklenila opustiti aktivno nastopanje. 25-letna tekmovalka se bo posvetila študiju.
PREGLED SEZONE 1970
Matthes - plavalni fenomen do sedaj le enkrat drugi
V prsnem sloju so Sovjeti zgubili svojo premoč - Jugoslovan Miloš dobro obeta
V preteklem letu je bila med najvidnejšimi tekmovalkami v športnih arenah tudi vzhodna Nemka Karin Janz
.....................................................................................................................................................
HRBTNO
Trud, ki ga Američani vlagajo v hrbtni slog je res velik in vzhodnega Nemca Rolanda Matthesa dobesedno oblegajo tako na 100 kot na 200 m. Včasih mu tudi odvzamejo svetovni rekord, Matthes pa ga redno ponovno osvoji. Nemec je po mnenju vseh plavalnih izvedencev pravo čudo. Vse svoje rekorde dosega brez najmanjšega navideznega napora in na krajši progi vedno v štafeti 4 x 100 m mešano. Od leta 1967 je v hrbtnem slogu tekmoval 102-krat in 101-krat zmagal. Drugi se je dotaknil cilja samo v neki štafeti na zadnjih olimpijskih igrah v Mehiki. Njegov naskok 1”6 pred drugim najboljšim časom na 100 m je v primerjavi z razdaljo največja razlika v času v modernem plavanju. Da je res najboljši je Matthes dokazal tudi z neposredno zmago nad drugim najboljšim na svetu A-meričanom Stammom.
Pomemben je velik napredek
Koledar ženske odbojkarske B lige
kratnim svetovnim prvakom Napal-kovim. Poleg veteranov Napalkova Belousova in Žeglanova, bo v sovjetskem moštvu tudi nekaj novincev, med katerimi- imajo nekateri komaj 17 let, a so na domačih tekmovanjih že dosegli odlične uspehe.
Češkoslovaška se bo predstavila s svojimi preskušenimi skakalci Hu-bačem, Raško, Hohnlom, Matoušem, Doležalom in drugimi. Tudi Čeho-slovaki so med kandidati z.a najboljša mesta, čeprav v njihovi vrsti ne bo skakal Kodejška, ki si je zlomil ključnico.
Neznano moštvo imajo letos vzhodni Nemci. Razen svetovnega rekon derja Wolfa so v njihovi reprezentanci skoraj sama nova imenfti-predi vsem pa so to zelo mladi tekmovalci.
Grmi bo vodil norveško vrsto, v ka-teri letos ne bo Wirkole. Norvežani so vedno pripravljeni pripraviti presenečenje v tem športu, saj imajo v skakanju na smučeh izredno tradicijo.
V poljskem moštvu sta, poleg manj pomembnih, tudi dve znani imeni: Gasienica in Przybyla. V kakšni for mi so poljski fantje bo pokazala turneja.
Avstrijci in zahodni Nemci bodo
HOKCJ NA LJDU
V	Camon-ixu je v mednarodnem prijateljskem srečanju domače moštvo Chamonix premagalo italijanski klub Diavoli iz Milana z 9:3.
★ * *
V	tekmi veljavni za alpski pokal je na Jesenicah domača istoimenska ekipa dosegla proti Augsburgu neodločen izid 2:2.
ROKOMET
Rokometna ekipa Izole je v nedeljo nastopila na mednarodnem turnirju v Gradcu v Avstriji, kjer je dosegla presenetljivo dober uspeh. Moštvo Izole je namreč v precej ostri konkurenci zasedlo prvo mesto.
NOGOMET
Na lestvici najboljših nogometnih ekip sveta je (po doseženih rezultatih) v letu 1970 na prvem mestu Brazilija. Tej sledi Italija, nato pa Zah. Nemčija, Urugvaj, Anglija, Peru, SZ. Mehika, Romunija, Švedska itd.
Na lestvici najboljših evropskih e-
Gneča pred vrati v soriškem slovenskem nogometnem derbiju med Ju-ventino in Sovodnjami v Štandrežu
Italijanska odbojkarska zveza je objavila v preteklih dneh koledar ženskega odbojkarskega prvenstva B lige. Naše ekipe so vključili v skupini B in C ter bodo imele naslednji razpored tekem:
1. KOLO
(9. januarja)
B FARI Ultravox - Bor (Brescia 21.15)
B Breg-OMA (Trst 21.30)
C Zarja - Dop. Minelli (Trst 20.) (10. januarja)
C Coma Mobili - Sokol (Mode-na 10.30)
. KOLO
(16. januarja)
C CAAM Galileo - Zarja (Reg-gio E. 21.15)
(17. januarja)
B,Bor-Breg (Trst 10.30)
C ' Sokol - Lido Spina (Nabrežina 15.00)
. KOLO
(23. januarja)
C Zarja - Sokol (Trst 21.15)
(24. januarja)
B Bor - Dop. Marzotto (Trst 10.30)
B Primavera Marzotto Breg (Noventa 10.30)
1. KOLO
(31. januarja)
B Breg - Dop. Marzotto (Trst 10.30)
B OMA -Bor (Milje 15.00)
C Lido Spina - Zaria (Ferrara 10.30)
C Sokol - Dop. Minelli (Nabrežina 15.00) i KOLO
(6. februarja)
B FARI Ultravox - Breg (Bre scia 21.15)
C Zarja - Coma Mobili (Trst 20.) C CAAM Galileo - Sokol (Reggic E. 21.15)
(7. februarja)
B Bor - Primavera Marzotto (Trst 10.30)
POVRATNI DEL PRVENSTVA
5. KOLO
(20. februarja)
C. Dop. Minelli - Zarja (Mode na 21.15)
(21. februarja)
B Bor - FARI Ultravox (Trst 10.30)
B OMA-Breg (Milje 15.00)
C Sokol - Coma Mobili (Nabre žina 15.00)
7.	KOLO
(27. februarja)
B Breg - Bor (.Trst 19.00)
(28. februarja)
C Lido Spina - Sokol (Ferrara 10.30)
C Zarja - CAAM Galileo (Trst 15.00)
8.	KOLO (6. marca)
B Breg - Primavera Marzotto
ATU
V PETEK V SAO PAULU
Kdo bo letos zmagal v Silvestrovem teku?
(Trst 21.15)
(7. marca)
B Dop. Marzotto - Bor (Valda '
ri?-zaria (Nabrežina i5.)! Med glavnimi favoriti je tudi Jugoslovan Dane Korica
KOLO
(20. marca)
C Dop. Minelli - Sokol (Mode-na 21.15)
(21. marca)
B Bor - OMA (Trst 10.30)
B Dop. Marzotto - Breg (Valda-gno 10.30)
C Zarja - Lido Spina (Trst 15.00) 10. KOLO
(27. marca)
B Breg - FARI Ultravox (Trst 21.15)
(28. marca)
B Primavera Marzotto - Bor (Noventa 10.30)
C Coma Mobili - Zarja (Mode na 10.30)
C Sokol - CAAM Galileo (Nabrežina 15.00)
Breg, Bor in Zarja bodo nastopali v domačih tekmah v dvorani stadiona «1. rhaj* v Trstu, Sokol pa na svojem igrišču na odprtem v Nabrežini.
Tečaj in izlet SPDT
SPDT organizira izključno za spremljevalce udeležencev smučarskega tečaja v Trbižu, 10. januarja 1971 avtobusni izlet v Trbiž. Kandidati za izlet naj se zaradi omejenega števila mest prijavijo čim prej v Trstu, Ulica Geppa 9 in naj poravnajo voznino (1500 lir).
Tečajniki bodo v avtobusu prejeli ciklostilirani razpored skupin, razporeditev po avtobusih pa si lahko udeleženci iz Trsta ogledajo v Tržaški knjigarni, kjer so tudi urniki posameznih skupin. Udeleženci tečajev naj takoj javijo možne napake v razporeditvi po avtobusih, ki bi morda nastale zaradi pomanjkljivih podatkov.
Avtobusi bodo odpotovali (točno!) ob naslednjih urah: a • 06.00 iz Trsta (z. začetka Ulice F. Severo) b - 06.00 iz Trsta
06.10 iz Rojana (semafor v Ul. Miramare)
06.15 iz Barkovelj (križišče s Kontovelsko cesto) c - 06.00 z Opčin (izpred Prosvetnega doma)
06.15 s Proseka
06.25 Iz Križa (avtob. postaja) 06.25 iz Nabrežine (avtob. p.) d - 06.00 s Proseka (avtob. post.)
Vpisovanje traja še do vključno 7. januarja 1971. Ob prijavi naj vsak izletnik točno navede kraj vstopa v avtobus.
Ko se bomo v petek ob treh zjtetraj na plesiščih in zabaviščih trudili, da bi ne zaspali, bo v daljnem Sao Paulu v Braziliji nad milijon ljudi nestrpno pričakovalo te kače v tradicionalnem Silvestrovem teku. Znana poulična «corrida» bo letos že 46. in udeležili se je bodo, kot vsako leto, nekateri izmed naj boljših dolgoprogašev na svetu Tek v Sao Paulu je nadvse zanimiv in pester. Odvija se na pro gah, ki merijo od 7,3 do ln km, po najvažnejših ulicah brazilskega velemesta, med peklenskim truščem novoletnega vzdušja temperamentnih iužnih Američanov. Prire-r.v-Ij' spusti .jo b kače na oroao približno 25 do iv minut grcu rol lini jo, tako da tek konci skoraj točno opolnoči
Tekačev je bilo nekdaj na «cor ridi* na tisoče, sedaj pa jih prireditelji izberejo kakih '300. V taki gneči se navadno zgodi, da boljše tekače množica atietov popolnoma zapre in odločilno oškoduje. Redno se namreč dogaja, da v velikem trušču in pokanju petard, starterjevega strela sploh m sli sati. Tekači startajo bolj približno in. jasno, bolj disciplinirani evropski tekači jo izkupi.jo.
Letošnji tek bo imel na startu mnoge priznane «ase». med katerimi bo evropski rekorder v teku na 5000 m Anglež lan Stevvart naj bolj znan. Časnikarji proglašajo prav Stevvarta za tavorita. na stezi doseženi časi pa v Sao Paulu ne pomenijo mnogo. Večkrat so nam reč zmagali, ali se vsaj dobro uvrstili tudi drugorazredni tekači.
Velike možnosti ima nedvomno Jugoslovan Korica. Ta atlet je v Sao Paulu nastopil že lani in se je uvrstil na tretje mesto. Korica je popoln tekač, ki zmore ostre finiše tudi po zelo hitrem teku. Ima že mnogo mednarodnih izkušenj in predvsem pozna svoje vrstno okolje, v katerem bo tekmoval. Korica je, po našem mnenju, eden glavnih favoritov za zmago. Jugoslavija ima v Sao Paulu že tradicijo, saj je pred mnogimi leti Franjo Mihalič kar, dvakrat osvojil prvo mesto.
V zadnjih letih so bili rezultati «corride» taki:
1963	— 1. Clerlac (Belgija)
1964	— 1. Roelants (Belgija)
1965	— 1. Roelants (Belgija), 2.
Wigg (Anglija), 3. Ambu
(Italija)
1966	— 1. Medja (Kolumbija), 2.
Roelants	(Belgija),	3.
Turner (Anglija)
1967	—	1.	Roelants	(Belgija),	2
vJohnston	(Anglija),	3.
Ellis (Kanada), 4. Žun tar (Jugoslavija)
1968	—	1.	Roelants	(Belgija), 2.	Sa-
waki (Japonska), 3,	Ar-
dizzone (Italija)
1969	—	1.	Martinez	(Mehika),	2.
Tagg (Anglija), 3. Korica (Jugoslavija)
- lin -
Španca Esteve, ki ima na 100 m trenutno tretji najboljši čas na svetu in je poleg Fassnachta in Lars sona in seveda Matthesa najboljši plavalec v Evropi. Razredni svetovni rekord ima 15-letni Jugoslovan Miloš Predrag (100 m v 1’1”8).
V prihodnji sezoni je pričakovati ponoven napad Američanov. Kako jasne pojme imajo nam pove dejstvo, da je ob vhodu v bazen kluba Coronado Navy, v katerem plava Stamm, napis z geslom «Hurt, pain, agony» (rana, bolečina in umiranje). Najboljši ameriški plavalci trenirajo po takem sistemu.
Najboljših 10 na svetu (v oklepaju rojstna letnica):
100 m hrbtno 56”9 Roland Matthes (1950), NDR 58”5 Mike Stamm (1952), ZDA 58”9 Santiago Esteva (1952), Španija 59”2 Mitch Ivey (1949), ZDA 59”4 Charles Campbell (1951), ZDA 59”7 Lawrence Barbiere (1951), ZDA 59,”8 John Murphy (1953), ZDA 59”8 Steve Doyle (1951), ZDA 60”0 Jack Horsley (1951), ZDA 60”2 Jeff Levvis (1952), ZDA
Primerjava kvalitete v zadnjih 4 letih:
1967	1968	1969	1970
1. mesto	58”4	58”0	57”8	56”9
10. mesto	61”6	61”0	61”0	60”2
30. mesto	62”9	62”0	62”3	61”8
50. mesto	63”4	62”7	63”1	62”3
100. mesto	64”6	64”0	64”2	64”1
200 m hrbtno
2'06’’l Roland Matthes (1950), NDR 2’06”3 Mike Stamm (1952), ZDA 2’06”5 Gary Hall (1951), ZDA 2’06”9 Mitch Ivey (1949), ZDA 2’08”6 Charles Campbell (1951), ZDA 2’08”7 Jack Horsley (1951), ZDA 2’09”7 Santiago Esteva (1952), Špan. 2'10"9 Ejvind Pedersen (1951), Dan. 2'11”5 Steve Power (1951), ZDA 2'11"5 Volker Wemer (1951), NDR
Primerjava kvalitete v zadnjih 4 letih:
1967	1968	1969	1970
1. mesto 2’07”9 2'07”5 2’06 ’4 2’06”1 10. mesto 2’14”5 2’12”8 2'13”3 2T1”5 30. mesto 2’16”7 2’15”4 2’15”9 2T4”2 50. mesto 2’18”7 2’18”4 2’17”9 2T6”1 100. mesto 2’21”5 2’20”4 2’20”0 2T9”0
imiiiiiiimtiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiniiiitimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiii
NAMIZNI TENIS
NA TURNIRJU SZ DOM
N. Prinčič in S. Uršič
'lfK59l>IXf dt Irm t r r. : .r .	.,
osvojili prvi mesti
V preteklih dneh je bil v Gorici, v dvorani pri Zlatem pajku, propagandni ženski namiznoteniški turnir, katerega je organiziralo ŠZ Dom. Vabila za ta turnir so organizatorji poslali vsem slovenskim goriškim društvom, toda — razen organizatorja — ni nastopilo nobeno drugo društvo. Seveda je to odraz dejstva, da se druga dru štva z ženskim namiznim tenisom bavijo le bolj malo. To je kajpas negativno, saj bi morali tej panogi posvečati več pozornosti.
Turnir je bil razdeljen na dve
(za L mesto)
N. Prinčič - E. Miklus 2: Končna lestvica:
L Neva Prinčič
2.	Eda Miklus
3.	Darja Prinčič
4.	Ivoredana Prinčič
V B skupini .je zmag.ala med začetnicami Suzana Uršič, pred Eli jano Bensa. V tej skupini večjih favoritinj ni bilo, zato je tudi bilo tekmovanje zelo zanimivo. Tretje mesto je pripadlo Nadji Gergolet ki se je uvrstila nred Božico Valentič
PRSNO
Prsni slog pomeni za ZDA zmagano bitko. Pred kratkim so namreč tu gospodarili Sovjeti, ki so zadnje čase izgubili precej mest. Najboljši je bil v minuli sezoni 19-letni Brian Job( ki je neporažen prestal dolgo vrsto trdih preizkušenj in osemkrat plaval 100 m v manj kot 1’8”5 ter petkrat 200 m v manj kot 2’27”, Job, ki se odlikuje z izredno popolno tehniko plavanja ima v ZDA že nevarne naslednike. 16-letni Hencken je že plaval 100 m v 1”7”1, 200 m pa v 2’26”9, 17-letni Chatfield pa 100 m v 1’7”4. Na splošno je družba najboljših v prsnem slogu zelo mednarodna. Opaziti je, da so sovjetski najboljši plavalci za nekaj let starejši od Američanov, kar pa je za Sovjete normalno in iz zdravstvenega vidika tudi bolj pozitivno. V Evropi se nenavadno dolgo držiio na površju pravi veterani. 27-letni Katzur je v Barceloni osvojil celo naslov prvaka, ime pa je še vedno 29-letni Henninger in tudi 33-letni Prokopen-ko, bivši svetovni rekorder, spada med boljše. V panogi, ki je bila nekdaj njena domena, ima Japonska samo enega vrednega predstavnika, Avstralija pa išče naslednika 0'Brie-nu v 16-letnem Jarvieju (2’30”4 na 200 metrov).
Najboljših 10 na svetu (v oklepaju rojstna letnica):
100 prsno
1’06”5 Brian Job (1951), ZDA 1’06”6 Jose Fiolo (1949). Brazilija 1’06”7 Mike Dirksen (1950), ZDA 1’06”8 Peter Dahlberg (1948), ZDA 1'06”8 Nikolaj Pankin (1949). SZ 1’07”1 John Hencken (1954), ZDA 1’07”2 Vladimir Kosinski (1954), SZ 1’07”2 Tom Bruce (1952). ZDA 1’07”4 Roger Menu (1948), Francija 1'07”4 Mark Chatfield (1953), ZDA
Primerjava kvalitete v zadnjih 4 letih:
1967	1968	1969	1970
1. mesto	1’06”7	1’06”2	1'05”8	1’06”5
10. mesto	1’08”9	1’08”1	1’08”2	F07"4
30. mesto	1’10”4	1’09”4	1’09”8	1’09"2
50. mesto	1’11”3	110”5	1’10”9	1’10 ’0
100. mesto	112”5	1’12”2	1’12”1	1’1T7
200 m prsno 2’23”5 Brian Job (1951), ZDA 2’24”2 Rick Collella (1951), ZDA 2’25”9 Mike Dirksen (1950), ZDA 2’26"0 Klaus Katzur (1943), NDR 2’26’T Nikolaj Pankin (1949), SZ 2’26”7 Felipe Munoz (1951), Mehika 2’26”9 John Hencken (1954), ZDA 2’27”0 Jose Fiolo (1949), Brazilija 2’27”6 Jevgenij Mihailov (1948), SZ 2’28”2 Tom Bruce (1952), ZDA
Primerjava kvalitete v zadnjih 4 letih:
1967	1968	1969	1970
1. mesto 2’29”1 2’27”4 2’25”4 2’23 ’d 10. mesto 2’31”0 2’30”0 2’29”4 2’28”2 30. mesto 2’34”8 2'32”8 2'33”2 2'31”fl 50. mesto 2’37”3 2’35”2 2'35”6 2’33”9 100. mesto 2’40”0 2’38”7 2'39”0 2'37”2
- lin -
skupini: A in B. V A skupino so		IZIDI B SKUPINE:	
vključili tekmovalke, ki so že	čla	četrtfinale:	
niče Italijanske namiznoteniške zve		B. Valentič - A. Vižintin	2:0
ze, v B skupino pa začetnice	Tur-	E. Bensa -1. Battaino	2:0
nir je bil torej dostopen vsem	tek	S. Uršič - Tamara Kont	2:0
movalkam, tako izsušenim, kot tu		polfinale:	
di tistim, ki se sicer s to panogo		E. Bensa - B. Valentič	2:0
aktivno ne bavijo.		S. Uršič - N. Gergolet	2:0
V A skupini je zmagala	Neva	finale:	
Prinčič, ki .je bila tudi glavna fa-		(za 3. mesto)	
voritinja. V finalnem srečanju je		N. Gergolet - B. Valentič	2:0
premagala Edo Miklus, ki je	tako	(za 1. mesto)	
zasedla drugo merto. Tretjs	pa	S. Uršič - E. Bensa	2:0
je bila Darja Prinčič, pred	SVOJO	Končna lestvica:	
sestro Loredano.		1. Suzana Uršič	
IZIDI A SKUPINE:		2. Elijana Bensa	
polfinale:		3. Nadja Gergolet	
E. Prinčič - D. Prinčič	2:0	4. Božica Valentič	
N. Prinčič - L. Prinčič	2:0	Po zaključenem tekmovanje so	
finale:		najboljše igralke nagradili.	Prve
(za 3. mesto)		tri tekmovalke obeh skupin so pre-	
D. Prinčič - L. Prinčič	2:0	jele spominske kolajne.	I.	K.
NOGOMET
PERTH, 29. - ZDA so izločile s 3:0 Italijo iz ženskega teniškega tekmovanja za pokal Mednarodne teniške zveze, ki je v bistvu nekak Davisov pokal za tekmovalke. Poleg ZDA so se uvrstile v četrtfinale še reprezentance Nizozemske, Nove Zelandije, Južne Afrike, in Francije. Na tem tekmovanju bi morala nastopiti tudi Jugoslavija, vendar se je ta nastopu odrekla, ker se je njena igralka Irena Škulj iz Maribora poškodovala.
PLAVANJE
ZAGREB, 29. — Na plavalnem mitingu v čast dneva jugoslovanske ljudske armade je član zagrebške Mladosti Nenad Miloš preplaval progo 100 m prosto v dobrem času 57'’7.
OBVESTILO
Športno urusivo Breg priredi 6. januarja tradicionalni enodnevni SMUČARSKI IZLET v Kranjsko goro. Vpisovanje do nedelje pri vaških zastopnikih.

LEOPOLD
KREBELJ
18.
Prvi bataljon Istrskega odreda
Zanimalo me je, zakaj mine niso eksplodirale, zato sem šel po odhodu tretjega vlaka na progo in minerje vprašal, kaj se je zgodilo. Peter, Rus mi je po rusko nekaj zabrundal: »Mini ne rabotajut, job jih mat'». Jaz pa sem minerjem P» v šali pod zares odgovoril: «Prav, če ne bo tam «paldlo», tedaj bo tun in jim pokazal brzostrelko. In res je med vožnjo četrtega vlaka mina «palila»! Mislim, da pri drugem in tretjem vlaku mine niso delovale zato, ker so se minerji zavedali, ne bo ravno zabavno gledati, kako grmi vlak čez skalo, pod katero so skriti. Gotovo so stvari pravilneje presodili kot jaz in mine premestili tako, da Je eksplozija vrgla vlak v
nasprotno stran. Imeli so prav!	.
Kako mučno je bilo čakati skoraj ves dan, da mine opravijo svoj posel ln gledati, kako vlak za vlakom pom Nemcev, drvi proti Trstu, mine pa, kot bi se ne zmenile zanje, pohlevno čakajo. Ko so mine končno pod četrtim vlakom razdrobile most ln ga Iztrgale iz skal, vlak pa razpolovile na dva dela, enega potisnile proti skalam, drugega pa čez nasip v nasprotno stran, a ni padel v prepad, je nastal v so s pravi peklenski trušč. Verjetno so ga slišali celo v Trstu, saj Je kmalu po eksploziji pripeljal od tam vlak z bolniškimi vagoni. Bilo Je veliko ranjenih in mrtvih. Po poročilu obveščevalnega oddelke OZNA za Istro z dne 23. aprila 1944 s
bila dva takoj mrtva, štirje so umrli med prevozom v bolnišnico, dvajset je bilo hudo, trideset pa laže ranjenih, žal so bili poleg sovražnih vojakov v vlaku tudi edvili, vendar smo po vseh okoliških vaseh prej prebivalstvo obvestili, naj ne potuje z vlaki.	,
Dan je bil deževen ln proti večeru se je spustila v dolino potoka megla. Čakali smo na položajih, dokler niso prišli lz Trsta nemški vojaki in fašisti reševat razbitine. Ko so prišli do razbitih in prevrnjenih vagonov, so zelo grdo psovali partizane v obeh jezikih. Da bi jim pokazali, da smo na naši zemlji ml gospodarji in se jih ne bojimo, smo izstrelili prqti nasprotnemu bregu nekaj rafalov, čeprav nismo nameravali preprečevati reševanja ranjencev. Po tistih naših strelih so fašisti ln Nemci takoj utihnili in jo popihali proti Trstu. Tudi mi smo se morali čim prej umakniti, ker je bila za nami proga Divača — Pulj in Kozina z močno sovražno postojanko, iz katere bi lahko Nemci vsak čas nastopili.
O tej akciji se je v okolici Kozine zelo mnogo govorilo. O njej so razpravljali tudi v Trstu, kamor se je slišala močna eksplozija, ki je odmevala po skalnati soteski proti morju In pognala fašistom strah v kosti.
Po tistem so progo popravljali in konec novembra je bila že Skoraj popravljena, ko so naši minerji porušili drug most; potem so nacisti opustili vsako upanje, da bi progo spet usposobili za promet.
V ISTRO SMO POSLALI UDARNO SKUPINO
Po rušenju mostu smo se vrnili že Isto noč v taborišče v Skin/iansko goro. Iz Istre so prihajale še vedno vznemirljive novice. Zaradi akcij hrvaških partizanov in naših napadov na progi Divača — Pulj, so fašisti in Nemci besneli in zahtevali, da morajo domačini posekati gozd najmanj petdeset metrov od proge. Obveščevalni oddelek OZNA je poročal 22.
aprila, da so fašisti 21. aprila pri Sv. Antonu spet ubili nekega domačina, v istem poročilu so omenili tudi, da so se pojavili neki sumljivi partizani, ki povprašujejo po aktivistih in če koga dobijo, ga takoj pobijejo. Naslednji dan so poročali, da so Nemci in fašisti divjali tudi po Dolini, kjer so aretirali več kot petdeset ljudi in jih odpeljali proti Trstu, enega pa ustrelili, štabu bataljona je bilo tudi znano, da so začeli domobranci razvijati v Istri svojo propagandno aktivnost. Iz njihovih virov zvemo, da so 13. aprila formirali pri svojih četah propagandne skupine. Obveščeni smo bili tudi, da Nemci spet koncentrirajo svoje enote v Podgorju in pripravljajo novo ofenzivo proti partizanom, ki so jo 26. aprila tudi začeli. Zato se štab ni mogel odločiti, da bi šel z bataljonom spet v Istro, ker je bilo preveč nevarno. Nekaj pa je bilo treba vendarle storiti. Zavedali smo se, da Istra ne sme ostati brez naših enot, zato smo se odločili, da formiramo dobro oboroženo manjšo udarno skupino in jo pošljemo v Istro.
Zbrali smo	trinajst najboljših	borcev,	jih oborožili z
dvema strojnicama in nekaj brzostrelkami ter jih poslali v Istro z nalogo, da napadajo manjše skupine fašistov in pomagajo terenskim	aktivistom.	Vodila	sta Jih	komandir Ivan
Pezdirc in komisar Maks Zadnik.
Skupina je operirala v Istri skupaj z obveščevalci in se tam zadržala do 1. maja, ko smo jo morali zaradi pohoda v Suho krajino	odpoklicati,	da se	vrne v sestavo bataljona.
Njeno aktivnost	je opisal že	Maks	Zadnik v	svojih spominih,
objavljenih 1969 v Primorskem dnevniku, in temu nimam kaj dodati.
NAPAD NA NEMŠKE KAMIONE S TOPOVSKIMI GRANATAMI
Medtem ko je bil bataljon po drugi vrnitvi iz Istre v
taborišču v Skandanski gori, smo od 20. aprila do 1. maja 1944 usmerili vse svoje napade na sovražna prevozna sredstva na cesti Reka — Trst, kjer so naše zasede napadale in uničevale sovražna vozila in vojake, toda zaradi gostih postojank, hitrih sovražnih nastopov in gostega prometa, nismo mogli skoraj nikoli zapleniti sovražniku opreme in orožja. Zato smo se v štabu pogosto pogovarjali, kaj bi ukrenili ali si izmislili, da bi bili naši napadi učinkovitejši. Na nekem takem posvetu okoli 25. aprila je vodnik minerskega voda Mirko Kovačič predlagal, da bi poskusili sovražnika presenetiti s topovskimi granatami, ki bi jih zamaskirali ob cesti in ko bi v minsko polje privozile njegove kolone, bi jih hkrati napadli z mitraljezi in na njihovem boku aktivirali granate.
Kovačičev predlog smo sprejeli. Nekega jutra smo, že preden se je zdanilo, zasedli položaje. Približno štirideset borcev je zasedlo kraško vzpetino med Gradiščem in Markov-ščino na brkinski strani ceste; minerji pa so prinesli iz Jelovice na nasprotno stran ceste enaindvajset topovskih granat kalibra 75 mm, jih zamaskirali, opremili z električnimi detonatorji ln jih z žico spojili z dinamom.
Bil sem skupno z zaščitno desetino, ki je s strojnico ščitila minerje, medtem ko sta bila z bataljonom na nasprotni strani ceste moj namestnik Karel Vene in komisar Franc Zorc. Pri razmeščanju granat je minerjem zmanjkalo žice, ker ni bilo blizu zaklona, za katerega bi se skril tisti, ki bo aktiviral granate, zato Je moral vodnik Kovačič v več kot tri kilometre oddaljene Loče, kjer je imel v skrivnem skladišču shranjeno tudi to opremo. Ko se Je vrnil, je vse strokovno natančno uredil in ae skrili približno trideset metrov od ceste za neko kamenje, ki ga je le zasilno varovalo.
(Nadaljevanje sledi)

Uredništvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338
Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. PoStni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» • DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon U m
Stran 6
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150,
finančno - up.avni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali °9l8SI’ " L b-d‘-
Izdaja In tiska ZTT - Trst
30. decembra 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
Zahteve prebivalcev v starem mestu
PO SESTANKU V BRDU IN KLODIČU SREČANJE TUDI V ČENEBOLI
Skupina prebivalcev starega mesta je po večkratr.ih skupščinah pripravila dokument o stanju in potrebah prebivalcev te mestne četrti. Dokumentu so dali obliko odprtega pisma javnim ustanovam, strankam, sindikatom in časopisom ter seveda gospodarjem in upravnikom hiš.
V	njem poudarjajo, da so stanovanja v starem mestu zelo nezdrava, in da občinska uprava izdaja stanovanjska dovoljenja za nekatera stanovanja, ki sploh niso vredna takega imena.
Poleg tega so prebivalci te četrti prizadeti zaradi špekuliranja lastnikov. ki hiš nikoli ne popravljajo k) zahtevajo previsoke najemnine.
Prebivalci te četrti si seveda lahko poiščejo drugo privatno stanovanje ali pa vdano čakajo, da jim bodo sčasoma dodelili ljudsko stanovanje. Teh je vsekakor premalo in tudi kriteriji, po katerih dodeljujejo ta stanovanja, niso najbolj naklonjeni prebivalcem te četrti. Zasebna stanovanja v drugih mestnih četrtih pa so veliko predraga za dober del tistih, ks danes stanujejo v nezdravih hišah starega mesta.
Medtem se tudi dogaja, da odgovorni organi sprejemajo odločitve, ki se tičejo prihodnosti tega dela mesta, ne da bi pri tem upoštevali potrebe in zahteve prebivalcev. Regulacijski načrt pripravljajo brez upoštevanja, da staro mesto niso samo hiše in ulice, ampak tudi ljudje, ki v njem živijo. Obenem pa velike trgovske in gradbene družbe špekulirajo s tem, da kupujejo stara poslopja in jih nameravajo prezidati v rezddenčne in trgovske centre.
V	končnem delu svojega dokumenta prebivalci starega mesta protestirajo proti ilegalnemu višanju najemnin, in proti tistim gospodarjem, ld saimo izterja vaj o prispevke, hiš pa ne popravljajo nikoli.
Prebivalci Benečije ne zahtevajo Lune, temveč delo na domačih tleh
Slovenski manjšini je treba priznati pravice, ki ji pripadajo pa ustavi
ČENEBOLA, 29. — Po sestankih v Brdu in Klodiču so se predstavniki društva slovenskih izseljencev podali v Čenebolo, vas na hribu v občini Fojda. Vreme se je precej poslabšalo, tako da se je potovanje spremenilo skoraj v »tour de force*.
Iz Čenebole so tudi trije člani društva beneških izseljencev, ki živijo in delajo v Luzernu: predsednik sekcije v Luzernu Augusto Petrigh in mlajša člana Remigio Topatigh ter Zoder. Najprej so se člani društva pogovorili med sabo, nato pa sta mlajša člana raznesla po vasi vabila za sestanek. Približno dve uri kasneje — točno ob najavljeni uri — se je v gostilni zbralo skoraj 30 oseb. Remigio Topatigh je predstavil navzočim Gina Del Medica, ki so ga nekateri seveda že poznali.
Trošarinarski davek za gradbeni material
Župan sporoča davkoplačevalcem, da bo od 30. deceanbra 1970 dalje za 20 dni pritrjen na občinski o-glasni deski seznam plačevalcev tro-šarinskega davka za leto 1971 za gradbene materiale, ki so jih uporabili pri izrednih popravilih po členu 1609 civilnega zakonika. Ta davek morajo plačati po zakonskih predpisih in z obveznim abonmajskim postopkom lastniki poslopij ali solastnin deljenih po kvotah, ter u-pravnikd solastnin v primeru, da poslopje upravljajo na ta način.
Ta davek je treba plačevati komaj 10 let po izdanju stanovanjskega dovoljenja ali dograditve poslopja, če manjka dovoljenja. Vsi tista, ki morajo od letos plačati ta trošarinski davek, morajo izpolniti izjavo na posebnih formularjih, ki so na razpolago pri občinski službi za trošarinske davke (Ul. ded Tea-tro 4).
Vsi tisti, ki so našteti v seznamu, katerega je odobril občinski odbor, morajo plačati davek v določenih rokih brez vsakršnega dru gega naznanila.
Dežela daje prednost avtocesti Vidcm-Trbiž
Del Medico je najprej orisal delo društva in sodelovanje z drugimi furlanskimi izseljenskimi organizacijami. Zadnja stvar, ki so jo vsa društva skupaj naredila, je srečanje v Lausannu in resolucijo, ki jo bodo poslali deželnim oblastem. Razložil je nato posamezne točke resolucije in se pri vsakem problemu še posebej ustavil. Poudaril je, da je delo društva popolnoma nestrankarsko in skuša narediti za Benečijo, kar v toliko letih še ni bilo narejeno. Govoril je dalje o deželnem zakonu in o ugodnostih, ki ta nudi izseljencem ob povratku domov in njihovim otrokom, ki želijo študirati. čeprav ta zakon ne predstavlja »optimuma*, je vendar prav, da ga vsi poznajo in se poslužujejo raznih ugodnosti.
Govor je bil nato o vojaških služnostih, ki morijo beneške občine in o večjih industrijskih obratih v teh dolinah, ki bi s primernimi infrastrukturama končno lahko predstavljale napredek in omejitev izseljevanja. Pri tem se je razvila razprava, ker so navzoči začeli spraševati, kako si te organizacije, ki so sestavile resolucijo, zamišljajo ustanovitev takih industrijskih obratov. Jasno je, da bi ne predstavljal industrijski obrat, ki bi bil oddaljen več kot 20 km od posameznih vasi, posebnih ugodnosti. Vsak ugovor, da industrija na hribu naših predelih ni možna, je aeveda odveč. Tudi priznanje manjšine je, čeprav posredno, povezano z gospodarskim napredkom Benečije. Industrija in rešitev gospodarskega problema sta
povezani s povratkom izseljencev in rešitvijo socialnih problemov. Z vsem tem je seveda povezana tudi končna rešitev etničnih problemov in s priznanjem slovenski manjšini vseh demokratičnih pravic, ki ji pripadajo po ustavi. Prebivalci Benečije ne zahtevajo Lune, temveč dela doma, da bodo lahko živeli z družinami in vzgajali otroke doma. Del Medico je poudaril, da je mogoče doseči kaj več, samo če se bodo vsi Benečani borili skupaj s Furlani, ki jih podpirajo, in če bodo vse organizacije postavljale skupne zahteve. Prebral Je še govor Giovannija Sinicca, ki je na shodu v Lausannu govoril o vojaški služnosti. Navzoči so nato prebrali tekst resolucije in jo podpisali, na kar se je razprava nadaljevala ob kozarcu domačega.
Nadja Kiiščak
Zbiranje podpisov pod resolucijo
Dr. Viljem Černo in Del Medico v Teru
V okviru akcije za zbiranje podpisov pod resolucijo deželni vladi je dosegel velik uspeh poseg slovenskih emigrantov v Teru, kjer je furlansko avtonomistično gibanje organiziralo konferenco o krajevnih problemih. Uvodni poročili sta prebrala neki mladinec in župnik don Placereani, zatem pa sta spregovorila gosta, tajnik društva slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije Di-no Del Medico in občinski svetovalec socialistične stranke v Brdu dr. Viljem černo. Oba sta poudarila pomen skupnega nastopa Furlanov in Slovencev za skupne zahteve, med temi tudi rešitev narodnostno ga vprašanja Slovencev v videmski pokrajini.
Dino Del Medico je najprej kritiziral Stopperjev petletni gospodarski načrt za razvoj Furlanije - Julijske krajine, ki zaradi nepripravljenosti vodilnega razreda v avtonomni deželi ni uspel. Slovenci in Furlani smo se odločno postavili proti emigraciji, je nadaljeval Del Medico, in zahtevamo novo deželno politiko, ki naj ne podpira več velikega kapitala in gospodarjev posameznih industrij, temveč zahtevamo, naj deželna finančna družba Friulia investira svoje kapiitale v naših dolinah in bližnjih krojih, ki so opustošeni po vojaških služnostih
in zaradi prisilne emigracije.
Dr. Viljem Černo je poudaril predvsem, da smo Slovenci na teh tleh že tisoč let in da čakamo rešitev naših vprašanj. To predvsem v skladu s členom 6 republiške ustave. Govora obeh slovenskih predstavnikov so številni prisotni domačini sprejeli z burnim ploskanjem, medtem ko so organizatorji srečanja priznali obstoj tega vprašanja in izjavili, da soglašajo, da se mora prenehati diskriminacija proti slovenskemu prebivalstvu. Ko se je srečanje zaključilo, so ljudje v veliki večini pristopili k predstavnikom društva slovenskih emigrantov in skoraj vsi podpisali peticijo.
Stojan Spetič
Danes po mestnih ulicah
V Vidmu manifestacija
izseljenskih
organizacij
VIDEM, 29. — Jutri bo v videmskem avditorju «Zanon» srečanje delavskih delegacij, sindikalnih deželnih, pokrajinskih in občinskih predstavnikov ter predstavnikov raznih izseljenskih organizacij. Sledila bo množična manifestacija po videmskih ulicah z napisi v italijanščini, furlanščini, slovenščini in drugih jezikih.
Srečanje in manifestacijo je organiziralo Združenje izseljenih delavcev in njihovih družin (ALEF), svojo navzočnost pa so zagotovile še ERAPIE-ACLI, društvo slovenskih izseljencev in Movimento Friuli. Med raznimi točkami, o katerih bo govor, je tudi točka «0 rešitvi nacionalnih in socialno - gospodarskih problemov prebivalcev Beneške Slovenije*. Predstavnike raznih organizacij bodo ob zaključku pohoda po mestnih ulicah sprejeli predstavniki deželnih oblasti.
V Helsinkih «razsoden optimizem»
Pošti
Abb.
V Helsinkih so sovjetski in ameriški delegati pod vodstvom Vladi-mira Semjonova in Gerarda Smitha končali tretji krog pogajanj o omejitvi strateške oborožitve. Iz krogov obeh delegacij so ob ponovnem premoru proniknili glasovi, češ da utegnejo prihodnje leto spraviti pod streho prvi delni sporazum o ocnejeni oborožitveni snovi, ki se o njej pogajajo. Toda hkrati je postalo jasno, da pri SALT vsaj posredno še daleč ne gre le za sam predmet pogajanj.
Marca bodo na Dunaju spet zaceli razpravljati o štirih »oborožitvenih sistemih*, kakor to imenujejo — o medcelinskih balističnih izstrelkih, o raketah na podmornicah, o antiraketah in o težkih bombnikih, ki lahko nosijo jedrske bombe. Namen SALT je zamrzniti raven oborožitve pri teh sistemih v odnosih med silama velikankama, ustvariti relativno stabilno ravnotežje na tem območju ter tako preprečiti negotovosti, ki bi izvirale iz nadaljevanja tekme, in o-mejiti stroške zanjo. Toda širši po-

POLOŽAJ SE JE VČERAJ POVSOD POSLABŠAL
Severni predeli Italije pod debelo snežno odejo
tfa avtocestah Lombardije sneg in poledica močno ovirata promet

IZREČENA V DESETIH DNEH
V Modeni prva uradna razsodba o razporoki
0d danes bosta zakonca, ki sta ločeno živela 6 let, ponovno samska
Na zadnji seji deželnega odbora sta odbornika za javna dela Masut-to ln za urbanistiko De Carli poročala o poteku zasedanja o ureditvi državne ceste štev. 13 (Videm-Trbiž), ki je bilo preteklo nedeljo v Trbižu, in ki se ga Je med drugimi udeležil tudi podtajnik na ministrstvu za javna dela Zannieir.
Na zasedanju so obravnavali vrsto vprašanj, ki zadevajo cestno omrežje med Furlanijo in mejnim prehodom pri Kokovem, v središču pozornosti pa je balo vprašanje avto ceste Videm-Trbiž. Avto cesta, za katero je Medministrski odgor za gospodarsko načrtovanje CIPE že zavzel trdno in pozitivno stališče, je namreč življenjskega pomena za Furlanijo-Julijsko krajino, zato je tudi deželni odbor poudaril absolutno prednost te infrastrukture v nizu potrebnih javnih del na področju dežele. Avto oesta Vtoem-Trbiž bo po eni strani izpopolnila prometno omrežje severovzhodne Italije, ld seže na naše področje z avto cesto Trst-Videm-Benetke, po drugi pa tesneje povezala deželno ln italijansko gospodarstvo z avstrijskim in srednjeevropskim tržiščem.
MODENA, 29. — Danes je bila v Modeni izrečena prva razsodba o razporoki, ki jo je predsednik sodišča dr. Aurelio Galasso izrodil kanclistom civilnega sodišča. Sodnik, ki je po uzakonitvi zakona Baslini -Fortuna, osebno vodil razpravo, je v desetih dneh sestavil razsodbo, ki osvobaja mlada zakonca civilnih norm njunega zakona.
Gre za 28-Ietnega Alfreda Cattija in 25-letno Giorgio Luiso Benassi. Prvi je stanoval v Levizzanu di Castelvetro, žena pa pri starših v Modeni. Mlada zakonca imata 7-let-nega sina Massima, ki so ga z razsodbo poverili materi. Alfredo Catti je moral, kot določa zakon položiti kavcijo za vzdrževanje sina
višini petih milijonov lir.
Vlogo za razporoko sta pravna predstavnika zakoncev predložila takoj po objavi zakona 18. decembra pisarni civilnega sodišča v Modeni. Oba zakonca sta dokazala, da sta se dejansko ločila maja meseca 1964, točno leto dni po cerkveni poroki v Castelvetru in da od takrat nista več imela nobenih stikov. So-tišče v Modeni je 1968 leta potrdilo
prizivno sodišče v Bologni pa je januarja delno spremenilo razsodbo in potrdilo ločitev po krivdi obeh.
Jutri bodo prepis razsodbe poslali občinski upravi v Castelvetru, kjer sta bila oba zakonca rojena in kjer sta se poročila. Od jutri dalje bosta torej s pravnega stališča ponovno samska.
Na Sardiniji poroka bivšega duhovnika
zakonsko ločitev po krivdi moža,1 izbranko v Gavoiu.
NUORO, 29. — Bivši župnikov namestnik v Gavoiu pri Nuoru 32-letni Pietro Cottu se je v cerkvi »Svetega srca* oženil z 32-le‘.no Giovanno Cugusi. Poročni obred je opravil župnik don Columbu. Ženin je imel na sebi temno obleko, nevesta pa je bala v belem.
Cottu se je odrekel duhovniškim oblačilom septembra lani z namenom, da se oženi s Gugusdjevo, v katero se je bil zaljubil. Zaprosil je za dovoljenje in ker ga ni dobil, se je avgusta civilno poročil z
MILAN, 29. — Od jutra sneži po vsej Lombardiji. Na, avtocestah se promet zaradi snega in poledice le počasi odvija. V Milanu so se takoj lotili čiščenja snega, vendar za pešce, ki morajo po mokrem snegu, ni najbolj prijetno. Kasneje je tudi deževalo in nonekod še snežilo, tako da so morali zapreti za promet letališči Malpensa in Linate. Kasneje so v Malpensi očistili vzletišča, zaradi česar usmerjajo letala tudi iz Linateja na to letališče.
Vreme se bo po mnenju izvedencev v Padski nižini v prihodnjih 24 urah še poslabšalo.
Močno sneži tudi v Genovi, vozila so popolnoma pod snegom, zaradi spolzkih cest pa so se avtomobilisti znašli večkrat v težavah. Morje je še vedno močno razburkano. V zaledju je bil pravi snežni metež, temperatura pa je na prelazu Giovi padla na ničlo. Podoben položaj je tudi na prelazu Turchino.
Na Abetonu pri Pistoii že več ur sneži, zaradi česar je precej avtomobilov obtičalo tik pod prelazom.
Tudi na Južnem Tirolskem je ponovno začelo snežiti. Na prelazih Sella in Gardena, ki so ju odprli za promet, je pravcata nevihta. Na cestah Pustriške doline se morajo avtomobilisti poslužiti zimske opreme.
V Modeni in pokrajini že od včeraj sneži in dežuje. V hribovitih predelih je snežna odeja debela že 70 cm. Tudi v Turinu je začelo ponovno snežiti. Promet se odvija le s težavo in vse kaže, da se bo zaradi nezadostnega čiščenja položaj še poslabšal.
Zaradi snega, ki ga je precej zapadlo v Casaleju in na gričih M6n-ferrata, se je zrušilo nekaj streh. Najhujšo škodo je povzročil tovarni »Carma* v občini Coniolo, kjer se je zrušilo 4.000 kv m strehe. Škode je približno 200 milijonov lir.
Sneži tudi v Karniji in na Trbi-škem, kjer so temperature zelo nizke. Na Piancavallu in okolici je že nad meter snega. Zaradi snega promet, posebno od Pušje vasi do Kamije in dalje do Tolmeča, se le počasi odvija.
0<d jutra sneži tudi na dolomitskem področju nad 600 m višine. V Cortini je zapadlo 20 cm snega, z mehanizacijo pa stalno plužijo ceste, ki peljejo na gorske prelaze, kjer so za promet potrebne verige.
hiše ali restavracije. Na pomoč 500 avtomobilistom so danes poslali posebni vlak. Na področju Narbonne se je kar 3.000 oseb znašlo v težavah. Te so se zatekle v šole in v občinske palače, medtem ko jim skušajo z vojaškimi vozili priti na pomoč. V Montelimaru so se morali ustaviti osebni avti in tudi tovornjaki, zaradi česar je približno 5.030 ljudi prebilo noč v vozilih ali v cerkvah. Tu se je pod težo snega zrušila streha vojašnice Saint Martin. Po prvih vesteh naj bi štiri osebe ostale pod ruševinami, 15 pa je bilo ranjenih. Ni znano, če gre za vojake ali za avtomobiliste, ki so se zatekli v vojašnico.
Posebno na cesti Zagreb - Beograd se promet zelo počasi odvija, medtem ko je bila železniška proga na odseku Bihač - Knin zaradi plaza zaprta celih 16 ur.
Slabo vreme je zajelo tudi Dalmacijo. Močan veter in razburkano morje preprečujeta reševanje sovjetske ladje «Prof. Nikolaj Baransky», ki je nasedla nedaleč od Brača.
Živ štiriindvajset ur pod snežnim plazom
ŽENEVA, 29. — Nekega švicarskega smučarja, ki je bil 24 ur pod snežnim plazom, so našli še živega. Dva avstrijska alpinista sta prejšnjo noč opazila smučarsko palico na snegu, zaradi česar sta začela kopati, dokler nista prišla do zasutega fanta.
V JUGOSLAVIJI
Ponekod sneg in poledica v Dalmaciji močan veter
V FRANCIJI
Številni avtomobilisti obtičali v snegu
PARIZ, 29. — Val slabega vremena, ki je zajel Francijo še pred božičem močno ovira promet. Zaradi snega in poledice so morali zapreti glavne avtoceste, avtomobilisti pa so se zatekli v bližnje
ZAGREB, 29. — V nekaterih predelih Jugoslavije še vedno močno sneži, zaradi poledice in megle pa je prišlo ponekod do zastoja v avtomobilskem in železniškem prometu.
Margaret in Snowdon se bosta ločila?
WASHINGTON, 29. — «Washing-ton Post* trdi, da sta se princesa Margaret in mož lord Snovvdoo skle nila ločiti. Dnevnik piše, da je vest zvedel iz krogov »intimnih prijateljev in sorodnikov* in dodaja, da bodo sklep, ki so ga sprejeli pred nedavnim, v krati-tu tudi objavili. Razporoko baje izredno zahteva lord Soowdon.
Prioo?sa Margaret, mlajša sestra anglsške kraljice, in lord Snowdon sta se poročila 6. maja 1960. leta. Tedaj Snowdon, ki je bil po poklicu fotograf, ni imel nobenih častnih naslovov. Že pred tremi leti so v londonski »visoki* družbi go-
vorili o sporih med Margaret m možem, katerega so videli med potovanjem po ZDA vedno v družbi nake ženske, ki je Zaposlena pri reviji «Vogue».
Danes je uradni glasnik v Londonu zanikal vest, ki jo je objavil «Washington Post*, o ločitvi princese Margaret in njenega moža lorda Snovvdona. Glasnik je rekel, J' «vesti niso resnične*.
da
men pogajanj s tem ni izčrpan. V širšem smislu gre vsaj še za tole: obradanost v odnosih med velikankama naj bi podprla oborožitveno vzdržnost tudi v odnosih med drugimi državami. To pa je gotovo glavni med dodatnimi razlogi za nujo, s katero se Washington in Moskva posvečata osrednjemu vprašanju.
Združene države in Sovjetska zveza se namreč boje, da bi se utegnilo jedrsko oboroževanje tudi sicer — ne samo pri strateških sistemih in ne samo v odnosih med njimi — iztrgati izpod nadzorstva.
A že v odnosih med njimi so stvari dokaj negotove, o čemer posredno priča spremljava dveh že sklenjenih sporazumov o orožju.
Prvi je sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov iz leta 1963.
Z njim so prepovedali jedrske poskuse v ozračju, na zemlji in pod vodo, ne pa pod zemljo. In zdaj poglejmo.
Od 1945. do 1963. leta, ko je bil sporazum sklenjen, so ZDA, ZSSR, Francija in Britanija opravile 440 poskusov ali poprečno 24 na leto.
Od sklenitve sporazuma dalje pa so ZDA, ZSSR, Francija, Britanija in Kitajska opravile 312 poskusnih eksplozij ali v poprečju 42 na leto. Tempo eksperimentov se je torej v poprečju skoraj podvojil.
Drugi pomembni sporazum je pogodba o neširjenju jedrskega o-rožja iz leta 1968 Z njim so se članice jedrskega kluba, ki so se pridružile sporazumu, obvezale, da jedrskega orožja ne bodo dajale državam, ki ga nimajo, nejedrske države pa, da ga ne bodo sprejemale. V dveh letih in pol, ki sta minili od sklenitve sporazuma, ga je ratificiralo 61 držav, podpisalo pa ga je še 36 držav, ki ratifikacije doslej niso opravile. Kitajska in Francija sta povedali, da sporazuma ne bosta podpisali, pač pa je Francija izjavila, da bo spoštovala njegova določila.
Ta dva sporazuma, ki sodita med pomembne, a še zmerom delne u-spehe, pa nista zajezila širjenja jedrsko-raketnih zmogljivosti po drugih poteh. O tem najbolje pričajo naslednji podatki.
Pet članic jedrskega kluba — ZSSR, ZDA, Kitajska, Britanija in Francija — so si v vsem povojnem času nakopičile toliko razstrelilne modi, da to ustreza približno 15 tonam najhujšega klasičnega razstreliva trioitrotoiuola (TNT) na prebivalca zemeljske oble. — Toda distribucija moči je tudi znotraj kluba razporejena zelo neenakomerno: ZSSR in ZDA razpolagajo s 95 odstotki, Kitajska, Francija in Britanija skupaj pa s 5 odstotki.
Pomembno pa se je povečala tudi potencialna jedrska moč nekaterih držav, ki niso opravile nobenega jedrskega poskusa. Po raziskavah londonskega inštituta za strateške študije in stockholmskem ga inštituta za mirovne raziskave deluje danes v 55 državah 748 jedrskih reaktorjev. — Stranski proizvod njihove dejavnosti, ki je namenjena miroljubnim smotrom, j j tudi jedrski material, iz katerega bi bilo mogoče izdelati kakih 1000 »malih* (»hirošimskih*) atomskih bomb na leto Nekako do konca leta 1969 so samo članice jedrskega kluba raz-
postopki za pridobiva-
nje obogatenega urana, glavnega
polagale
“ J ~	--LUCUKti e***;" »
eksploziva za večino bomb, ki 1^® v zalogah velikank. Zdaj pa 1
monopol praktično že razbit, v«J sedem držav zunaj jedrskega ba eksperimentira z razmerom cenenimi procesi za pridobivam obogatenega urana. To so Japon ska, ZR Nemčija, Švedska. Norveška, Belgija, Nizozemska in na Afrika. Njihovi ekspenm«" seveda niso namenjeni izdelov nju jedrskega orožja, vendar v primeru, če bi se jim to zdelo potrebno, produkte teh procesov lahko predelale v bombe a raketne naboje.	h
Razen tega obstaja po cenitvan ameriške komisije za atomsko £ nergijo vsaj 23 držav, ki nimaj® raket ali bombnikov za prenašanje jedrskih bomb, a bi s ~ «jedrska vozila* lahko zgradb-Pred petimi leti pa je bilo taki držav šele enajst
Takšna je približno podoba razmer, ki po svoje tudi pritiskaj® na SALT. Po tej podobi obstajaj® torej trije glavni faktorja, ki nejo velikanki k naglici. Prvt J® potreba po zagotovitvi relativno stalnega medsebojnega ravnotežja-Drugi je potreba po omejitvi str®" škov za nadaljnjo dirko. Tretji P® je strah pred širjenjem jedrski® orožja in raket, ki ga lahko pf®" našajo na cilje.
Obstaja seveda še četrti faktor. Kitajska. Po prvem jedrskem P0' skusu v oktobru 1964 je eksperimentalno razstrelila še deset jedrskih bomb in pokazala, da razp®-laga z raketami srednjega dosega, ki lahko nosijo jedrske n®" boje. Sovjetski in ameriški stre kovnjaki menijo, da Kitajska navzlic temu šele »trka na strateška vrata*, ker sedaj na razpolaga * medcelinskimi raketami in tolikšnim številom jedrskih bomb, d® bi jo bilo treba v vrhunskih strateških računih že upoštevati. Vrata bo predvidoma odprla približno v desetih letih. Toda v zveri s tempom kitajskega jedrsko-raketne ga razvoja so se tudi izvedenci že nekajkrat urezali.
Po mnogih znamsnjih, ki prihajajo s SALT in iz Moskve ter Wa-shingtona, je mogoče sklepati, da velikanki nameravata v času kitajskega «vstopa* splesti institucionalizirano mrežo strateških odnosov, v katero naj bi potem vključili tudi Kitajsko. Toda do cilja vodi še trnova pot. Vodja ameriških pogajalcev na SALT Gerard Smith je v intervjuju za U.S. Nevvs & World Report, ob katerem se je vzdignila marsikatera obrv, izjavil: «.... Pač pa utegne komunistična Kitajska postaviti pred nas prihodnosti povsem drugačen
S
li
ibEnrk.kit
KOPER SEŽANA NOVA GORICA KRANJSKA GORA
za
novoletne
praznike
■ ' ■ "

Nalezljive bolezni
Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 14. do 20. dec. zabeležil naslednje primerenatezljdvih boeani: Skrlatinka 20, tifoidna in paratifotdna mrzlica 1, ošpice 7, norice 37 (3 temi občine), oslovski kašelj 1, epidemično vnetje priušes-ne slinavke 8, srbečica 14 (13 Izven občine), nalezljivo vnetje jeter 4.
Kot prejšnja leta so tudi letos predstavniki italijanskega združenja slepcev (UIC) obiskali slepce, ki so v oskrbi raznih tržaških ustanov. Predsednik odseka UIC za Julijsko Benečijo dr. Kervin in svetovalec dr. Gentile sta podelila darila slepim otrokom, ki so v bolnišnici Burlo Garofolo, ter slepcem, ki so oskrbi občinske podporne ustanove.
splošne bolnišnice, bolnišnice za kro-
nične bolezni, psihiatrične bolnišnice in še drugim.
Sneg na torinskih ulicah: zmeda v prometu

odojki
purani
piščanci
kraški pršut
budjola
prekajeni vrat
vse vrste svežega

gorenjski šobelj s kašo šunka brez kosti rolana v mrežici pečena hamburška slanina ostali kvalitetni mesni izdelki alkoholne pijače darila
mesa
in še marsikaj

šk
P'
Vsem potrošnikom in poslovnim prijateljem želimo veselo praznovanje in uspeha polno novo 1971, leto
★
★
★ V
☆ ☆*☆*☆*☆*

• LEPA IN PRAKTIČNA D ARILA ZA NOVO LETO
DAMSKA IN MOŠKA KOŽNA IN KRZNENA KONFEKCIJA
supermarket
LJUBLJANA
vp:
&
S
na
sp
ki
us
In
na
ka
na
in
7
iz
B
]:
e
sl
b
E
h
problem, ob katerem bomo mo; rali Sovjetska zveza in mi vnovič proučiti položaj. V zvezd s tem predvidevamo, da bo moral sleherni sporazum o omejitvi strateške oborožitve vsebovati klavzulo, po kateri bomo ob določenih obdobjih redno raziskovali strateške razmere.* Iz tega je razvidno dvoje: prvič, da nameravajo ZSSR in ZDA vsaj v omejenem smislu nastopati v odnosih do Kitajske skupno, in drugič, da SALT niso enkratna pogajanja, temveč prej prehod k nastanku bolj ali manj stalne ustanove.
Kar bi bilo modro upoštevati.