KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	pa	Jjl
LETNIK XXII. / ŠTEVILKA 16	CELOVEC, DNE 16. APRILA 1970	CENA 2.50 ŠILINGA
Ob spominskih dneh
Volili bomo može našega zaupanja!
Možje in žene!
V	nedeljo, dne 26. aprila, bomo znova volili predstavništva naših občin, to je tiste skupnosti, ki vsakogar izmed nas najbolj neposredno zadeva.
Občina je osnovna celica družbenega življenja, je pravzaprav velika družina, v kateri smo vsi člani. Po nujnostih vsakdanjega življenja smo navezani na občine. Zanje moramo prispevati doklade in davke, ki jih vzdržujejo, hkrati pa mora občina skrbeti za določene potrebe vsakogar izmed nas.
Namen volitev je, da pridejo na vodilna mesta in s tem na odgovorna mesta v občini možje, ki so iz njih zrastli in z njo žive. So to gospodarji naših kmetij, delavci in obrtniki, ki žive z nami.
Občine so nastale v teku stoletij iz zrelih izkušenj naših prednikov. Zato ne združujejo občanov samo v gospodarsko interesno skupnost, temveč so tudi skupnost lepih in zdravih tradicij našega rodu, ki že nad tisoč let živi na tej zemlji in jo z lastnim znojem in žulji dela rodovitno. Iz teh spoznanj so se v mnogih naših občinah porodile naše samostojne skupnosti, ki so dobile svoj vidni izraz v naših volivnih listah, ki so bile oddane do 5. aprila. Na številnih sestankih in sejah so naši zaupniki temeljito preudarjali, na kakšen način bi bili v občinah dvojezičnega ozemlja v prihodnjih šestih letih najbolje zastopani naši skupni interesi.
V	naših lastnih listah prihaja do izraza zahteva po kulturni, gospodarski in socialni enakopravnosti vseh občanov ter želje po mirnem sožitju obeh narodnosti v deželi. V smsilu teh načel bodo delovali naši občinski mandatarji ter s tem zagotovili napredek občinam dvojezičnega ozemlja. Kjer niso bile oddane naše lastne liste, pa bomo oddali svoj glas osebam, ki so iz narodnostnega vidika vredne našega zaupanja.
Slovenci! Slovenke! Le dober teden nas loči še od občinskih volitev. Storimo vse, da bomo zagotovili našim listam čim boljši uspeh!
NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV
VABI L O
Združenje staršev na Državni gimnaziji za Slovence priredi v nedeljo, dne 19. aprila 1970, ob 14.30 v veliki dvorani Glasbenega doma (Konzerthaus) v Celovcu
PEVSKI KONCERT
Izvajala ga bosta skupno dijaški mešani zbor Državne gimnazije za Slovence in dekliški nevski zbor južnotirolskih dijakinj seminarja otroških vrtnaric iz Bozna. Na sporedu bodo slovenske in nemške ljudske in umetne pesmi.
Prisrčno vas vabimo na to kulturno srečanje z južnotirolskimi gosti, ki naj bi hkrati utrdilo vezi med obema narodnima skupinama, ki ju bosta zastopala nastopajoča dijaška pevska zbora.
Vstopnice si pravočasno poskrbite v pisarni Državne gimnazije za Slovence!
Za Državno gimnazijo za Slovence: Dr. Pavle Zablatnik, ravnatelj
Za Združenje staršev: Franc Stingler, predsednik
Na Dunaju se je začela konferenca „SALT'
Jako lepo se bere geslo, da na Koroškem živita dva naroda z ramo ob rami v miru in soglasju.
Manj lepo in vzpodbudno smo brali v nekem nemškem listu pismo bravcev »Man soli sie zum Teufel jagen«. Da je bilo to pismo objavljeno, znači, da je vzdušje še zelo zastrupljeno in se s takimi pismi ponovno zastruplja.
To so znaki, da tudi ne smemo pozabiti, kar nas v teh dneh aprila opominja na dogodke aprila meseca 1942.
Začelo se je marca 1938 z zasedbo Avstrije po nemški vojski in avstrijskih legionarjih. Sledile so prve aretacije vidnejših Slovencev in že avgusta meseca istega leta je na posledicah zapora umrl župnik Vinko Poljanec, dolgoletni slovenski deželni poslanec. Omejevanje vsega kulturnega in gospodarskega delovanja je bilo na dnevnem redu, ker je baje vse to ogrožalo načrte tisočletnega raj ha.
In aprila 1941 je velika Nemčija uresničila svoje načrte, ki jih je dolgo leta pripravljala za svoj pohod proti jugovzhodu in proti Jadranu. Polnili so se zapori na Koroškem s Slovenci iz Koroške in preko podrte meje na Karavankah, ki niso bile več naravna, dolgo opevana meja. Tedaj so se tudi predstavniki Koroške izkazali kot posebni »prijatelji« Slovencev v deželi in preko deželnih meja. April 1941 se je leta 1942 ponovil. Po točnih načrtih, ki so bili izdelani v deželi in ne v Berlinu, se je radikalno izvedla prva akcija izseljevanja. Slovenske družine so morale zapustiti v najkrajšem času svoje domove, katere so stoletja z veliko ljubeznijo negovale in obdelovale, nihče ni vprašal in raziskoval krivde, komaj rojeno dete in osiveli starčki, vse vprek je moralo v tujino. In zopet je sledil april 1943, za katerega so bila načrtovana naslednja dejanja v akciji »Macht mir das Land deutsch«. (Napravite mi deželo nemško).
Potek druge svetovne vojne pa je aprila 1943 že bil tak, da do izvedbe tega brutalnega načrta ni več prišlo.
Pač pa je moralo po razsodbi vojnega sodišča položiti svoje glave pod sekiro 'tiorilca 13 mož in žena iz Sel in Železne Kaple.
Odvzem premoženja stotinam družinam pa še ni zadostoval, očetje in sinovi izseljenih so bili poklicani v nemško vojsko, da so se morali boriti za zmago dvžave, ki jim je vzela vse do golega življenja, oni pa naj hi dali zadnje, kar so jim pustili — to golo življenje, za zmago te države.
Trdo je bilo v taboriščih. Storjena krivica pa tako v nebo vpijoča, da izseljenci svoje vere v pravico niso zgubili, in ta vcra jim je dajala tisto trdno zaupanje, ha se bodo zopet vrnili na svoje domove. Kaj je utrjevalo njihovo vero v bodočnost?
V taboriščih so gojili tradicijo, ki jim je tudi v domovini bila vodilo, to je mo-Ktev in pesem. Veliko se je v taborišču molilo in pelo.
Komur pa je bila dana možnost, se je Po geslu kmečkih puntov »le v kup, le v kup, uboga gmajna«, rešil v gozd in od tam svoj del doprinesel v popravo krivice.
27. aprila se bomo v Avstriji spomnili z°petne upostavitve države in 8. majnika ho 25 ]et, odkar je prenehala vojna mo-rija, 15. maja bo 15 let od podpisa avstrijske državne pogodbe.
To so važni spominski dnevi, ki so nam hližji, kot razpad monarhije in spomin sledečih dogodkov.
SLAVA SPOMINU VSEH ŽRTEV!
Danes, v četrtek, 16. aprila, se je začela na Dunaju razorožitvena konferenca, imenovana tudi SALT. Delegaciji Sovjetske zveze in Znuženih držav Amerike za omejitev oboroževalne tekme, sta v ta namen prispeli v avstrijsko glavno mesto že v torek. V sredo, dan pred začetkom konference, sta ise obe delegaciji sestali na pripravljalni pogovor, da bi bilo danes vse na red.
Vodij a sovjetske delegacije, namestnik zunanjega ministra Vladimir Semjonov, je ob prihodu na Dunaj izjavil, da so-ta ipogajanja med Vzhodom in Zahodom izrednega pomena. Sovjetska delegacija želi probleme omejitve oboroževanja obravnavati »stvarno in konstruktivno«. Prav zaradi tega je sovjetska delegacija prepričana, da so tudi Združene države Amerike prepojene iz istim duhom. Nadalje je vodja sovjetske delegacije Semjonov izrazil zadovoljstvo, da so pogajanja Vzhod—Zahod vjprav v Avstriji, ki si je izbrala pot stalne nevtralnosti, ter je s tem postala »uravnovešeni dejavnik« na evropski celini.
Voditelj ameriške delegacije Gerard Smith pa je ob prihodu na Dunaj dejal, da imata Sovjetska zveza in Združene ameriške države »velikanske naloge in prilož-
nosti«, da bi vsaj; že enkrat poskusili končati oboroževalno tekmo is strateškim atomskim orožjem. Poudaril je, da Dunaj ni samo eno izmed velemest na svetu, temveč je tudi mesto, »v katerem so že pogosto kovali izgodovino.« V nasprotju s pripravljalnimi pogajanji v Helsinkih, ,se začenjajo danes na Dunaju pristna, konkretna pogajanja.
Občinske volitve na Predarlskem
Na nedeljskih občinskih volitvah na Predarlskem so močno napredovali socialisti, medtem ko sta nazadovali Svobodnjaška in Ljudska stranka. Tako je samo v Bregenzu izgubila Ljudska stranka od doslej 22, kar sedem mandatov. Socialisti so povečali število mandatov od devet na 13, izgubili pa ;so nasproti državnozborskim volitvam nekaj glasov. Edino Svobodnjaška stranka je nasproti državnozborskim volitvam 1. marca pridobila na glasovih in povečala število mandatov od -pet na osem.
V sedmih, od 64 predarlskih Občin, v katerih so volili po strankarskih seznamih, ni dosegla nobena absolutne večine. Tako je izgubila OVP v šestih svojo absolutno večino, v eni, in sicer v Fuissachu, pa FPo. V ostalem je OVP, z izjemo Bludeniza, le ohranila svojo relativno večino.
Deželni šolski svet za Koroško ugotavlja
Zl.: 3922/70
Klagenfurt, den 9. 4. 1970 Betreff: Unterricht am Bundesgvm-nasium fur Slowenen An den »Naš tednik«
Viktringer Ring 26 9020 Klagenfurt Die Tageszeitung »Kleine Zeitung« vom 7. April 1970 schreibt in der Rubrik Leserbriefe »Dornenweg ei-nes Volkes« auf Seite 8:
»Aber den Hetzern ist es gelungen, alle moglichen ihnen nicht zustehen-den Rcchte gevvahrt zu bekommen. Und als Dank daftir werden z. B. im slowenischen Gymnasium wieder slo-wenische Hetzer herangebildet, da-mit es ja keinen Frieden gibt.«
Der Landesschulrat fur Kamten stellt zu dieser Behauptung fest, daB am Bundesgvmnasium fur Slowenen korrekt nach den amtlichen Lehr-planen unterrichtet wird und am Bundesgymnasium fur Slowenen kei-ne slowenischen Hetzer herangebildet werden, weshalb die Behauptung in der »Kleinen Zeitung« nicht den Tatsachen entspricht.
Der Amtsfuhrende Prasident: Guttenbrunner e. h.
Neuspeh ..Apolla 13“
V soboto, 11. aprila, zvečer, je poletela s Cape Kenmedyja ameriška vesoljska ladja »Apollo 13«, v kateri so astronavti James Lowell, Fred Haise in John Swigert, ki je zadnji hip nadomestil Thomasa Mattingly-ja. Pri njem so zdravniki ugotovili, da ni imun za bacil rdečk in bi lahko med poletom zbolel.
Že začetek poleta ni stal pod srečno zvezdo. Najprej so imeli tehniki sitnosti z raznimi rezervoarji v poveljniškem modulu. Nato so nastopile nevšečnosti zdravstvenega značaja (glej zgoraj). Dalje je bilo tudi vreme na področju Cape Kennedyja precej neugodno. Pozneje je NASA sporočila, da je »Apollo 13« stopil v precej drugačen tir okoli Zemlje, kot je bil predviden. To napako so morali vesoljci sami popraviti. Od tedaj je polet proti Luni potekal normalno. Toda ko je bil »Apollo 13« v torek zjutraj od Zemlje oddaljen 317.500 kilometrov, je nenadoma nastala skrivnostna eksplozija, povratek in s tem življenje ameriških kozmonavtov, je trenutno v negotovosti.
Madžarski „Mig" preko Koroške v Videm
Z lovskim reakcijskim letalom sovjetske vrste »Mig 15« je v torek, 7. aprila,, pobegnil v Italijo 25-letni madžarski letalski oficir Sandor Zaboki, ki je takoj zaprosil za politični azil. Vzdignil se je z nekega vojaškega letališča na Madžarskem. Pri Pliberku je prišel iz Jugoslavije, potem je letel nad avstrijskim ozemljem Rožne doline iin ponovno zapustil naše področje <pri Bistrici na jugoslovansko stran. Iz Jugoslavije je letalo priletelo v Videm.
Polet čez avstrijsko ozemlje je trajal le nekaj minut. Ker je letalo letelo samo sto metrov nad zemljo, ga naše radarsike naprave niso mogle zaznati. To so izjavili v ministrstvu za deželno obrambo.
OD TEDNA DO TEDNA
MLADI NACISTI PRED
DUNAJSKIM SODIŠČEM
Pred kratkim sta se znašla pred nekim dunajskim sodiščem dva mlada moža »zaradi ponovnega nacionalsocialističnega delovanja«. Leopold Harald Engelke in Ed-mund Emiinger sta ustanovila mladinsko organizacijo in jo imenovala »Nacionalni korpus tabornikov«. Oba so že pred nekaj leti obsodili v procesu proti južnotirolskim »atentatorjem«, iin sicer vsakega na sedem mesecev zapora. Po odpustu iz kaznilnice sta ponovno- začela svojo staro igro. Pravila njuine mladinske ,skupine slonijo na uvedbi nekdanjih Hitlerjevih organizacij. Tako pravi pravilnik med drugim: »Član organizacije lahko postane vsakdo, iki je arijskega porekla.«
Antisemitizem, rasna mržnja, protikomunizem in priključitev k velikemu nemškemu rajihiu so nadaljnji smotri. Oba obtoženca sta jih oblikovala takole: »Končni smoter j,e priključitev Avstrije in vseh delov nemškega raj ha, ki so pod tujo1 državno upravo-, v skupen nemški raj h, kajti le združena in vase zaprta Nemčija lahko uspešno' nastopi na vojaškem in političnem področju proti nihilizmu, boljševizmu in svetovnemu žiidovstvu.«
Seveda iso našli pri tej. škppiini tudi orožje, v mladinskem domu pa »o stalno •imeli strelne vaje. V nekem mladinskem taborišču so razvili zastavo- s kljukastim križem, za uniformo' pa so uporabljali črne hlače, irjavo srajco s črno- kravato in črne čepice. In vse to leta 1970, torej 25 let po zlomu Hitlerjevega tisočletnega raj ha.
GVATEMALSKA TRAGEDIJA
Ko je ameriški zunanji minister Wil-liam Roigers zvedel za umor zahodnonem-škega veleposlanika grofa Karla von Spre-tija je vzkliknil: »Strahovita tragedija!« Gotovo tragedija za vse človeštvo, a tudi znamenje časa, v katerem živimo. Gvatemalska vlada bi bila z nekaj več prožnosti, kakor jo je pokazala v prejšnjih primerih, lahko prihranila človeštvu to tragedijo. Pri vsem tem 'bi ine bila spravila z dnevnega reda osnovnega vprašanja, ali boj za neko idejo lahko opravičuje še tako strašno nasilje, to je umor ljudi, kakor v tem primeru tujega diplomata, ki se v notranje gvatemalske zadeve ni mešal in ni bil zanje niti soodgovoren. Ali je dovoljeno spravljati v življenjsko' nevarnost tudi 100 ljudi in posadko letala, ki nimajo s politiko -nikakega opravka, zaradi katere koli
ideje, kakor se je nedavno zgodilo na Japonskem. Človeštvo si mora biti na jasnem o tern osnovnem vprašanju, nato pa mora res kaj ukreniti, ako hočemo ostati še ljudje.
NASILJE RODI NASILJE
V pojasnilo današnjih razmer v Gvatemali navajajo francoski listi, da so notranje :politične razmere v tej državi nepojmljive. Na vladi je pravzaprav vojska. V političnem boju uporablja ta tudi skrajna sredstva. Dogodilo se je tudi, da so pijani vojaki politične nasprotnike, to- je levičarje kar pobijali. Pred nekaj leti je bilo tako pobito skoraj vse vodstvo gvatemalske delavske stranke. Skrajni levičarji obtožujejo' Združene države Amerike, češ da one podpirajo- vlade, ki iso prišle na oblast v Gvatemali, odkar je morala odstopiti napredna vlada polkovnika Arbenza Guz-rnaina. Listi se vprašujejo, kaj storiti, da se ipoidobni dogodki, kakor je bil umor -za-hodinonemškega poslanika, ne bi ponovili. Okrog 70 odstotkov -tujih diplomatov v Gvatemali je svoje vlade prosilo za premestitev na drugo mesto, ker se bojijo za svoje življenje. Za-hodnonemška vlada je po umoru svojega veleposlanika takoj odpoklicala vise sVojie diplomatsko osebje iz Gvatemale. Vlade v Čilu, Venezueli, Peruju, Argentini, Mehiki in Ekvadorju so uradno obsodile umor veleposlanika Zahodne Nemčije, medtem ko Nemci obtožujejo' svojo' vlado, da se ni -dovolj zavzela zanj.
IZPRAZNITEV TUJIH VOJAŠKIH
OPORIŠČ V LIBIJI
Predstavniki britanske vojske so -na posebni slovesnosti v Tobruku predali libijskim oblastem britansko vojaško oporišče v tem mestu. Slovesnosti so se udeležili tudi trije člani sveta libijske revolucij e. Po dvigu libijske zastave so britanske čete začele zapuščati oporišče, ki ga bodo popolnoma izpraznile v enem mesecu. Kot poročajo iz Tripolisa, bo Velika Britanija kmalu zapustila tudi oporišče v Ala-demu, Združene ameriške države pa letalsko oporišče v Wheelusu.
VELIKANSKI VOJNI STROŠKI
ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE
Po vesteh ii,z »dobro obveščenih krogov« naj bi ZDA zaradi proračunskih stisk znatno- zmanjšale svojo prisotnost v Vie-tna-mu. Stroški za vojno v Vietnamu so- po poro-
čilih Pentagona znašali lani 28 milijard in 800 milijonov dolarjev, letos pa bi s-e morali zmanjšati na 23 milijard in 200 milijonov. Zaradi tega bi morali odpoklicati veliko število vojakov, ki so sedaj v Vietnamu-, vendar pa 'b-o to predvsem odvisno — po- 'mnenju političnih opazovalcev — od razvoja dogodkov ne samo v Vietnamu, ampak -tudi v Laosu in Kambodži. Zato s-o malo- verjetno trditve, po katerih naj bi doi julija 1971 zmanjšali število vojakov Združenih ameriških držav v Vietnamu za celih petdeset odstotkov.
IRSKA REPUBLIKANSKA VOJSKA
BO NASTOPILA PROTI
BRITANCEM
Kot poroča poveljstvo britanskih sil v Severni Irski, -bodo- smeli -njihovi vojaki, v samoobrambi, to je -proti napadu s »petrolejskimi bombami«, uporabiti strelno orožje. Takoj nato je odgovorila IRA (ilegalna irska republikanska vojska), da bo na to ogovorila s -podobnimi protiukrepi. IRA je tudi v irski republiki izve-n zakona. Ta organizacija se zavzema, da bi se šest grofij na severu, ki so pod britansko oblastjo, takoj priključilo irski republiki. O moči in vplivu irske republikanske vojske gredo so-dbe narazen, toda marsikaj
govori o tem, da so njene organizacije na Severnem Irskem dejavne v sedanjih nemirih. Politiko povračil so uveljavljali tudi v protibritamski gonji pred drugo svetovno vojno.
SOVJETSKE LADJE V
SREDOZEMLJU
V poveljstvu NATO (organizacija severnoatlantskega pakta) s-o na tiskovni konferenci poročali o nadzorstvu na-d Sredozemljem in o sovjetskem ladjevju v Sredozemskem morju. Tiskovino konferenco je imel Howard j unior Boydsuin kot -predstavnik poveljujočega admirala Alana F. Fleminga, ki je zadržan v Bruslju. Boydsun je povedal, da so prve sovjetske ladje priplule v Sredozemlje junija 1964, njih število se je povečalo 1966. leta. 1968. leta je prvič priplula ladja, ki nosi helikopterje »Moskva«. Od 1967. do junija 1969. leta je bila stalno prisotnih po 33 pomorskih enot in med nj.imi kakšna desetina podmornic. Rekord ipa je bil dosežen 1969. leta s 75 ladjami. Sovjet-sike ladje se izmenjujejo vsake tri mesece iin je sovjetsko ladjevje sestavljeno iz križark, oceanografskih ladij, podmornic, pomožnih ladij i-n dveh nosilcev helikopterjev »Moskva« in »Leningrad« .
V ospredju je reaktivni bombnik na krovu britanske letalonosilke »Hermes”, ki se je približala v bližino sovjetskemu, z raketami oboroženemu rušilcu »Krupniju”.
„„„„„„„„„„„„„„..........„„.............im.......min....im...Hlinili.umili....mn.....nuni.........1.......mm...........
TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLE DALO
.........................................................................................................................................
Država in Cerkev v Latinski Ameriki
Camillo Torres in Ernesto Che Guevara, dva vzornika mladine, dva borca za spremembo družbenega in socialnega stanja v Južni Ameriki, dva izobraženca, eden duhovnik, sin tičeta brezbožnika, potomec ene najuglednejših kolumbijskih družin, -drugi zdravnik, menda komunist, prav tako sin bogatih staršev, -ki pa so pozneje obubožali. Oba -sta se odpovedala umirjenemu življenju, ki bi moralo izvirati iz brezbrižnosti do nečloveškega trpljenja sočloveka, »razdelila sta vse svoje imetje« in sledila vsak svojemu klicu. Nekje sta se srečala. Oba sta šla med gverilce, oba sta padla. Camillo Torres febr. 1966, v boju -proti kolumbijskim četam, Che Guevara okt. 1967, v boju proti bolivijan-skim.
Nadškof Doim Redler čamara in Fidel Castro, spet dva revolucionarja v Latinski Ameriki. Camara škof, ki mu Sveto pismo ni samo papirnata zakladnica lepih misli in izrekov, temveč živo oznanilo, naročilo m obveznost, drugi ministrski predsednik Kube, »prve komunistične države v Latinski Ameriki«, nezakonski sin veleposestnika, odvetnik, ki je prevzel vodstvo osvobodilnega gibanja proti diktatorju Batisti; januarja 1959, je Castro zmagal. Konec je bilo privilegijev raznih severnoameriških in drugih bogatinov. Castro se je kmalu naslonil na sovjetsko stran. Leta 1962 je skoraj povzročil svetovno vojno.
Nerešeno socialno vprašanje
V večini 1 a tins ko-amer iš k ih držav ni več demokracije. Ko se je ta celina po osvobo-
dilni vojni v prejšnj-em stoletju otresla španskega in portugalskega kolonializma, je skoraj izkrvavela v medsebojnih klanjih. Skoraj v-se države so pretresli državljanski boji. Deloma jih je netil tudi krepki sosed na severu, ki je izrabil to slabost v svojo korist. Močne severnoameriške industrijske i-n gospodarske družbe iso se vsilile v latinsko-ameriške države. Nadzirale so ključno industrijo in gospodarstvo. Ta položaj je -zopet ranil občutljivi nacionalizem Latinske Amerike. Sosed na severu, nekoč veliki prijatelj, si je nadel sumljivo slavo kolonialne sile.
Namesto da bi se države Latinske, predvsem Južne Amerike skušale zbližati in s tem ustvariti zdrav gospodarski in politični -protiutež proti premočnemu tujemu vplivu, so -nemire med prebivalstvom raj.e dušili s -krvavimi bojnimi -pohodi. Ena -najbolj krutih je bila vojna med Paragvajem, Brazilijo, Argentino in Urugvajem (okoli 1957), ko j,e Paragvaj izgubil 5/6 vsega prebivalstva, nekoliko -milejše je bilo klanje za Gra-n Chaco (okoli 1935) med Paragvajem i-n Bolivijo.
V raznih državah so- se utaborili -diktatorji (Batista na Kubi, Trujillo v Santo Domingu, Jimenez v Venezueli, Vairgas v Braziliji, Peron v Argentini, Stroessner v Paragvaju i. -dr.), se Obdali z ifnočno vojsko, zanesljivo taj-no- policijo. Denar je šel bolj za ohranitev vladavine in ostarelega fevdalnega 'sistema kot pa za napredek. Razni diktatorji so- -si naložili milijarde v tujini,
medtem ko- je bila. državna blagajna prazna, množice pa so- umirale od gladu i-n bolezni, a napredka ni 'bilo nobenega. Naj-ostudnejši primer imamo na Haitiju, kjer je izmolzel F-ramcois Duvalier, »Papa Doc«, neke vrste zdravnik, državno 'blagajno do zadnjega, ljudstvu pa ukradel izgled za boljšo prihodnost. Njegova palača je prava trdnjava, tajna policija varuje strahovlado' čarovnika v predsedniški palači z vsemi sredstvi in pravicami, ki jih ima.
Posamezne plemiške družine vladajo nad deželo iin ljudstvom. Peščica veleposestnikov ima v svoji lasti daleč več kot -dve tretjini Obdelovalne zemlje in množice tlačanov. Nekateri skušajo uiti tej revščini -z begom v mesto, a tam jih sreča večinoma še ostudnejša beda. Druge pa zopet zvabijo- zveneča -gesla in pričakovanje boljše prihodnosti v pragozd, k upornikom, ali pa k mestni gverili.
Preganjanje duhovnikov
Nekater duhovniki, -predvsem mlajši, so- pravočasno spoznali nevarnost in popolno' -nevizdržnost tega stanja. Z vso -silo so -se začeli bojevati za -socialne pravice, za napredek, -pro-ti nepismenosti, -pro-ti -duhovni in telesni revščini. Državna oblast jih je kar kmalu osumila »komunističnega -delovanja«. Ta sum je bil že -dokaz. Začeli so -duhovnike preganjati, zapirati, jih v zaporih uničiti na vse mogoče načine. Kar je prišlo v j-avnost, je -dokaz dovolj, da tistim Oblastnikom ne gre za ohranitev krščanstva ko-t trdijo, ampak samo za ohranitev osebne oblasti in trenutnega nevzdržnega stanja. Ne briga jih revščina ljud-
skih množic, ne zaostalost, čeprav je to poglavitni vzrok nemirov.
Camillo Torres is-e je po -dolgem boju i odločil za gverilce, za oboroženi upor. Poleg njega je šlo še več duhovnikov v oboroženi upor, ki je upravičen -boj za napredek in pravico. S tem, da oblastniki imenujejo upornike komuniste, dajejo komunistom preveč nezaslužene važnosti. Razne komunistične stranke Latinske Amerike so se 'distancirale od upornikov, tudi Castrove zamisli ne prodrejo povsod.
Helder Camara se je odločil za nekrvavi boj, z njim mnogi -drugi. Nadškof iz Re-cifa je -prepričal množi-ce -s svojim -zgledom, svojo skromnostjo, svojo neustraše-nostjo in svojim odkritim pogumom. A v višjih cerkvenih krogih Latinske Amerike je še vse preveč ljudi, iki hočejo -za vsako ceno sodelovati z državno oblastjo, ki ravnajo tako kot država, s tem da vidijo komunističnega agenta v vsakem, iki se upira trenutnemu stanju, ki oznanja pravičnost, k-i zahteva konec fevdalizma, razdelitev zemljišč obubožanim i-n Obupanim 'podeželskim množicam, -pravično razdelitev premoženja, v vsakem, ki nastopa proti, korupciji in državnemu nasilju.
Kaže pa, da trenutno precej oblastnikov v Latinski Ameriki -noče rešiti pravično socialnega vprašanja. Naloga Cerkve je, da se bori še bolj iskreno za pravičnost i-n napredek, ne glede -na neprijetnosti, ki bodo izhajale od državne sile. To je njena poglavitna naloga iin edina možnost, da si -bo hranila zau-panje.
Jože Wakou-n i-g
»Velikonočni seminar 70“ Mladinske komisije FUEV
Kot prejšnja leta, je tudi letos organizirala Mladinska komisija Federalistične unije evropskih manjšin (MK-FUEV) svoj tradicionalni velikonočni seminar, ki je trajal od 22. 3. do 27. 3. 1970. Delegati so se zbrali v Bad Kiss-inganu, kjer imajo v Zahodni Nemčiji živeči Sudetski Nemci (Heimatvertriebene) svoje mladinsko izo-braževališče »Heiligenhof«. Ta dom so tudi dali na razpolago MK-FUEV za »velikonočni seminar 70«. Sami so organizirani v FUEV, vodja »Heiligenhofa« Erich K u -k u k pa je sedanji predsednik Mladinske komisije Unije evropskih manjšin.
Na tem semi-nairj-u so bile zastopane sledeče manjšine::	Gradiščanski Hrvatje,
Danci v Zahodni Nemčiji (Sudschlesvvig), Nemci na Danskem (Nordschlesvvig), Se-verni Frizijci, Sami na Finskem, Nemci v Zahodni Belgiji, Flamci v Severni Franciji, v Zahodni Nemčiji živeči Sudetski Nemci, ki hkrati zastopajo Sudetske Nemce na Češkoslovaškem, in koroški Slovenci. Izmed koroških Slovencev so se udeležili Filip W ara sc h, Janko M ali e (v imenu Koroške dijaške zveze oz. njenega glasila »PROBLEMI«) in Janko K u 1 -mež kot zastopnik Narodnega sveta, ki je tudi član Unije evropskih manjšin.
Na programu so bila v prvi vrsti predavanja, katerim so sledile včasih kar zanimive diskusije. Kot prvi je predaval prof. D e j a c o, član Južnotirolske ljudske stranke (SVP) ter poslanec v južnotirol-skem deželnem zjboru. Tema njegovega predavanja se je glasila »Das Nationali-tatenproblem in Westeuropa, dargestellt mn Beispiel Siidtirol«. Kot je bilo pričakovati, se je predavatelj posebno osredotočil na »paket« ter na tako imenovani »operacijski koledar«. Vrhu tega je pohvalil avstrijskega zunanjega ministra dr. Kurta Waldheima in njegovo politiko v zadevi Južne Tirolske. Človek se sprašuje, ali je tudi njegova manjšinska politika bila napram korfStdm oz. štajerskim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom hvalevredna — v. kolkor sploh lahko govorimo o neki manjšinski politiki!
Nadalje je govoril prof. T. Hergcth o manjšinah, ki so naseljene na vzhodnoevropskem ozemlju. Med drugim je dejal, (la se je začela Evrqpa po končani vojni leta 1945 na novo oblikovati. Eden najznačilnejših znakov njene spremenjene Politične slike je ravno v pretežni opustitvi močnega oz. pretiranega nacionalizma. Pri tem pa se je večina vzhodnoevropskih držav podala na pot nasilja in preganjanja. V svojem referatu je prof. Her-geth tudi naštel manjšine, ki živijo v Avstriji, ter poleg koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov tudi omenil »vin-dišarje« (kje so štajerski Slovenci?!). Na Ugovor nekega člana slovenske delegacije je Hergeth dejal, da je strokovnjak za manjšinska vprašanja v vzhodnoevropskem območju, ter da potemtakem ne pozna fazmer manjšinske problematike v Avstriji- Zato je svetoval delegaciji koroških ■Slovencev, naj bi ga oz. FUEV zalagala z materialom o protivindišarski teoriji, hploh je prišla do izraza želja, da naj bi fazne narodnostne skupine v čim večji meti informirale FUEV o njihovih manjšinskih problemih. Samo na ta način bi mogla FUEV uspešno delovati v prid vsem v njej vključenim etničnim skupinam! Sicer Pa je še vedel naš profesor trditi, da je Avstrija zadovoljivo rešila manjšinsko problematiko ... Komentar nepotreben!
Slaba vest držav
Z zanimanjem smo pričakovali preda-v;nnje glavnega tajnika FUEV Poula S k a -
»2. MAJ« POUKA PROSTI DAN
Z Dunaja poročajo, da bodo imele vse š°le »2. maja« prosto. Ker je letos 1. maj ' petek, se je prosvetno ministrstvo odlomilo dati šolam v Avstriji še soboto, 2. haja, prosto.
Prosvetno ministrstvo je v tem smislu (e izdalo posebna priporočila deželnim ^Iskim svetom in deželnim vladam, v kadrih področja spadajo višje (srednje) in °bvezne (ljudske in glavne) šole. Menijo, 'bt bodo vise deželne vlade v Avstriji pozitivno rešile ta ipriipordčila. Pouk v so-10 to, takoj po prazniku, nima dosti ipo-hena, ker ob takih dnevih »zboli« lepo levilo učencev.
degaarda. Za zaključek našega seminarja nam je skušal razložiti pomen in nalogo manjšin pri preureditvi Evrope. Naša naloga oz. naloga FUEV naj bi bila braniti ter varovati pravice etničnih skupin. Dejstvo je namreč, da obstoja cela vrsta manjšin, ki jih dotične države oz. vlade (Herbergstaaten) docela namenoma prezirajo. Španija npr. »ne pozna« Baskov, Galicijcev, in tudi scdemmilijoniski kata-lanski manjšini, ki je hkrati največja evropska narodna manjšina, ne prizna vlada v Madridu nobenih posebnih pravic (Son-derrechte). Italija priipozna samo gotovim narodnim skupinam njihove pravice; druge manjšine, ki niso zaznamovane v mednarodnih pogodbah, so italijanski politični oblasti »neznane«. Iz tega je razvidno, da mora biti Unija evropskih manjšin slaba vest držav oz. njenih vlad. Manjšine ne smejo samo obstojati v raznih mednarodnih pogodbah; to se pravi: na papirju! So sicer majhne skupine, ali zato jim nihče ne sme odrekati pravice do lastnega narodnega življenja!
Poleg predavanj so bila na programu tudi poročila zastopnikov manjšin. Za koroško slovensko manjšino je poročal Filip VVarasch. Posebno je nakazal v svojem referatu pravno ureditev manjšinske zaščite na Koroškem ter pri tem ugotovil, da je na papirju marsikaj zadovoljivo rešeno, da
IZ FILMSKEGA sveta
pa govori praksa le drugačno govorico! Omenil je tudi spremenjen program NSKS, ob koncu pa je citiral prof. Wakouniga, ki je na nekem mednarodnem zasedanju manjšin tole izjavil: »Kamten liegt tief im Suden und Wien liegt weit entfemt!«
Seminar kot takšen je bil kar zanimiv. Imel sem možnost v predavanjih, diskusijah, posebno pa v osebnih pogovorih z raznimi zastopniki raznih manjšin nekoliko bolje spoznati problematiko celotnega evropskega manjšinskega vprašanja; na ipodlagi teh spoznanj pa so se mi odprle nove možnosti iza delo med lastnim narodom!
Na drugi strani pa sem dobil (na žalost) vtis, da se je FUEV kot takšna do sedaj le preveč »zaljubila« v probleme nemških manjšin ter s tem zgrešila cilj, ki si ga je postavila kot organizacija evropskih manjšin. Vrhu tega sem nekoliko pogrešal solidarnost večjih narodnostnih skupin napram manjšin; z drugimi besedami: manjka še tista vez, ki bi tudi manjšim, v Manjšinski uniji organiziranim etničnim skupinam podelila večjo efektivnost v njihovem narodno-političnem delovanju. Naj bi torej v bodočnosti FUEV, posebno pa mnenje Mladinske sekcije, ubrala novo pot, pot evropske manjšinske miselnosti ter solidarnosti!
Podeljeni letošnji „Oskarji“
Pretekli teden je bilo konec živčne napetosti, tekmovanja, ugibanj in pričakovanj: predsednik ameriške filmske akademije Gregory Pečk je podelil dvainštirideset priznanj te ustanove najboljšim filmskim dosežkom lanskega leta.
Nagrade so bile sledeče: za najboljši film v angleškem jeziku je prejel nagrado
film »Kavboj na asfaltu«, britanskega režiserja Johna Schlesingerja, ki je dobil »oskarja« za najboljšega režiserja. Poleg teh dveh nagrad je »Kavboj na asfaltu« dobil »oskarja« še za najboljšo dramatizacijo, ki ni bila napisana za film. Za najboljši film v tujem jeziku je prejel »Oskarja« film »Z«, kateremu so podelili nagra-
Nova manjšina v Evropi
V 15. stoletju je zaradi in-vaizije tunških osvojevalcev na Balkan zbežalo mnogo krščanskega prebivalstva proti severu, zapa-du in jugu. Med drugimi je pred 500 leti bežalo' tudi mnqgo hrvatiskega prebivalstva -iz hrva-tskega Primorja -na drugo stran jadranskega morja v Italijo. Ti begunci .so se nastanili v pokrajini Abbmzzi-Molise ter so se deloma ohranili s svojimi običaji in govorico- -do danes v -mnogih občinah. Pet stoletij se za te naseljence nihče ni pobrigal v kulturnem oizira. Toda v novejšem času, to je od leta 1965, se je -zanimanje za to h-rvatsko manjšino vzbudilo ne samo v Italiji, marveč tudi v Jugoslaviji.
Domačini so se sami začeli zanimati za svoje poreklo, ko so ugotovili, da se v njihovih rodbinah še danes -goji -slovenska govorica, to je hrvaščina. Najživahnejše so v tem zanimanju občine Campobasso— Aquaviva—Collecrovi, San Felice del Melise in Montemitro, katere občine narod imenuje: Palata, Živavoda—Kruč, Stifilič in Mundimitar. Župan kraja Campoiba-sso
je začel z župani drugih občin akcijo, da se h-rvatsko govoreči narod nauči knjižnega srbo-hrvatskega jezika in plo-d te akcije je časopis »Na-š jezik«, ki izhaja v Rimu. Hrvatsko govorečega -naroda j,e približno toliko kot je koroških Slovencev. Hrvatsko
SLOVENCI
d&rna in <fta im tu.
Novice iz Argentine
V	Barriu Sarmientu je po hudi bolezni umrl g. Boris Urbančič. Pokopali so ga v San Martinu. Pogrebne obrede je opravil g. Grom. Pokojni zapušča mater in brata.
Zveza slovenskih skavtov je kot vsako leto, tudi letos organizirala taborjenje. Skupina mladih slovenskih skavtov se je odpravila v prelepi kraj Alta Gracia, pokrajina Anizacate. Taborjenje je trajalo tri tedne.
Nekaj iz življenja avstralskih Slovencev
V	Avstraliji so se začeli v raznih slovenskih skupnostih slovenski tečaji. V Victoriji se je v tečaj vpisalo 21 otrok. Prvi tedni »Slomškove šole” so bili posvečeni pripravam materinske proslave.
V	Sydnju se ‘je slovenska šola začela 21. februarja.
Na programu imajo ustanovitev otroškega zborčka. V Merrylandsu je pouk slovenščine samo za srednješolce. Otrok je tu premalo, da bi imeli svojo ljudsko šolo.	,
Med Slovenci v Avstraliji se je uveljavil na športnem področju kot dober rokoborec naš rojak Franc Jelovčan, ki je odnesel že precej zmag. Nastopil je tudi že v melbournski televiziji. Po .poklicu je tesar.
Tekmovanje v francoščini
V	Ljubljani je bilo ob udeležbi 174 dijakov republiško tekmovanje v francoščini. Deset najboljših nalog bo tekmovalo v zveznem merilu, štirje najboljši pa bodo šli v Francijo.
do tudi za -najboljšo montažo. Nagrado za najboljšo moško vlogo v filmu »Resnična noč« je dobil John Wayne, nagrado za najboljšo žensko vlogo je prejela angleška igralka Maggie Smith za vlogo v filmu »Pomlad gospodične Jean Brodie«.
»Oskarja« za najboljšo stransko moško vlogo je prejel Gig Young za vlogo v fil-
Z nepopisnim veseljem prevzema John Wayne, zvezdnik filmov Divjega zahoda, nagrado »Oskarja”. Prva mu je čestitala znana pevka in igralka Barbara Strei-sand. Po dvestotih filmih se je filmskemu umetniku le posrečilo dobiti to dragoceno odličje.
mu »Ubijajo konje, ali ne?«; -nagrado za najboljšo stransko vlogo Goldie Hawn za vlogo v filmu »Kaktusov cvet«.
Kandidat za »oskarja« je bil letos tudi zna-ni jugoslovanski film »Bitka na Neretvi«, ki smo ga videli pred enim mesecem v Celov-cu, predvajali so ga tudi drugje po Avstriji.
govoreče občine so se začele zanimati -tudi za stike z Jugo-slavijo, -ki bi naj bili predvsem kulturnega značaja. Prihajajo že iz Hrvatsike profesorji in drugi, iki študirajo narečje domačinov, prišel je tudi že -muzikolog, ki zapisuje njihove narodne pesmi.
Župani so nadalje -sklenili, da ustanove »Društvo slovanskih občin«, ki se bo zanimalo za turizem med Jugoslavijo i-n Italijo in že se je začela živahna korespondenca z občinami na drugi strani Jadrana. Društvo hoče organizirati razne prireditve in se bo zavzemalo za -to, -da se slej ko prej uvede učenje srbohirvafcskaga jezika v ljudskih in srednjih šolah.
V Jugoslaviji, na jadranski obali, se je začela zanimati predvsem občina Makarska za to hrvatsko manjšino, kajti baš iz tega kraja je bilo pred petsto -leti največ beguncev. V Ma-karski so že dali eni ulici ime: »Ulica moli samskih Hrvatov« in občina j-e sklenila, posvetiti mnogo pažnje kulturnim -stikom manjšini na drugi strani obale.
Koroški Slovenci želimo tej najnovejši manjšini obilo uspeha pri zasledovanju cilja samoohranitve, -posebno v jezikovnem in kulturnem oziru.	Dr. K. V.
LJUBLJANSKA OPERA V CELOVCU
Vodstvu celovškega Mestnega gledališča je uspelo pridobiti za enkratno gostovanje ljubljansko Opero. Ta vrhunski slovenski glasbeni umetniški ansambel bo uprizoril v nedeljo, 26. aprila, ob 19.30 znano opero Petra Iljiča Čajkovskega »Pikovo damo«.
Cena vstopnic: 20.— do 100.— šil.
Ker je zanimanje za gostovanje ljubljanskih umetnikov med našim ljudstvom veliko, priporočamo, da si pravočasno nabavite vstopnice za to predstavo.
»Žareča ra" na razstavi Delo Švicarja:
sta
struktu-
svetovni
Osaki.
opravila
arhitekt
Willi Walter in grafičarka Charlotte Schmid, oba iz Zii-richa. Ta nenavadna zgradba je švicarski paviljon na svetovni razstavi v Osaki. Obsega razstavni prostor in restavracijo. 32.000 žarnic pojačuje učinek aluminijaste zunanje stene.
Zahtevamo pravico javnosti za slovensko kmetijsko šolo v Podravljah
Koroški Slovenci že leta čakamo na javno kmetijsko šolo. Že večkrat smo zahtevali pravico javnosti za šolo v Podravljah, a do sedaj tega še nismo dosegli. Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev sta pred nekaj časa predložili skupno pismeno zahtevo po javnosti za podraveljsko šolo. Po mnenju ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo je v tej zadevi izključno pristojna koroška deželna vlada. Ker je deželni glavar Hans Sima takoj po skupni pismeni vlogi koroških Slovencev na ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo podprl upravičene zahteve koroških Slovencev, pričakujemo, da se bo v tej zadevi končno nekaj storilo v prid koroškim Slovencem.
Ob cobu fUM/edano-
Tudi kaj takega se godi!
Gotovo bodo začeli kričati tisti glasni branilci koroške časti in koroškega ugleda, ki jih zmanjka vselej takrat, kadar je res treba braniti čast in ugled Koroške. Pa naj, ikričijo, saj so že kričali vse skoizi. Imajo namreč samo en argument za sebe, argument glasnosti.
Bolnišnica je ustanova za vse, ali naj bo ustanova za vse. Tudi koroška deželna bolnišnica. Pa ni. Godijo se tam po pričanju naših slovenskih rojakov stvari, ki niso ne v čast ne v ugled Koroški.
Neka naša rojakinja je bila tam na zdravljenju. Rekla nam je, kaj se ji je zgodilo, ker se j:e upala glasno govoriti slovensko in a hodniku. Privihrala je ženska oseba v beli halji (po zunanjosti in delu je marala biti bolniška sestra). Ko ta oseba zasliši sldvemsklo besedo, in to celo na presvetem hodniku, se razburi in zarohni v več ali manj značilni 'koroški nemščini: »Wos quaseln’s denn do windisch uma, wird vvieder regnen. Verschwinden’s ins Zimimer«. Ko naša rojakinja gre po tem zelo .prijaznem’ pomenku v sobo, se priplazi taista ženska za njo in še doda: »MuB i grod -s-chauin, wie sle haaaaBt«.
Pa naj se še kdo čudi, če se ob takem pritisku (v tem primeru uradnem in javnem) toliko- naših ljiudi ne upa govoriti slovensko, če se ne upajo izjaviti za Slovence.
Zares! Koroška je zrela za Evropo!
pik
Hujskači vseh dežel, združite se!
Na Koroškem je fletno, sovraštvo zori, in ljudstvo ga žanje, ga glav’ca boli! In tako se človeku zdi, ko bereš duhovite prispevke, ki jih je neka zvrst človeškega rodu objavila v celovška »Kleine Zeitung«. No, diskusija se je po izjavi uredništva nehala prejšnji teden. Brali smo že prej strupene prispevke, po- svoje najbolj zloben pa je bil zadnji. Neka ženska iz Podjune se huduje in huduje zaradi Slovencev, kako so- grozni. Dobili so že veliko, preveč seveda, celo' gimnazijo imajo, o strah in groza, in tam 'poučujejo seveda profesorji hujskači, ki hujskajo- mladino ne vem, kam. O, ti preljuba ženska zaslepljenost!
Čudno je. Hujskač dandanes ni več hujskač, ampak je hujskač človek, ki se bori za nadaljnji obstoj in -napredek svojega naroda, človeka oblije sram, če pomisliš, kam j e privedlo načrtno iponeumnenje in trepanje koroškega prebivalstva.
Se eno vprašanje se nam vsiljuje: Zakaj je »Kleine Zeitung« zaključila to diskusijo ravno s tem izredno podlim in prostaškim prispevkom. Če je tako mnenje na Koroškem pravilno in vodilno, potem nas je groza.
klofuta
DOBKLA VES (Občinske volitve)
Na splošno željo občanov hočemo tudi mi spet kandidirati, ker le na ta način bomo v bodoče v stanu soodločati v delovanju in usodi naše občine.
Da bo naš glas slišen, podprite tudi vi LISTO 3.
Volilna skupnost — Wahlgemeinsch alt:
Dr. Luka Sienčnik, živinozdravnik, Do-brla ves
Martin Wastl, delavec in kmet, Lovanke
Hanzej Miklau, ml., kmet, Podholm
Jožko Urban, nastavljenec, Dobrla ves.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
je na željo številnih ljubiteljev slovenske filmske umetnosti izposlovala celovečerni umetniški film
Samorastniki
katerega bodo predvajali v stalnih kinodvoranah v Št. Jakobu v Rožu, v petek, 17. aprila, ob 20. uri in v nedeljo, 19. aprila, ob 11.30 v Železni Kapli.
Pred tem bodo predavali dokumentarni film o
ZILJSKEM ŠTEHVANJU, ki ga je pred leti v Zahomcu posnelo slovensko podjetje VIBA-film.
Vsaik narod potrebuje vsestranskega strokovnega šolanja za svoje člane. Samo če se bo lahko krepko uveljavil na vseh .področjih vsakdanjega življenja, bo mogel zreti v uspešno prihodnost. Naloga države oz. dežele, v kateri prebiva, pa je, da ga v tem stremljenju vedno -podpira v ,polni meri. To se vidi še mnogo ostreje pri nas koroških Slovencih kot narodni skupnosti v manjšini. Ker pa šolstvo tehtno vpliva na vzgojo mladine, je za manjšino tem važnejše, da dobi lastne šole za svoje člane; če pa bi to zaradi sile razmer ne bilo mogoče, mora šola upoštevati v polni meri 'posebnosti in zahteve manjšine.
Kmetijska šola v Podravljah je pred kratkim zaključila šolsko leto 1969/70. Ob zaključni konferenci je ravnatelj dipl. inž. Franc Einspieler podal pregled o stanju v šoli in v zadnjem šolskem letu.
Zadnje leto je bilo na šoli 20 učencev (8 v prvem letniku, 12 v drugem), kar je v koroškem merilu lepo poprečje. Kvaliteta šole tudi prav nič ne zaostaja za drugimi šolami v deželi. To leto je šolo obiskalo nekaj zastopnikov višjih oblasti, ki -so ji izrekli svoje priznanje v -polni meri. Za kmeta je dandanes mujlmo potrebno strokovno šolanje, da bo znal urediti svo-
Polno farno dvorano, prišli so iz vseh krajev južne Koroške, in mlade nastopajoče iiz Bazovice, j,e pozdravil g. dr. V. Zwitter. Program so sestavljale otroške pejsmi, pesmi- za mešani zbor, skladbe prirejene za saksofon, štiri kitare in električne orgle ter za orkester harmonikarjev.
Predstavil se nam je tudi harmonikarski virtuoz Gervasio Marcosignori. Imeli smo priložnost slišati umetnika, -ki je žel uspehe že širom sveta. V čast si štejemo, da je tudi nam nudil ta visoki umetniški užitek. Njegova harmonika CorovoK je zmožna posnemati zvoke različnih pihalnih in godalnih instrumentov, kakor 'tudi. tolkal. Tak instrument zahteva seveda fantastično tehniko, ki jo obvlada le mojster, kot je Marcosignori.
V svet resne glasbe nas je popeljal ansambel »Miramar senior« v zasedbi harmonik, električnih orgel, kitare in tolkal. Imeli smo vtis, kot -da imamo pred sabo simfonični orkester. Dokazali so svoje spo-
jo kmetijo sodobno, da se bo mogel obdržati v današnjem času, ki nalaga tudi kmetovalcu vse zahteve in .nujnosti tržnega gospodarjenja.
V strokovnem pouku so učenci videli 78 filmov, ki so jim ponazarjali učno snov. Poleg pouka so si ogledali tudi razne napredne kmetijske obrate, napravili so molzni ter poseben strojni tečaj. Vrhu tega so tudi čuli razna strokovna predavanja o področjih, iza katera v rednem pouku ne bi bilo ne dovolj možnosti ne zadosti časa. Zastopniki tovarne dušika v Rušah so učence tudi seznanili s proizvodnjo ruške tovarne, -kmetijskim šolstvom in kmetijskim tiskom. Razen teh strokovnih predavanj in -tečajev je šola poskrbela še plesni in šoferski tečaj.
Ob tem kratkem pregledu se vidi pomen strokovnega šolanja za kmeta. Zaradi tega je še bolj pomembno, 'da dobimo koroški Slovenci 'končno enakopravno javno kmetijsko šolo,, tudi v smislu določb člena 7 državne pogodbe. Naše rojake kmete pa opozarjamo, naj, se zavedajo pomena lastne slovenske kmetijske šole, in naj pošljejo svoje sinove na dvoletno strokovno šolanje v Podravlj-e.
solbnosti, prav posebno- v skladbi Rimskega Korsalkova.
Tudi ansambel »Miiramar junior« je s požrtvovalnostjo 'izvajal skladbe, ki pa so bile za njihove zmožnosti morda nekoliko prezahtevne. V sestavi saksofona, štirih kitar in električnih orgel je »Ansambel Slomšek« razveselil mladino, kakor tudi odrasle z jialzziglaisbo. Najbolj se nam je prikupil saksofonist, kitare pa se v intonaciji niso popolnoma ujemale. Kljub tem-u pa je bila ta točka za ljubitelje -te glasbe pravi bonbonček. Slomškova zbora (otroški! in mešani) -sta nam zapela narodne in cerkvene pesmi. Posebno je treba omeniti spretno dirigentovtsko roko gospe Zajčeve, ki je zanesljivo vodila večji del programa.
Nekaj čisto novega za -nas sta bili mali napovedovalki: popeljali sta nas skozi program z otroško prisrčnostjo. Z burnim aplavzom in zahvalo dr. Zwittra smo se poslovili od naših prijateljev iz Trsta.
ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV
vabi vse bivše izseljence na REDNI LETNI OBČNI ZBOR
ki bo v nedeljo, 19. aprila 1970, s pričetkom ob 14. uri v dvorani I (1. nadstropje) Delavske zbornice v Celovcu.
Letošnji občni zbor bo posvečen 25-letnici zmage nad nacizmom, ter osvoboditve naše domovine in povratka izseljenih družin iz pregnanstva.
odbor
KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO V ŠMIHELU PRI PLIBERKU
vabi vse prijatelje odrske umetnosti na igro DESETI BRAT ki jo uprizori igralska skupina iz PREVALJ in MEŽICE v nedeljo, 19. aprila, ob pol osmi uri zvečer v farni dvorani v Šmihelu.
K obilni udeležbi vabi
odbor
•	občinski traktor naj služi vsakemu v enaki meri in ne samo izbranim ljudem;
•	nadaljnje asfaltiranje cest (zlasti čez novi belski most ter na Praboj, Belo in Kršno ves);
•	»Dan starih« naj bo dvojezična prireditev; sodelujejo naj domačini;
•	olepšava naših vasi, predvsem v sezoni: penzioni stom m drugim voljnim ljudem naj da občina sredstva, da olepšajo obraz naših vasi.
V naši občini je treba novega vetra in zato zdrave opozicije, da bi bolj uspešno bodrila v-ečinsko stranko, -ki dremlje zaradi svoje varne zanesljive večine na svojih devetih mandatih. Tudi oVP, -ki je naši občini znana kot netolerantna proti vsem, ki mislijo drugače, ne zastopa volje občanov. Naj pridejo v občino naši domači kmetje, obrtniki in delavci, ne pa tuji elementi, ki ne poznajo naših razmer! Zatorej Vas prosimo, da izkažete tokrat zaupanje naši Občinski skupnosti Žitara ves in podprete LISTO 3.
Za Vaše zaupanje prosimo:
1.	Joža Golavčnik, 1931, kmet, Zagorje
2.	Franc Tazoll, 1912, delavec, Žitara ves
3.	Joža Gregom, 1919, kmet, Dule
4.	Joža Hobel, 1920, kmet, Pogrče
5.	Hanzej Smolnik, 1926, kmet, Stara ves
6.	Ana Urban, 1935, gospodinja, Goriče
7.	Joža Wakounig, 1909, kovač, Mlinče
8.	Silvester Rutar, 1934, delavec, Mal-čape
9.	Pan krač Kuster, 1924, delavec, Goriče.
ŠT. JAKOB V ROŽU (Občinske volitve)
Volilne priprave za dan občinskih volitev, 26. 4., iso pri nas v polnem teku. Doslej smo imeli v občini 9 SPO, 4 O V P, 1 KPo in tri -slovanske odbornike. V novih volilnih predlogih ostalih strank nasto-pajo delno novi kandidati. Mi kandidiramo pod imenom »Socialna gospodarska zveza« — ugledne predstavnike naših gospodarskih ustanov.
Nosilec liste je posestnik Janko Janežič v Lesah.
Prepričani smo, da bodo naši občani dali našim možem svojo zaupnico s tem, da bodo volili »Socialno gospodarsko zvezo«-
GLOBASNICA
Klščans-ka -demokratska stranka nastopi po soglasnem isklqpu njenih zaupnikov in kandidatov tudi pri letošnjih Občinskih volitvah s samostojno listo im s isvojim tradicionalnim imenom. Ker na večkratnih tozadevnih za-upniških sestankih zaradi velikega števila kani-ddatov ni bilo mogoče sestaviti slk-upne -kandidatne liste, jie -sklical Štefan Gregorič kot predsednik krajevnega odbora Narodnega sveta koroških Slovencev -posebno zborovanje vseh članov, da končno določijo kandidatno listo stra-nke. Temu vabilu se je odzvalo izredno veliko število- članov, posebno častno je bila zastopana Bodljuna. Na -predlog dosedanjega občinskega odbornika Franca Fere so se vršile volitve tajno z listki. Z veliko večino glasov -so bili nato izvoljeni sledeči kandidati v naslednjem vrstnem redu:
1. Alojz Gregorič, 2. Janez Hudi, 3. Blaž (Nadaljevanje na 5. strani)
ŽITARA VES
V nedeljoi, dne 26. aprila 1970, bomo volili novi občinski odbor, ki šteje v naši občini 13 -mandatov. Poleg OVP in SPO se poteguje za Vaše zaupanje tudi
OBČINSKA SKUPNOST ŽITARA VES
Kandidati Občinske -skupnosti smo preprosti ljudjie iiz Vaših vrst in se bomo v prihodnjih 6 letih prav posebno zavzemali za uresničitev naslednjih zadev:
•	občina naj prouči možnosti zimske turistične sezone v naših krajih;
•	iskan-je možnosti za zaposlitev v domačem k-raju, posebno- pa še podpora domačim iniciativam;
•	občinska dela naj dobijo domača podjetja;
•	urejene poti k vsaki hiši;
•	avtobusna linija Žitara ves—Rika-rja ves —Št. Primož;
•	enakopravna podpora -kulturne dejavnosti;
•	javni razpisi občinskih del in občinskih mest;
•	lo-v n-aj ostane v -domačih -rokah;
•	turizem: oglasi v časopisih, kjer se bo opozarjalo še posebno na lepote in ugodnosti naših -krajev;
e občina naj da na razpolago prostor za odlaganj-e sme-ti, da bi -naši travniki in gozdovi nudili gostom res prijeten -pogled -in -ne pokopališča konzerv i-n drugih odpadkov;
•	občani naj bodo informirani o vsem, kar se dogaja na občini; v ta -namen naj izdaja občina za sv-ojie ljudi informativen list;
KATOLIŠKA PROSVETA
priredi v torek, 21. aprila 1970, ob pol osmih zvečer v Kolpingovi dvorani v Celovcu predavanje z barvnimi slikami g. Vinka Zaletela
Afrika II. del-Zambija
230 barvnih slik! Modema Afrika v mestih in stara na podeželju. Slovenski misijonarji v novih misijonskih problemih. Nedeljska božja služba s petjem domačinov. Skupni krst. Potovanje v največji in najboljši zambijski misijon v Katondwe z vsemi težavami. Misijonska bolnišnica. Tipična afriška vas in življenje v njej. Rasna diskriminacija v Južni Afriki. Zambezi in Viktorijini slapovi, največji na svetu. Bodočnost Afrike.
Vsi prisrčno vabljeni!
Nastop glasbenikov iz Trsta v Št. Jakobu v Rožu
Izreden pevski koncert v Celovcu
V nedeljo, 19. aprila, bo v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu koncert, ki ga bosta izvajala dva zbora: Dekliški zbor učenk seminarja za otroške vrtnarice iz Bozna (Južna Tirolska, Italija) in izbrani zbor Državne gimnazije za Slovence v Celovcu. Ta koncert bo izreden prav zaradi tega, ker sta to zbora narodnih manjšin: dekliški zbor nemške narodne manjšine v Italiji, zbor naših dijakov pa slovenske narodne manjšne v Avstriji. Že zaradi te izrednosti zaslužijo mladi pevci, da jih pridemo poslušat v čim večjem številu. Moremo pa pričakovati tudi lepo petje. Obrnili smo se na učitelja glasbe na Slovenski gimnaziji v Celovcu, prof. dr. Franceta Czigana, ki nam je v tej zvezi dal nekaj zanimivih pojasnil.
Kako je prišlo do tega koncerta?
Ob koncu preteklega šolskega leta je Izbrani zbor Slovenske gimnazije imel čast nastopati v celi vrsti prvovrstnih zborov, ki so tekmovali na Mladinskem pevskem festivalu v Celju. Ta festival traja tri dni in ima poleg tekmovanja zborov vedno tudi neke vilste seminar za pevovodje. Tega seminarja sem se preteklo leto udeležil tudi jaiz. Med številnimi predavatelji je bila tam tudi gospa prof. Johanna Blum iz Bazna. Breko našega visoikošolca Jožeta Kovačiča in njegovega šefa dr. Korčaka sem se že med seminarjem spoznal s to gospo, ki se je prav živo zanimala za naš zbor, še preden je ta nastopil v Celju. Pri celotnem tekmovanju je ibila gospa profesor vedno zraven, tako tudi, ko je naš zbor nastopil. Bila je med prvimi, ki nam je čestitala, ko smo skupaj z zborom iz Kranja zasedli v skupini mešanih zborov prvo mesto. Pri odlhodu iz dvorane je prišla gospa prof. Blum še enkrat k meni in me takole nagovorila:
»Veste kaj, gospod profesor, mi moramo priti do izmenjave naših zborov.«
Nisem si ibil takoj na jasnem, kaj meni.
»Kalko to mislite, gospa profesor,« sem vprašal.
»Talkole: Vaš zbor naj pride v Božen in 'nastopi skupaj z enim od naših šolskih ziborov. Potem ibi vam naš zbor vrnil obisk v Celovcu, ali pa Obratno. Oba zbora bi enako nastopila v Celovcu in v Boznu. Kaj pravite k temu, gospod profesor?«
»Z naše strani — z velikim veseljem, dasi je razdalja Boizen—Celovec precej velika.«
»Oh, kaj pa je to okoli 300 km?! Jaz sem vesela Vašega pristanka. Stvar boim še premislila in se Vam bom potem pismeno oglasila, jaz ali kdo o naših predstavnikov.«
In je potem v začetku tega šolskega leta začela krožiti pošta med kulturnim institutom v Bozrau (telmu je gospa prof. Blum izročila vso zadevo) in med ravnateljem Državne gimnazije za Slovence v Celovcu. Prvi
(Nadaljevanje s 4. strani)
Kordež, 4. Franc Fera, 5. Franc Amibroš, 6- Karl Pikalo 7. Fric Hrast mi.
Ker je Franc Fera od nadaljnje kandidature odstopil, je njegovo mesto zavzel Peter Hutter ml.
V imenu kandidatov se je nato nosilec liste Alojz Gregorič zahvalil za izkazano zaupanje in poudaril, da se bo njegova frakcija kot doslej zavzemala :z vsemi silami za socialno pravičnost, narodno enakopravnost ter za kulturni in gospodarski napredek v globaški občini. Posebej je še naglasil, da imamo pri nas vedno več delojemalcev, ki se vozijo v bližnjo in daljšo okolico, v sosedne oibčime, za 'delom. Temu Problemu 'bodo naši možje posvetili vso ‘noj o skrb in brigo.
Vam, dragi občani, pa je prepuščena odločitev. Volite torej može, ki so z vsem dosedanjim delom dokazali, da so spodobni zastopati ne samo svoje, temveč tudi mterese nas vseh. Na tem mestu pa je tre-Ba izreči javno zahvalo za njihovo vzorno delo tudi vsem dosedanjim občinskim odbornikom, ki so odstopili svoja mesta mlajšim možem, posebno še zaslužnemu, dolgoletnemu občinskemu odborniku Šte-lanu Kordežu, Kuikmanu v Maili vesi.
Trudili se bomo uresničiti sledeči ipro-šparn:
1.	Večjo splošno blaginjo vseh občanov z ustanovitvijo novih delovnih mest (na-$elitev tovarn ipd.).
2.	Okrepitev že obstoječih gospodarskih Ustanov.
3.	Socialna pravičnost, narodna enakopravnost, kulturni napredek.
4.	Nadstrankarsko vodstvo v občini, šoli in otroškem vrtcu.
5.	V primeru, da naša frakcija stavi župana, se le-ta obveže, da odstopi del svoje odškodnine revnim družinam ('bolezen, studij. ipd.).
uspeh tega dopisovanja je, da obišče 24-članski dekliški zbor učenk seminarja za otroške vrtnarice iz Bozna Celovec in tu
v nedeljo, 19. aprila 1970, z zborom Slovenske gimnazije nastopi na skupnem koncertu.
Kaj nam morete povedati o sporedu tega koncerta?
Podrobnega sporeda bazenskega zbora še nismo prejeli. Načelno pa smo se pogovorili, da v prvem delu koncerta zapojeta oba zbora predvsem umetne pesmi, v drugem delu pa ljudske. V prvem delu bo najprej nastopil dekliški zbor iz Bozna, nato
Ko bodo v teku enega tedna izvoljeni odbori strokovnih skupin Trgovske zbornice za Koroško, in to za prihodnjih pet let, bo imel vsak član teh odborov možnost soodločanja pri določanju in usmerjevanju nameravanega gospodarsko-politič-nega kurza.
Z ozirom na zelo številne nadvse važne in daljnosežne odločitve, ki jih bo ob pričetku novega desetletja treba pokreniti na gospodarskem in političnem področju, bo moralo gospodarsko stanovsko zastopstvo nastopiti bolj odtočno kot kdajkoli prej. Za to pa je potrebna še večja složnost.
Ta pozitivni vpliv na gospodarski razvoj se izraža zlasti v okviru dane možnosti, ki jo imajo Trgovske zbornice kot izvedeniški organi pri sestavi osnutkov gospodarskih zakonov in odredb, ter obstaja v ostvaritvi važnih gospodarskih interesov kot tudi v odklanjanju gospodarstvu nasprotnih mnenj in ciljev. Poleg tega se sodelovanje zbornične organizacije dopolnjuje na gospodarsko-političnem področju že pred dokončnimi političnimi odločitvami, in to na ta način, da ona stalno izdeluje predloge, predvsem pa v tem, da pomaga s svojim aktivnim sodelovanjem v številnih odborih, sosvetih in socialnih samoupravnih korporacijah vse do paritetične komisije.
Na ta način je možno, različna mnenja podjetnikov glede gospodarskih in socialnopolitičnih vprašanj že v začetku obravnave iznesti in obrazložiti svoje stališče. Gojitev socialnega družabništva je v preteklih letih koristila gospodarstvu in poskrbela prednosti celotni državi. Zato vidi zbornična organizacija svojo važno nalogo v nadaljevanju tega delovanja.
Cilj bodoče gospodarske politike Trgovskih zbornic pa bo, da zagotovijo ohranitev tržnogospo-darskega reda na podlagi storilnega tekmovanja. Zato bo potrebno nastopiti proti vsakemu neupravičenemu poskusu, da bi kak osrednji organ hotel vplivati s svojimi nadzorovalnimi metodami na odločitev posameznih podjetij.
Naslednja gospodarsko-politična zadeva organizacijskega dela Trgovske zbornice je nadaljnji razvoj Avstrije v moderno industrijsko državo. Hkrati pa mora biti zagotovljen obstoj številnih malih in
(NT 14/70, str. 5)
Pliberška mestna občina je na svojih sejah obravnavala tudi zadevo regulacije vodnih poti (potokov), čeiprav to ne spada v delovno področje občine.
Tako so med drugim poskrbeli za načrt preložitve libuškega in za regulacijo bistriškega potoika na odseku Cirkovce— Doib; stroški za to so znašali nad 300.000 šilingov. Skupna vsota gradbenih stroškov pa je prekoračila deset milijonsko -mejo.
Regulacijo bistriškega potoika so leta 1966 vodoipravno obravnavali na odseku Cirkovce—Dob. Pri tej obravnavi so bile prošnje lastnikov obrežja potoka odklonjene z odlokom okrajnega glavarstva v Velikovcu (ZL: 7 B — 3/65 vam 14. 7. 1966). Le-ti sv prosili povrnitev nastale škode pri usedanju brega na njihovih zemljiščih, na katerih ni bila predvidena regulacija bistriškega potoika, 'kot tudi povrnitev škode po 'poplavah 'porušenih gospodarskih mostov ina tem odseku. Prav tako so odklonili prošnje lastnikov obrežja potoka Josefa
pa naš zbor; v drugem delu koncerta pa obratno: najprej zbor Slovenske gimnazije, nato dekliški zbor z Bozna.
Prepričan sem, da bosta oba mladinska zbora nudila prvovrstno pevsko umetnost, saj nam bosta pela pesem vsak svojega naroda. Pesem, ki je eno najbolj učinkovitih sredstev, da more manjšina ohraniti svojo narodnost.
In pojde potem tudi zbor Slovenske gimnazije v Božen?
Gotovo. Smo se že dogovorili: Obisik bomo vrnili 9. in 10. maja. Tam bo koncert obeh zborov že v soboto zvečer, v nedeljo pa hočejo razkazati našim pevcem zanimivosti mesta Božen in bližnje okolice.
*
To pevsko srečanje dveh zborov — nemške manjšine v Italiji in slovenske manjšine v Avstriji — dokazuje plodnost prijateljskega sodelovanja med manjšinami. Pričakujemo, da bodo ta prizadevanja naletela na ugoden odmev med našim ljudstvom na Koroškem, ki bo gotovo do kraja napolnilo v nedeljo popoldne veliko dvorane Doma glasbe v Celovcu.
srednjih obratov. Pri tem pa gospodarstvu ne gre za to, da bi obdržalo preživeti ustroj, temveč bolj za to, da najde odgovarjajočo pomoč, ki bo malim in srednjim obratom omogočila uspešen obstoj v modemi industrijski družbi.
Še važnejšo nalogo pa vidi Trgovska zbornica v tem, da bo odločno nastopila proti vsaki nadaljnji davčni ali kakršni koli drugi obremenitvi, ki zavira iniciativnost in storilnost gospodarstva v tej deželi, in to še posbno zato, ker je že dosedanja stopnja davčne obremenitve ena najvišjih v Evropi.
Spričo dostikrat nezadostnega denarnega kapitala domačih obratov je potrebno v večji meri pospeševati ustanavljanje lastnega kapitala, da se na ta način omogočijo investicije, ki so potrebne za stalni gospodarski porast in so hkrati tudi v korist vsemu prebivalstvu.
Važnost vloge Trgovske zbornice v različnih gre-mijih, odborih in komisijah, ki odločajo v tovrstnih vprašanjih, je neprimerno večja, kot pa bi odgovarjala odstotnemu številu trgovskih obratov z ozirom na celotno prebivalstvo in sega včasih celo do paritetičnega soodločanja.
Da bi Trgovska zbornica tudi v bodoče mogla vse te važne naloge v polni meri vršiti in obdržati, je potrebno, da vsi zbornični člani delujejo v korist svojih strokovnih zastopstev. To pa bo najbolje prišlo do izraza s čim večjo volilno udeležbo pri zborničnih volitvah 19. in 20. aprila 1970!
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 19. 4.: 07.00—07.30 Duhovni nagovor.
—	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščiom. — PONEDELJEK, 20. 4.: 13.45-14.30 Informacije. -Za našo vas. — TOREK, 21. 4.: 13.45—14.30 Informacije. — Koroški kulturni pregled. — športni mozaik. — SREDA, 22. 4.: 13.45—14.30 Informacije. — Vesti za kmetijstvo. — Pri mojstrih govorjene besede — 2 (Dr. Milko Matičetov: Pesmi o kralju Matjažu na Koroškem in v Reziji). — ČETRTEK, 23. 4.: 13.45—14.45 Informacije. — Po sledeh starih šeg in navad: št Jurja jagajo. — Komorne skladbe slovenskih skladateljev. — Našim mladim poslušalcem. - PETEK, 24. 4. 13.45-14.30 Informacije.
—	Na Jurjevo med našimi Skavti.
Katza, ipd. Woschinaka, Franza Matschka, pd. Komarja in Ignaza Trampuscha, katere je .zastopal dr. Franz Schlatzer, odvetnik v Velikovcu, da bi nadaljevali z regulacijo doljmaga teka 'bistriškega potoka.
Proiti temu odloku ;so se pritožili lastniki obrežja potoka. Pri prizivni obravnavi dne 30. 9. 1966 so pritožbo umaknili, potem ko' jim je pliberški župan obljubil, da bo mestna občina .podprla ustanovitev vodne skupnosti. To obljubo je župan izpolnil. Ustanovno ,zborovanje je bilo 24. 5. 1967 v Dobu 2.
Tu iso predlagali za načelnika gospoda Josefa Katza. Pravila in razdelitveni ključ so shranjeni od junija 1967 pri mestni občini.
Na nujno vlogo lastnikov obrežja potoka občini, jie le-ta dne 23. 2. 1968 sporočila gospodu Josefu Katziu in vsem udeležencem oceno vodogradbenih izvedencev, ki naj bi ovrgli pritožbo zgoraj imenovanih občanov, češ da so rušenje brega in poplave nastale po regulaciji bistriškega
Avstrijska televizija
SOBOTA, 18. aprila 16.15 Za otroke od 5. leta dalje: Listamo po slikanici „Pametni prašiček’’ — 16.35 Za otroke od 6. leta dalje: Cesta ni igrišče — 16.40 Za otroke od 11. leta dalje: Daktari — 17.30 Za mladino od 14. leta dalje: Klub Beatlov — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 „Trije dobri prijatelji”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Dober večer v soboto... reče Heinz Conrads — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in tedenski magazin — 20.06 Šport —
20.15	„čas varieteja”, zabavna oddaja — 21.45 šport
—	22.15 Čas v sliki.
NEDELJA, 19. aprila: 14.30 Veselje v glasbi: Re-ri Grist — 15.00 Za otroke od 6. leta dalje: »Snežna in Žarna” — 16.45 Za otroke od 14. leta dalje: Stik — 17.00 Otto Schenk bere delo Ludwiga Tho-naja „Zgodbe navihancev” — 17.25 Avtomobilske dirke — 18.25 »Trije dobri prijatelji”, lahko noč za najmanjše — 18.30 Pogled v okno: Nardini —
19.00	Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport
—	20.10 Kristjan v času — 20.15 Tajnosti morja —
21.15	„Poroka na planini”, dramatična ovčarska pesem Mihaela Haydna — 22.20 Čas v sliki.
PONEDELJEK, 20. aprila: 18.00 Aktualnosti iz krščanstva — 18.20 „Trije dobri prijatelji”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Družina Feuerstein — 19.16 ORF danes zvečer —
19.30	Čas v sliki - 20.06 šport - 20.15 Mož s kovčkom „Tič naj poje” — 21.00 Poštni predal 7000 —
21.15	„6. juli 1918”, film o Leninu — 23.10 Čas v sliki.
TOREK, 21. aprila: 18.00 Walter in Comiie: tečaj angleščine — 18.20 „Trije dobri prijatelji”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno
—	18.50 Sodnik na Divjem zahodu: „Nesramna zvijača” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 »Kaj sem?” prenos bavarskega radia
—	21.05 Čas v sliki — 22.30 Podelitev „oskarjevih” nagrad.
SREDA, 22. aprila: 10.00 TV v šoli: Viri zgodovine — 10.30 Zvok iz človeške roke — 11.00 Program za delavce: „Nož na grlo” — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: „Zgubljeni robec” — 17.15 Za otroke od 11. leta dalje: Mednarodni mladinski magazin - 17.30 „Tekma”, film - 17.35 Mali športni ABC — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.20 „Trije dobri prijatelji", lahko noč za najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Dragi stric Bill — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki
—	20.06 Šport - 20.15 Poročilo ORF - 21.15 »Dediščina prednikov”, dokumentacija v prizorih —
23.00	Čas v sliki.
ČETRTEK, 23. aprila: 10.00 TV v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Computer — 11.00 Alpe —
11.30	Gost pri Fritzu Wotrubi — 12.00 Komentar h časovnemu poteku dogodkov — 18.00 Dobrodošli v Italiji: Italijanščina za začetnike — 18.20 »Trije dobri prijatelji”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Šport — 18.50 Policijski radio poziva — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport —
20.15	Zlati strel — 21.45 Svet knjige — 22.45 Čas v sliki.
SVETNA VES
Na dunajski univerzi je promovirala z doktorja medicine gasjpadilčna Elizabeta Wadelnig iiz Svetne vesi—'Kaple. Slovesnost promocije je bila dne 8. aprila. Z mlado doktorico, ki je izredno pridno študirala, se veselijo njeni domači in znanci. Prisrčne čestitke!
potoika v n er egu branem 'doljnem teku. V oceni so vodograldlbeni izvedenci ugotovili, da regulacija bistriškega potoika na odsekih od Cirlkovč navzgor ni vzrok škode v doljnem telku, kot trdijo lastniki obrežja potoka-.
Vodograidbeni problemi in njih uresničitev so bili že večkrat izneseni pri koroški deželni vladi in deželni gradbeni direkciji.
Sicer pa § 42 vodopravnega zakona 1959 jasno pove, da se mora za izdelavo naprav in gradenj proti škodljivim vplivom vode v prvi vrsti brigati tisti, kateremu pripadajo ogrožene in poškodovane nepremičnine in naprave.
Država ali dežela pa ni dolžna prispevati finančne pomoči takim podjetjem. S tem je vprašanje odgovornosti jasno dokazano.
Tudi razlaga intervjuja je nepravilna. Urednik KTZ Mario Messner je obisikal mesto Pliberk, kjer se je v intervjuju seznanil s problemi te občine, nato pa se je sestaf z županom ter z rajim diskutiral o vsem tem.
Župan Siegfried Kristan
Volitve v Trgovsko zbornico 19. in 20. aprila
Trgovska zbornica hoče dati smernice gospodarski politiki 1970-1975
Pliberški župan k dopisu Dob pri Pliberku
Warasch - podpredsednik MK-FUEV
Na zadnjem velikonočnem seminarju Mladinske komisije Federalistične unije evropskih manjšin je bil, v veliko veselje delegacije koroških Slovencev, soglasno izvoljen za podpredsednika te organizacije Filip W a r a s c h. Po tej poti mu k visokemu imenovanju tudi naš list iskreno čestita. V ta namen je dijak slovenske gimnazije Janez Kul m e ž naprosil Warascha za kratek intervju.
NAŠ TEDNIK: Dragi Filip! Zakaj si sprejel funkcijo podpredsednika Mladinske komisije Federalistične unije evropskih manjšin?
WARASCH: To funkcijo sem sprejel zato, ker se zavedam, da je delo v Mladinski komisiji Federalistične unije evropskih manjšin še v začetkih in mislim, da bo- zame dosti možnosti udejstvovanja. Že več let se zanimam za manjšine v raznih evropskih deželah, prav posebno za manjšine vzhodnih držav. Mnenja sem, da moram prav ma tem področju dodati svoj delež mladinski komisiji FUEV.
NAŠ TEDNIK: Ali hočeš s tem reči, da boš skušal organizirati v FUEV razne vzhodnoevropske manjšine, to se pravi: manjšine, ki so naseljene na vzhodnoevropskih ozemljih?
WARASCH: Mislim, da se mora organizacija, ki zajema ali hoče zajeti evropske manjšine, truditi, da postane čim bolj raznolična; kolikor vem, prihajajo k velikonočnim seminarjem le bolj nemške manjšine. Moja naloga je v tem, da se organizirajo' v FUEV oziroma njeni Mladinski komisiji tudi manjšine iz slovanskega in romanskega sveta.
NAŠ TEDNIK: Če se zopet povrnem k Mladinski komisiji FUEV: kaj je po tvojem mnenju namen oz. glavna naloga Mladinske komisije?
WARASCH: Vse delo pri MK je danes v -skromnih začetkih. Glavno nalogo MK-FUEV vidim v tem, da seznani mlade ljudi iz raznimi problemi manjšine in jim pojasni, da imajo težave tudi druge manjšine, pri delu med lastnim narodom. Druga naloga, iki. se mi zdi ravno tako važna, pa je notranje prijateljstvo, tako med posameznimi delegati, kot tudi med narod-
nimi skupinami. Uvidim sicer, da mnqge manjšine drugim iz raznih razlogov ne morejo pomagati; naloga -teh manjšin pa je, da podpirajo -upravičene želje drugih manjšin preko FUEV. Mladinska komisija naj pa, kot rečeno, pripravi pot!
NAŠ TEDNIK: V Mladinski komisiji FUEV smo na zadnjem velikonočnem seminarju veliko govorili o neki Združeni Evropi oz. pomenu manjšin pri graditvi Združene Evrope. Kakšno vlogo naj bi po tvojem mnenju imela FUEV pri ursničeva-nju Združene Evrope?
WARASCH: Že takoj -naj, povem, da smatram v -današnji situaciji Združeno Evropo za utopijo. Če bi pa do te prišlo, potem -bi res -mogle opravljati manjšine to -nalogo, ki jo danes zaradi danih meja ne morejo. Ta je: tvoriti vezi med raznimi grupacijami in narodi. Nekaj sličnega vidimo pri nemški m danski ma-njšini v Schlesrtvigu. Samo, da je to jako redek primer.
NAŠ TEDNIK: Dragi Filip! Nakaži našim bralcem v kratkih obrisih svojo nalogo kot podpredsednik Mladinske komisije FUEV.
V
Spod doma
NOGOMET
AVSTRIJA - JUGOSLAVIJA 1:1 (1:0)
Pred le okrdg 7.000 gledalci sta se v Sarajevu srečali v prijateljski tekmi nogometni reprezentanci Avstrije in Jugoslavije. Pomlajena reprezentanca Jugoslavije ni uspela premagati prav tako pomlajene reprezentance Avs-trije. Nasprotno :so Avstrijci celo prvi dosegli vodstvo z golom Radia v 19. minuti. Jugoslovanom je uspelo izenačiti v drugem polčasu v 47. minuti z golom Bajev.iča. Tekma je v prvih 10 minutah potekala v premoči Jugoslovanov, potem pa so se Avstrijci znašli in so bili s sicer počasno, toda tehnično boljšo igro Jugoslovanom popolnoma enakovreden nasprotnik. Z nekoliko večjo prisebnostjo svojih napadalcev bi Avstrijci lahko celo zmagali. Vse strele Jugoslovanov, razen dveh, ki sta zadela vratnico, je izvrstni avstrijski vratar Harreither z neverj-etmi-mi paradami ulbranil.
WARASCH: Moje delovno območje v pravilih FUEV ni začrtano. Predstavljam pa si, da me bo osrednji odbor FUEV smatral za enakovrednega s predsednikom, saj, so me na »velikonočnem seminarju 1970« navzoči delegati soglasno izvolili za podpredsednika MK-FUEV. Sele potem bomo videli, kakšne druge možnosti — ra-zen enega seminarja na leto — obstojajo. V -mislih imam sicer mednarodna mladinska srečanja, ali bolje rečeno: mladinsko izmenjavo! Vse to pa zavisi od danih finančnih sredstev.
NAŠ TEDNIK: In še zadnje vprašanje: kot zastopnik mlade generacije koroških Slovencev boš imel seveda možnost v okviru FUEV oz. njene Mladinske komisije služiti tudi naši mladini. Kaj torej nameravaš napraviti za slovensko mladino na Koroškem?
WARASCH: Veš, da so me predlagali za podpredsednika Danci in Nemci iz Schleswiga. Nemški govornik je v svojem govoru tudi rekel, zakaj: da dokažemo svojo raznovrstnost in da -se MK-FUEV ne smatra za velenemško ustanovo. V tem smislu se bom zavzemal za federalizacijo organizacije in deloval bom v zgoraj omenjenemu okviru še prav -posebno- v prid slovenske koroške mladine!
Ui po svetu
Jugoslovanska reprezentanca je v drugem polčasu nastopila z delno -spremenjeno postavo in je igrala bolje kot -v prvem polčasu.
AVSTRIJA - ČEŠKOSLOVAŠKA 1: 3 (0 : 3)
V	nedeljo je avstrijska reprezentanca pred 30.000 gledalci na Dunaju izgubila mednarodno prijateljsko nogometno tekmo s češkoslovaško 1 : 3. Vse tri gole so dali češkoslovaški nogometaši že v -prvem polčasu. Gole so dali: Albrecht v 25., Hrd-lička v 27. in Adamec v 36. minuti, v 72. minuti je Mi-gaš (čelškosilovaški igralec) zadel lastno mrežo itn tako pripomogel Avstriji do častnega zadetka. Češkoslovaški nogometaši so bili kondicijsko kot tehnično bol-jše moštvo, ki so demonstrirali moderen, enostaven in hiter nogomet. Pokazali so nazorno, kako se mora -dandanes žoga brcati!
ŠAH
V	zadnji številki našega časopisa smo pisali, da so v Beogradu v Jugoslaviji priredili šahovski dvoboj med Sovjetsko zvezo in »ostalim svetom«. Doslej največji šahovski dogodek se je končal z razliko samo ene točke; rezultat je bil 20,5 : 19,5 v korist Sovjetske zveze. Zmaga Sovjetske zveze z razliko le ene točke je po izjavah igralcev moštva »ostalega sveta« več, kakor so pričakovali, in priča, da je kraljevska igra tudi zunaj najmočnejše šahovske velesile dosegla lep napredek. Po končanem dvoboju je svetovni prvak Spasski dejal, da takšni dvoboj mnogo pripomore k dvigu šaha, posebej pa je poudaril pri tem zaslugo jugoslovanskega šaha.
Na Dunaju je v četrtek, 9. aprila, Avstrijec Hans Or-solics v boksarskem dvoboju ohranil svoj naslov evropskega prvaka vveller kategorije. Po točkah je premagal v 15 krogih Italijana Carmela Bossija.
.	j
i
Walter Scott — Vladimir Levstik:
Ivanhoe
B 6
Sprejem te osebnosti v dvorani Cedrica Sasa bi bil zadovoljil tudi najbolj -vnetega sovražnika Izraelovih rodov. V odgovor na mnogoštevilne Židove priklone je Ced-ric le hladno pokimal in mignil ;z roko proti spodnjemu koncu mize; a tu ni prišlo nikomur ;na um, da bi se odmaknil. Narobe, ko je stopal ob klopi ter se boječe in proseče po vrsti oziral v vse, ki so sedel-i spodaj, so .saški hlapci nalašč košatili ramena in vztrajno goltali svojo večerjo, ne da bi se le količkaj zmenili za -potrebo n-o-vega gosta. Opatovi ljudje so se križali v pobožni grozi .in še poganska Saracena sta si ob Izakov-em bližanju ogorčeno zavihala brke ter zgrabila za bodali, kakor bi b-ila jM-ipravljena seči po tem obupnem .sredstvu, da se ubranita kužnega dotika.
Naigi-bii, ki so veleli Ced-ricu, -da je odprl .svoja vrata sinu zavrženega ljudstva, -b-i -ga gotovo pripravili do tega, da bi zapovedal svojim poslom, naj mu izkazujejo več obzirnosti. A pra-v tedaj ga je zapletel opat v sila zanimiv .razgovor o plemstvu in značaju svojih naijljubšiih -psov, katerega ne bi bil maral prekiniti niti zaradi važnejših stvari, -nego je bila nevarnost, da pojde Žid brez večerje spa-t. Toda romar, ki je sedel pir -kaminu in je videl Izaka sredi 'te družbe iprav tako izobčenega, kakor je bilo -njegovo ljudstvo med narodi, se ga je usmilil.
»Evo -starec,« je rekel kratko, u-maknivši se s svojega sedeža, »moja obleka je suha ,iin moj gla-d utdlažen; ti si pa oboje, moker iin gl a d en.«
Tako- -govoreč je -pogrebe! in raiznet-il
ugašajoča polena, ki. so bila raztresena po Obširnem kurišču. Stopil j-e k večji mizi, v-zel skledico juhe -s kuhano ko-zletino in jo postavil na mizico, kjer je pravkar sam večerjal, polem pa je krenili na -drugo stran, ne čalkaje Židove zahvale; težko je bilo reči, ali se mu upira -nadaljnji stik s predmetom -njegove dobrodelnosti, ali pa -se morda želi približati gornjemu koncu mize.
Da so- bili žiivojpisci tiste -dobe -kos -take--miu poslu, ibi j-im -bil -da! Žid, ko je sklanjal svojo velo pos-tavo nad ognjem ter grel drhteče in premrle rok-e, -pra-v dobro snov -za alegorično sliko zime. Ko m-u je odleglo, se je pohlepno- lotil žehteče -sklede, ki je ■stala pred njim, -ter jedel z -naglico in ute-šenjem, ki je vidno razodevalo, da že dolgo ni pokusil hrane.
Opa-t in Cedric sta -vt-em nadaljevala svoje modrovanje o lovu; lady Rowe-na -se je z-dela -zapletena v pomenek z neko svojo .spremljevalko; ošabni tem-pljar pa je blodil z očmi o-d Žida -do- saške lepotice -in se pogrezal v globoko zamišljenost.
»Čudim se, d-ični Cedric,« je rekel opa-t, nadaljujoč pričeti razgovor, »da se — vzlic svoji ljubezni d-o vašega moškega jezika — ne sprijaznite tu-di z norma-msko francoščino, -vsaj kolikor se tiče skrivnosti lova in gonje. Ndb-an jezlik rili -tako bogat različnih izraizov, ki jih zahtevajo -posamezne vrste lovskih zabav, in nobeden ne nudi veščemu lovcu -toliko sredstev, kadar hoče govoriti o svoj-i veseli umetnosti.«
»Vedite, dobri oče Aymer,« je odvrnil Sas, »da se kaj -malo menim za take prekomorske teniko-sti in jih pra-v nič ne pogrešam, ka-dar se kratkočasim v goiz-du. V rog la-hko trobim, -četudi ne zovem njegovega zvoka- ,rechcate’* ali ,morte’, iin žival, kadar pade, lahko oderem iin razčetverim, ne -da bi s-i pomaga! z novomodno latovščino kakor ,curee’, ,arbo-r’, ,-nomiblas’, in kar
.recheate’: signal z lovskim rogom.
je še drugih čenč bajeslovnega sira Tri-s trama:«
-»Francoščina,« je rekel templjar s tistim prevzetnim in oblastnim glasom, ki ga je rabil pri vsaki priliki, »ni samo naravni j-eziik lova, nego tuidi ljubezni in vojne, v katerem bi morali vitezi osvajati dame in pozivati sovražnike na 'boj.«
»Pijite ;z menoj čašo vina, gospod templjar,« je dejal Cedric, »in nalijte tudi opatovo, jaz -pa se hočem, ozreti kakih trideset let -nazaj,, da vam povem drugo -zgodbo. Cedri-ou Sasu-, kakršen je bil v tistih dneh, ni bilo treba hoditi k francoskim trubadurjem- ipo pavje .perj-e, da bi lišpal svojo-preprosto angleščino, kadar jo j-e govoril na uho ženske lepote; in polje pri Nort-hall-ertoinu -bi Ibilo na- dan Svete zastave lahko- povedalo, ali- .se ni razlegal saški bojini -klic prav ta-ko- -daleč med škotske vrste -kakor ,-cri, de -guerre’ majismelejšega bar rona. V spomin vseh junakov, ki -so se tam borili! — Pijmo-, častita -gosta!« Potegnil je globok -požirdk in nadaljeval s čedalj-e večjo-raizgretostjo: »Hej, to je bil dan, ko so pokali ščiti! Do sto praporov je vihralo junakom nad glavami, kri je tekla kakor voda in ljubša od -bega je bila vsakomur smrt. Neki saški bard je imenoval ta boj- praznik mečev — zbiranje orlov -nad plenom — tresket sekir olb ščite in Sleme — in bojni krik, veselejši od -svatovskega vriskanja. Toda -naših bardov ni več,« j-e -povzel, »naša dejanja so se izgubila v -dejanjih drugega ljudstva, naš jezik in naše ime se neučakano utaplja v pozabljenju i-n ni j.e duše, ki bi žalovala za -njima, razen mene zapuščenega starca .. . Toča-j,! Nalij nam
čaše, lopov--------Na zdravje vseh silnih
bojevnikov, gospod templjar, -naj 'bo njih rod in jezik kakršen hoče — na zdravje vseh, ki zdaj prva-čijo v Palestini med borci svetega križa!«
»Ne spodobi se, da bi odipil na vašo zdravico, kdor si j.e sam pripel ta znak,« je rekel Brian de Bois-Guilbert, »toda -komu bi mogli prisoditi prvenstvo m-ed kri-
žarji, ako ne zapriseženim braniteljem svetega groba?«
»Bolniškim vitezom,« je dejal opat: »jaz imam brata v njihovem red-u.«
»Ne maram jim krajšati slave,« j-e rekel templjar, »a vendar .. .«
»Veš, kaj mislim, prijatelj Cedric?« se je oglasil VVamba. »Da je bil Rihard Levjesrčni pameten in je vprašal -kalk-ega norca za svet, bi lahko ostal s svojimi veselimi Angleži vred doma, osvojitev svetqga groba pa bi prepustil prav tistim vitezom, ki jim gre največ zaslug za to, da j-e izgubljen.«
»Ali ni res nihče v angleški vojski vreden, da bi ga imenovali razen vitezov Templja in sv. Ivana?« je vprašala la-dy Ro-vvena.
»Oprostite mi, lady,« je odgovoril Brian de Bois-Guilbert; »angleški vladar je pri-vel v Palestino četo hrabrih bojevnikov, ki so ostali edino za tistimi, katerih prša so bila vedno bran in zaslomba te blagoslovljene dežele.«
»Ostali niso za nikomer!« je izpregovoril romar, ki je stal dovolj blizu, da je razumel vitezove besede, im je z očitno nestrpnostjo poslušal razgovor. Vsi pogledi so se obrnili tja, od koder se j.e začula tako -nenadejana trditev. »Pravim,« je -ponovil bož-jepotnik s trdnim im krepkim glasom, »da ni ostalo angleško viteštvo za nikomer, kdor je kdaj izdrl meč v obrambo -svetega groba. Trdim tudi, kar sem videl na lastne oči: da je priredil -kralj Rihard -s petorico svojih vitezov po zavzetju Sv. Ivana -d’Acre turnir, na katerem j-e bil izzvan vsa-k, kdor se je hotel zglasiti. Trdim, da so dirjali tisti dan ti vitezi vsak dan po trikra-t in so vrgli sleherni po tri nasprotnike s konj-Pripomnim, da je bilo sedem teh -protivni-kov vitezov templjarskega reda. Kar govorim, je resnica — to ve najbolje -siir Brian Bois-Guilbert.«
Jezik -ne more opisati besne grenkobe, ki je -spačila templjarjeve črte in -storila njegovo opaljeno lice še mračnejše. V ma-
Čudežna rešitev
/''»oparnega jesenskega dneva je bilo, ko sem se kot devetletni šolarček ipodal v sosednjo vas Cepič. Cesta je vodila po visokem nasipu, ki je ločil Cepičko jezero od tedaj poplavljenega travnika. Kamor j,e segalo oko, je bila povsod voda, vse tja do Učke gore, tjia do Pična po dolini reke Rase.
Nazaj -grede me je z majhno mrežico, polno -rib, in dežnikom v roki zajela nevihta. Postal sem na mostu reke Rase in gledal, kako burja zaganja valove ob cestni nasip. V orgoimnih mlazih je izlivala penečo se vodo na že itak poplavljen travnik. Premišljeval sem, kako bi šel čez.
Prihitel je star ribič i,n mi zaklical: »Vrni se nazaj! Nevarno je rti "po cesti v taki nevihti!«	'
Že sem se obrnil. Ali misel, da ho mama v skrbeh zame, me je zagnala naprej na cesto.
Spočetka je šlo še nekako srečno, ker je veter zaganjal valove proti dolinici. Toda zadnjih petdeset metrov poti sem potil skoraj smrtni krvavi pot. Nikdar ne bi mislil, da je voda tako težka, če je ne bi občutil na lastnem hrbtu. Valovi so kot zavese od časa do časa pljusknili čez. Krčevito sem se stiskal k tlom in bolj lazil kot hodil. Nizki oblaki so delali temo, ki so jo penasti valovi, -smukajoč mimo mene, napravljali jekleno sivo. Od časa do časa se je poblisknilo, kar me je še bolj plašilo kot grmenje in prihajajoči veliki valovi. Bal sem se v otroški pameti, da bi utegnilo treščiti v moj dežnik, in sem se stiskal 'Kot preplašen zajček v svojem grmičku.
Že pri kraju nasipa me je siloviti val zgrabil s seboj in potisnil na poplavljeni travnik. Zmanjkalo mi je tal, začutil sem strašno težo na sebi in izgubil skoraj vso sapo. Z obema rokama sem zagrabil v zrak, sunil z nogami v tla, se pognal na površje in zaklical »Mama!« Nova voda se mi je zagnala v -usta in spet sem bil v vodi. Spomnil sem se, da je včasih učil oče: »Kadar si v vodi, drži jezik za zobmi, drugače boš capnil na dno!« Polastilo se me je malodušje in silno mi je bilo žal, da sem se podal čez nasip.
Bogve kaj bi se zgodilo z menoj, da se mi ni v prividu prikazal skrbni obraz ljube mamice. Zdelo se mi je, da jo vidim, kako
stoji na pragu hiše z najmlajšo sestrico v naročju in me kliče k sebi. Zagnal sem se zopet iz vode, a nov val me je znova potisnil v vodo. Materina slika se mi je spet prikazala in grgranje vode se je spremenilo v njen preljubi klic: »Pridi, ljubček; mi boš pomagal...«
»Ne morem, mama,« so zašepetale moje ustnice. Brez besede se je obrnila in šla čez prag v sobo. Zazdelo se mi je, da grem za njo. Obstala je in mi pokazala veliko sliko Mat-ere božje z Jezuščkom nad njeno posteljo. Zaupno sem pogledal v sliko in zaklical: »O Mati, o Jezušček, pomagajta!« Marijine oči so me ljubeznivo pogledale in zdelo se mi je, da mi je Jezušček smeje se pomigal...
Vse je naenkrat izginilo v penečih valovih in slika se je znašla na vodi. Mahljaj Jezusove ročice me je vabil in z njegove srajčke je curljala voda. Klical me je in opogumil -sem se, zagnal iz vode iin uspelo mi je priti do nasipa. Splezal sem na cesto, se zavlekel na vzvišen kraj, da bi bil varen pred valovi, in sem obležal sredi nevihte, ki je naprej in naprej -pošiljala valove čez cesto na travnik ...
*
Ne vem, koliko časa sem ležal. Ko sem prišel k sebi, sem se dvignil. Zagledal sem poplavljen travnik in polegajočo se prirodo. V glavo- mi je šinila -misel, da me čaka mati. Pobral sem se, stekel po bližnjici,
NAC/AJIVI
Ne ravno hudobni, pač pa navihani in nagajivi so bili študentje že od nekdaj in taki bodo menda tudi ostali. Prirodoslovje in kmetijstvo nas je učil profesor Verbič, po domače »pašet«.
»Fantje! Danes se bomo učili čebelariti in, ker je lep dan, bomo šli na vrt k čebelnjaku.« Tako je rekel in že smo vsi veseli zdrveli ven iz zatohlega razreda.
»Krotke so čebeli-ce, le nikar se jih ne bojte! To je satovje, v teh lončkih j-e med, tu je zalega, celice za delavke, tu za trote, ki seveda -ne bodo tako veliki, kot ste vi, tu ven bo prišla matica ali kraljica.«
Tako in podobno je razlagal profesor.
zlezel navzgor in tam me je -našel sluga Jaka, me vzel v naročje in odnesel domov.
Skoraj s silo so mi morali strgati iz rok mrežico z ribami in dežnik. Položili so me v posteljo in -slekli. Slišal sem govorjenje okoli sebe, a pred očmi je plavala Marijina slika po valovih poplavljenega travnika.
Tri, dni sem ležal nepremično v postelji in mati -klj-ub zdravniški, pomoči ni vedela, kako- bi me spravila pokonci. Obupavajoč j-e poklicala očeta z brzojavko s soške fronte. Oče mi mogel pribi. Poslal j-i je odgovor:
»Fantova vizija v neurju ga bo ozdravila. Snemite sliko is stene in mu jo pokažite .. .«
Mati je uganila očetove -misli. Spomnila se je na sliko na steni in mi jo prinesla k -postelji. Im meni je še danes uganka, kako je oče zvedel iza majo vizijo (pnivi-d) v neurju ...
Oči -so -se mi zjasnile in prvič po treh dneh sem -spregovoril:
»Mama, ta slika je plavala pred menoj in Jezušček mi je nudil ro-ko v pomoč, ko sem se potapljal!«
Mati je zajokala i-n me začela poljubljati. Ja-z -pa sem -stisnil k sebi sli-ko. Materina skrb za-m-e med nevihto in nj-cn-c prošnje k Mariji so mi pričarale vizijo pred oči. In to videnje me je rešilo iz valov.
Danes v viharjih zlobe i-n pokvarjenosti sem se spomnil tega dogodka iz otroških let. Močna vera v božjo pomoč in Marijino priprošnjo nas bos-ta rešila iz njih in kakor po nevihti -nas bo osrečil mir v srcu in razveselila nas bo zavest Marijinega varstva.
Ap.
ŠTUDENTJE
Medtem pa je dijak štrben-k po-šqpnil:
»Pašet si nas je privoščil, za -trote nas ima. Vrnil mu bom to. Pazite se nekoliko!«
Ko je -to povedal, je vzel dolgo leskovo šibo, se previdno zavaroval, šel k sprednjemu delu čebelnjaka in začel dregati s šibo v panj, katerega je bil zadaj odprl profesor. Začeli smo bežati. Tudi »pašet« je bežal in navihani štrben-k z nami. Da smo slabo naleteli, da bo-do danes čebelice -najbrž rojile, vsled česar da so nervo-zne, je branil g. Verbič svoje priljubljene živalce.
N-ič koliko čebel je pičilo profesorja in, ko je šel iz šole, je bil strašen. Celo Štr-
IVAN HRIBOVŠEK:
Pomladna radost
Po vrtovih klije trava, mlado brstje že diši; mesečina naletava prepohlevno mi v oči.
Drevje zopet kvišku rine, mlade veje v zrak se pno, vedno globlje korenine oprijemajo zemljo.
Naj v višino, naj v globino se požene naša rast, naj vzkipi ko mlado vino, naj bo naša moč in slast!
be-nku se je zasmilil. Skrbelo nas je, kaj bo. Ko jie stopil drugi dan v razred in -ni bil -s-koro nič več otekel, srno bili tako veseli, da bi najraje kar zavriskali. Štrbenka seveda -nismo -nikoli izdali in g. Verbič najbrž ni -nikdar zvedel, zakaj so bile tisti dan čebelice tako nervozne.	J- J-
Humor za vesel odmor
Amerikanec sedi v kupeju prvega razreda nasproti že priletni Angležinji. Mož ka-r -naprej grize in premetava po ustih svoj žvečilni gumi. Dolgo časa oba molčita. Nato -se skloni Angležinja k Ameri-ka-n-cu i-n pravi: »Zelo lepo od vas, gospod, da me hočete zabavati, toda jaz, žal nisem ničesar razumela. Sem namreč -glu-ha.«
*
Učiteljica v prvem razredu se je trudila, da bi malčke poučila, kako nevarno se je igrati im ljubkovati z živalmi. Nato je povprašala otroke po morebitnih tozadevnih dogodkih. Najprej se oglasi mala Metka: »Moja- teta je imela kužka Lu-m-pija in ga je vedno božala.«
Učiteljica: »-No, in -kaj se je zgodilo?«
Metka: »Uboga- žival j,e -poginila.«
*
Kmet z dobrim tekom sedi -pred skledo češpljevih cmokov i-n pravi svojemu sinu Janezku: »Ti, fant, obriši mi no pot s čela, da mi ne bo treba odlagati žlice.«
ščeval-ni zmedenosti svoje zadrege je prijel z drhtečimi prsti za mečev ročnik; udržala ga je morda zgolj misel, da v tem kraju iin v tej družbi ni varno poizkusiti nasilnega dejanja. Cedric, čigar čustva so bila vedno preprosta in odkrita in le malokdaj, razdeljena med več predmetov hkrati, je v živi radosti, s katero ga je prešinila vest o islaivi rojakov, prezrl srdito gostovo zadrego-. »Romar,« je vzkliknil, »to zlato naročnico za čast -naše vesele Anglije.«
»Rad vam ustreženi,« je odgovoril romar, »a brez nagrade, zakaj obljuba -mi zdaj še brani, da se ne -sirnem dotakniti zlata-.«
»Ako -želiš, -prijatelj romar, bom nosil naročnico j-a-z namesto tebe,« se je oglasil W armba.
»Brvi, s častjo ikakor z orožjem, s -slavo Ba-kor iz -dostojanstvom, j-e bil vrli Rihard, Angleški kralj.«
»Odpustim mu,« je rekel Cedri-c; »odpu-stim mu, da je potomec trino-škega vojvode Viljema.«
»Drugi je bil grof Leicester,« je ,-povzel Božjepotnik; »sir Tomaž Multon iz Gils-la-n-da tretji.«
»Vsaj, ta je saške krvi,« je radostno vzkliknil Cedric.
»Sir Foulk Doilly četrti.«
»Tudi on je po materi Sas,« je pripomnil Cedric, ki j-e poslušal z največjo -pozornostjo in je ob skupnem zmagoslavju kralja. Riharda i:n njegovih angleških vitezov vsaj deloma pozabljal svojo mržnjo do Normanov. »In kdo je bil peti?« j-e vprašal.
»Peti je bil sir E-dwin Turneham.«
»Saška korenina, tako -mi Hengistov-e duše!«* je zavpil Cedric. »In šesti?« je Povzel nestrpno, »kako je ime šestemu?«
»šesti,« je dejal romar, ko je nekoliko
* tako mi Hengistove duše: Hengist in Horsa bila voditelja germanskih plemen, ki so se sredi
stoletja naselili v Angliji.
pomolčal in pomislil — »šesti je -bil mlad vitez skromnejšega ugleda in neznatnej-šega ro-d-u in v tako častno družbo so ga sprejeli bolj' zato, da bi popolnil število, ne pa da bi zagotovil zmago; njegovo ime mi ni ostalo v spominu.«
»Gospod romar,« je -prezirno vzkliknil sir Brian de Bois-Guilbert, »ta umišljena pozabljivost po tolikih dokazih dobrega spomina je pač prepozna, da bi mogla služiti vašemu namenu. Sam hočem povedati ime viteza, čiga-r kopje je po naključju in po krivdi mojega konja povzročilo moj padec; zval se je vitez Ivanhoe in nihče iz tiste šestorice ni bil za svoja leta -slavnejši bojevnik od njega. — Izjavim pa i-n na ves glas povem: ako bi bil ta vitez na Angleškem in bi se upal na bližnjem turnirju ponoviti s-voj izziv izpred Sv. Ivana -d’Acre, bi mu dovolil, oborožen in okoinjen, kakor sem, vsa-ktero prednost v -boju, ne da bi me skrbel izid.«
»Da je nasprotnik -blizu,« je rekel romar, »bi dobili kaj naglo odgovor na svoj izziv; tako pa rajši ne kalite miru te dvorane z bahanjem o izidu boja, 'ki dobro veste, da ga ne more biti. Ako ise Ivanhoe kdaj vrne iz Palestine, isem -porok zain-j, da se vam postavi.«
»Krasno poroštvo!« j-e -dejal templjarski vitez. »In kaj poinuja-te v zalog?«
»Tale relikvijar.« Romar -se je -prekrižal in potegnil iz neder majhno slonovinasto pušico. »Košček pravega križa je v njem, iz samostana -na Karmelslki gori.«
Jorvaulski prior se je -pokrižal i,n zmolil očenaš; vsi, razen Žida, Mohamedancev in templjarja so -se pobožno pri-dlružili. Brian de Bois-Guilbert ni niti privzdignil čepice niti ni izkazal overovljeni svetosti relikvije drugačnega spoštovanja; segel si je za vrat, snel svo-jo zlato verižico in jo vrgel na -mizo, rekoč: »Prior Aymer naj shirani moj zalog iin zalog tega brezimnega potepuha, v znak, da zadene viteza Iva-nhoeja tisti mah, ko se pojavi v olbsežju štirih britanskih jezer, izziv Briana de Bois-Guilberta,
ki ga progla-si na vseh evrqpsiki-h templjarskih jezer, izziv Briana de Bois-Guilberta, stavi.«
»Tega ne bo treba,« se je oglasila lady Rovvana in pretrgala obči molk; »vsaj moja beseda naj -se sliši, če ni pod to streho nikogar drugega, ki bi pričal za odsotnega Ivanhoeja. Porok sem zanj, da se moško- ipo-s-tavi vsa-kem-u častnemu izzivu. Ako bi moglo -dati moje šibko jamstvo neprecenljivemu -zalo-gu -svetega romarja le količkaj več veljave, -za-stavila bi ime in čast, da Ivanhoe temu ponosnemu vitezu ne odreče boja, katerega si želi.«
Množca neskladnih čustev j-e obsedala Cedrica vse dotlej in mu branila iziprego-voriti. Ponosno zadovoljstvo, srd in zadrega so se preganjali po njegovem širokem in odkritem -čelu malik sencam oblakov, kadar -drve preko žitnih njiv; domači posli, ki jih je čudno izprele-telo ob imenu šestega viteza, -so -napeto viseli -s pogledi na igolspoda-rjevem obličju. Ko pa -se je. začul Rovvenin -glas, se je -splašil iz svojega molčanja.
»La-dy,« j-e rekel Cedric, »to ni navada; če bi 'bilo treba nadaljnjega poroštva, bi jaz sam, kakor se čutim užaljenega (in to ,po pravici), zastavil -svojo čast za Ivanhoe-jevo-. Toda -bojno jamstvo- je popolno, tudi po nesmiselnih šegah normamskega vite-štva — Ika-jn-e oče Aymer?«
»Popolno,« j-e odvrnil prior; »varno hočem hraniti sveto relikvijo in bogato ovratnico v našem samostanskem zakladu, dokler se ne -odloči ta -bojeviti izziv.«
To rekši se je večkrat -prekrižal ter z mnogimi prilkleki in -polglasnimi molitvicami predal relikvijar bratu Ambrožu, svojemu meniškemu spremljevalcu, zlato verižico pa je spravil z -manjšo svečanostjo, dasi morda z enalkim notranjim zadovoljstvom v vrečico, podloženo z dišečim usnjem, katero je imel pod pazd-uho. »In zdaj, sir Cedric,« je rekel nato, »dovolite nama, da izprazniva še to čašo na zdravje la-dy Rovvene, 'potem pa naju odpustite k
počitku; zakaj moč vašega dobrega vina se že oglaša v mojih uše-sih in mi zvoni večernico.«
»Tako mi bromholske-ga križa,« je vzkliknil Sas, »kaj malo ste podobni svoji slavi, sir prior! Ljudje pravijo, da ste vesel menih, ki mora slišati jutranjko, preden vstane izza pivske mize; kar bal sem se -starec, da me ne bi osramotili. A bogme, za mojih dni ga ni -bilo -med Sasi dvanajstletnega fantiča, ki bi tako kmalu obrnil čaši hrbet.«
Toda prior je imel -posebne razloge, da je vztrajal v treznosti, katero si je obljubil za nocojšnji večer. Ne le, da je bil mi-ritelj po svojem poklicu, nego izkušnja ga je storila sovražnika vsa-kterega ‘boja in prepira. Ni ga vodila ljubezen do bližnjega ne do sebe, niti ne mešanica obeh. Le slutnja -se je oglašala v tem primeru in ga svarila pred togotno Sasovo nravjo; bal se je, da ne bi tovariševa ošabnost in brezobzirnost končno vendar povzročila mučnega izbruha. Zato se je vljudno izgovoril, da ne rodi nobena druga dežela junakov, ki bi mogli tekmovati z utrjenimi Sasi v veselem popivanju; mimogrede je tudi omenil, da se mora ozirati na svoj sveti stan, in končal s tem, da je ponovno izrazil željo, odpra-viti se k počitku.
Nalili so poslednjo čašo; tujca sta vstala, se globoko poklonila Cedricu in lady Roweni ter se umaknila v dvorano, medtem ko -sta odšla gospodar in gospodinja s svojim spremstvom -skozi po-sebna vrata.
»Nejeverni pes,« je reikel templjar Židu Izaku, ko ga j-e srečal v gneči, »ali potuješ tudi ti na turnir?«
»Z dovoljenjem vaše veličastne hrabrosti,« je odvrnil Izak in se ponižno priklonil; »da, namenjen sem tja.«
»Aha,« je rekel vitez, »da bi glodal našemu plemstvu čreva s -svojim oderuštvom ter mamil ženske in dečke z lepotičjem in igračkami. Sta-vim, da imaš polno šeklov* v svoji židovski malhi.«
(Dalje prihodnjič)
PLIBERK
Tudi v Pliberku bomo nadaljevali z občinskim delom
Pretekli mesec so se .zbrali slovenski zaupniki in sklenili, da nastopijo pri volitvah 26. aprila samosltoljno. Naša lista se bo imenovala: Občinska volilna skupnost.
Naš mestni svetnik Anej Kolenik je zaradi dbselžene starosti 67 let, prosil, da bi ga ne dali več na kandidatno listo v občinski odlbar. To so upoštevali. Na njegovo mesto so predlagali Štefana Trampuscha, lesnega podjetnika v Noinči vesi. Nosilelj liste pa ostane še naprej Mirko Kumer, pd. črčej na Blatu. Na strani mu bo stal naš dolgoletni občinski odbornik Ignac Doimej, pd. Zgonc v Rinikolah, ki je znan kot trd partner, če gre za naše pravice. Sledi mu dr. Marko Dumpelnik, živino-zdravmik v Pliberku, ki se je v kratkem času priljubil povsod v občini. Lista upošteva stanovsko strukturo volivcev, ima tudi imena delavcev, med prvimi L. Kolenika. Vrstijo se zastopniki iz posameznih krajev: iz Pliberka, Vogrč, Libuč, Doba in Kornelija. Čeravno ne bodo moirda vsi izvoljeni, pa bodo na zborih zaupnikov lahko .povedali potrebe svojega kraja, nakar bodo izvoljeni zastopniki v občinskem odboru zagovarjali te.
Od 1855
BS
IM ££ splata!
Obogatit svoj vrt z rastlinami, ki so
		od sadne drevesnice (Soboto celodnevno)
		
		
Steindorf, Ossiacher See, Tel.04243-484
ALKO in SEIS mešalce za beton z motorjem 220 ali 380 V, 80 1
2.150.- $
s samokolnico 2.550." S Vam dobavi na dom trgovina
K. in A. KRIVOGRAD
9143 Šmihel nad Pliberkom
V Podjiuini prodam za 300.000 šil. takoj vseljivo
kmečko hišo
z novim gospodarskim poslopjem in 2000 kvadratnih metrov velikim SADNIM VRTOM.
Dopise pošljite na naslov lista »Naš tednik«.
Mobel- und Ausstattungshaus Sepp Schoffmann zeigte auf dcr „Gast 70”
Alles Ilir den Gasi — alles unler
einem Dach
Die Kriinung der „Gast 70” war selbstverstand-lich diie groBe Mobel- und Ausstattungsschau von Karntens modemstem Mobel- und Ausstattungshaus Sepp Schoffmann. Im ersten Stook der Messe-Stadthalle konnte man unter der Devise „Alles ftir den Gast — alles unter einem Dach” einen Gberbfick erahnen, den dieses weit tifoer die Gren-zen Karntens hinaus bekannte Hans auszeichnet. In den Stunden der Entspamiung xmd Erholung nach der Unrast des Tages sucht auch der Gast die Harmonie wohnlicher Atmosphare. Den Beitrag zur „Gast 70”, den diese leistungsfahige Eirma in der wohl gruli len Ausstellung der Halle gab, ist fiir die Wohnkultur von heute beispielgebend.
Nicht nur eine Vielzahl von Frcnidenzimmern, unter denen sich ein Schlagerzimmer (Macore) um nur S 1980.— befand, sondem auch modeme in verschiedenem Typen und Holzarten sowie be-malte, und hier vor allem die ansprechenden Karntner H cinn a ts t i Iz im me r, in denen sich die Gaste wie zu Hanse ftihlen, zogen das Hauplintev-esse auf sich.
Daruber hinaus fiihrt diese renommierte Firma nicht nur Matratzen, Einsatze, Allraumbetten, pas-sende Vorhange, Teppichc, Decken, Tisch- und Bettvvasche, sondem auch die gesamte Ausstattung fiir ein gemutliches Heim, Gartenmobel, Tische, Sessel fur Gast- und Frtihstticksraume gehoren ebnso dazu.
Der Werbespruch „Alles in einem Haus” fand hier sinnvolle Bestatigung. Die Starke dieses Hau-ses liegt nicht nur in der Geschmacksrichtung und
in der Preiswurdigkeit, sondem hilft den Kunden daruber hinaus auch noch Zeit sparen.
Das Mobel- und Ausstattungshaus Sepp Schoff-mann, das zu einem Begriff fiir modeme Wohn-kultur wurde, gibt selbstverstandlich Sonderrabatte fiir Fremdenverkehrsbetriebe und Liefenmg fred Haus. Dazu kammt noch die vorbildliche fachliche Beratung durch ein geschlutes Pcrstmal.
Neben dieser abgelaufenen Schau in der „Gast 70” ladt auch das Stammhaus in SL Veit an der dan, BahnhofstraBe, zu einer standigen Sehau ein. Dort werden in 6000 Quadrat.meter umfassenden eigenen Raumcn standig tiber 200 Schlafzimmer, Wohnzimmer, Kiichen-, Anbau., Striing- und Pol-stermobel sowie Jugendzimmer in allen Preislagen mit der gesamten Ausstattung gezeigt. Auch hier kann man in einer Spezialabteilung tiber 20 Typen Fremdenzimmer, individucll abgestimmt auch fiir den verwohnten Gast, besichtigen. Ein Besuch in diesen mustergultigen Familienbetrieb, in dem auch die Angestellten zur groBen Schoffmann-FamiLie zahlen, wird jedermann von den iiberra-genden Leistungen dieses Hauses uberzeugen.
Unter dem Zeichen der „Ga»t 70” zeigte Karn-tens modernstes Mobel- und Ausstattungshaus Sepp Schoffmann ein marktgerechtes Programm an Schlaf- und Gastezimmem, Mobel mit traditio-nellen Formen und Dekors, die mit besonderer Sorgfalt gebaut werden.
ERW0 - NAPRAVE ZA VARJENJE
(Sriuveifigerate) že za 1440." S
pri Rutarju v Dobrli vesi.
Telefonska številka 04236-281
Mizarske vajence in pomočnike iščem za svoj obrat. Za hrano in stanovanje preskrbljeno.
MIZARSTVO
KOFLER
št. Peter 24, 9184 Št. Jakob v Rožu telefon (0 42 53) 338.

autoTombola
(/)
O
£L
<
CZ)
3
<
X
O
I—
Z)
<
5
cc
Z)
£
cn
Z)
<
X
o
i-
Z)
<
i. haupttreffer	Kiagenfurf, am 3. Mai 1970
Flugreisen und Badeurloube 500 weitere Treffer
BOSCH— Blaupunkt Farbfemseher BOSCH- Waschvollautomat BOSCH- Haushaltsgerate
3. HAUPTTREFFER
GESAMTTREFFERWERT * S 340.000,-	*
5. HAUPTTREFFER
4. HAUPTTREFFER
FORD 12 M
RENAULT R6
5 AUIOS
>
cz
H
O
X
>
c
to
X
>
D
O
(Z)
AVTO-TOMBOLA v Celovcu, dne 3. maja 1970, ob 19. uri na sejmskem razstavišču. 5 Avtomobilov: PEUGEOT 304, FORD 15 MRS, FORD 12 M, FORD 12 M, RENAULT R 6 in 20 GLAVNIH DOBITKOV.
Vstopnice za tombolo dobite v trafikah in pri vseh sodelavcih zveze vojnih žrtev.
PRI			
		3	
	se kupi takooo		/
				•'	
Sadna drevesca in jagodičje vseh plamen oddaja domača drevesca in najboljše jabolčno sadje, MARKO POLZER, pd. Vazar, Št. Vid/Podjuna
Autofina -posojilo za družine
Gotovina za vsakovrstne izdatke do 60.000 šil. do 48 mesecev od specialne banke privatnega gospodinjstva.
Autofina nudi več:
Upoštevanje želja posamezniku pri posojilu — zaupna uslužnost do odjemalcev — ugodne posojilne pristojbine — brez posredovalnih stroškov.
Autofina -
banka z odplačevanjem
na obroke
CELOVEC—KLAGENFURT Viktringer Ring 41, tel. 84 8 55 BELJAK-VILLACH Nikolaiplatz 2, tel. 68 60
Obiščite nas, kličite nas po telefonu al.i zahtevajte s poštno dopisnico »ponudbo posojila s prospektom«.
SaMTLICHE BAUSTOFFE, wie Klaranlagen, Sickergruben, Betonvvarenartikel und Leca-Produkte — Auch auf Teilzahlungen
FERLACHER BETONWERK
J. PAGITZ, Ferlach - Tel. 0 42 27/375 (Lieferung auch samstags)
Has tednik
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelk3 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil, letno 100.— šil. Za Italijo 3400,— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3,— f. sterL, za Jugoslavijo 60,— N din, za USA in ostale države 7,— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Dražbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.