XVII-74-1996 
20.11.1995 pa sva z M.Vogrinom iz 
avtomobila videla sokoliča, ki je z zloženimi 
perutimi in veliko hitrostjo bolj padal kot letel 
proti bližnjemu gozdu. To je bi.Jo blizu 
Zg.Tuhinja v Tuhinjski dolini. Franc Bračko, 
Gregorčičeva 27, 2000 Maribor 
DIVJI PETELIN Tutrao urogallus 
CAPERCAILLIE - Nest with 7 eggs found on 
24th May 1995 on Ml.Pokljuka 
Med sečnjo, pospravilom podrtega drevja 
na Pokljuki , so gozdni delavi našli leglo 
velikega petelina. Po obvestilu sva z 
naravovarstvenim nadzornikom TNP Juretom 
Kočanom dne 24.5.1995 preverila sporočilo. 
Gnezdo z sedmimi jaci je bilo tik ob gozdni 
cesti v predelu J erebikovca pod košato, meter 
visoko jelko. Pri lupljenju smrekovega debla, 
ki je bilo podrto dva metra od gnezda, je kura 
zletela. Znano je, da kura do zadnjega ne 
zapusti legla, kadar je sredi ali proti koncu 
valjenja. Zato smo sklepali, da je kura v našem 
primeru valiti šele začela. Čeprav so se 
gozdarji umaknili iz bližine gnezda, se kura ni 
več vrnila na gnezdo. Leglo je ostalo nekaj dni 
hladno, zato sem jajca pobral. Pri konzervaciji 
(izpihanju) se je potrdilo naše sklepanje o 
začetku valjenja. Naj omenim, da so prav na 
Pokljuki najštevilčnejša rastišča velikega 
petelina v TNP Spremljanje aktivnosti rastišč 
j e vsakoletno redno opravilo nekaj naših 
nadzornikov. Enako velja za ruševca. Zato 
imamo precej zanesljive podatke o stanju teh 
dveh vrst gozdnih kur. 
Zanimivo je, da je leta 1975 poklicni lovec 
Tone Štular iz Zg.Radovne dobil šest jajc 
(leglo) kure velikega petelina in jih podtaknil 
domači kuri. Zvalili so se kebčki, ki jih je Štular 
potem z veliko časa in volje vzredil. Krmil jih 
je predvsem z mravljinčnimi jajci, gosenicami 
in hrošči, pozneje pa z briketi za fazane. Pravi, 
da so bili štirje samci in dve samici. Presenetilo 
ga je hitro menjavanje preja (5-6 krat) in hitra 
rast, saj so petelini odrasli v dveh mesecih. Vsi 
so tragično končali. Nekaj so opravili zajedalci 
(ugotovljeno na Veterinarski fakulteti v 
Ljubljani), trije petelini pa so se pobili med 
seboj, ker jih niso pravočasno ločili. Miha 
Marenče, 'Iriglavski narodni park, 4260 Bled, 
Kidričeva 2 
ACROCEPHALUS 
KOTORNA Alectoris graeca 
ROCK P.ARTRIDGE - On 27th October 1995 
on Mt. 'Ibsc in the jujjan Alps 
V pečeh Tosca nad Bohinjskimi vratci, na 
višini 2150m, so me v petek 27.10.1995 ob 13h 
preletele tri kotorne. Nekaj deset metrov nad 
mano so se spustile na tla, kjer sem jih malo 
zatem splašil. Ob vzletu so se oglasile. Let je 
bil hiter in dobro slišen. Ena je zletela proti 
Krmi, dve pa proti Velemu polju. 
Doslej nisem zasledil podatkov o kotornah 
v tem delu vzhodnih Julijskih Alp . Tomaž 
Mihelič, Gradnikova 63, Radovljica 
ŽERJAV Grus grus 
COMMON CRANE - 3 on 23th April 1996 at 
Jovsi near Brežice 
Vzpodbujena z l epo zgibanko o 
zaščitenem področiu J ovsi sva se z ženo 
22.aprila spustila od Sole v Kapelah po bregu 
k močvirju. Pri ribniku, ob katerem je lovska 
preža, nama je Isosec Crex crex zapel 
dobrodošlico. Ob Sici so v vrbah peli rakarji 
Acrocephalus arundinaceus in trstni cvrčalci 
Locustella luscinoides. Trstni cvrčalec, ki sem 
si ga ogledal, ko je v popoldanskem soncu pel 
na suhi veji, me je v svojem enotno rjavem 
plaščku in z zravnano držo spominjal na 
oprezajočo podlasico. Po tem vzpodbudnem 
prvem stiku se je močvirje z vodo uspešno 
uprlo najinemu agresivnemu poskusu, da bi 
ga prečkala po dolžini, začenši pod vasjo 
Jeroslavci. Pri tem sva ugotovila, da je tu na 
desetine srn, ki bi jih, četudi bi se držala 
"poljskih poti", kot to priporoča zgibanka, 
nujno vznemirila. 
Poučena s to izkušnjo sva se naslednji dan, 
23.aprila, ponovno odpravila k Jovsom, tokrat 
z namero, da se gibljeva le po obrobju. Ko sem 
iz vinograda ob šoli v Kapelah z daljnogledom 
opazoval srne, sem nad močvirjem, na razdalji 
okoli 1 000m, zagledal ujedo, ki sem jo prvi hip 
imel za kanjo. A po primerjavi njene velikosti 
z dosti manjšo srno in zaradi počasnih 
zamahov kril sem to določitev takoj opustil. 
Ujeda se je spustila na tla, čez kratek čas spet 
vzletela, zaokrožila v višini krošenj, pri tem je 
občasno tudi zajadrala in se spustila na vrbo. 
Ob njenem kroženju sem opazil, da je glava 
zlatorjava (sonce sem imel za hrbtom); s tem 
sem se zadovoljil v upanju, da bom vrsto lahko 
določil doma. Na širino in obliko repa žal 
33