Poštnina plačana v gotovini. LETO VI.	UUBLJARA,	1.	JANUARJA	1918.	STEV.	1.
Naročnina za-jvtosLA-VUOČETBTLETNOOINI5-CELOLETNO- DIN- OO/Z A-INOZEHtTVO-lE-DODATI POJTNINO/OOI.AJIPO CENIKV/ POJAMEZNA jTEVIUKA- PO-OIN-1'50'
POŠT. {EK. R»i 13.188
VREDNliTVO-IN-VPRAVA V-VClTELUKI-TUKARNl/ POKOPIH • SE - NE-VRA-XAJO/ANONlMNl-DO-•Pltl-JENE-PRIOBČV-1E10/P0$TNINA-PLA-XANAV-GOTOVINI
TELEFON 5TEV. 90«.
j Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam!
NovtV leto, novo delo! Pri slovesu od starega pa skrben gospodar dobro pregleda prošlo delo, preišče kaj mu je rodilo dobrega, kaj slabega- napravi končni račun — bilanco in po njej načrt za bodoče delo. Vse slabo naj zapade pozabljenju in nesmiselno bi bilo izgubljati čas in energijo z različnimi jeremijadami. .Izkustvo, ki ga črpamo iz pogrešk je dovolj nagrade za izgubo, ki smo jo vsled njih utrpeli.
Orjuna je v prošlosti pretrpela neprecenljive in nenadomestljive žrtve v glavnem radi tega, ker pri sprejemanju članov ni rigorozno pazila na moralično kvaliteto istih. Tako se ie sicer z veliko brzino množilo število članstva, toda istotako je padala tudi morala in disciplina organizacije, ker so se v njo iz vseh mogočih motivov pritepli najrazličnejši tipi in elementi, ki so' bili vse drugo prej kot Orjunaši po duši in srcu. Ta večina organizacije je tvorila obenem tudi kader tistih neodgovornih elementov, ki ni poslušal nobenega vctistva več in je s svojimi nepremišljenimi, samolastnimi nastopi neizmerno škodoval Orjuni. Tako je na primer odstranitev žalne zastave za Ljeninom v Zagorju^ in nesmiseln napad na komunističen dom v Ljubljani neposredno povzro-_ čil Trboveljske žrtve, z vsemi ogromnimi posledicami.
Uboj Grgina v Kaštelah, ki so ga povzročili, čeravno na grdo izzivanje nedisciplinirani in neodgovorni člani Orjune- je imel za posledico žrtev nenadomestljivega Valentina Žica itd. Nič ni pomagalo, da sem imel isto nedeljo, ko so Orjunaši napadli komunističen dom, nad vse pričakcvanje dobro uspelo javno zborovanje v Trbovljah, kjer sem med delavstvom pridobiva[ tla naši ideji. Zaman je pritekel Žic, ki je korakal na čelu povorke, da prepreči zlo, ki je bilo od neodgovornih članov proti njegovi volji izvršeno.
Vsemu temu bi se bila Orjuna lahko izognila in prihranila bi si bila ogromnih žrtev, če bi se takoj po-četkom odločno postavila na stališče, da ni organizacija mas, ampak posameznih izbranih ljudi, ki so se po dobrem spoznanju ujedinili le za to, da se žrtvujejo za skupno idejo. V bodoče bo treba torej staro prakso vsaj v S1« v eni ji temeljito revidirati.
Razdobje neomejenega pristopa za vsakogar v organizacijo, kakor je na zunaj izgledalo sijajno, tako je na znotraj bilo uničujoče za njo. V teni, hvala Bogu že pnJšlem času, se je pritepla v organizacijo vsa mogoča sodrga, ki je iskala v njej svojih osebnih koristi. Ona je pilai kri
p)^C\
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnitel«
Perilo je čisto in snežno belol Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo!
pere sam.
RAZUMNA
požrtvovalnih članov, ustvarjala intrige, ubijala ugled organizacije, odbijala vredne člane in vedno izrabljala Orjuno v dosego svojih osebnih ciljev. V kratki predprošli dobi ie to zlo zavzelo 'tako velik razmah-da ga barem v Sloveniji ni bilo moči več izkoreniniti. Pripominjami k temu samo to, da je po današnjem pregledu izneslo število nevrednih članov nič manj kakor 90 odstotkov. Da je bilo' vodstvu s 'tako zastrupljeno organizacijo vsako uspešno delo nemogoče, je povsem jasno. Zaman je iskalo izhoda iz nevzdržne situacije. Obdane/ od vseh strani od špijonov, provokaterjev in izkori-cevalcev, ni moglo in: tudi ni hotelo izvršiti bodisi katerokoli še tako* potrebno akcijo. Pri terrt moram še posebej povdariti, da sem kot star vojak smatral v 'takih razmerah vsako organizatfJrno delo v akcijskih četah nemogoče.
Iz te nevzdržne situacije nas je rešila državna oblast, ki nam je z razpustom, v pravem pomenu besede, priskočila na pomoč. Vse delo odborov ne bi bi-lo v stanu toliko koristiti Orjuni, kakor razpust. In ker je vodstvo to dobroto kot tako znalo ceniti, tudi ni, seveda povsem razumljivo, razen formelne pritožbe, ničesar proti razpustu do danes
ukrenilo. Lek je bil tu in uspeh se je sijajno pokazal v prošlem letu. Prenehale so veselice, izostali javni nastopi, odpadle vse intervencije, z njimi pa tudi vsaka možnost za osebno zarado in goljufivo izkoriščanje organizacije v osebne namene. In kakor se pijavka odvali od zdravega telesa, če jo potreseš s soljo, tako so jeli odpadati nevredni Orjunaši od organizacije, ko ie prišel razpust. Vse to se je, izvzemši nekaj malih intrig in izdajstev, izvršilo brez vsakih težjih posledic, lepo v redu, kakor po načrtu. Danes ta proces še ni popolnoma gotov, toda v kratkem bo zaključen.
Medtem pa je pravo orjunaško delo šlo neovirano svojo pot naprej. Orjuna, od katere so odpadle njene pijavke, je z lahkoto, brez krika in vika izvršila v prošlem letu naloge, ki so našle priznanje tudi pri tistih faktorjih, ki so povzročili njen razpust. Ona je danes saturirana in brez vsakih javnih nastopov močnejša kakor kedaj poprej. To je bilo delo prošlega leta, to je naša bilanca. Izgubili smo 91% na članstvu, pridobili pa 99% na ugledu.
Tako smo torej pregledali pro-šlost in sedaj nam ostane še pogled v bodoče leto. Treba napraviti načrt za novo delo. Pri tem se moramo
držati principa, da Orjuna ni organizacija mas, nego zbor ljudi, ki so se strnili ramo ob ramo, vsi enega prepričanja, ki so prežeti s trdno voljo žrtvovati vse za skupno idejo. Skrbno se bomo torej čuvali ponoviti pogreško prošlosti in dobro bomo pazili, koga sprejmemo v našo sredo. Dalje bomo budno pazili na delo vseh bivših Orjunašev, ki so deloma postali1 indiferentni, deloma pa tudi naši nasprotniki. Gledali bomo pazljivo, da nas ,ne bodo ovirali pri našem delu. Olajšani od vsega balasta, bomo z lahkoto vršili orju-naške dolžnosti. Očvrstili se bomo na znotraj, vzpostavili bomo na zunaj izgubljen ugled s smotrenim delom in umestnimi akcijami. Utrdili bomo med seboj vsled intrig in laži izgubljeno zaupanje in vzpostavili zopet enotnost in disciplino burbene organizacije.
Pri delu bomo čuječi in oprezni-ker dobro vemo, da smo Obdani z mnogimi plačanimi špijoni, od katerih se mnogim niti ne sanja, da smo že davno spoznali njih efijaltstvo. Pri
vsem tem nas bo' vodilo bogato, z dragocenimi žrtvami pridobljeno izkustvo. Ostala nas je mala četa, toda četa kakršne nima nobena or-ganizacida v državi. Zavedajoč se naše visoke kvalitativne vrednote, bomo udarili kot en mož kadar bo treba in prekoračili bomo vse zapreke.
Dasi sem že davno vrgel pero v kot, vendar sem čuti! ob novem letu potrebo napisati te vrstice, deltama v bodrilo, deloma v navodilo vsem tistim, ki so mi ostali neomajano zvesti.
Iskrena Vam hvala bratje, za zaupanje in čuvajte me tudi v nadalje pred vsemi klevetami! V bodoče pa manj besedi in črnila, pa več dela in akcij. Ce bo novo leto burno, naj nas ne dobi nesložne in nepripravljene. Zavedajte se, da tvorimo organizacijo. ki1 kakor vojska nima ob vsakem času opravila, pa je v letih, kakor je bilo 1918. prepotrebna. In tako leto še pride, gotovo pride.
Zdravo!
Marko.
m na i
L. I SJT E K.
t ZOFKA KVEDROVA:
Rapalske rože.
Kakor je bilo javljeno brzojavim potom našim novinam po poVl-.pfisu rapalske pogodbe, so, idobfle žene naših diplomatov krasne kite rož.
Gospe, ali Vam ni rumenilo' ponosa zalilo obrazov? Silnega ogromnega ponosa? Pa katera diplomatova žena v naši dobi je ddbila tako dragoceno cvetje?
Rapalske rože! Vsekakor stoji, da so divno dišale. Pa to niti niso bile cvetlice. To so bila srca naših mest in naših vasi — srca, prodana tujcu. Kaj je Kleopatrino vino, v katerem so bili raztopljeni najdragocenejši biseri starega veka? Komaj hir ene objestne ženske.
Ali ono cvetje, o gospe naših diplomatov. katero ste dobile tam v St. Margariti, je bilo samo izraz kur-toazije onega, kateri je v pogajanjih s slabejšim nasprotnikom dobil v poklon 600 tisoč našega naroda. S tem je zmagovalec mogel biti zado-
voljen in mu je lahko bi'lo obdarovati žene naših diplomatov s krasnimi kitami cvetja.
Ali niste jokale o gospe? O, da ste vsaj zaplakale in1 s solzami orosile One drage in prekrasne, a tako bedne in nesrečne rože! Ali takrat ste se sigurno samo nasmehnile z vljudnim in prijaznim nasmehom odličnika in ne misleč na to, kako drage so bile one rože za moj narod. 600 tisoč duš dal je moj narod za one rože!
Da se je to zgodilo, niste krive ve gospe, niti vaši možje. Ne trdim tega. Mi vsi vemo, da je zaradi sporov v svoji hiši iti radi nesloge naš narod sam kriv, da so one rože, katere ste dobile, tako drago plačane. Pa tudi usoda je kriva. Da bi nekega starca v Wašingtonu kap udarila dve, tri leta pozneje, bi bile one rože za moj narod malo ceneje. Vseeno!
Ali vendar, da bi zaplakale in s solzami orosile one rapalske rože, bi bilo lepše pred Italijani in našimi. Bi oni na ta način vsaj videli, da so gospe naših diplomatov hčerke naroda, kateri je izgubil 600 tisoč duš, hčerke, katere žalujejo, kot žaluje
oni del naroda, ki je metal ostati pod tujo streho.
Rapalske rože, katere so Italijani položili v vaše naročje, so že davno usahnile. MOrda bo tudi rapalska pogodba enkrat samb kos papirja brez vrednosti. Vse pogodbe uvenejo, vse verige popokajo, samo ako ostane narod živ in zdrav, ako raste in napreduje.
Srečni tisti, ki bodo dočakali oni dan, ko se bo krov naše hiše razširil za vse sinove in hčerke našega plemena in naše krvi. Čujem odmev zvonkih glasov naših fantov, kako prepevajo po naših mestih in vaseh, po vseh naših zasužnjenih krajih. Pojejo silno in veličastno* pesem: Hej, Slaveni, jošte živi reč naših dedova, dok za narod' srce bije .njihovih sinova. 2ivi, živi duh slavenski, živeče vekova! Zaliit’ ponor preti pakla, zalud’ vatra groma!
A odgovor tej pesmi vedno krepkeje in krepkeje odmeva:
Čujte ga vi vsi: naj vas plaši, naj vas opominja, naj vas povsod hrabri, povsod, kjer živi naš narod, doma in zunaj po celem svetu, kjerkoli žive naši: Bodi proklet izdajica svoje domovine!
Naš splitski organ »Pobeda« je v svoji božični prilogi prinesel poleg tega še več lepih stvari, katere bom polagoma priobčeval v prihodnjih številkah »Orjune«.
Vsekakor pa priporočam, da si vsi nabavite božično številke/ »Po-bede« (kdor še ni naročnik), ker se nihče ne bo kesal. Kakor je videti, pisateljica na lep način prijemlje žene naših diplomatov, ki niso potočile niti ene solze po podpisu rapalske pogodbe, temveč se na banketu veselile, kot banatski bogataši pri ženitvah. Dokler ne bo narod sami obračunal s takimi pijavkami, ne bo bolje. Kajti vsak, kdor je čital, da so vzeli naši diplomatje k pOdpisu rapalske pogodbe s seboj tudi svoje žene, je mo'raI že v naprej vedeti, da je stvar dovršena.
Do danes se razmere v naši državi niso nič spremenile. Mi jadramo nazaj. Vsled strašnih socialnih razmer in umazanega partizanstva, vsled dejstva, da vodijo državno krmilo ravno oni, ki so si največ prizadevali- da do ustanovitve Jugoslavije ne pridejo oni, ki so imel: posebne denuncijantske pisarne proti Jugoslovenom, in ki so sokrivi mno-
gih justificiranih žrtev! Vsled vsega tega in še dejstva, da se v tej zemlji reže kruh le partizanom in nejugoslovenom, dočim se dobro-voljce, invalide, vdove in sirote ter jugoslovensko orientirane nacionaliste preganja, strelja, zapostavlja in pusti umirati gladu, dočim se tujci in sovražniki jugosldvenske ideje, partizani in tuji veleposestniki ma-ste ob polnih skledah v razkošno opremljenih palačah, patriotizem v srcih našega bednega naroda izginja!
Izginja! Toda ne samo na škddo države in celega naroda, temveč še bolj na škodo vseh onih, ki so tega krivi! Toda kljub vsemu temu trdno verujem v nacionalno zavest našega ljudstva in sem prepričan, da botio rapalske rože maščevane! Maščevani pa bodo tudi vsi oni, ki so danes zapostavljeni! Gorje tlačiteljem, ko bo narod dvignil meč in posekal glave vsem, ki danes mislijo, da mora jugoslovenski nacionalist slepo darovati svoje življenje na altar domovine- pa naj to domovino vodijo oni tudi v žrelo naših najhujših sovražnikov! Ne! Jugoslovenski nacionalisti trdno verujemo v daleko-
Srečno in veselo novo leto želi vsem naročnikom in inserentom uredništvo in uprava
Macedonsko vprašanje.
Naša narodna skupščina nam že ves čas svojega obstoja dokazuje, da ni kos svoji nalogi. Jasno pa nam stopa pred oči drugo še žalostnejše dejstvo1, da nima niti volje, da izvede državo iz težkega položaja, niti razumevanja za življenjske potrebe naroda.
Karkoli se je doslej storilo v tem pravcu, je le klaverno in polovičarske) krpanje in tako smo po zaslugi naših narodnih otcev zagazili v neprehodno močvirje nereda, korupcije in slabega gospodarstva.
To polovičarsko delo) našega parlamenta je krivo, da se iz enostavnih zadač, ki nam jih stavi življenje, vsled lakomnosti in malomarnosti razvijajo problemi, skdro nerazrešljivi in državo pri korenini ogrožajoči.
Vedno in vedno pa se med problemi pojavlja macedonsko' vprašanje, ki je naša notranja zadeva, ki ga pa naši sosedje pri vsaki priliki izigravajo hoteč iz njega napraviti mednarodno vprašanje.
Po mnenju poznavalcev Južne Srbije je ta problem samo upravno1-političen in se da rešiti samo upravnim potom.
Priznati moramo, da je bolgarska propaganda pridobila precej inteligence in meščanstva, ali ta odstotek je v primeri z ogromno maso ostalega prebivalstva, ki se še ni opredelilo, tako malenkosten, da bi ga ne bilo vredno jemati v račun, ako' bi bila naša uprava na višini.
Srbska vojska je trikrat zapored rešila macedonsko vprašanje: proti Turkom pri Kumanovu. proti Bolgarom ob Bregalnici in na Kajmakča-lanu. Vsled teh zmag, ki so stale srbsko ljudstvo toliko žrtev, napora in trpljenja, je Južna Srbija pripala naši državi. Pri tretjem reševanju na Kajmakčalanu so sodelovali tudi že jugoslovenski dobrovoljci in je dežela s tem stopila iz ozke interesne sfere 'kraljevine Srbije v širšo današnjo zajednico Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Mednarodni forum je priznal na Kajmakčalanu ustvarjeno stanje in brez ugovora prepustil Južno Srbijo nam, dasi jo je še tekom svetovne vojne smatral kot dobro došlo koncesijo in plačilo Bolgarski, akfl bi se bila postavila na stran svetovne demokracije.
Kar so jugoslovenske divizije priborile z orožjem in sarikcijtfnirale s krvjo vseh treh naših plemen, to uničuje sedaj koruptna porodica, ki smatra Južno Srbijo samo za kolonijo, kjer rastejo zlate turške lire in ki jo je treba striči, guliti in odirati.
Naša nesposobna uprava, sestavljena po večini iz propalic in klati-vitez&v brez strokovne naobrazbe, brez moralne zavesti in služečih samo svojemu roparskemu instinktu hoče obogateti čim preje in za vsako ceno.
Doživeli smo, da je sreski poglavar v družbi svojih podrejenih uradnikov ubil in oropal svečenika. Videli smo, da se je preiskovalec tega zločina trudil na vse mogoče načine, da izbriše sled in omogoči ubijalcu, da še dalje sedi kdt najvišje oblast-vo v srezu in vrši svoj razbojniški posel.
Doživeli smo, da so vsled strankarskih razprtij prišli na najvišja mesta občinske uprave razglašeni in ucenjeni hajduki. Videli smo, da je bil med državnimi uslužbenci človek, ki je nad njim bila proglašena smrtna kazen, on pa je svobodno služil tuji propagandi in bil razkrinkan v trenutku, ko je učinil nov zločin umora. Oblastvo je tega človeka še, ščitilo, mu pomagalo speljevati preiskavo na napačno sled in obdolžili zločina podanike prijateljske države. ,Šele na zahtevo zasebnikov se je posrečilo predati zločinca roki pravice.
Kako naj ima ljudstvo, ki je v toku dogodkov opetovano menjalo gospodarja, zaupanje, videč, da se po devetih letih razmere niso popravile in da je slej ko prej prepuščeno na milost in nemilost posameznim razbojnikom, ki so predstavniki državne sile in ta svoj položaj izrabljajo na najostudnejši način?
Macedonskega problema, ki bi ga Italijani in Bolgari takd radi napravili za mednarodni problem, ni, obstoji pa pereče vprašanje ureditve žalostnih upravnih razmer v Južni Srbiji.
To naše čisto notranje vprašanje pa grozi postati mednarodne/ vprašanje ne toliko vsled prizadevanja naših sovražnikov, kolikor vsled kaznive nesposobnosti zločinske brezvestnosti in roparskega delovanja tiste svojati, ki si kupuje svoja dobičkanosna mesta edino s tlako strankam in posodici.
Mislimo, da je bilo za Južno Srbijo prelite dovolj naše krvi, da mora ostati za večno naša in da si naših pravic nanjo nihče ne bo upal ospdravati, bojimio se pa zelo, da bi nesposobna uprava bila v stanu to vprašanje znova spraviti na mednarodni forum.
Ali naj večno krvavi naš vojnik in popravlja grehe in zločine poro1-dice?
Bilanca decembra.
Berlin, sredi decembra.
Pretekla polovica meseca decembra je nudila dpazovalcem zunanjepolitičnih dogodkov mnogo hvaležnega gradiva. Saj so se vrstile posamezne akcije, kar ena za drugo in polnile vedno prazne predale kontinentalnega časopisja z bo-
gatim materialom. Razorožitvena konferenca, litavsko-poljski spor, afera ladje Salamis in prihod ruske delegacije pod vodstvom Litvinova so bili dogodki, ki so vzbujali svet-sko pozornost.
Poleg teh javnih nastopov diplomacije pa so se vršili še drugi, do-
kaj važnejši, za kulisami genevske-ga teatra zunanjih ministrov. O dalekosežnosti teh pričajo najbolje dogodki zadnjili dni, ki sel silnega moža z železno pestjo in »šnajdfe-drom« za klobukom na Monte Cito-riju toliko presenetili, da je potem, ko je njegov adlatus v Genevi prišel povsem ob glas, zatrobil herojski stotisočglavi črnosrajčniški rajski retraite in krotko zlezel z diktatorskega piedestala ter pričel po pasje ponižno lizati roke staremu socialistu Briandu.
In kaki so bili ti dogodki, ki so nesudjenega Caesarja XX. veka tako presunili, da je šel v se in odmolil grenko javno kesanje?
Chamberlain je spoznal, da je s svojo protifrancosko politiko, ki je imela namen oslabiti francoske pozicije v Evropi s pojačenjem italijanske moči, dosegel ravno obratno in da so se njegove lepo zasnovane kombinacije razblinile, čim je stari lisjak Briand iztegnil roko in pričel postavljati svoje figure. Onemogočitev akcije holandske petrolejske družbe za prekinitev francoskih diplomatskih odnošajev z Rusijd in žalosten fiasko angleškega interveniranja pri francosko-nemškem zbli-žanju, sta nagnili skodelico že povsem v dobro Francije. Brencv meč pa je pričel sporazum Brianda z Rusi, ki so razumeli trenutek in nastopili na evropski diplomatski po-zornici baš v trenutku, ko so doma zeld odločno obračunali z opozicijo, katero vodijo elementi, ki se jim hoče še vedno krvavih revolucionarnih pohodov in brezplodne, drage propagande III. internacionale. Ta nastop seveda še ni odgovarjal običajem uzuelnim v Genevi, ali je palil led in dal zaslutiti, da ni v doglednem času nemogoča velika Bri-andova kombinacija, ki bi za dolga desetletja zasigurala kontinentalni Evrdpi nujno potrebni mir, gospode lorde onkraj La Mancha pa prisilila, da bi posvetili malo pozornosti tudi notranjim prilikam v svoji zemlji, kjer so razmere v rudnikih v socialnem pogledu še take, kakdr so bile v Nemčiji leta 1880. Z dobro voljo Rusije, kjer danes že govori predsednik Rykov, da je treba urediti socialistično državo in da naj vsak narod napravi zase in' na svoje stroške revolucijo, kakor ruski, če ni zadovoljen s prilikami, v katerih živi, pa bo mogoče doseči marsikaj, kar je še danes skoro neizvedljivo in popraviti strašno krivico, storjeno ruskemu narodu od strani Anglije, ki ga je za vse milijonske žrtve doprinešene v svetovni vdjni ogoljufala in hotela za dolga desetletja tako ohromiti, kakor Nemčijo.
Zbližanje med Francijo in Rusijo je fakt, ki je že igral važno vlogo pri rešitvi poljsko-litvanskega spora, ki ga je francoska intervencija v Kovnu in Varšavi čez noč pretvorila iz nadvse opasnega za-pletljaja v vprašanje lahko rešljivo brez posebnih naporov. Francosko-rusko zbližanje kateremu bodo sledile gotove kreditne operacije je vplivalo poleg tega tudi na razmerje med Rusijo in Poljsko. Ta se je
dosedaj nahajala med nemško-ru-skimi kleščami, kar je močno zmanjševalo njeno aktivno vrednost v načrtih francoskega generalnega štaba, ki jo je predvideval, kot eno stranico svojih prdtinemških klešč.
S pristankom Rusije na podpis nenapadalne pogodbe, nanašajoče se na njene sosede, odpadejo nemško-ruske protipctljskc klešče in osvo-bode znatne poljske sile za eventu-elne operacije proti zahodu. Nemce je to, kot nasprotnike Poljakov in prijatelje Rusije nekoliko osupnilo. Stresemann pa se je ravno pri tem izkazal zopet kot dorastel svoji nalogi in mirno prešel preko te sicer dokaj nerodne akcije in opustil kon-teirkariranje, najsi je imel za to priliko.
Chamberlain je kot dober diplomat takoj dobro ocenil situacijd. Videl je, da je angleška ofenziva proti Rusiji s pomočjo »Aufmarsch-gebieta« na teritoriju ruskih obmejnih držav zgubila 80% svoje mogočnosti in pristal na sestanek z Lit-vinovom, ki ga je tako lepo pripravil zgovorni Paul Boncour. Sestanek, po objavljenem komunikeju, ni prinesel zaželjenega rezultata. Bil pa je gotovo bolj koristen nego škodljiv, posebno z ozirom na ved-nd težji angleški notranje politični položaj in dokaj nebratsko nastopanje Use. Mornariška politika le te, ki jo diktira Mornariško tajništvo in odobrava sam predsednik Coo-lidge, prizadeva gospodarjem morja in morskih cest dokaj skrbi, ker se zavedajo, da so zmožni ameriški trmoglavci zgraditi toliko ladij samo za kljubovanje, kolikor se jim bo pač zdelo in če jih bodo potem tudi prodajali za staro železo, kot se je že zgodilo. Amerikanci so pač narod, ki napravi vedno to, kar se mu zabranjuje. Ako se stari gospodje admirali v zbornici lordov srdijo nad nerazumljivim mrzličnim oboroževanjem Amerike, se le ta njihovi jezi samo smeji in z njimi gospod predsednik Coolidge, ki je proglasil »Amerika lahko dela, kar hoče!«
Izpremeinba kurza angleške politike napram Franciji, ki ji mora danes volens nolens priznati supre-inat na evropskem kontinentu tudi gospod Chamberlain, pa je zahteval grešnega kozla. To žalostno ulogo je moral prevzeti on. Mussolini, ki se je udinjat s tajnim 'dogovorom angleškemu zavezniku na življenje in smrt ter privezal polomljeno staro caesarsko galejo za krmo silnega britanskega super-drenoutha in zakokodajsal v svet, da pelje mogočni italijanski narod novim in velikim časom nasproti. Kako velik in lep je bil načrt. Najpreje pobesiti in porobiti Jugoslovene ter izpremeniti Mare nostrum v italijansko vojno bazo, ki jo bo čuval nov Gibraltar med Valono in Ot-rantom, za kar so že izvršene vse predpriprave v mojstrskem delu fa-' šistovske diplomacije Tiranskem paktu in garancijski obrambni pogodbi s Škipetarji. Po tej kulturni in civilizatorski misiji med balkan-
skimi svinjskimi pastirji pa bi krenila zmagoslavna vojska osvojite-ljev Rima proti zapadu in se izkazala hvaležno »Veliki naciji« za pomoč pri Solferinu, Magenti in Piavi, kjer so strojnice francoskih chaser-jev ustavile v historiji narodov neprimerljivi umik slavne vojske ca-poretskih herojev, ki so mislili nadaljevati to remek delo vojaške umetnosti prav do Basilike in Kalabrije. Pri tej ekspediciji bi istočasno rešila vprašanje Nizze. Ligurije in Korsike, Alžira, Tunisa in Maroka, kjer čakajo tako nestrpno črnih orlov zasužnjeni sinovi Velike Italije.
S tem bi bilo zlomljeno tudi Sredozemsko ravnotežje in bi prišel na red razgovor, kdo je pravzaprav gospodar Sredozemskega morja, Malte, Syrije, Sueza in Egipta, kjer so se rimski imperatorji že ženili, ko so pradedje angleških lordov še slanike lovili in kositer zbirali.
Vse je bilo že pripravljeno in izračunano, da bo Mussolinijevo kronanje imperatorjem izvršeno v letu Gospodovem 1935.
In sedaj je kot strela z jasnega neba zadela moža z nagubanim čelom vest, da je vse bil le prazen sen in da mora na vrat, na nos zapustiti bližino angleškega superdrenoutha ter poiskati nove ladje, ki ga bo morda hotela vzeti na šlep. Da je zadeva resna, sta potrdila velikemu kapetanu Scialoja in angleški poslanik, ki se je nalašč radi tega pripeljal v gosti.
Ker je veliki kapetan poznan kot izboren žongler in sprinter, je naglo poskočil in izpustil sladke ljubezni do latinske dobre sestrice Mariane se cedečo pesem in polizal ubogljivi kužek vse. kar je narigal sam in njegovih tristotisoč črnih kolegov.
Ako bo ta najnovejša savlovšči-na Benita Groznega pri Franciji kaj zalegla, to pa bo pokazal razvoj bližnjih dogodkov. Poznavalci razpoloženja pravijo, da ni nič kaj dovzetna za to najnovejše podokensko trkanje mačkodercev in da bodo morali le ti še dolgo čakati na delitev francoskih kolonij, latinski blok, balkansko hegemonijo, pobijanje v Franciji se nahajajočih italijansikih političnih beguncev in koloniziranje Francije.
Nas Jugoslovenske barbare najnovejša metamorfoza zapadne sosede iskreno veseli, ker upamo, da se bo pri občevanju s Francijo naučila vsaj nekaj manir, ki jih bo uporabila kadar bo zopet stikala okoli naše hiše, kamor ni moči priti niti s silo, niti v družbi s plačanimi ubijalci ali izdajalci.	A.	V.
Listnica uredništva.
Z današnjim dnem ie odložil gospod Jože Špan odgovorno uredništvo in upravništvo »Orjune« ter nima več pravice izvrševati v tem svojstvu nobenega posla. — Odgovorno uredništvo je prevzel brat Miroslav Matelič.
vidnost najvišjega faktorja v državi in smo prepričani, da bo prišel dan, ko bo pod svoje žezlo združil vse Jugosldvene! Prav vsled te trdne vere pa nismo voljni in ne bomo dolgo prenašali sedanjih razmer in pustili razpasti državo, za katero so bili ustreljeni naši najboljši po krivdi današnjih gospodarjev in za katero je moralo dati svoje življenje toliko m/ož, kojih žene in otroci so danes pozabljeni. Na trgu znanega kandelaberskega govornika in ščuvarja proti takratni Srbiji je danes število kandelabrov večje. Ti kandelabri bodo ob svojem času še prav prišli, toda ne za govornike, nego povsem za druge stvari.
  I. .1. B.
t GABRIJEL JELOVŠEK.
Dne 4. decembra t. 1. je preminul na Vrhniki g. Gabrijel Jelovšek, brez dvoma prvi buditelj -slovenskega življa, najagilnejši borec za pravice slovenskega naroda in za zmago na-rodno-napredne misli na Vrhniki.
V dobi osemdesetih let je bila na Vrhniki ukoreninjena in je brezobzirno vladala nemškutarija, t. j. par Nemcev, za katerimi je drvela cela trdpa od njih finančno odvisnih kmetov, ki
nemščine niti znali niso. V takem mi-ljeju so se vršile volitve in /vse politično življenje v vrhniški občini zadnjih trideset let preteklega stoletja.
Kot mlad fant že, je uvidel Jelovšek, da ima nemškutarija in od njih gospodarsko odvisni kmetje popolno premoč in je v takih okoliščinah udejstvovanje na nacionalnem poUju nemogoče. Nadel si je nalogo iztrgati nemčurjem oblast, zbuditi pri preprostem Ujudstvu narodno zavest in ljubezen do rodne grude.
Težak boj je bil to. Vsi priseljenci in nezavedni domačini so bili proti njemu kot mlademu revolucionarju. ■Toda on ni obupal, veroval je v pravičnost in zmago svoje ideje. Uvidel je, da leži vsa moč Nemcev v gospodarski premoči nad domačim življem, zato je z vso vnemo sodeloval pri ustanovitvi kmetske posojilnice za vrhniški okraj, katera je bila prva rešiteljica kmeta iz rok nemških pijavk. Prvi uspeh mu je dal pdgum.
Leta 1889. je prevzel po Lenassi-ju, ki je bil prvotno Lah. potem sflo-venski naprednjak, a za tem s kompromisom izvoljen za župana kot nemškutar, po hudih triletnih bdjih županstvo. Takoj se je pokazal dobrotnikom Vrhnike. Vse njegovo de-
lo je izražalo le ljubezen do> domačega kraja. Bil je sicer lokalni patri-jot. ali najprvo Slovenec, in to v časih, ko se niti sedanji njegovi politični nasledniki niso upali izpregoVoriti slovenske besede.
Njegovemu prvemu dejanju — ustanovitvi posojilnice je sledilo ne-broj drugih. Res je, da se je omejeval samo na Vrhniko, t^da to ni čudo, saj jo je ljubil preko vsega in njej je žrtvoval celo svoje življenje. Njegovo delo je uničenje vrhniškega nem-čurstva, on je bil tisti, ki je prvi neusmiljeno žigosal hlapčevstvo Vrhničanov in jih iztrgal iz nemškega jarma. Toda ni bil samo mož besedi, temveč tudi dejanja. Iz stare izkušnje, da je politična moč odvisna od gospodarske je zbiral vedno več prijateljev okoXi posojilnice. — Povzdignil je Vrhniko do njene današnje lepote. Vse kar danes tujec vidi ko pride na Vrhniko je njegovo delo. Železnica, vodovod, šola in nešteto cest, katere nas popeljejo v krasno okolico, je ustvaril on. Kot sousta-ndvitelj in najagilnejši član vrhniškega Olepševalnega društva je ustvaril Sv. Trojico-Močilnik. Kot član društva jamarjev je hote* napraviti iz Vrhnike drugo Postojno. Vse samo za Vrhniko, katero je dti
tako ljubil — le samo za Vrhniko. Kdor je šel z njim kdaj na Hruševi-co ali k Sv. Trojici, ga je sigurno slišal: »Glej, to je moja Vrhnika, naša slovenska Vrhnika.«
Toda ni mu bilo dano, da bi mirno deloval za svoj rojstni kraj. Zavist in častihlepnost v tedanji slovenski stranki, iz katere so izšli razni današnji SLSarji je bila bujno razvita. Posrečile/ se jim je, da so ga odrinili od nadaljnjega delovanja. Njegovi nekdanji pristaši in prijatelji so ga izrinili iz županskega mesta in s tem. oropali Vrhniko edinega moža, ki je delal za njo iz prave nesebične ljubezni. Dolgo je bilo njegovo županovanje in mnogo je rodilo. Po njegovem odstopu se ni napravilo ničesar več, komai da so se pokazali njegovi nasledniki zmožne, da vzdržijo to, kar je on ustvaril. Pri vodovodu se jim niti to ni posrečilo. Cela Vrhnika ga pdgreša, ker ve, da se tako skrben župan in
delavec ne povrne več.
6.	decembra t. 1. so ga položili k večnemu počitku. Cela Vrhnika in nešteto njegovih znancev iz cele Slovenije ga je spremljala na zadnji poti. Vrhničani so z njim izgubili enega najboljših. Toda plačilo sveta
je nehvaležnost. Pri odprtem grobu se je poslovil od njega le tujec, noben domačin, niti občinski odbornik se ni spomnil svojega najboljšega člana, svojega prvega slovenskega župana. Niti z venceni', niti z besedo mu ni bil izrečen zadnji »Z Bogom«.
Mi Orjunaši se ga pa spominjamo, njegove poštenosti in nacionalne odločnosti, ki nam bo ostala vedno v spominu za svetal zgled ter mu kličemo zadnji »Zdravo«.
J. s.
IkkolJ
PtETENlNE STO ZNAMKO SO najbouSe!
Naša sodišča in nacionalizem.
(Dalje.)
Pomislimo, kaj bi se zgodilo nemškemu sodniku v Gradcu ali Celovcu, če bi razsodil v podobnem slučaju v pnilog n. pr. Ciril Metodovi družbi. In kaj bi se zgodilo v Trstu? Ne napišem raje odgovora, ker bi se morda smatrale moje besede kot pozivainje k javnemu nasilstvu. Take sodbe uničujejo ugled države, izzivajo zasmeh vseh naših notranjih in zunanjih sovražnikov, ki vidijo v nas zgolj neumne, strahopetne barbare, ki klonijo pred »višjo kulturo« še dames, čeprav žive v lastni državi.
Ostali smo si zvesti v: smo in bomo hlapci Jerneji, ki govore in kriče, store tudi včasih kako neumnost, toda vse brez sistema in le pcld/ utiisom trenutnega razpoloženja. Kakšna je bila naša revolucija? Par pijanih, demoraliziranih vojakov se je zabavalo nekaj časa po Ljubljani s preganjanjem nemških in drugonarodnih častnikov, odstranjenih je bilo nekaj najbolj kričečih spomenikov Avstrije, vse drugo pa je ostalo-. Življenje je šlo po stari poti naprej in naša mentaliteta je zašla zopet v stari tir, kjer je še danes. S ponosom povdarjamo, ■ da smo kulturni, da smo predstavniki evropske kulture v balkanski Jugoslaviji in zato se bojimo vsake stopinje, ki bi jo mogli naši južni in severni sosedje smatrati kot nasilje. Ko vidimo druge, kako brutalno znajo zastopati ne samo svoje pravice, marveč tudli svoje povsem protinaravne in nezakonite aspiracije. se trkamo na prsa in' vzdihujemo: »Hvala Bogu, da nismo' taki, smo pa le boljši ljudje, mi barbari.« In tako smo se uživeli v svoj brezskrbni patos, kričimo nad drugimi, sami pa čakamo prekrižanih rok in pričakujemo po»moči od božje milosti, kii je pa za nas žal izgubljena, odkar je papež prijatelj Mussolinijev.
Mesto da bi že v prvih dneh po prevratu očistili državo vseh tujih pijavk, mesto da bi v teh prvih dneh obračunali s tujimi in dc/mačimi avstrijskimi valpeti, smo poslušali mile prošnje naših pod črno-rumemim orlom vzgojenih starčkov in čakali tako dolga, da smo bili okrnjeni na severu in jugu in obdani po jeklenem zidu »evropske kulture«. Zlasti Slovenci smo bili v tem oziru na-
ravnost ganljivo bedasti in nezreli. Videli smo, kaj delajo drugi, kultur-nejši nar5di, kako- trpe naši ljudje pod tisočletno nemško in laško kulturo, nismo se pa posluževati istih sredstev in vrnili milo za drago. In tako je ostalo' vse pri starem. Imamo iste voditelje, kot smo jih imeli pred prevratom, uporabljamo iste metode v svoji lastrJi državi, kot smo jih uporabljali v tuji Avstriji. In gorje posameznikom, ki so hoteli nastopati res revolucionarno. Smatralo se jih je za hudodelce, ki kale javni mir in škodujejo' našemu ugledu pred svetom. Najhujši biriči bivše Avstrije so našli zaščito in porodil se je slavni argument: Kdor je služil verno Avstriji, ta bo vdan tudi novi državi.« In ta bedasti argument je opravičil vse izdajice in odpadnike, sprejeli sme/ jih z odprtimi rokami in jim poskrbeli za polno skledo. In ker smo kulturnii, stradamo raje sami, samo da njim ničesar ne manjka.
Dovolili smo si luksus, ki nas je stal že da danes ogromnih žrtev. Vse to samo vsled pomanjkanja nacionalizma, vsled pomanjkanja nacionalne samozavesti, ki je za nas raison d’etre, dokler živimo v obstoječih notranje- in /zunanje-političnih razmerah.
Ta nacionalna zavest bi morala vladati predvsem v sodstvu, ki je neodvisno in bi moralo narod vzgajati v nacionalnem zmislu. Obstoječi zakoni nudijo dovolj opore za tako delovanje sodišč, treba jih je le pravilna umetJi in interpretirati. Seveda bi morali biti naši sodniki res naši z dušo in telesom, Jugoslo-veni ali makar Slovenci, Srbi in Hrvatje, ne pa Madžari, Nemci im Judje, pa naj bodo še tako lojalni državljani. Vsa vodilna mesta morajo biti v rokah sodnikov, ki so v nacionalnem toziiru brez vsakega madeža Izključeni morajo biti vsi oni, ki so se kdajkoli Omadeževali v nacionalnem oziru, zlasti pa oni, ki so s svojim delovanjem dokazali, da nr-so -nič drugega kot instrument vsakokratne državne sile. Nemogoče bi moralo n. pr. biti. da bi delovali kot sodniki v Jugoslaviji' možje, ki so tekom vojne kot vojaški sodniki nadlegovali naše ljudi.
Kako se je postopalo v tem oziru, naj pokaže sledeč slučaj: Predstojnik nekega sodišča je bil pristen Nemec, ki je užival kot strokovnjak velik ugled, pa je imel le to napako, da je bil po svojem poreklu in prepričanju Nemec, ni pa se nikdar eksponiral v nacionalnem boju proti Slovencem. Nlremu opf(drejew/) kot sodnik je bil Slovenec, ki pa je po-
stal renegat in je s ponosom in javno govoril samo nemški, češ: Imam pravico posluževati se enega ali drugega »deželnega jezika« in poslužujem se nemškega jezika. Ko je prišel prevrat, je moral pošteni Nemec takoj zapustiti svoje službeno mesto, slovenski renegat pa je ostal sodnik še naprej in bi bil gotovo še danes, če ne bi bil izstopil sam. To je samo en primer, koliko enakih bi se še našlo.
Od prvega početka dalje smo postopali popolnoma napačno, ker smo smatrali vsak zagovor in izgovor za utemeljen in smo širokogrudno blagoslavljali one, ki so nas prej preganjali in mrcvarili.
Pred kratkim smo registrirali slučaj, da je bil nemški, nacionalno res lojalni in strokovno brezhibni sodnik povišan na škodo svdjih slo-
venskih, njemu v vsakem oziru enakovrednih tovarišev. Nismo proti službovanju lojalnih Nemcev v sodstvu, toda na vodilna mesta ne spadajo. Kako naj sodi Nemec v naših nacionalnih zadevah, ko nima onega živega čuta za nacijo in državo, ki je za sodnike v nacionalnih državah absolutno potreben. Še mnogo slabši kot ti sodniki pa so naši lastni ljudje, ki so se kompromitirali s svojim delovanjem pod Avstrije in dokazali, da sploh nimajo nikakega nacionalnega čuta!
Izrecno bodi povdarjeno, da ta članek ni mišljen kot napad na naša sodišča oziroma naše sodnike, marveč izraža le misli nacionalista, ki opazuje delovanje sodišč im sodnikov ter vidi. da marsikaj ni tako. kot bi zahtevali nujni interesi nacionalne države.
Kronika.
Izjava uredništva. V predzadnji številki lista smo iznestli ime spoštovanega g. prof. dr. Samca v zvezi z njegovo knjigo »Koliordchemie der Starke«. Že takrat smo povdarili, da naše vrstice nikakor ne veljajo g. profesorju, sedaj pa smo se tudi prepričali. da očitek glede navedbe Lai-bach nikakor ne zadene avtorja knjige, ki ima na drugih svojih publikacijah v nemščini pravilno navedeno kot sedež univerze Ljubljana, ampak je ta nedostatek prišel na nas/lovno stran le po krivdi založnika knjige, kar v zadoščenje g. profesorju z veseljem ugotavljamo.
Zamude vlakov. O priliki zadnjih snežnih zametov v naših krajih so prihajali vsi vlaki iz Beograda z velikimi zamudami v Ljubljano. To dejstvo je popolnoma razumljivo in ni bilo človeka, ki bi se nad tem pritoževal. Ko pa je bila proga že izvožena, je vsakdo pričakoval, da se razmere zopet urede. Vendar pa smo bili zelo razočarani. Vlaki so prihajali še vedno z velikimi zamudami, kljub temu, da je nedavno g. železniški minister izjavil, da ne priznava vzroka, ki bi zadržal vlak na naši progi. Brzovlak, ki je vozil 22. t. m. iz Beograda v Ljubljano je imel 6 ur zamude. Iz Beograda je odpeljal 2 uri po določenem: času, ker je bilo treba odtajati cevi, na kar se seveda pri sestavljanju garniture ni mislilo. V Zagrebu mu je bilo priključenih par novih voz, ki so stali pripravljeni več ur na progi. Pri priklopitvi se je konštatiralo, da so cevi zamrznile. Treba je bilo zopet dve uri segrevati te cevi. Med tem časom je bila lokvmotiva odklopljena in čim so bile cevi nove garniture odtajane, so zmrznile zopet v onih, Ki so prispeli iz Beograidai. Potniki so sicer glasno preklinjali strokovnjaštvo osobja, toda restav-
rater je prišel kljub temu na svoj račun.
Francoski vojnikj Ni. Vel. kralju Aleksandru. Pred dnevi je prispel v Beograd g. Charles Brinon, ki je v imenu svojih drugov-članov udruže-nja francoskih oficirjev in vojnikov, predal poklon Nj. Vel. kralju Aleksandru I. — Naši včerajšnji in bodoči soborci potrjujejo našo vero v mogočno Francijo, kateri i danes kličemo: »Vive la France!«
vrat vodje naroda junakov s »Prin-cipesse Mafalde«!
Morilca br. Žica izpuščena. Pretekle dni sta bila iz kotorskih zaporov izpuščena morilca br. Valentina Žica, Mate in Marko Grgiir, ki sta bila tudi pred kotorsko poroto oproščena.
Nepotrebno razburjanje. Italijansko časopisje se jako razburja radi vstopa Jadranske Straže v Narodno Odbrano. Jim pač ni všeč močna vez med posameznimi nacionalnimi društvi in organizacijami Jugoslavije. Posebno pa je njihova jeza koncentrirana na dsebo br. don Ju-raja Biankinija, ki je ob priliki kongresa Jadranske Straže v mesecu novembru povedal par odkritih or-junaških besed na račun papeževega zastopnika — milanskega kardinala, ki je na nekem iredentističnem italijanskem kongresu odobraval javno imperializem Italije.
t Gabrijela Škerjanc. Danes popoldne se je vršil v Mariboru lop impozanten pogreb tragično preminule gospodične Jelke Škerjančeve, hčerke žel. uradnika v Ljubljani gospoda Škerjanca. Šopki cvetja in številni venci pričajo, da je bila blaga pokojnica v Mariboru splošno priljubljena. Bila je vneta in požrtvovalna Soko-lica in Sokolske' članstvo jo je korporativno spremljalo na njeni zadnji poti. Bodi ji nepozaben spomiin, žalujočim pa naše iskreno sožalje.
Naročnikom!
Prilagamo položnice in Vas prosimo, da poravnate potom njih zaostalo naročnino ter predplačilo za letošnje leto.
Naj ga ne bo naročnika, ki ne bi poravnal svoje naročnine napram „Orjnni“, katera izhaja samo s prispevki od naročnine in inseratov.
Upravništvo.
Nova barva klerikalcev-o priliki mariborskih občinskih volitev je cunja, ki so jo slovenoborci spustili med Mariborčane v enem izmed novih izpadov proti socijalistom in Or-junašem tudi sarkastično vprašala kakšno barvo naj si sedaj predpiše klerikalizmu, ko so socijalisti oblekli črne (fašistovsko-orjunaške) srajce. Mi na to popovsko vprašanje odgovarjamo, da bi bilo najbolje, če si klerikalizem SLS nadene preko črne barve Rima še rdečo barvo krvi onih žrtev, ki so padle v naslado mož, v denuncijamtski pisarni SLiS v letih 1914.—1918.
Ameriška pohvala Jugosloven-skim mornarjem. Predsednik Usa Cdolidge je izrekel mornarjem našega broda »Izabran« pohvallo za njihovo junaško zadržanje ob priliki reševanja moštva potapljajoče se ameriške ladje. Vsekakor priznanje našemu narodu in mrzel curek na
»Prizadeti rajončanS«. Vi ste
podli^ obrekovalci, ki izza plota kukavičje napadate. Lažete! Ivo Ber-ščak vaš ni možak! Sramoval bi se, ako bi bil. Jaz se ne strašim nikomur povedati resnice v obraz, pa naj bo to Peter ali Pavel! Zato z imenom na dan, naj pride — če tud’ je stara devica — na plan! Jaz nimam časa se z verzi ukvarjat, zato bom' pismo izročil poetu, da bo videl, kaka inteligenca človeka obdaja! Če se boji upravičene klofute, naj gre med protežirance nadute!
Berščak.
Štediti na kurjavi je posebno važno v današnjih težkih časih. — Mesto enkrat na mesec, perite dvakrat na teden, a v času, ko kuhate kosilo. — Ni več pranja od jutra do večera, ako peirete v raztopini »Ra-DIONA«. — Milijoni gospodinj je našlo v »RADIONU« svojega dobrotnika.
Radio žarnice Tungsram Philips
kupite najcenejše pri tvrdki
SLAVO U. iMMMu mutie, mulam, jinga testan
LEVANTE
mednarodna špedicijska družba *. o z.
Odprema vseh vrst, ocarinjenja, zbiralni promet. Lastna zastopstva v vseh glavnih mestih tu- in inozemstva. — Zveze s koncernom „Inter-continentale*.
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica 30
bili? bnojavkim: LEHNU. Ttkfti ni. 117.
Poravnajte naročnino!
		Pekarna FRAN TRČEK LJUBLJANA
		
		
ILEKSII priporoča svoje veliko VSEH VRST ČE V LJUlUv.Peha tc:	i OBUT skladišče LJEV. ti itn. It.	BREG želi svojim c. odjemalcem veselo in srečno novo leto
		
Pomaranče, mandarine, limone ter vse drugo južno in domače sadje, zelenjave in deželni pridelki se dobe najceneje pri tvrdki M. STELE & I. PIELICK LJUBLJANA, Šolski drevored (Semenišče)		
/ Telefon int. 2547	M Zahtevajte cenik!	
Srečno novo leto 1928
ilež
Cnarf Lejtab
kintsal
enravot „Anubirt“
selokovd ni hikšorto vokčizov
Ljubljana.
GOSTILNA RAŽEM
LJUBLJANA
ŽABJAK ŠTEV. 3
Franc Bernik
tovarna klobukov
Šiška Slovenska cesta
želi
vsem cenj. odjemalcem
1928!
Novi hotel v Mariboru
m
Novo opremljene sobe za prenočišča. - Kopalnice v hiši. Avtogaraža. Avtobus postaja. Ljutomerska klet.
NARODNI DOM
ANDREJ OSET MARIBOR.
Srečko Potnik in drug
tvornica sadnih sokov, esenc itd.
Ljubljana
Metelkova ulica
Srečno novo leto
želi
Slavko Rus
urar in trgovec z zlatnino in urami Ljubljana, Danajska cesta št. 9.
Za novoletna darila
si dovoljuje cenj. občinstvo vljudno opozoriti tt.
F. M. SCHMITT
na veliko zalogo galanterijskega blaga, igrač, vozičkov,
ročnih torbic, listnic, aktovk, šatulj, okvirjev, ogledal, termua-steklenic, nastavkov, pisalnih in kadilnih garnitur, jedilnega orodja,
telovadnih, snežnih in domačih čevljev, galoš,
pletenin, robcev, kravat, perila, rokavic, nogavic, vezenine, vložkov, vseh predmetov za krojače in šivilje,
toaletnih potrebščin, mnogovrstnih parfumov, mila, kolinske in ustne vode i. t. d. '
Nizke cene! Solidno blago! Postreiba točna I
US* lUM *tF< jjf w u>
***"***"**************************************************************************************
********************************************************************************************
W:
♦j *:
*
1928 Srečno novo leto žele tvrdke: 1928
ANT. KRISPER
GALANTERIJSKA TRGOVINA
LJUBLJANA
MESTNI TRG 26
TEODOR KORN
preje HENRIK KORN
LJUBLJANA
POLJANSKA C. 8
Kavarna in slaščičarna
ZALAZNIK
LJUBLJANA
STARI TRG
IG. BANKO TOPOLAVEC
gostilničar in posestnik LJUBLANA, KETTE-MURNOVA UL. 3
PETER ŠTERK nasl. MILOŠ KARNIČNIK
modna trgovina LJUBU ANA, STARI TRG 18
R. WILLMANN
STROJNOGRADBENA DELAVNICA
LJUBLJANA
SLOMŠKOVA UL. 3
J. M. SCHMITT
galanterijska trgovina LJUBLJANA, PRED ŠKOFIJO
URANUS, družba z o. z.
LJUBLJANA
Obilo sreče v novem letu!
«
Stavbeno in umetno mizarstvo
A. Rojina & Komp., Ljubljana
Vsem svojim cenj. odjemalcem
Tovarna olja, lakov in barv
„MERAKL“
Medič-Zanki
družba z o. z.
JOSIP KAUČIČ
trgovina kolonijale in železa
MARIBOR
IVAN KRAVOS
MARIBOR
ANA MIHOLIČ KAVARNA „CENTRAL‘ LJUBLJANA
Vsem cenj. gostom, prijateljem
m znamcem
RESTAVRACIJA
LJUBLJANSKI DVOR
MARIJA in BOGDAN POPOVAC
Edvard Škopek
urar
Ljubljana
Mestni trg št. 8
JAKOB LAH
MARIBOR Glavni trg 2
JOSIP MORAVEC
MARIBOR Slovenska ul. 12
Jos. Bergmann
LJUBLJANA
Poljanska cesta štev. 85
„0 ROM“
carinsko-posredniški in spedicijski biro
LJUBLJANA
Srečno novo leto 1928
želita vsem svojim cenj. gostom, prijateljem in znancem
Pavla in Jan Fiala,
kavarna in bar „ EMONA", Ljubljana.
HOTEL SLON
kavarna-kopališče
LJUBLJANA
Srečno in veselo novo leto
želita
POVH & MEDIC, “S? NOVO MESTO
vsem cenjenim odjemalcem ter se priporočata nadaljni naklonjenosti
PIVOVARNA
UNION
LJUBLJANA
Špecijalni strokovni zavod za izdelovanje OKVIRJEV ZA SLIKE
M. VAHTAR
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 24 in 37
M. TlCAR
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica
J. MASTNAK
restavracija „SLON“
LJUBLJANA
FRANC SLAMIC
MESAR
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA C. 6
J. & A. LUPŠE
manufakturna in galanterijska trgovina
Ljubljana
Karlovška cesta št. 30.
Naj koncem leta vsak priseže,
da s prvim dnem svečano se zaveže;
Uživati na zemlji raj
in piti pravi „BUDDHA* čaj!
TEA IMPORT
družba z o. z.
TOVARNA TESTENIN
Iv. JAI in
JOSIP VIDMAR
TVORNICA DEŽNIKOV
LJUBLJANA
Pred Škofijo
M. FELDIN
MARIBOR, GRAJSKI TRG
IVAN BOGATAJ
elektrotehnično podjetje
KONGRESNI TRG ŠT. 19
FRANC BAR
LJUBLJANA Mestni trg 5/1
Veselo novo leto vsem prijateljem
želi
drogerija SANITAS, Celje
A. M. HLAVAČ
HOTEL UNION
CELJE
A. A. BAKER & C2
D. Z O. Z.
BRANCH-OFFICE FOR S. H. S. LJUBLJANA VII
FRANC ZEMLJIČ HOTEL IN RESTAVRACIJA pri ,ČRNEM ORLU* MARIBOR	EKSPORTNA HIŠA „LUNA“ LASTNIK: A. PRISTERNIK MARIBOR Aleksandrova c. 19	KAVARNA EVROPA DRAGO FIEDLER MARIBOR	M. OŠLAG TRGOVINA Z USNJEM MARIBOR		JOSIP ČEBOKLI Parna pekarna MARIBOR Glavni trg 9
Manufakturna trgovina IVAN TRPIN ■ MARIBOR, Glavni trg 17	ANTON JAKAC čevljarna MARIBOR, Slovenska ul. 26	SLAVKO ČERNETIČ moda, galanterija, perilo MARIBOR Aleksandrova c. 23	JUSTIN GUSTINČIČ mehanična delavnica MARIBOR Tattenbachova 14		IVAN KVAS i KLOBUČAR MARIBOR 1 Aleksandrova cesta štev. 32
WORSCHE & PREAC tov. zaloga manufakture „PRI SOLNCU“ MARIBOR samo Gosposka ul. št. 8	HINKO KOSIČ MARIBOR ,VETRINJSKI DVOR4	Prva jugoslov. tovarna tehtnic in ključev ter koncesionirana instalacija vodovodov Ivan Rebek, Celje. !	EMAN. ILICH slaščičar MARIBOR Slovenska ul. 5		F. PERC instrumenti MARIBOR
OLEUM DRUŽBA Z 0. Z.		JOS. KARNIČNIK TRGOVEC MARIBOR, Slovenska ulica		Prodaja srečk državne razredne loterije ANTON GOLEŽ, MARIBOR Aleksandrova cesta 42 	 . .. .. 	 ... _ _ 				 	 . ... ....	
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta		Srečno in veselo novo leto želi tvrdka ★ JOSIP IVANČ/IČ ★ Šelenburgova ul. 1. - Dunajska cesta 7			
L. MIKUŠ
LJUBLJANA
MESTNI TRG 15
PETER STEPlC
vinotržec, posestnik in gostilničar
SPODNJA ŠIŠKA
Tržna ulica 6
Srečno in veselo novo leto želi
vsem prijateljem izdelkov tvrdka
„ADRIA“
FILIP ŠIBENIK
LJUBLJANA Rožna dolina, cesta X štev. 2
Srečno in veselo novo leto
želi foto-atelje
Veličan Bešter Tel. inf. 2524	Aleksandrova e. 5
ii	i rv^^LTi iv.v.vi
CEBXHa
II
FRAN BUČAR
Sv. Petra cesta
DDCCCCB3
OB?
♦
MARIJA URBAS NASL.
pristne kranjs’ke klobase KOMENSKEGA ULICA ŠT. 16 Telefon štev. 2865
RUDE in KOVINE
DRUŽBA Z O. Z.
*
I
k
Brzojavni naslov: Rude Telefon interurban: 2727 Poštna hranilnica Ljubljana stev. 14.167
EN GROS:
svinec, cink, cin aluminij, baker, cinkova pločevina, svinčena pločevina, pocinkana železna pločevina (izdelek Cinkarne d. d., Celje) barve, žveplenokisla glina, aluminijev hidrat, bakrena galica, cinkov prah, katran, stare kovine, kovinasti ostanki, rude vseh vrst
IVAN BONAČ, sin
kartonažna tovarna
V LJUBLJANI
„Evropa“
Tonejc Anton
Ljubljana
^ VRAČI J A A
ŠESTICI" n
RESTAVRACIJA
.PRI
REZI ZALAZNIK
VIKTOR SEDEJ
vinotoč in gostilna
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica štev. 28.
Carinsko posredništvo
DRAGOTIN ŠTRUCELJ, LJUBLJANA
Dunajska cesta št. 38
THE REX & Co. ^ Gradišče 10
o	 :	vBr	Tele!, inter. it. 2268
trgovina s pisarniškimi potrebščinami
Zastopstvo tvornice biciklov in motociklov
Peugeot
Celje-Ljubljana
DISKOBOLOS, Stane Vidmar nasl. AVGUST KOZMAN
tovarna telovadnega, gasilskega in športnega orodja
LJUBLJANA, SV. PETRA C. 75,	Specialna trgovina športnih potrebščin
LJUBLJANA, TAVČARJEVA (Sodna ulica) 1.
SREČNO NOVO LETO!
L. Ornik, Maribor Korotka cesta *•
Špecijalna trgovina z nepremočljivimi dežnimi plašči. Predpisani oficirski plašči s pelerino in kapuco.
Prvovrstni moški couvercot. Damski svileni in gabardin plašči.
I
I
I
TVORNICA PERILA
Maks Durj ava & Cfi
MARIBOR
GREGORČIČEVA 24
Telefon 208.
Telefon 208.
rMSti §3
inger šivalni stroji
so znani po vsem svetu kot najboljši.
Podružnice:
Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. S. Novo mesto, Kranj, Kočevje, Brežice, Maribor, Celje, Žalec, Slovenjgradec, Ptuj, Murska Sobota.
je aajmodcnejie »rejeaa ter izrriaje tu tltkaralška dela cd aajprlprt-»tejiega do ujmodeniejiefa. - Tiska šolske, m ladinske, leposiorae Ib zaaaatreae knjige. Ilnstrlraae kajige v eao- ali yečbarrnem tiska. — Brtiare 1 aullk in tadl Bajvefjlk aakladafa. Časopise, revije, mlad. liste.
OlDiia spira Onitrir. kttgn, ctin ii leklauL listov, lastna Mia ioltt mm.
Šolski zvezki za osnovne »a srednje žolc Risanke, dnevniki in beležnice.
S.1SA* I Afl FrKFR	LJUBLJANA
USTANOVLJENO LETA 1861 L* lil* LLIlLIl JiUUlH Slomškova ulica Št.4
Stavbno, galanterijsko in ornamentno kleparstvo. — Izvrševanje lesno cementnih streh. — Pokrivanje s strešno lepenko, naprave strelovodov.
Oblastveno koncesijonirana vodovodna instalacija.
Zasnove sanitetnih in kopalnih naprav in oddelek za centralno kurjavo.
Srečno in veseSo novo leto 1928!
m
Jugoslavenski Zerkovič
d. d. MARIBOR (Tezno)
Telefon 312. Brzojavi: Zerkovič, Maribor. Poštni predal 27.
Pletilnica, tkalnica, galonski oddelek, barvarna, be-lilnica, listriranje, apretura. Pleteni predmeti, čipke, trakovi, galoni vsake vrste iz svile, volne, pavole, merceriziranega in gvoždenega prediva. Največje in najuspešnejše podjetje v Kraljevini.
Pletionica, tkaonica, galonski odio, bojadisaona, bije-lionica, listriranje, apretura, pleteni predmeti, čipke, trakovi, galoni sviju vrsta od svile, vune, pamuka, mercerizirane i gvoždene predje. Največe i najuspešneje poduzeče u Kraljevini.
Cenj. gospodinje, poizkusite, daje Kolinska res izvrsten pridatek za kavo, ki kot dobri domači izdelek zasluži, da se vporabija v vseh rodbinah.
Ob koncu leta se našim spoštovanim odjemalcem za naklonjenost najtopleje zahvaljujemo in želimo vsem srečno Novo leto!
KOLINSKA.
Srečno novo leto 1928
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
A. & E. Skabeme, Ljubljana
Mestni trg štev. 10.
Naročajte „Pobedo“!
eIb
uk pri
Mamice, ne zamudite ugodne prilike, da si ogledate veliko izbiro vsakovrstnih otroških vozičkov, igracnih vozičkov, stolec, holendarjev, malih dvokoles in triciklov, šivalnih strojev in dvokoles. Posebni oddelek za popravo dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajliranje z ognjem. Kolesa se shranjujejo tudi preko zime.
TRIBUNA, F. B. L.
tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. CENIK FRANKO!
Naznanjamo tužno vest, da je nenadoma preminula gospodična
Gabrijela Škerjanc
zasebnica v Maribora.
Pogreb nepozabne pokojnice se je vršil v četrtek, dne 29. dec. ob 16 uri iz mestne mrtvašnice v Podbrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 2. jan. ob
7.	uri v stolni in mestni župni cerkvi v Mariboru.
Maribor, dne 30. decembra 1927.
Žalujoči rodbini Škerjanc in Majer ter ostali sorodniki.
ZALOŽBA
UČITELJSKE TISKARNE
* Primerna novoletna darila: *
LJUBLJANA
FRANČIŠKANSKA UL. 6
Mladinske knjige.
Anatole le Braz: Islandska velika noč in druge povesti. Vez. Din 24'—.
Baukart: Marko Senjanin, slovenski Robinzon. Broš. Din 8’—, vez. Din 12-—.
Dimnik: Kralj Peter I. Vez. Din 18-—.
Dimnik: Kralj Aleksander I. Vez. Din 30-—.
Erjavec Fran: Afriške narodne pripovedke. Vez. Din 20'—.
Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 20-—.
Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 22'—.
Erjavec-Flere:	Fran	Erjavec,	Izbrani	spisi
za mladino. Vez. Din 40-—.
Erjavec-Flere:	Fran	Levstik,	izbrani	spisi
za mladino. Broš. Din 18-—, vez. Din 26.
Erjavec-Flere: Matija Valjavec, Izbrani spisi za mladino. Vezano Din 36"—.
Erjavec-Flere:	Josip	Stritar,	izbrani	spisi
za mladino. Vez. Din 46-—.
Erjavec-Flere:	Simon Jenko,	izbrani	spisi
za mladino. Vez. Din 28-—.
Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, izbrani spisi za mladino. Vezano Din 40-—.
Erjavec-Flere: J. Kersnik, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 46-—.
Erjavec-Flere: Starejše pesnice in pisateljice. Vez. Din 60'—.
Ewald-Holeček: Mati aarava pripoveduje. Vez. Din 26-—.
Evvald-Holeček: Tiho jezero In druge povesti. Vez. Din 26'—.
Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 10—.
Flere: Slike Iz živalstva. Din 24-—.
Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi. Vez. Din 24-—.
Gangl: Zbrani spisi. II., V. in VI, zv., vez. Din 10-—, eleg. vez. Din 12’—, VII. zv. vez. Din 18*—, eleg. vez. Din 20-—.
Gaspari T. in Košir P.: Sijaj, sliaj, solnčece! Din 8-—.
Karafiat-Dr. Bradač: Kresnlčice. Cena trdo vezani knjigi Din 18-—.
Komanova Manica: Narodne pravljice in legende. Din 16-—.
Korban: Vltomilova železnica. Vez. Din 14.
Korban: Iz mojih temnih dni. Vez. Din 28.
Kosem: Ei prijateljčki. Vez. Din 14’—.
Krasnohorska - Podkrajšek:	Pripovedka	o
vetru. Vez. Din 20—.
Lah: Češke pravljice. Vez. Din 12-—.
Meško: Našim malim. Vez. Din 15*—. Moderndorfer: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Elegantno vezana Din 24'—. Račič B.: Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 8-—.
Rape: Mladini. VII. zvezek Din 12-—, VIII.
zvezek Din 15-—.
Rape: Tisoč in ena noč. Vez. Din 28-—. Riha-Pribil: Povest o svatbi Kralja Jana.
Vez. Din 16’—.
Robida: Da ste mi zdravi, dragi otroci.
Broš. Din 3-—.
Swift-Flere: Guliverjeva potovanja. Vez. Din 42’—.
Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 24-—. Tille-Pribil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 6. Trošt: Moja setev. I. in II. a Din 10-—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 8’—. Waštetova: Mejaši, povest iz davnih dni. Vez. Din 24-—.
Leposlovne kn|ige.
Carli: Zadnji dnevi v Ogleju. Vez. Din 28—, broš. Din 22'—.
Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15-—.
Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15-—, vez. Din 18’—.
Gangl: Hram slave. Broš. Din 30-—, vez. Din 40-—.
Golar Florijan: Kmečke povesti. Cena Din 26--.
Golar Cvetko: Pastirjeva nevesta. Cena Din 22-—.
Jelenc: 1914—1918, spomini jugoslovenskega dobrovoljca. Vez. Din 26-—.
Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 36. Matičič: V robstvu. Vez. Din 32'—.
Pavlič Rado: Ljubezen in sovraštvo. V platno vez. Din 40-—.
Pugelj Milan: Zakonci. Drugi natisk. Vez. Din 24-—.
Rabindranat Tagore-Gradnik:	Gltandžali.
Trdo vez. Din 24-—, v platno vez. Din 28. Rape: Tisoč in ena noč. I. zv. vez. Din 46, II. zv. vez. Din 50-—.
Zorec Ivan: Pomenki. Din 10-—.
Dramatika.
Beneli Scni-Gradnik: Okrutna šala. Broš.
Din 24'—.
Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6'—.
Gangl: Sfinga. Vez. Din 12-—.
Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 22-—. Kosem Zv.: Morje. Din 12-—. Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broš. Din 12-—.
Vidic: Ave Patria! Broš. Din 81—.
Poučne In znanstvene knjige.
Bele Ivo: Sadjarstvo. Din 52’—.
Bučar: Slovenski metuljar. Broš. Din 12'—. Grobming-Lesica-Mole:	Srbsko - hrvatsko -
slovenski slovar. Vez. Din 50-—.
Kabaj M.: Cerkniško jezero in njega okolica. Vez. Din 36'—.
Kunaver: Na planine! Vez. Din 28-—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 32'—.
Mencej: Kratka srbska gramatika in čitanka.
Broš. Din 5-—.
Ramovš Fran: Historična gramatika slovenskega jezika. Broš. Din 260’—.
Rus dr.: Prva pomoč. Broš. Din 32-—, vez. Din 36-—.
Veber: Etika. Din 80-—.
šolski oder
Gregorič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol.) Broš. Din 8'—, vez. Din 12'—. Korban J.: Povodni mož, igrica za mladino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška Igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6-—. Glasbeni del k I. zvezku »Šol. odra« Din 4. Lali dr. I.: Miklavž prihaja. Trije prizori.
Cena Din 6-—. Glasbeni del posebe Din 4. Tiran E.: Čudežne gosli. Pripovedka s ple-som in petjem v 3 dejanjih. Uglasbil C. Pregelj. Medved: Vino ali voda. Dramatičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6-—.
Ferdo Juvanec: Zbirka glasbenih in pevskih prizorov. Prvi snopič: Oba junaka. Drugi snopič: Pri čevljarju. Cena snopiču Din 4.
Pesmarice in muzikalije.
Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 40--—.
Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša domovina«. Din 1-50.
Marolt: Narodne himne in druge domorodne pesmi. Din 3-—.
Žirovnik: Narodne pesmi. I., II. in III. zvezek a Din 3-—.
Druge knjige.
Sič: Slovenske narodne noše. Broš. Din 42. Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 10-—.
Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji. I. zvezek (od prevrata do konca
1.	1920.) broš. Din 5’—, II. zvezek (za 1.
1921.) broš. Din 7-—, III. zvezek (za 1.
1922.) broš. Din 8-—, IV. zvezek broš. Din 14"—, V. zvezek broš. Din 32-—, VI. zvezek Din 24-—.
Hribski: Šolski upravitelj. Broš. Din 28-—, vez. Din 34-—.
Wesfter: Pravila o nižjem in višjem teč. Iz-» pitu. Din 5—.
Wester: Pravila o Izpitih na meščanskih šolah. Din 2 —.
Slike.
Sič: I. Kmečka soba na Gorenjskem. II. Kmečka hiša na Gorenjskem. Velikost 30-3 X 90-5 cm. Slika a Din 30-—.
Stenske table k Wldrovi Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220'—.
Saša Šantel: Serija razglednic Stara Ljubljana. Din 10—.
M. Gaspari: »Slovenska umetnost«. Serija 6 razglednic Din 6-—.
Galerija naSih mož.
1. Trubar
2. Vodnik
3. Slomšek
4. Prešeren
5. Levstik
6. Stritar
7. Jurčič
8. Gregorčič 61-5X47-5 cm. Slika
9. Aškerc
10. Tavčar
11. Levec
12. Erjavec
13. Jenko
14. Cankar
15. Gangl
16. Parma Din 10-—.
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica it. 24
m
m
33
SAVA
ffc
opče osigufavajude dioni-■ carsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslovenskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadran-sko-Podunavska banka d. d., in Zemljaska banka d. d. v Beogradu, ter Zemljaska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanovi-teljic okroglo 30 miljonov dinarjev. Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, Sv. Petra C. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah.
33
CABA“
on*ie ocHrypaBajyhe ahohh-napcKO npyuiTBo y 3arpe6y
ila konaorcij lista »Orjime« odgovarja Rado Prosenc.
Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France Štrukelj.
Ureya in odgovarja Miroslav Matelič.