zv<
delovnega ludstva
LETO XVI
ŠTEVILKA 22 (534)
VELENJE, 6. JUNIJA 1980
CENA 5 DINARJEV
YU ISSN 0350-5561
Pred 20. junijem - dnevom civilne zaščite
Na obetavni poti
Naša domovina je znana Sirom po svetu zaradi svojih prizadevanj za mir, za pravico vsakega naroda do neodvisnosti in enakopravnosti.
Nič manj ni znana tudi po tem, da je proti vojni, kot sredstvu za reševanje problemov v mednarodnih odnosih. V takih prizadevanjih nismo osamljeni, saj napredni del Človeštva vse bolj zavrača vojno kot način za reševanje mednarodnih sporov. Vendar pa je ta še vedno možna in tudi nenehno navzoča, kajti še vedno so močne tudi nazadnjaške, nečloveške sile, ki izzivajo mednarodne spore, da bi se z njimi okoristile.
Zato moramo poleg prizadevanj za mir nenehno skrbeti tudi za krepitev naše obrambne moči in pripravljenosti. To je ne le skrb na-Se celotne skupnosti, temveč tudi vsakogar med nami, saj naša skupna obrambna pripravljenost temelji na pripravljenosti vsakega posameznika. S temi izhodišči smo utrdili temelje našim oboroženim silam, jih obogatili s tradicijami NOB, poleg tega pa smo jih petintrideset let plemenitih s skrbnim ohranjanjem bratstva in enotnosti.
Prizadevanja za nadaljnje podružbljanje obrambnih priprav so povzročile nastajanje novih oblik oboroženega upora, nove oblike pa so naša razmišljanja pripeljala tudi do novih spoznanj, ki so narekovala poglobljeno skrb za civilno prebivalstvo. Od tod torej nastanek enot civilne zaščite. Nastanek civilne zaščite v svetu seveda ni nekaj novega in v ozkem smislu tudi nekaj novega za našo državo; delovanje njenih enot v okviru vseljudskih obrambnih priprav v naši širši in ožji družbenopolitični skupnosti pa v novi obliki in vsebini predstavlja zaokrožitev vseh dosedanjih prizadevanj. V minulih letih smo pri formiranju enot civilne zaščite nemalokrat zmajevali z glavami, ko smo urejali njihovo kadrovsko sestavo, še huje je bilo, ko se je bilo treba spopasti z zaplotniško miselnostjo in ozkimi interesi posameznikov ter nekaterih družbenih asociacij pri ustvarjanju materialne baze za te enote... Znat-r.o lažje delo tako pri usposabljanju kot pri ustanavljanju teh enot je omogočil šele zakon o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, pomemben prispevek k uveljavitvi
tega zakona pa so dale tudi družbenopolitične organizacije. Nič ali pa prav malo bi danes že dokaj sodobno opremljene enote civilne zaščite predstavljale v našem obrambnem mehanizmu, če se klicu na pomoč, kadar je potrebna, ne bi tako množično in s tako zavestjo odzvali naši delovni ljudje in občani.
Njihova pripravljenost šele, da pomagajo sebi in drugim, je iz teh enot naredila silo, s katero lahko računamo ob vsaki priložnosti. Da je temu res tako, so pokazali že velikokrat doslej. In to ne le na vajah, kakršne se spominjamo iz lanskega leta s popularnim naslovom ,,Nič nas ne sme presenetiti". Bolj kot te vaje, ki je — mimogrede povedano — zapustila o pripadnikih enot civilne zaščite zelo ugoden vtis, se radi spominjamo reševanja pripadnikov enot med lanskimi poplavami v krajevnih skupnostih Šoštanj, Skorno-Florjan in še zlasti v Družmirju. V teh primerih je šlo ; poleg reševenja družbene in osebne lastnine tudi za pogoje reševanje, v katerih so na nitkah visela tako življenja reševalcev, kot življenja ogroženih občanov. Lansko leto so se izkazali pripadniki enot civilne zaščite v omenjenih krajevnih skupnostih, že jutri bodo splošne in specializirane enote civilne zaščite hitele v akcijo v drugih okojih, če bo potrebno. In to je ravno tisto, kar nas ob bližajočem se prazniku navdaja s ponosom in zaupanjem v moč vsakega izmed nas in vseh nas. To je pot, ki smo jo trasirali pred leti in na kateri danes ni nikogar več, ki bi dvomil v njeno koristnost. Seveda pa vseh težav še ni konec. Te dni, ko bomo ocenjevali delo v preteklem letu in hkrati načrtovali nove naloge, bomo morali dovolj glasno in argumentirano postaviti vprašanje, kako daleč smo v pripravah za izgradnjo zaklonišč. Zlasti v novejših mestnih jedrih bomo poleg še nekaterih drugih vprašanj morali postaviti tudi to vprašanje, ki za nadaljnje dosežke v okviru družbene samozaščite predstavlja nepogrešljiv člen v verigi celovitih obrambnih nalog, ki nas čakajo v bližnji in nekoliko bolj odmaknjeni prihodnosti.
Predvsem pa je pomembno, da v dneh, ko delamo obračun opravljenih aktivnosti, da smo na pravi poti. Na poti, ki obeta...
Preobrazba samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v občini Velenje
Mimo stoijenih napak ne bo mogoče molče!
L
Uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu je v zadnjem času v središču pozornosti prav vseh nas. Urejanje stanovanjskih razmer delovnih ljudi in družbeno usmerjena stanovanjska izgradnja sta bili, kot je znano, še posebej poudarjeni v delu in zaključkih zadnjih kongresov zveze komunistov.
Neposredno po 8. kongresu ZKS in 11. kongresu ZKJ, poleti 1978, so v Velenju na posvetovanju, ki ga je sklical komite občinske konference ZK, ocenili napredek pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Takrat je bilo opozorjeno na vrsto vprašanj, ki bi jih morali v Šaleški dolini pospešeno razreševati. Sprejetih je bilo tudi več sklepov. Maja 1979 pa je občinska konferenca ZK na svoji 10. seji celovito ocenila razmere na področju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v Šaleški dolini.
V usmeritvi, sprejeti na nedavni programsko volilni konferenci občinske organizacije ZKS Velenje, so posebej poudarjene tudi naloge v zvezi s preobrazbo samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu. O tem bo podrobneje spregovorila seja občinske konference ZKS Velenje v drugi polovici junija, saj je treba pospešeno odpravljati slabosti, ki zavirajo hitrejšo preobrazbo samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Dosedanja javna razprava je namreč opozorila tudi na nekatere pojave odtujenega odločanja in prisvajanja odločitev, se pravi na pojave tehnokratizma in skupinsko lastninske miselnosti, kar je vse je mimo drugih slabosti zaviralo hitrejše uveljavljanje samoupravnih družbenoekonom-
skih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Nekatere slabosti, ki so bile doslej ugotovljene, so začeli v Velenju že razreševati v okviru obstoječih institucij, organov in služb, ki so za to odgovorni in pristojni.
Zapisali smo že, da bo občinska konferenca ZKS Velenje že v kratkem ocenjevala trenutno stanje pri preobrazbi samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Takšna celovita ocena je zagotovo potrebna, saj je bilo v zadnjem času več poskusov enostranskega in nepopolnega ocenjevanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v šaleški dolini. Manjkajo pa ob tem odgovori na prenekatero vprašanje, ki je bilo postavljeno v zadnjem času, zlasti še na tista, ki zadevajo dejanski vpliv delavcev na preobrazbo samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu.
Po 10. seji občinske konference ZKS Velenje je njen komite na nekaj sejah razpravljal o neupravičeni oziroma nenamenski porabi sredstev samoupravno interesne stanovanjske skupnosti (SISS) in samoupravne interesne komunalne skupnosti (SIKS), tako denarnih sredstev kot stanovanj, zgrajenih iz združenih solidarnostnih sredstev. Ker gre za pomembno vprašanje so menili, da je treba pripraviti celovito oceno pojavov ter sprejeti stališča za aktivnost ZK, saj zgolj z delnimi ocenami in iz njih izhajajočimi nalogami slabosti zagotovo ne bi odpravili. Obravnava samo enega pojava, to je razdeljevanje solidarnostnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v občini Velenje in prakse, ki je bila prisotna na tem področju v preteklih letih. Treba je oceniti vse oblike porabe sredstev stano-
vanjskega prispevka, tudi v organizacijah združenega dela prav tako pa tudi razdeljevanje kadrovskih stanovanj v organizacijah združenega dela.
Na pobudo dveh delegacij je februarja 1979 skupščina SISS naročila izvršilnemu odboru, da pripravi poročilo o razdeljevanju solidarnostnih stanovanj v šaleški dolini. Pozneje je dal tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja pobudo izvršilnemu odboru SISS, da pregleda, kako so bila razdeljena solidarnostna stanovanja in kakšna je bila poraba sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada SISS v zadnjih petih letih. Služba družbenega knjigovodstva, ki je zatem ugotavljala porabo sredstev stanovanjskega prispevka v organizacijah združenega dela, je na osnovi razpoložljivih podatkov prišla do zaključka, da o nenamenski porabi sredstev stanovanjskega prispevka v združenem delu ni mogoče govoriti.
30. januarja letos je bilo naposled skupščini SISS posredovano prvo, sicer nepopolno poročilo o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj in o porabi solidarnostnih sredstev. Sklenjeno je bilo, da je treba poslovanje temeljiteje pregledati. Zato je družbeni pravobranilec samoupravljanja predlagal SDK, da pregleda porabo sredstev SISS, SIKS in samoupravne stavbno zemljiške skupnosti (SSZS).
Komisija samoupravnega delavskega nadzora SISS je v poročilu, ki ga je posredovala skupščini SISS, podala podrobnejše podatke o ugotovitvah v zvezi z razdeljevanjem solidarnostnih stanovanj v zadnjih letih.
Iz poročila komisije samoupravne delavske kontrole SISS o dodeljevanju stanovanj, ki so bila zgrajena s sredstvi družbene pomoči v stanovanjs-
kem gospodarstvu prav tako pa tudi iz zapisnika SDK, je razvidno, da je bilo od leta 1973, ko je bil z odlokom skupščine občine Velenje ustanovljen solidarnostni stanovanjski sklad, pa dozdaj iz sredstev tega sklada zgrajenih 107 stanovanj. Po statutu sklada, ki ga je sprejel upravni odbor 27. <>. 1973, so Bili upravičenci do solidarnostnih stanovanj starejši občani, borci NOV, upokojenci in nezaposleni uživalci	invalidskih
pravic, mlade družine izven organizacij združenega dela in občani z nižjimi dohodki izven OZD.
Ker odbor solidarnostnega stanovanjskega sklada oziroma v letu 1974 organizirana samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu nista sprejela samoupravnega akta o dodeljevanju stanovanj v skladu z zakonom o stanovanjskem razmerju so stanovanja dodeljevali na podlagi dogovora (?), da bodo predloge za posamezne upravičence predlagali — za udeležence NOB borčevske organizacije, upokojence društva upokojencev in za socialne podpirance ustrezne socialne službe.
Potem, ko si je dejansko stanje na terenu ogledala posebna komisija, so na podlagi njenih ugotovitev sklepali o dodelitvi stanovanj na odboru za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu SISS.
Komisija samoupravnega delavskega nadzora SISS je zdaj ugotovila, da so nekateri prejeli stanovanja, zgrajena s sredstvi družbene pomoči, to je solidarnostna stanovanja, neupravičeno. Tako se je zgodilo, da je pomotoma dobila stanovanje zdravnica, da je dobil stanovanje samski študent, da je bilo
(Nadaljevanje na 3. strani)
J
Stanovanjska problematika
Zaustaviti nasilno vseljevanje
V občini Velenje se srečujemo s pravim valom nasilnih vselitev v izpraznjena stanovanja. Že en primer očitno zaskomina tudi marsikoga drugega, da si na tak način išče ustrezen stanovanjski prostor.
Kar dvanajst nasilnih vselitev v zadnjem času kaže, da so nekateri občani precej po svoje razumeli te samoupravne pravice in so hoteli z repa čakalne liste prosilcev, preko noči postati lastniki željenih stanovanj.
Doslej ni bilo prave učinkovitosti pri preprečevanju teh pojavov, kasnejša zahteva po izselitvi iz zasedenega stanovanja preko upravnega ali sodnega postopka pa seveda terja določen čas. Poleg tega se organizacije združenega dela niti ne zavedajo obveznosti, ki jih imajo pri takšni preselitvi. Med te obveznosti sodijo predvsem stroški preselitve ter prisotnost predstavnika delovne organizacije pri preselitvi.
V organizacijah združenega dela se tudi ne zavedajo, da so
ogrožena pravzaprav vsa stanovanja, ki so dan ali več prazna, zato bi morali poskrbeti za kar najhitrejšo vselitev.
Seveda je takšno stanje le posledica nekaterih napak v preteklosti. Prepočasna graditev stanovanj, ki ustvaija kolono čakajočih, katerih bedne razmere pravzaprav sodijo v obdobje industrijske revolucije in neustrezno zaposlovanje ob prepočasni in preslabi skrbi za življenjske razmere delavcev; skratka neučinkovitost odgovornih dejavnikov, da bi potrebe in želje hitreje spremenili v resničnost ter neodgovorno razpolaganje s kadrovskimi stanovanji, ki so kljub veliki stanovanjski krizi čakala po več mesecev nezasedena, vse to je pravzaprav osnova takšnim in podobnim prekrškom občanov.
Prav gotovo največkrat ni ustreznih opravičil za takšno dejanje, tako kot v naši humani in samoupravni družbi tudi ne bi smelo biti opravičil za tiste organizacije združenega dela, ki zaposlujejo nove delavce, pogosto iz
drugih republik, Čeprav jim ne morejo nuditi niti najosnovnejšega življenjskega standarda.
Jasno je, da je potrebno kar najhitreje onemogočiti nadaljnje nasilno vseljevanje. (Prej omenjenih dvanajst primerov je ali bo rešeno v teh dneh, nasilni vselji-telji bodo morali zapustiti nezakonito pridobljena stanovanj .) Zato je bil v torek na občinski konferenci SZDL sklican posvet, na katerem so ocenili trenutni položaj v občini ter p.redLjali določene ukrepe, ki bodo omogočili hitrejše razreševanj; te problematike. Tako bo kar se da skrajšan upravni postopek, večje sodelovanje je zaželjeno med organizacijami združenega dela in Domom oziroma hišniki. Republiški skupščini pa bodo predlagane določene spremembe zakona, ki trenutno preveč ščiti nasilnega vseljitelja.
Vsi ti ukrepi bodo gotovo zajezili trenutno »modo« ter poskrbeli, da bodo takšne kršitve onemogočene.
B. Z.
t,
2i\=
V središču pozornosti
Številka 22 (534) — 6. junija 1980
Osnovna §ola Miha Pintar - Toledo
Občinska zveza prijateljev mladine
Nadvse slovesno
Skrb za mladi rod
V petek, 30. maja je bilo na osnovni šoli Miha Pintar Toledo nadvse slovesno. Proslavljali so 20. letnico šole.
Osrednja prireditev ob tako visokem ljubileju šole seje pričela ob 9. uri dopoldan. V avli osnovne šole se je zbralo mnogo nekdanjih učencev te šole. nekdanjih delavcev in drugih gostov.
Osnovna šola Miha Pintar Toledo je prva nova šolska zgradba v tako hitrem razvoju Velenja. Kot je razvidno iz šolske kronike, so temeljni kamen zanjo položili že 31. avgusta leta 1953. dograjena in predana svojemu namenu pa je bila ravno na dan mladosti leta
1960.
Ob tej priložnosti so učenci in delavci šole pripravili vsem povabljenim gostom, povabili so jih čez 100, bogat in pester kulturni program, v katerem so sodelovali mešani pevski zbor Gorenje pod vodstvom Cirila Vertačnika, šolski otroški pevski zbor, recitatorji in skupina za izrazni ples. Skupaj s pokroviteljem, tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje, s svetom staršev in delavci šole so izdali Zbornik, v katerem so predstavili razvoj šolstva v naši občini ter življenje in delo na šoli v zadnjihdvajsetih letih. Na pobudo učencev so izdali tudi značke, za katero so pripravili osnutek sami učenci. V avli šole so odprli razstavo fotografij, pisnih in likovnih del učencev z naslovom »Šola danes«. Nadvse svečano pa je bilo tudi prav ob koncu proslave. Predstavniki krajevne skupnosti Velenje — Center desni breg. Šmartno, predstavniki krajevne konference SZDL Velenje — Center desni breg, občinske konference SZDL Velenje ter predstavniki Gorenja so namreč na pionirski prapor Toledo pripeli spominske trakove in s tem še bolj utrdili sodelovanje.
Slavnostni govornik na sveča-
nosti ob 20. letnici osnovne šole Miha Pintar Toledo je bil predsednik komiteja za družbene dejavnosti pri izvršnem svetu skupščine občine Velenje in njen dolgoletni ravnatelj Lado Zakošek. V svojem govoru je med drugim tudi dejal, daje to hkrati tudi priložnost, ko lahko ocenimo delo in pregledamo rezultate posebno še v času, ko spoznavamo, da je nujnost preobrazbe vzgoj-noizobraževalnega sistema še kako potrebna. Dejal je tudi, da nam je v prizadevanjih za čim-boljšo vzgojo in izobraževanje uspelo zagotoviti, da v osmih letih šolanja uspešno zaključi osnovno šolo nad 92 odstotkov otrok, ki se šolajo v sodobnih in urejenih učilnicah. Z izgradnjo vzgojno-varstvenih zavodov smo zagotovili organizirano predšolsko vzgojo za 38 odstotkov otrok, kar pa je glede na visok odstotek zaposlenih žena še vedno premalo. V zadnjih letih smo naredili od-Nločen premik pri načrtnem in intenzivnem usmerjanju učencev pri vpisu v srednje šole. Naloga usmerjanja je humanistična naloga. katere namen je pomagati mlademu človeku pri razvijanju poklicnih interesov, nagnjen in sposobnosti. Še vedno pa preveč dela in požrtvovanja visi na učiteljih. ki skrbijo za čimboljšo izobrazbo naših otrok. Na dosedanjih izkušnjah moramo graditi prihodnost, saj so naloge šole celovite in posegajo na vse strani družbenega in gospodarskega razvoja naše družbe. Prav ob koncu svojega govora pa je poudaril še to, da mora nadaljnje delo šolstva v naši občini temeljiti na čimbolj trdni povezanosti in zasidranosti v samoupravne odnose združenega dela.
Slovesnost so učenci in delavci šole zaključili z obljubo, da bodo nadaljevali začeto delo in dosle-' dno stopali po poti, ki jim jo je začrtal tovariš Tito. Z dobrimi rezultati pa prispevali svoj delež k napredku vse skupnosti.
P
Spomin na tovariša Tita so počastili z minuto molka
Ob tej priložnosti so pripravili tudi razstavo »Šola danes«.
Zveza prijateljev mladine občine Velenje združuje dejavnost 10 društev in 18 pionirskih odredov. Njihova glavna in najpomembnejša naloga je gotovo skrb za srečno otroštvo naših otrok.
Dejavnost občinske zveze prijateljev mladine zajema vsa tista področja v občini, kjer se oblikujejo interesi za zagotavljanje pogojev za pravilen razvoj vseh predšolskih kot tudi šolskih otrok. Istočasno pa je društvo prijateljev mladine Velenje s svetom pionirjev tudi neposredni mentor pionirskim organizacijam natolah. V svojih programih se zavzemajo predvsem za oblikovanje društvene zavesti pri vsakem delu z otroki. Zato so njihovi delovni programi, ki jih sprejmejo na začetku šolskega leta, zelo bogati, pestri in razvejani. V letošnjem letu so pripravili že vrsto pomembnih prireditev za naše najmlajše. Tako so ob začetku leta izvedli številne novoletne prireditve po krajevnih skupnostih naše občine ter na njih obdarili preko 6200 otrok. Poleg tega so v januarju organizirali skupaj z občinsko konferenco SZDL široko in zelo uspešno posvetovanje o negativnih odnosih odraslih do otrok in sprejeli na osnovi znanih rezultatov mnoga pozitivna stališča. s katerimi so seznanili vse ustanove in delovne organizacije, ki lahko vplivajo na izboljšanje odnosov. Tudi letos so organizirali množično akcijo Kurirčkovo pošto, ki se je vsako leto udeleži veliko otrok. Čez sto otrok se je udeležilo šahovskega tekmovanja. Skupaj s Pionirskim listom so v letošnjem letu izvedli tudi Veselo šolo in poskrbeli, da so vsi zmagovalci prejeli knjižne nagrade in priznanja. Za dan mladosti so na temo Rastemo pod
Titovo zastavo pripravili za naše najmlajše risanje na asfalt.
Tudi v prihodnje jih čaka še veliko pomembnih nalog. V mesec u j u nij u bodo organizirali malo Napotnikovo kolonijo v Zavod-njah. ki je namenjena spodbujanju otrok in njihovih likovnih mentorjev za tovrstno ustvarjalnost. Kolonije se leta v leto udeležuje vedno več učencev velenjskih osnovnih šol. Nanjo pa povabijo tudi tri goste iz drugih slovenskih šol. Med bodočimi nalogami, je tudi organizacija srečanja zelenih stražarjev, na katerem bodo pregledali rezultate dela in njihovo vključevanje v tekmovalni program, ki ga je razpisala občinska zveza prijateljev mladine Velenje. Najbolj prizadevnim bodo podelili tudi priznanja in nagrade. Veliko pozornost posvečajo tudi pripravam njihovih aktivistov za delo zotroki med počitnicami. V ta namen pripravljajo seminar za animato-rje za delo z otroki na otroških igriščih. To dejavnost so organizirali že v preteklem letu. Vanjo so zajeli kar 300 otrok, opravljenih pa je bilo tudi nad tisoč delovnih ur. Starši otrok so to aktivnost zelo dobro ocenili, zato bodo začeto delo še nadaljevali.
Kot že nekaj let zapored, tudi letos pripravljajo letovanje za šolske in predšolske otroke. Letošnjega letovanja na Debelem "rtiču se bo lahko udeležilo kar 130 predšolskih otrok in 240 šolarjev. Skupaj s taborniki Pustega gradu iz Šoštanja bodo organizirali med počitnicami dnevni tabor v Zavodnjah. ki bo lahko sprejel 120 otrok. Velika naloga, ki jo morajo člani občinske zveze prijateljev mladine Velenje še opraviti pa je tudi volilna konferenca, na kateri bodo ocenili delo občinske zveze zadnjih štirih let.
Usmerjeno izobraževanje v občini Velenje
Junija problemska konferenca SZDL
Preobrazba usmerjenega izobraževanja, to je proces pod-ružbljanja, s katerim prenašamo odgovornost in pravice pri načrtovanju in izobraževanju za potrebe dela, v Šaleški dolini za zdaj še ni prodrla do temeljnih celic združenega dela. To je bila poglavitna ugotovitev torkove seje predsedstva občinske konference SZDL Velenje, na kateri so spregovorili o uvajanju usmerjenega izobraževanja.
O tem so doslej v občini Velenje razpravljali v strokovnih krogih izvajalcev ter na sejah organov in vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupnosti. Poglobljena razprava, žal, vse doslej ni prodrla do sredin, v katerih bo ta družbena preobrazba povzročila največje spremembe. Kaže, da še zmeraj prevladuje prepričanje, da gre pri preobrazbi usmerjenega izobraževanja za običajno šolsko reformo, s katero se naj ubadajo predvsem družbenopolitični aktivisti in pedagoški strokovnjaki.
Vemo, da je zakon o usmerjenem izobraževanju sprejet. Zato
bo treba njegova določila kar najbolj dosledno in v predvidenih rokih uveljaviti tudi v praksi. Gre za pomembna vprašanja in naloge v zvezi z kadrovskim načrtovanjem, vključevanjem uporabnikov v odnose svobodne menjave delo preko posebnih izobraževalnih skupnosti ter za zagotavljanje vpliva na vsebino vzgojno izobraževalnih programov prek strokovnih svetov posebnih izobraževalnih skupnosti. Nadalje za dopolnitev samoupravnih aktov organizacij združenega dela z določili o stalnosti izobraževanja, pa za zagotavljanje pogojev za iroizvodno delo in delovno pra-..so ter ne nazadnje, tudi za prostorske in kadrovske pogoje za izvajanje usmerjenega izobraževanja.
Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je ob obravnavi informacije o usmerjenem izobraževanju ter o dogovorjenih smereh v občini kVelenje poudarilo. daje bilo tako v javni razpravi kot v pripravah na uveljavitev usmerjenega izobraževanja premalo čutiti programsko razvojne
k
težnje in kadrovske potrebe združenega dela, prav tako pa tudi sodelovanje staršev, zlasti še zategadelj, ker se mladi na željo staršev še zmeraj pogostokrat odločajo pposebno za neproizvodne poklice. Seveda se nehote poraja vprašanje, v kolikšni-meri so oziroma bodo predvidene programske usmeritve zanimive za mlade pri njihovem odločanju za poklica, razumljivo še posebej za proizvodnjo. In naprej: ali predlagane usmeritve oziroma programi zagotavljajo prepotrebno prestrukturiranje gospodarstva, tudi zato, ker je mogoče že nekaj časa ugotavljati, da ima Šaleška dolina premalo sposobnih in kreativnih kadrov. Proizvodnja, obstoječa, pa temelji na priučenih delavcih, temu ustrezna pa je tudi stopnja njihove zavesti.
Ker dosedanje aktivnosti v pripravah na uvajanje usmerjenega izobraževanja niso prišle do delavcev v združenem delu, bo treba v naslednjih tednih in mesecih storiti vse, da se zagotovijo vsi potrebni pogoji za prehod na usmerjeno izobraževanje. Izobli-
kovati bo potrebno konkreten program aktivnosti, oceniti usklajenost razvojnih usmeritev združenega dela ter predlogov programov usmerjenega izobraževanja in pripraviti predlog za samoupravno organiziranje usmerjenega izobraževanja v občini Velenje.
Junija pa bo o stanju, težavah in nalogah na področju usmerjenega izobraževanja podrobno spregovorila problemska konferenca SZDL Velenje.
M. LIPOVŠEK
Gradnja blagovnice na Gorici
0	začetku gradnje nove trgovine na območju Gorice v krajevni skupnosti Šalek—Gorica je bilo v zadnjem času izrečenih veliko vročih besed. Dejstvo je. da si krajani te krajevne skupnosti že dr go časa prizadevajo, da bi do-f ta prepotrebni projekt, saj .. ajo sedaj po vsako najnuj-
tvar v središče Velenja. Na ]•' vem območju ni niti nava-
1	, i kioska, kjer bi lahko dobili i-, rnejša živila, pa tudi časo-
i cd i aprila so končno le stekla drla pri gradnji tega objekta, saj so ob robu zemljišča, določenega za trgovino, postavili tablo z vsemi potrebnimi napisi, pa tudi bul-dužer se je pojavil na zemljišču. Na. omenjeni tabli piše, med drugim., jddirje investitor celjski Merx. izvajalec del pa Ingrad prav tako'izCelja.
Toda izvajalec del je po nekaj dneh zapustil gradbišče in ostali sta' Ič t'abla ter ograja. Krajani so
Dela spet stekla
nekaj časa upali, da bo vendarle nadaljeval delo. toda zaman. Toje povzročilo med njimi negodovanje, dvignili so svoj glas in me drugim na programsko volilni konferenci občinske konference Zveze komunistov Velenje ter pred dnevi na seji konference ZK zahtevali odgovor, zakaj so ustavili komaj začeto gradnjo trgovino. kdaj bodo delala nadaljevali in kdaj bo o objekt končan.
Pred tednom dni so se v Velenju sešli predstavniki skupščine občine. njenega izvršnega, celjskega Merxa in temeljne banke Velenje. Spregovorili so.onadaljni gradnji tega objekta. Kot so nam povedali na izvršnem svetu, je bil sestanek uspešen. Dogovorili so se, da bo .TOVrco stroškov gradnje kril in-Kfrttfr. drug pbl6vico pa naj bi
prispevala temeljna banka Velenje v obliki kreditov. Svoje morajo sedaj reči še člani izvršilnega odbora banke, ki bodo otem razpravljal na seji v začetku julijaf!?) meseca. Glede na to, da ima izgradnja balgovnice, na Gorici prednost v občinski resoluciji za letos, je pričakovati, da bodo ta samoupravni organ banke odobril kredit. S tem ko bodo zagotovljena finančna sredstva za izgradnjo prve faze. bo upravni organ skupščine občine Velenje lahko izdal ludi gradbeno dovoljenje. medtem ko investitor že ima lokacijsko dovoljenje in dovoljenje za pripravljalna dela. ki so sedaj spet stekla. Predstavniki Merxa so obljubili, da bo objekt v
celotne površine blagovnice, druga pa bo vsebovala restavracijo s kuhinjo in prodajni prostor za širši izbor drugega blaga.
Na omenjenem sestanku so tudi pojasnili, zakaj je Ingrad za nekaj časa ustavil dela. Na zemljišču. kjer bo stala trgovina oziroma blagovnica, je bilo navože-nih 8000 kub. metrov zemlje oziroma jalovine iz soseske šalek 3. Toje bilo treba odstraniti, kar pa ni bil dolžan storiti investitor oziroma izvajalec na lastne stroške. Sedaj je tudi to vprašanje rešeno. saj so se sporazumeli, da bosta stroške, nastale z odvozom zemlje, krila Vegrad in stavbno zemljiška skupnost, del pa tudi investitor.
prvi fazi nared do konca tega leta. Do zastoja v gradnji je prišlo Prva 'faza bo Zajela eno tretjino tudi.' ker še ni Bilo dogovorjeno
vprašanje financiranja objekta, poleg tega pa je bilo treba dopolnili načrte, ker so se odločili za fazno gradnjo.
Na sestanku so razpravljali tudi o želji krajanov, da bi začasno na Gorici postavili kiosk.
Za njegovo postavitev morajo biti izpolnjeni ustrezni sanitarno tehnični pogoji, za kar so potrebna dodatna sredstva, teh pa investitor sedaj nima. Sicer pa, kot so dejali, bodo to možnost še proučili.
Po vsem tem se le lahko pridružimo upanju krajanov Gorice, da bodo konec tega leta vendarle dobili prepotreben objekt. Spet pa lahko ugotovimo, daje to nov primer gradnje, katere so. lotHi neorganizirano ozironta neusklarr jeno. in da bi objekt verjetno lahko že zdavnaj stal. če bi bili pri izgradnji stanovanjskih objektov na Gorici spoštovali občinske usmeritve o celoviti komunalno-stanovanjsko graditvi.
>; * ; 1 v " (vb-j
»NAŠ ČAS«, glasilo SZDL, izdaja Center za informiranje, propagando iq založništvo Velenje. p. o. Velenje. Foitova 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l.maja 1965;do I.januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« odi. marca 1973 naprej.'
Uredništvo: Marjan Lipovšek (Direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik). Jože Krajnc, Janez Plesnik. Boris Zakošek. Mira Zakošek ter Vlado Besednjak (v V likovanje).
Izhaja ob petkih — Uredništvo in uprava 63320 Velenje. Foitova 10. poštni predal 89. telefoni (063) 850-087.850-316. 850- 317- Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 5 dinarjev, letna naročnina 210 dinarjev (za inozemstvo 420 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje 52800- 603-38482.
Grafična priprava in tisk: ČOP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov i fotografij ne vračamo.
Za »NAŠČAS«.seDpmneniul
MtbmFtf »rtMifjPff
vršneaJ svm^Sfcufjščiffe SI?1 8 lov enije:"Številka' 42-f- 1/72 •8; febrtiiHja-1974 ne plačuje"«^ nieljrtega davka od prometa
proizvodov.
i" . i' u • i" "'
Preobrazba samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v občini Velenje
Mimo storjenih napak ne bo mogoče molče!
i
(Nadajevanje s 1. strani)
stanovanje dodeljeno samo na osnovi uradnega zaznamka, da so o dodelitvi solidarnostnih stanovanj odločale družbenopolitične organizacije oziroma delovne organizacije itd. Iz sredstev družbene pomoči je bilo zgrajenih 7 stanovanj nad športnimi garderobami v Velenju, ki jih brez kakršnega koli sklepa odbora za pomoč v
stanovanjskem gospodarstvu
uporabljajo nogometaši NK Rudar in atleti itd.
Inšpektorji SDK končujejo te dni preglede poslovanja SISS, SIKS in SSZS. V preteklih letih je bilo, kot kažejo ugotovitve, pri samoupravni stavbno zemljiški skupnosti nenamensko porabljeno okrog 10 milijonov dinarjev, pri samoupravni interesni stanovanjski skupnosti pa okrog 4,250.000 dinarjev. Vendar pa postopek še ni končan; SSZS se je na odločbo SDK pritožila, SISS pa je SDK izdala odločbo 23. 5. 1980. Pri SIKS pa gre pregled h kraju, vendar doslej nenamenske porabe denarja niso ugotovili. Ob tem pa kaže opozoriti, da nekatere slabosti v delu in poslovanju teh samoupravnih interesnih skupnosti izvirajo tudi iz pomanjkljivih opredelitev o virih njihovega financiranja in nalogah. Za SSZS, na primer, vse do leta 1980 ni bilo virov financiranja in denarja. Ob ukinjanju posameznih skladov, pa tudi sicer, je prihajalo do prelivanja sredstev. Zaradi nedorečenosti temeljnih določb o nalogah in načinu financiranja ter porabe denarja so bile pri reševanju posameznih vprašanj sprejete takšne ali dnigačne odločitve.
Nekaj ugotovitev je torej znanih, čeprav je mogoče pri-
^^na:
čakovati, da se bodo morda podatki o posameznih stvareh še menjali. Kakorkoli že — zdaj bo treba ugotoviti, kje in kdaj so bile sprejete odločitve o posameznih vprašanjih, na čigavo pobudo in kakšne so bile okolnosti, da je do sprejetih odločitev prišlo. Ugotoviti bo treba, ali je šlo v teh primerih za prakso zavestne slabitve družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu.
Istočasno pa bo treba, razumljivo, ugotoviti še, kakšno je stanje danes, posebej tudi, ali so možnosti, da bi se stara praksa ponavljala oziroma ali so morebiti potrebni še novi ukrepi, da bi za naprej onemogočili kakršnokoli nenamensko porabo družbenih sredstev. Oceniti bo treba, ali pri dosedanji praksi ni šlo morda za protizakonito oziroma nesamoupravno ravnanje organov ali posameznikov v organih ali skupin, ki so si prisvajali odločanje o teh vprašanjih. Gre za oceno celotnega področja odtujevanja oziroma prisvajanja in odločanja mimo volje delovnih ljudi in občanov, torej tistih, ki edini lahko odločajo. In če bo ugotovljeno, da so organi in posamezniki delali v nasprotju z našo družbeno usmeritvijo in prakso, da so si torej prisvajali odločanje mimo delavcev in občanov, bo treba oceniti njihovo moralno in politično odgovornost in predlagati ustrezne ukrepe.
Kakršna koli vnaprejšnja obsodba pojavov nenamenske oziroma neupravičene porabe, ne da bi razjasnili vsa vprašanja, gotovo ne bi dosegla svojega namena — to je spremembe obstoječe prakse. Trajno je namreč treba odpraviti pogoje oziroma možnosti za bohotenje odtujenega odločanja in prisva-
janja odločitev ter zagotoviti nenehno krepitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v celotnem stanovanjskem gospodarstvu. Se pravi, da je treba zagotoviti, da bodo tisti, ki stanovanjski dinar dajejo, tudi neposredno odločali o naravnanosti in politiki stanovanjskega gospodarstva, o namenu in načinu porabe stanovanjskega dinarja in s tem dolgoročno zagotavljali hitrejšo družbeno usmerjeno stanovanjsko in komunalno gradnjo.
Komite občinske konference ZKS Velenje je na zadnji seji poslušal poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja in direktorja podružnice SDK o dosedanjih ugotovitvah pri pregledu porabe družbenih sredstev v SISS, SIKS in SSZS. Tako so se člani komiteja lahko podrobno seznanili z doslej znanimi ugotovitvami in tudi že sprejetimi ukrepi za odpravo slabosti. Enotna ugotovitev vseh, ki so sodelovali v razpravi, je bila, da je resnično potrebna celovita ocena pojavov, da bi spoznali, kaj vse obvira hitrejše uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Gotovo so tudi tovrstne slabosti ovirale dosedanjo stanovanjsko gradnjo.
Enotno je bilo tudi stališče, da je treba do kraja razjasniti vse primere neupravičene ali nenamenske porabe sredstev v SZSS, pa tudi v SIKS, če bi bilo morda tako ugotovljeno.. ,,Povedati bomo morali, kdo je kriv za pojave, ki smo jim priča, tudi če ne bo šlo za neupravičeno porabo sredstev. Delavci o tem niso odločali, zato je treba spremeniti staro prakso, da se slabosti ne bi več ponavljale", je poudaril eden od razpravljalcev.
Mimo storjenih napak torej ne bo mogoče molče! Komunisti in delovni ljudje pričakujejo, da se bodo stvari razčistile in da bodo sprejeti ustrezni ukrepi, saj kaže, da gre v nekaj primerih očitno za kršitev obstoječe prakse.
Sredi junija bo komite OK ZK Velenje, na osnovi poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja, izoblikoval oceno o pojavih neupravičene oziroma nenamenske porabe družbenih sredstev v SISS, SIKS in SSZS in jo predložil v razpravo občinski konferenci ZKS, ko bo ocenjevala uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v Šaleški dolini. Ocena, ki jo bo sprejel komite OK ZK, bo morala — če bodo takšne ugotovitve izhajale iz poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja — opredeliti tudi delež skupin in posameznikov pri slabostih, ki smo jim bili priče v zadnjih letih. Pri tem bo treba še posebej ugotoviti, kako so si posamezniki, člani ZK, prizadevali za krepitev in razvijanje samoupravljanja, kar je temeljna naloga slehernega komunista.
Bližnja seja občinske konference ZKS Velenje bo verjetno lahko ob ocenjevanju stopnje razvitosti samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v Šaleški dolini samo potrdila že maja lani opredeljene poglavitne slabosti oziroma ovire, da se ti odnosi v velenjski občini ne razvijajo in krepijo hitreje. Zato so resnično potrebni odločni ukrepi in premiki na vseh ravneh — tudi v združenem delu.
Marijan Lipovšek Stane Vovk
Razprave na programsko volilni konferenci občinske organizacije ZK Velenje
Dograjevanje institucij političnega sistema
Pogostoma ugotavljamo, da so posamezne institucije našega političnega sistema pri svojem delovanju neučinkovite, zato menim, da bi morali naposled vendarle ugotoviti, katere so te institucije in zakaj se pojavlja takšna neučinkovitost.
V naši občini imamo organizirane skorajda vse institucije, ki so sestavni del našega političnega sistema, vanje je vključenih ogromno ljudi, rečemo lahko več tisoč. Istočasno pa so zmeraj pogostejše ugotovitve, da vse te institucije ne delujejo tako, kot bi morale in z njihovim delovanjem nismo zadovoljni. Med institucije, kjer bomo morali storiti nadaljnje korake, sodijo nedvomno skupščine in sveti krajevnih skupnosti, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in njihovi izvršilni organi, razna koordinacijska telesa, sveti potrošnikov, pa tudi same družbenopolitične organizacije. Iz vsebinskega vidika je na te institucije vezanih več vprašanj. Na eni strani skušamo neučinkovitost enega organa nadomeščati z ustanavljanjem drugega, pri čemer se srečujemo s problemom hipertrofije institucij, ki zelo malo prispeva v resnici k uresničevanju pluralizma samoupravnih odnosov. Na drugi ■tram pa ugotavljamo, da so te institucije postale preveč avtonomne v svojem odločanju, pri čemer se v glavnem opirajo na stališča svojih izvršnih organov ali stališča posameznikov iz strokovnih služb. Zt večino teh institucij ugotavljamo, da so zdo učinkovite v evidentiranju problemov, veliko manj pa . v razreševanju le-teh. Mnenja sem, di so glavni razlogi za takšno tanje neustrezno delovanje in
akcijska usmeritev družbenopolitičnih organizacij v temeljnih samoupravnih sredinah in skupnostih, saj kljub vsej kritiki dopuščajo, da se pomanjkljivo delovanje družbenopolitičnih organizacij nadomešča s tem, da se delegatom in delegacijam posredujejo napisana stališča posameznikov iz skupnih služb, delegacije pa tudi vnaprej ostajajo osamljene, brez ustrezne podpore organov družbenopolitičnih organizacij pri oblikovanju stališč, zajemanju interesov in načinu njihovega posredovanja v delegatske skupščine.
Drugi problem, na katerega bi želel opozoriti, je dograjevanje frontne vloge socialistične zveze kot politične osnove samoupravljanja. Menim, da je prav preko frontnega delovanja socialistične zveze mogoče v največji meri zajemati množico političnih in samoupravnih interesov delovnih ljudi in občanov ter usklajeno vodenje posameznih akcij. Na terenu imamo organizirane vse družbenopolitične organizacije — osnovne organizacije ZK, zveze združenj borcev, zveze socialistične mladine, društva in družbene organizacije. Akcijsko na teren sicer še nismo uspeli pripeljati sindikat, čeprav so storjeni prvi formalni koraki. To vprašanje načenjam predvsem zaradi tega, ker po eni strani skušamo prenesti odgovornost za politično razreševanje vseh vprašanj na terenu prav na SZDL, po drugi strani pa ostaja ta socialistična zveza v preveliki meri omejena le na posamezne aktiviste.
Spoznati bomo morali, da še ni frontna SZDL, če se sestanejo predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij, ampak je socia-
listična zveza lahko fronta le takrat, ko vse družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, strokovne institucije in drugi dejavniki poenotijo svojo aktivnost s predpogojem, da je vsak sestavni del te fronte tudi dovolj aktiven in dosleden pri uresničevanju svojega dela skupnega akcijskega programa. Ne gre za to, da bi morali govoriti vsi eno in isto, ampak zato, da vsi skupaj čimbolj učinkovito zajamemo množico različnih interesov, jih uspešno uresničujemo v praksi in s tem krepimo trdnost naše družbe. V praksi pa danes ugotavljamo, da se prevečkrat zadovoljujemo le s tem, da je aktiven vsaj eden izmed članov posamezne družbenopolitične organizacije, s tem pa pristajamo na prakso, v kateri posamezni aktivisti nadomeščajo celotno aktivnost družbenopolitičnih organizacij. Kot primer naj navedem zadnje zbore občanov, kjer komunisti nismo odigrali svoje naloge, saj smo komajda zagotovili 10 % udeležbo na zborih, kar sicer ustreza statutarnim določilom, vendar je med volilci samo komunistov več kot 15 % in ki bi se morali udeležiti zborov občanov. V nedogled verjetno ne bomo smeli biti več zadovoljni s trideset ali petdeset odstotno udeležbo članov zveze komunistov na sestankih aktivov ZK, kjer bi prav komunisti morali pokazati največ.
Tretje vprašanje, o katerem želim reči nekaj besed, se nanaša na dograjevanje ustavne vloge krajevne skupnosti. Menim, da se v naši občini še vedno preveč zadovoljujemo z uveljavljanjem krajevne skupnosti, kot neke vrste parcialne
samoupravne komunalne skupnosti, ne pa krajevne skupnosti kot družbenoekonomskega odnosa, skozi katerega bi morali imeti delovni ljudje in občani možnost uveljaviti večino svojih interesov.
Skrajni čas je, da se zavedamo, da je krajevna skupnost družbeni prostor, v katerem ustvarjamo svoje življenjske interese in potrebe, da je krajevna skupnost temeljni nosilec planiranja, v planu katere bi se morala odražati usklajenost vseh ostalih nosilcev planiranja (tozd, SIS in drugih skupnosti) in da je krajevna skupnost hkrati tudi temeljna celica našega družbenopolitičnega sistema, kjer so organizirane osnovne celice družbenopolitičnih organizacij, pa tudi družbenih organizacij.
Prav slednje pa so najslabše povezane v krajevni skupnosti. Tudi v krajevne konference socialistične zveze je večina družbenih organizacij in društev povezano le formalno.
Ce želimo dosledneje uresničevati drugačno vlogo krajevne skupnosti potem moramo najprej preseči prepričanje, da je za krajevne skupnosti izključno odgovorna socialistična zveza, pa tudi da reševanje posameznih problemov v krajevni skupnosti prenašamo drug na drugega, da bi se tako čimbolj Ognili konkretnemu sodelovanju z ljudmi in soočenju s perečimi vprašanji.
Trditi se upam, da je danes naše delovanje preveč osredotočeno le na intervencijske oblike delovanja preko raznih posrednikov, ne pa na osnove samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja, kjer drug drugega dopolnjuje v vsebini in
Sprejeli akcijski program
Vsakdo svoj delež odgovornosti
Na 19. seji občinske konference ZKS Velenje so člani najprej ocenili programsko volilno konferenco ZKS Velenje, ki je bila sredi maja. Tako priprave nanjo kot sam potek je bil zelo uspešen. Takšnega mnenja pa je bil tudi izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Martin Mlinar, ki je kot gost sodeloval na konferenci. Tudi samo poročilo za konferenco, ki je konkretno ter kritično ocenilo družbenopolitične ter samoupravne razmere sedanjega trenutka ter idejno in akcijsko sposobnost komunistov oziroma osnovnih organizacij, je bilo zelo dobro pripravljeno in je spodbudilo bogato razpravo na konferenci.
Na seji so komunisti sprejeli programsko usmeritev občinske organizacije zveze komunistov za naslednje enoletno obdobje in na podlagi nje konkreten akcijski program, kjer so podrobno opredeljene posamezne naloge komunistov in osnovnih organizacij, tako rokovno kot glede na odgovornost za njihovo uresničevanje. Akcijski program zajema naloge komunistov za krajše časovno obdobje, in sicer za naslednje tri mesece.
Program nalog, ki se med seboj zelo tesno povezane, je zelo obsežen, uresničili pa ga bodo lahko le tako, da bodo — kot so na seji poudarili — vsi komunisti-odgovorno sprejeli vsak svoj delež odgovornosti. Pri tem so še zlasti opozorili, da se bodo morali komunisti oziroma osnovne organizacije otresti starega načina dela, da dajejo pobude za naprave drugi in se bo od njih v prihodnje terjala še večja ustvarjalnost ter samoiniciativnost. Temeljna naloga zveze komunistov bo tudi vnaprej uresničevanje prizadevanj za boljše gospodarjenje in krepitev političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Pri tem se komunisti zavedajo, da bodo pri premagovanju gospodarskih težav uspešni le tedaj, če bodo v to aktivnost uspeli vključiti vse delovne ljudi. Zavzemali se bodo, da bodo stabilizacijski programi predmet njihovih stalnih obravnav. Ob preverjanju sprejetih programov pa bodo tudi ugotavljali delež posameznikov pri izvajanju ukrepov za boljše gospodarjenje oziroma opredelili neodgovornost za neizvajanje sprejetih dogovorov. Občinska konferenca bo tako na podlagi rezultatov gospodarjenja v prvih treh mesecih letos ocenila uresničevanje ukrepov za boljše gospodarjenje in sprejela konkretne usmeritve za posamezne sredine, če bo to potrebno. V tistih sredinah, kjer so v prvih treh mesecih poslovali z izgubo, pa morajo osnovne organizacije pregledati izvajanje sklepov samoupravnih organov za izboljšanje gospodarskega položaja in skupaj z najodgovornejšimi komunisti oceniti, kako bodo zaključili poslovanje v prvem poletju in sprejeti tudi dodatne ukrepe za odpravo izgub v tem letu.
V stabilizacijskih prizadevanjih bodo posebno pozornost namenjali akumulativnosti gospodarstva, sistemu nagrajevanja po delu,
metodak akcije. To še posebej velja za delo raznih samoupravnih organov, delo izvršilnih organov in strokovnih služb, marsikdaj pa tudi za delo osnovnih organizacij zveze komunistov. Večino vprašanj, ki sem jih nakazal, komunisti zelo dobro poznamo. Prepričan sem, da jih lahko zelo hitro razrešimo, seveda z večjo aktivnostjo in samoiniciativnostjo vseh družbenopolitičnih organizacij, z zaostrovanjem odgovornosti in konkret-. ni m delom na terenu. Ce pa želimo to doseči, moramo delovanje družbenopolitičnih organizacij preusmeriti v notranje probleme, v delo delegacij, delegatskih skupščin, samoupravnih organov, v dogovarjanje, ne pa zgolj v formalno obravnavo vprašanj, za katere pride pobuda od zgoraj.
Hitreje moramo dograjevati delo izvršnih organov samoupravnih interesnih skupnosti ob učinkovitejši in smotrnejši organizaciji strokovnih služb ter odgovornejšim odnosom le-teh do delegatskih razmerij.
Bolje se moramo samoupravno organizirati, zlasti na temeljni ravni, in tako dograditi sistem delovanja samoupravnih interesnih skupnosti in sistem sporazumevanja in družbenega dogovarjanja
zunanje trgovinski menjavi, razvoju kmetijstva, trgovine, gostinstva in turizma ter uslužnostnim dejavnostim, zaposlovanju, povezovanju istovrsnih dejavnosti organizacij združenega dela.
Glede na to, da so v zaključni fazi priprave na srednjeročne razvojne načrte so vse osnovne organizacije ZK dolžne pospešiti izvajanje nalog pri izdelavi teh načrtov in ugotoviti, če so posamezni načrti med sabo usklajeni, če so pri njihovi pripravi upoštevali celovitost in seveda tudi realne razvojne možnosti.
Obsežene so naloge na področju utrjevanja samoupravnih odnosov in delegatskega sistema. Čeprav smo na tem področju že dosegli veden napredek, pa je treba v nadaljnjem obdobju pristopiti k še doslednejšemu uveljavljanju posameznih institucij političnega sistema. Se bolj bo treba tudi uskladiti delovanje vseh družbenopolitičnih organizacij in konkretno določiti odgovornost za odpravljanje pomanjkljivosti, ki se kažejo v delegatskem in skupščinskem sistemu.
Smernice zavezujejo komuniste, da morajo z največjo mero odgovornosti in lastnim zgledom zagotavljati učinkovito delo samoupravnih organov v temeljnih samoupravnih skupnostih, in da si bodo v bodoče še bolj prizadevali, da bodo na vseh področjih hitreje uresničevali takšno kadrovsko politiko, ki bo zagotavljala učinkovitost delovanja posameznih institucij.
Pomembne so njihove naloge na področju vzgoje in izobraževanja, kjer je treba zagotoviti vse potrebne pogoje za prehod na sistem usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1981/82, pri nadaljnjem razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjsko-komu-nalnega gospodarstva, pri hitrejši preobrazbi in reorganiziji organov občinske uprave, pri ustanavljanju osnovnih organizacij ZK povsod tam, kjer so za to pogoji. Nenehna skrb osnovnih organizacij mora biti tudi evidentiranje in sprejemanje novih članov v zvezo komunistov ter uveljavljanje odgovornosti in aktivnosti komunistov za delo v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, torej tam, kjer živijo in kjer delajo. Pri tem morajo imeti pomembno vlogo sveti ZK v krajevnih skupnostih, tam pa kjer še niso ustanovljeni, je treba preučiti možnosti za njihovo ustanovitev. še vnaprej bodo pomembno pozornost namenjali idejno-političnemu usposabljanju članov.
Stalna naloga organizacije in organov zveze komunistov ter komunistov samih v drugih družbenopolitičnih organizacijah pa mora biti krepitev splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, ki sta neločljivi sestavini našega samoupravnega družbenoekonomskega in političnega sistema.
S. V.
(ustanoviti enote SIS, zaživeti delo zborov stanovalcev, uličnih in vaških odborov, sekcij, svetov potrošnikov).
Izboljšati moramo sistem informiranje, in sicer tako da bomo manj kritizirali in bolj popularizirali dosežke, rezultate in zglede in s tem vnašali v naše akcije več spodbude.
Zaostriti moramo odgovornost članov v raznih institucijah, kot so samoupravna delavska kontrola, inšpekcije, kolektivni upravni organi in druge institucije nadzora.
Hitreje in dosledneje moramo uveljaviti nače]p kolektivnega vodenja in odgovornosti na vseh področjih, ne pa le v družbenopolitičnih organizacijah na občinski ravni.
Bolje moramo organizirati demokratično pripravo odločitev in gradiv za odločanje in povezati delo koordinacijskih odborov, komisij, strokovnih institucij, pa tudi nastajajočih družbenih svetov z najširšimi množicami, če želimo, da bodo njihovi predlogi stališč in variantnih rešitev zasnovani na najširših interesnih delovnih ljudi in občanov.
n to.')»arja jji !c«-: on4 *'>t'iT* Tone Šeliga
Delovna usmeritev OK ZKS
Skupščina občine in delegatski sistem
Stabilizacija v ospredju
Komunisti mozirske občine so pri načrtovanju svojega dela v prihodnje obdobju v celoti upoštevali natančno opredeljena izhodišča centralnih komitejev ZKJ in ZKS ter dokumente, ki so jih pripravili za svojo programsko in volilno konferenco. Svojo aktivnost so na podlagi teh dokumentov usmerili predvsem v najbolj aktualno družbeno-ekonomske in politična vprašanja v Gornji Savinjski dolini. V ospredje so seveda postavili dosledno uresničevanje politike ekonomske stabilizacije in krepitev političnega sistema. Sprejeta programska usmeritev bo osnova 7.a izdelavo delovnih programov za krajša časovna obdobja, ti programi pa bodo usmerjal? delo osnovnih organizacij in slehernega člana zveze komunistov.
Občinska konferenca bo usmerjala in nenehno spremljala uresničevanje nalog na področju ustalitve gospodarskih tokov in pri tem ocenjevala aktivnost komunistov znotraj vseh pomembnih družbenih dejavnikov. S tem v zvezi bo konferenca tekoče spremljala gospodarska gibanja in ob periodičnih in ob zaključnem računu sprejemala politične ocene gospodarskih razmer. Posebno pozornost bo namenila krepitvi izvoza in investicijski dejavnosti. prav tako pa uresničevanju nagrajevanja po delu in uresničevanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letošnjem letu. Pomembna delovna naloga je seveda tudi obravnavanje in spremljanjedosežkov . na področju srednjeročnega načrtovanja na ravni občine, v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih.
Dejstvo je. da kmetijstvo že • rsto let pestijo dokajšnje težave,zato komunisti mozirske občine ne bodo zanemarili
uresničevanja razvojnih ciljev in preobrazbe družbeno-eko-nomskih in samoupravnih odnosov v kmetijstvu. Veliko pozornosti bo deležen tudi nadaljnji razvoj predelave lesa. zlasti uveljavljanje do-dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami v lesni industriji ter med njo in gozdarstvom.
Nalog nc manjka tudi na področju političnega sistema. Predvsem bo treba sprotno ocenjevati aktivnost komunistov v družbenopolitičnih organizacijah in v delegacijah temeljnih samoupravnih skupnosti. Uresničiti bodo morali še ustrezno organiziranost občinskih upravnih organov in strokovnih ter skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti in zlasti zagotoviti smotrno in učinkovito delo teh organov.
Okrepiti bodo morali vlogo komitejev za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ter vlogo družbenopolitičnih organizacij pri obrambnih pripravah. Hitreje bo namreč treba uveljavljati podružbljanje obrambnih priprav.in okrepiti varnostno
kulturo vseh delovnih ljudi in občanov. Te naloge terjajo tudi nenehno ocenjevanje idejo-političnih razmer in aktivnosti komunistov v enotah in poveljstvih teritorialne obrambe.
Številne so tudi naloge na področju organiziranosti in razvoja občinske organizacije. V njene vrste bodo sprejemali najbolj aktivne delovne ljudi in občane in s tem izboljšali doslej kadrovsko šibke osnovne organizacije. Dokaj šibka je socialna in poklicna struktura članstva, predvsem bodo morali pri tem premakniti z mrtve točke sprejemanje kmetov v članstvo zveze komunistov. Skoraj podobna ugotovitev velja tudi za prosvetne in zdravstvene delavce.
Številčna krepitev občinske organizacije ZK seveda ni_ dovolj. Več bodo morali v mozirksi občini postoriti na področju idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja, pri tem pa se bo moral v celoti spremeniti odnos osnovnih organizacij do uresničevanja nalog na tem področju.	j. p.
Razmah strelstva
Vse več sodnikov
Nedvoumno je dejstvo, da seje strelski šport v Gornji Savinjski dolini v zadnjem obdobju močno razmahnil. Vrste strelcev so se znatno pomnožile in zlasti veliko novih članov gre na račun pionirjev in mladincev. S številčno rastjo se je izboljšala tudi opremljenost z orožjem in strelskimi napravami, nove razsežnosti paje dobila tudi dejavnost strelcev na najrazličnejših področjih.
Strelci mozirske občine ob vsem tem seveda niso pozabili na strokovno usposabljanje in druge oblike izobraževanja. Zlasti veliko pozornosti so namenili večanju
Pomanjkljivo delo odborov
Uresničevanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov je razumljivo naloga, ki se je ne moremo izogniti v nobeni samoupravni skupnosti in na nobeni ravni. Kritično ovrednoteno delo delegacij in delegatov je lahko le podlaga za oblikovanje potrebnih ukrepov in s tem za odpravo
ugotovljenih pomanjkljivosti- Na osnovi takšnega izhodišča so v mozirski občini ocenili delo delegatov v zborih republiške skupščine in pri tem še posebno pozornost namenili delu zborov občinske skupščine, ki po svoji vlogi predstavljajo delegatsko bazo za pošiljanje delegatov v zbore re-
števila sodnikov v svojih vrstah. Zadnjo soboto in nedeljo so na občinskem strelišču v Mozirju pripravili tečaj za občinske sodnike Udeležilo se gaje 16 kandidatov. pri tem pa je pomembno, da so bili vsi po vrsti mladi in daje bila med njimi prvič tudi ženska. V soboto so poslušali predavanja in pri tem so se jim pridružili tudi kandidati iz občine Žalec. Kandidati iz občine so Mozirje so nato v nedeljo zjutraj najprej opravili teoretični del izpitov, pozneje pa so pridobljeno znanje dokazovali še z opravljanjem praktičnih nalog.	J. P.
Ob mozirski šoli se že nekaj dni »bohoti« zajeten kup najrazličnejših kovinskih odpadkov. Nepoučenemu bi morda znal vzbuditi kakršnekoli grde misli, vendar je resnica nekje drugje. Osmošolci so se namreč podali na travnike, v gozdove, ob reke in potoke. Sad njihove očiščevalne akcije in ogledalo naše skrbi za okolje je hkrati na prostoru ob šoli hitro zrasel. Posebej so se lotili še zbiranja in pobiranja steklenic in drugih steklenih predmetov in tudi tukaj jim dela ni zmanjkalo. Potrudili so se torej, dali s tem prispevek k naporom za lepše okolje in si prislužili nekaj dinarjev, potrudili pa se niso tisti, ki bi morali vse skupaj odpeljati. Odpadkov morda danes ni več na tem mestu, ne glede na takšne ali drugačne razloge pa so tukaj ležali le predolgo (ali pa morda še ležijo).
publiške skupščine.
Takoj na začetku so ugotovili, da zbori skupščine občine svoje naloge na tem področju ne opravljajo v dovolj veliki meri. V dnevne rede svojih zasedanj namreč še vedno ne vključujejo najpomembnejših vprašanj, kijih na svojih zasedanjih obravnavajo zbori republiške skupščine. S tem je sev eda v veliki meri otežkočeno oblikovanje stališč, s katerimi bi delegati lahko sodelovali na sejah zborov republiške skupščine.
To nalogo sicerv Moziiju vsako leto zapišejo v program dela zborov. v endar je doslej še niso uspeli uresničiti. Res je, da se pri tem srečujejo z nekaterimi objektivnimi težavami kot so priprava gradiva, časovno usklajevanje sej in podobno, res pa je tudi. da ti vzroki ne bi smeli biti opravičilo za neizpolnjevanje te naloge. Uresničevanje vloge zborov občinske skupščine kot konference delegatov za republiško skupščino je v veliki meri odvisno tudi od pravočasnega zagotavljanja potrebnega gradiva. Pri tem v Mozirju ugotavljajo, da gradivo sicer pnhaja pravočasno, zelo pa ka-snijo stališča posameznih delovnih teles republiške skupščine.
Dokajšnja ovira so tudi zelo obširni dnevni redi sej zborov republiške skupščine, saj že samo pogled na kup gradiva upravičeno zbuja sum v možnost tehtne predelave vseh vprašanj. V republiški skupščini razumljivo sprejemajo tudi prenekatere odločitve, ki terjajo strokovna mnenja in jih delegatom lahko posredujejo le izvršni svet ter upravni in drugi organi ter organizacije. Ob tem je takoj jasna ugotovitev, da se v vseh teh sredinah odločno premalo zanimajo za sodelovanje z delegati na tem področju. Na dlani je torej tudi ugotovitev, da bo moralo pri tem večjo vlogo odigrati predsedstvo občinske skupščine kot njeno usklajevalno telo. Vzroki za takšne pomanjkljivosti so namreč v večini primerov prav problemi organizacijskega značaja, pomanjkanje pobud in prešibko usklajevanjedela.
J . P.

Varstvo okolja
Nove pobude narekujejo doslednejše akcije
Na nedavnem sestanku komisije za varstvo okolja pri izvršnem svetu skupščine občine Velenje, so člani spregovorili o ponovno oživitvi velenjskih in šoštanjskih jezer, ki so nastala na ugrezninah velenjskega rudnika lignita.
S to pobudo člani komisije nadaljujejo kontinuirano delo na področju varstva narave v Šaleški dolini, čeprav izvajanje njihovih nalog neredko spremljajo tudi precejšnje težave. Na sestanku, ki so se ga poleg članov komisij za varstvo okolja v nekaterih krajevnih skupnostih, predstavnikov ribiških društev, delovnih organizacij RLV in termoelektrarn Šoštanj, udeležili tudi predstavniki inšpekcijskih služb skupščine občine Velenje, uvodoma ugotovili, da urejanje odlagališč za smeti še naprej ostaja na seznamu najbolj kritičnih področij njihovega dela. Sicer pa o tem kasneje.
Osrednja misel tega sestanka je veljala ponovni oživitvi Plevdove-ga jezera, ki se razprostira na 94 hektarjih rudniških ugreznin med Velenjem in Pesjem. Se pred tremi leti je v tem jezeru po oceni ribičev živelo več kot deset ton rib, danes pa je to jezero v biološkem smislu povsem mrtvo, šeststo tisoč ton pepela na leto ali nekaj manj kot sedemdeset ton pepela na uro, kolikor ga to jezero sprejme iz šoštanjskih termoelektrarn, če ne računamo devetdeset tisoč ton pepela, ki ga na leto odvzame delovna organizacija Elektrofilter-ski elementi v Šoštanju, onemogoča rast tudi najbolj primitivnim oblikam rastlinja, s tem pa tudi vsem drugim oblikam življenja.
Dosedanja razmišljanja in l udi nekateri že izdelani projekti — po besedah predstavnika termoelektrarn Šoštanj niso dali primer-
nih rezultatov. Edina in doslej najboljša rešitev, kot smo že omenili, je uporaba elektrofiltrskega pepela za izdelavo zidakov, malt, ometov in estrihov, vendar poraba pepela v te namene zaenkrat ne presega devetdeset tisoč ton na leto, kolikor tega materiala zaradi omejenih proizvodnih zmogljivosti odvzame delovna organizacija EFE.
Čeprav so razmere za oživljanje omenjenega jezera res zahtevne, pa je predstavnik razvojno tehničnega področja v skupnih službah sestavljene organizacije Rudarsko-ele ktroenergetski kombinat Velenje povedal, da so kot nosilci naloge o reševanju tega kompleksnega vprašanja že pripravili načrte, s katerimi bi rešili večidel problemov.
Pri obstoječem hidravličnem načinu odpepdjevanja iz termoelektrarn Šoštanj pride namreč do tega, da iz pepela z vodo izperejo vse vodotopne snovi. Zato bi morali preiti na suhi način odlaganja pepela na obale jezera, ki bi p voda sicer zalila, pri tem pa bi bila mnogo manjša možnost razstaplja-nja škodljivih snovi. S tem bi bistveno izboljšali čistost vode. Na enak način bi morali odlagati tudi druge škodljive snovi, ki jih termoelektrarne Šoštanj sedaj odlaga enako kot pepel.
Med večje onesnaževalce Pleve-lovega jezera sodijo tudi površinske in talne vode, ki izpirajo škodljive snovi s smetišča kumulativnih in industrijskih odpadkov ob jezeru, manjši onesnaževalci jezera pa so tudi feklane vode iz naselij Skale in Hrastovec, kjer nimajo ustreznih čistilnih naprav.
Ko je predstavnik razvojno lehničnega področja v skupnih službah sozd Rek Velenje govoril o težavah, je izpostavil tudi marsika-
tero nerešeno vprašanje na področju celotnega vodnega gospodarstva v naši dolini.
V nadaljevanju sestanka so člani komisije za varstvo narave ugoto-
vili, da oživljanje Plevelovega jezera trdno tiči v razvojnih programih pristojnih služb v Rek Velenje, menili pa so tudi, da je nujno o svojih ugotovitvah seznaniti in s
Na tak način steče v Plevelovo jezero 1600 kubičnih metrov pepelove brozge na uro
tem mobilizirati za širšo in hitrejšo akcijo tudi družbenopolitične organizacije in pristojne službe v občim.
Po sestanku so se člani komisije odpravili na odlagališča smeli. Najprej so se ustavili na novem odlagališču, ki leži pri Tirnici ob cesti v Skale. Ugotovili so, da j* smetišče sorazmerno dobro urejeno, molil pa je težak vonj nanovo odloženih ostankov kož iz Tovarne usnja Šoštanj, ki je bil še posebno težak zaradi tega. ker je odlaganje teh ostankov na tem smetišču najstrožje prepovedano. Dežurni čuvaj tega odlagališča je sicer vedel povedati, da sla tega dopoldneva pripeljala usnjene odpadke dva tovornjaka, vendar je res tudi to, da pismena navodila za obratovanje tega odlagališča ne vsebujejo izrecne prepovedi za odlaganje omenjenih ostankov.
Če so člani komisije za varstvo narave še pred kratkim trdili, da so staro, osrednje smetišče v Skalah, tik ob Plevdovem jezeru, zaprli „pet minut pred dvanajsto", tega mnenja zagotovo niso bih tudi minuli teden, ko so z odlagališča, pri Tičnici prišli na to opuščeno odlagališče v Skalah.
Nezhosen smrad, ki člov eka sili k bruhanju že na robu Skalskega naselja, je bil na smetišču v času komisijskega ogleda med odprtimi jamami, do roba napolnjenimi z vodo, v kateri se razkrajajo industrijski ostanki kož, dobesedno nevzdržen. Člani komisije so ugotovili, da tega dela odlagališča od njihovega zadnjega obhoda nihče ni urejal, čeprav so že pred dobrim mesecem sprejeli natančen dogovor o prekritju tega — za zdravo človeško okolje povsem nesprejemljivega — kompteksa.
Nepopravljivo škodo predstavlja poleg zastrupljenega ozračja tudi
rjavo obarvana brozga, ki iz jezera, nastalega v nekdanji strugi potoka Sopota, in v katerega se steka brozga iz višje ležečih jam z razpadajočimi kožami, po ozkem jarku počasi odteka v Plevelovo jezero. Koliko te brozge steče v Plevelovo Jezero ob močnem deževju, so člani komisije za varstvo okolja lahko samo predvidevali... To pa za jezero še ni največja nevarnost. Vedeti je namreč treba, da v obronke lega opuščenega odlagališča sega odkopno polje Rudnika lignita Velenje (steber 11), in da pri nadaljnjem odkopu premoga — po ocenah rudniških strokovnjakov — lahko pričakujemo še precejšnje znižanje nivoja tega terena. Za odlagališče to kaj lahko pomeni, da bodo odpadki izginili v Plevdovem jezeru.
Z o/irom na tako stanje na tem zapuščenem odlagališču so se člani komisije za varstvo narave odločili, da s svojimi ugotovitvami nemudoma seznanijo Izvršni svet skupščine občine Velenje. Njihova odločitev, spremljana z zahtevo, da krivce, ki tega kompleksa niso prekrili z zemljo, pokličejo na odgovornost, je bila še toliko trdnejša, ko so z opuščenega odlagališča v Skalah prišli na nanovo urejeno odlagališče v Ležnju. To odlagališče je namreč pripravljeno za sprejemanje industrijskih odplak in materialov, kakršne,— na primer — Tovarna usnja Šoštanj sedaj odlaga pri Tičnici. Razmeroma sodobno urejeno odlagališče je bilo zaklenjeno kar z dvema ključavnicama, kar je< sicer dobro z ozirom na vrsto odpadkov, ki naj bi jih tod odlagali; slabo pa je, da — po sledovih sodeč že da!) časa na to odlagališče ni bilo pripeljanih nobenih odpadkov.
Bojan Ograjenšek
Družbenoekonomski odnosi v stanovanjskem gospodarstvu
Ukrepi za hitrejše razreševanje
problematike na področju urbanizacije
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje so na seji 23. maja 1980 obravnavali tudi »Poročilo o ukrepih za hitrejše razreševanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu ter akcijski program in ukrepe za hitrejše razreševanje problematike na področju urbanizacije«.
Na seji zbora združenega dela je o tem uvodoma spregovoril predsednik izvršnega sveta skupščine Velenje, Franjo Kljun.
Ker uvodne besede Franja Kljuna skupaj s predlogi ukrepov za hitrejše razreševanje problematike na področju urbanizacije predhodno niso bile posredovane delegacijam, jih v celoti objavljamo.
Izvršni svet skupščine občine Velenje se je odločil znova posredovati občinski skupščini Velenje poročilo o komunalno-sta-novanjski izgradnji, o problemih pri tej izgradnji in obnašanju posameznih dejavnikov, ki so odgovorni za usklajeno delovanje na tem področju. V obdobju manj kot 1 leta je izvršni svet predložil občinski skupščini 3 poročila s predlogi ukrepov. Izvršni svet smatra, da ga nekateri neupravičeno kritizirajo češ, da niso bila posredovana občinski skupščini poročila in predlogi ukrepov, kar izvira iz nepoznavanja vsebine dnevnih redov in sklepov skupščine občine pri posameznikih in v tistih sredinah, ki bi morali aktivno sodelovati in poznati sklepe delegatske skupščine.
Res pa je, da izvršni svet ni posredoval predloge za zavarovanje družbenih interesov proti posameznikom ali družbenim dejavnikom, ki ne spoštujejo usmeritev in sklepov občinske skupščine. Izvršni svet je bil prepričan. da bodo odgovorni dejavniki začeli dosledno izvajati naloge, za katere jih je zadolžila občinska skupščina 26. julija 1979, to pa tudi zato, ker so se v tem obdobju intenzivneje vključile v obravnavo te problematike, družbenopolitične organizacije in samoupravni organi na vseh področjih, zlasti še občinska konferenca ZK in njeni organi. Ugotavljamo pa, da se nekaterih sklepov občinske skupščine vendarle ne izvaja niti,dovolj resno niti pravočasno.
Izvršni svet se je zato odločil sproti in dosledno predlagati ustreznim organom (sodniku za prekrške, pravobranilcu samoupravljanja, občinski skupščini itd.) ustrezne ukrepe za varstvo družbenih interesov. Od upravnih in drugih organov, vključno od inšepekcijskih služb, je zahteval doslednejše preverjanje izvajanja zakonov, odlokov in sklepov ter ukrepanje.
Izvršni svet se je lani tudi obvezal izvajati koordinacijo strokovnega načrtovanja, dokler samoupravne interesne skupnosti gospodarstva ne bodo oblikovale skupnih strokovnih služb. Smatramo, daje ta naloga opravljena, saj je bil občinski skupščini že predložen predlog delovnih načrtov teh samoupravnih interesnih skupnosti, iz poročila pa je razvidno, da lahko strokovne službe pričnejo delovati takoj. Izvršni svet predlaga občinski skupščini, da strokovne službe izdelajo akcijski program z nosilci nalog, za realizacijo teh delovnih načrtov za leto 1980 in da takoj pričnejo pospešeno izdelovati usklajen srednjeročni načrt za obdobje 1981-1985.
L željo, cta se odgovori vsem tistim, ki govorijo o prehitri predložitvi zazidalnega načrta Salek II. v razpravo in sprejem občinski skupščini (v poročilu so navedeni postopki in datumi) moramo spomniti na pomanjkanje zazidalnih površin, za katere smo največkrat prepozno vlagali potrebna sredstva in tudi načrte Gorenja in Vegrada o celični gradnji stanovanj, karje pospešilo postopek. Gorenje je podpisalo samoupravni sporazum o osnovah republiškega srednjeročnega plana za to obdobje in s tem prevzelo veliko obvezo. Gorenje je zato takrat predlagalo občinski skupščini, da se naj pospešeno urbanizira novo področje, kjer bi zgradili stavbe in stanovanja iz celic tudi zato. da bi se ta gradnja hitreje uveljavila. Dejstvoje, daje . ta zahteva povzročila pospešen pristop k Šaleku II in da so problemi pri proizvodnji celic zaostrili tudi odnose v občini v tem smislu, ali graditi na dosedanji način ali iz celic, zlasti še, ker bi bilo potrebno precej finančnih sredstev za realizacijo proizvodnje celic. Teh pa niti Gorenje niti Vegrad nista imela. Vsekakor bo proizvodnja celic za izgradnjo stanovanj zanimiva ko bodo rešene razv6jne, finančne in proiz-' vodnje težave.
Poleg tega je zazidava Šaleka II pred zazidavo Šaleka III in Sela iogični vrstni red zaradi finansi-ranja in izgradnje komunalnih naprav. Časovno ne bi pridobili ničesar, saj za noben zazidalni načrt (Selo, Salek II, Šalek III) ni ' bila izdelana dokumentacija. Salek II je dejansko težji za izgrad-i njo, ker terja na začetku več fi-1 nančnih sredstev tudi zaradi Šaleka II in Sela, kar pa se bo poznalo pri izgradnji teh dveh pod-•jjtočij.
" Zaradi izredno velikega zaposlovanja. kije presegalo usmeritve občinskih resolucij, so orga-
nizacije združenega dela preko samoupravnih interesnih stanovanjskih skupnosti stremele za čim večjim številom stanovanj (karje sicer pozitivno), vendar na račun celovitosti in nespoštovanja usmeritev in sklepov občinske skupnosti. Tako imajo stanovalci v novih naseljih (Z 2, Šalek-Go-rica) manjši družbeni standard od tistih v drugih predelih mesta ali občine. Pri počasnem in neusklajenem reševanju problemov Šaleka II v samoupravni interesni stanovanjski skupnosti, ki se je zaradi nekaterih sodelavcev te samoupravne interesne skupnosti še stopnjevalo, smo tudi zaradi inflacije mnogo izgubili. ,
Izvršni svet je po ustavi in zakonih odgovoren za vsa področja dejavnosti v občini, torej tudi za komunalno-stanovanjsko področje, vendar tako, da poroča občinski skupščini o stanju in predlaga ukrepe ter nadzira, s pomočjo določenih organov, uveljavljanje teh ukrepov. Zatoje bila odločitev občinske skupščine ob sprejemu zazidalnega načrta Velenje—Vzhod (Šalek II, Šalek III), da je koordinator izdelave tehničnega dela izvršni svet prenagljena in nelogična. Koordinacijo bi morala prevzeti tista organizacija združenega dela, ki bi opravljala tudi koordinacijo izgradnje. To je upošteval samoupravni sporazum za izgradnjo Šaleka II, ki je logično opredelil pristojnosti in odgovornosti podpisnikov.
Izvršni svet ni zavod, projektantska organizacija ali druga izvajalska delovna organizacija, temveč je organ občinske skupščine, ki ugotavlja stanje in predlaga ukrepe. In ravno o komu-nalno-stanovanjskem področju je izvršni svet v vsem svojem mandatu največkrat poročal občinski skupščini.
Konkretne navedbe nekaterih ugotovitev in predlogi ukrepov:
Zavod za urbanizem
Občinska skupščina je sprejela dopolnjen odlok o organizaciji zavoda za urbanizem 24. decembra 1979. Zavod za urbanizem se še ni organiziral po tem odloku.
Predlog ukrepa: Zavod za urbanizem se mora ustrezno organizirati do 30. junija 1980. V nasprotnem primeru naj odgovorna oseba odstopi.
V zavodu za urbanizem je direktor istočasno/tudi glavni urbanist, zato ne Zmore obeh odgovornih in pomembnih opravil. To se kaže v odstotnosti pri pomembnih razpravah, premajhni prisotnosti pri izvršnem svetu, upravnih organih, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih itd. in seveda pri prehitrih in nepreverjenih urbanističnih predlogih.
Predlog ukrepa: Ti dve
področji naj opravljata dve osebi. Zavod za urbanizem naj prične z reševanjem tega ukrepa takoj, pri čemer naj se poveže z izvršnim svetom, da ne bo prišlo pri službi za urbanizem pri skupščini občine do podvajanj.
Zavod za urbanizem je izdelal idejne projekte za Šalek II. Glavne projekte pa sta izdelala projektivni biro (objekte) in zavod za urbanizem (komunalne naprave). Odgovornost pri izdelavi dokumentacije in izgradnji objekta se veča zaradi večjih sredstev, ki so vložena. Odgovornost pa je seveda prisotna pri vsakem od izvajalcev.
Nekvalitetna dokumentacija-in izgradnja dokazuje, da izvajalci premalo sodelujejo, se ne opozarjajo na napake, se ne poglobijo v funkcionalnost, skratka stremijo za čim hitrejšim zaslužkom, pri čemer premalo upoštevajo sprejete obveze po pogodbah in samoupravnih sporazumih .
Predlog ukrepa: Delovna skupnost Zavoda za urbanizem naj razpravlja o navedenih pomanjkljivostih in sprejme ustrezne sklepe, zlasti pa poudari odgovornost.
Zavod za urbanizem se ni držal predpisanega postopka pri spremembah zazidalnega načrta, kar je ugotovila tudi inšpekcija skupščine občine Velenje 18. in 19. marca 1980. Zavod za urbanizem mora ' spremembo posredovati izvršnemu svetu, ki presodi ali spremembo potrdi sam ali pa jo posreduje občinski skupščini v sprejem.
Predlog ukrepa: Zavod za urbanizem mora na svoje stroške predložiti izvršnemu svetu vse spremembe tega zazidalnega načrta, ki ga bo posredoval občinski skupščini.
V postopku je reorganizacija delovnih organizacij KOC, Toplovod in Dom, Zavod za urbanizem pa naj bi prevzel odgovornost za realizacijo investicij samoupravne interesne skupnosti.
Predlog ukrepa: Zavod za urbanizem naj se poveže z omenjenimi organizacijami združenega dela in ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter pripravi predlog samoupravnega sporazuma, ustrezno organiziranost in kadrovske dopolnitve itd. Izvršni svet smatra, da je takšna vloga zavoda za urbanizem zelo primerna za njegov nadaljnji razvoj. Na ta način se bo zavod za urbanizem vključil v uspešno reševanje strokpvne problematike celovite urbanizacije in komu-nalno-stanovanjske izgradnje ter ostalih objektov družbenega standarda in, karje tudi zelo pomembno, vključil se bo v druž-beno-ekonomske donose na tem področju in tako tvoril pomemben člen v našem občinskem političnem samoupravnem sistemu. Pri tem bo zelo pomembna njegova raziskovalno-razvojna funkcija, kiji bo moral namenjati mnogo več pozornosti in načrtnega usmerjenja na osnovi programa občinske raziskovalne skupnosti in usmeritev občinske skupnosti.
Projektivni biro
Glavna značilnost pri izdelavi projektov je tako za projektivni biro kot za druge projektantske organizacije stalna prekoračitev rokov izdelave. Druga značilnost je nekvalitetna, neusklajena in nepopolna dokumentacija. Tretja značilnost je cena za projektantske usluge, ki se izračunava na osnovi tablic. Ker dokumentacija ni celovita in kvalitetna, izračunan po tablicah ni pravičen. Četrta značilnost je »kopičenje« dela (karje sicer poztivno). pri čemer pa ni dovolj odgovornosti za spoštovanje rokov in kvalitete. Peta značilnost je premajhno spremljanje dogajanj v občinski skupščini, izvršnem svetu, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih, skratka v celotni občinski Skupnosti.
Predlog ukrepa: Delovna skupnost projektivnega biroja naj razpravlja o navedeni problematiki in sprejme takšne usmeritve, da bo povečana odgovornost do spoštovanja rokov in kvalitete. Investitorji, zlasti za stanovanjsko izgradnjo, naj v prihodnje dosledneje zavezujejo projektivni biro, zavod za urbanizem in druge projektantske organizacije za spoštovanje rokov in kvalitete. Čim prej morajo bili tudi projektantske organizacije vključene v dohodkovno soodvisnost vseh, s sporazumom o usmerjeni stanovanjski izgradnji povezanih udeležencev. Nocilec tega ukrepa je samoupravna interesna stanovanjska skupnost.
Ne sme in ne more biti opravičilo za slabe projekte, da so izdelani na osnovi slabih idejnih projektov. Prav tako ni opravičila za
slabo izvedbo pri gradnji, češ gradi se po slabih projektih.
Izvajalec, ki izdeluje določeno fazo, mora skrbeti za strokovno kontinuiteto zasnove. Kar pa je najpomembnejše, vse organizacije združenega dela v občini po-znajo oziroma bi morale poznati urbanistično zasnovo Šaleka II in bi morale opaziti neprimernost rešitev za lokale, promet, komunalo, neustrezna soglasja itd.
VEGRAD, GRADIŠ
Iz poročila je razvidno, da je prekoračitev rokov izgradnje največji problem pri izgradnji stanovanj. Pogodbe so bile sklenjene sporazumno med izvajalci in naročniki in so poznejši izgovori na nepopolno dokumentacijo in drugo problematiko neutemeljeni. Postavlja se vprašanje, zakaj je podpisana pogodba, saj so navedene pomanjkljivosti poznane.
Značilnost gradbenih organizacij in izvajalcev vključno s kooperanti, je »kopičenje« dela, težnja da gradijo vsetobjekte v občini, pri čemer pa pozabljajo na spoštovanje rokov in kvaliteto izdelave. Druga značilnost je medsebojno dogovarjanje takrat, kadar je potrebno zakriti ali braniti lastne slabosti, oblikovati ceno ali zagovarjati prekoračitev rokov, kvaliteto oziroma na odgovornost tozdov in kooperantov, karje bilo zlasti očitno pri Vegradu, namesto da sprejema odgovornost delovna organizacija. Četrta značilnost je obnašanje do našega že zgrajenega oziroma ustvarjalnega družbenega premoženja. Pri tem mislim na uničevanje in onesnaževanje cest, ulic, pločnikov, zelenic itd. Kljub sprejetim in družbenim kriterijem, vključno s samozaščito družbenega premoženja.
Peta značilnost so mnoge pomanjkljivosti, ki se ugotovijo pri tehničnem prevzemu objektov in njihovo pravočasno in nedosledno odpravljanje. Zaradi velikega pritiska OZD se stanovalci naselijo, nato pa doživljajo najrazličnejše težave, pri čemer se investitorji in zlasti izvajalci obnašajo skrajno malomarno in vzvišeno.
Šesta značilnost je predolga doba za prevzem zgrajenih stanovanjskih in komunalnih objektov v upravljanje vključno z zaklonišči (Dom, KOC. Toplovod) ravno zaradi nekvalitete in nerešene dokumentacije, pa tudi financiranja podražitev. To so strokovne stvari, za katere so plačani izvajalci in investitorji ter zanje odgovorni po. pogodbah. Najpogosteje pa se investitor in izvajalec izgovarjata na tretjega, ki naj bi bil kriv za neuresničeva-nje pogodb, ki sta jih sklenila sama.
Nekaj primerov: izgovori na dokumentacijo v Šalek-Gorica III, ter izgovori na lokale in garaže v Šaleku II so notranja slabost BVegrada in Gradisa ter njunih kooperantov.
Poudariti pa je potrebno, da mnogo problemov, ki jih imata Vegrad in Gradiš ter ostali izvajalci v Šaleku II, izvira tudi iz neusklajene gradnje. Vendar sta se oba po podpisu pogodbe premalo zavzemala, da bi samoupravna interesna stanovanjska skupnost dosledno izvedla sklep občinske skupnosti in takoj izbrala strokovnega koordinatorja.
Izvršni svet se ni nikoli vsiljeval za strokovnega koordinatorja zavod za urbanizem, ki pa je sposoben opravljati to zahtevno delo ob dobri organiziranosti, dopolnitvi kadrov in opredelitvi odgovornosti.
Stališče izvršnega sveta je, da bi Zavod za urbanizem lahko pre-
vzel v izvajanje vse investicije samoupravnih interesnih skupnosti v občini. Ker pa se zlasti skozi samoupravno interesno stanovanjsko skupnost uveljavlja interes posameznih organizacij združenega dela in celo služb ter posameznikov, samoupravna interesna skupnost ni spoštovala sklepa občinske skupnosti o tem vprašanju in zadržuje obstoječe stanje.
Naslednja značilnost je med drugim tudi otežkočenje opravljanja dela izbranemu izvajalcu (n.pr. Vegrad KOC-u za zunanje urejanje v Šalek — Gorica III).
Izvršni svet se zavzema za to, da prevzemajo dela pri izgradnji objektov naše organizacije združenega dela. vendar ne za vsako ceno.
Izvršni svet se prav tako zavzema za enotno tržišče kar pomeni, da imajo možnost ponuditi usluge vse ustrezne organizacije združenega dela, tako za izdelavo dokumentacije kakor gradnje in nadzora.
Predlog ukrepov: Vegrad, Gradiš in drugi izvajalci se morajo brezpogojno držati naknadno dogovorjenih rokov izgradnje v Šalek—Gorica III in PSaleku II, pri čemer nosijo stroške zaradi nenespoštovanja rokov sami. Ta ukrep nadzira in o njem poroča samoupravna interesna stanovanjska skupnost.
Samoupravni organi Vegrada naj sprejmejo sklepe, ki bodo opredelili odgovornost strokovnih služb in posameznikov pri pripravi pogodb, za katere odgo-voija delovna organizacija.
Samoupravni organi Vegrada, Gradisa, izvajalskih OZD pri REK in OZD, ki so kooperanti pri navedenih izvajalcih, naj sprejmejo ukrepe do odgovornih strokovnih služb, ki so krivi za prej navedene pomanjkljivosti.
Omenjene in druge izvajalske organizacije združenega dela naj se vključijo v dohodkovno soodvisnost pri izgradnji objekta ali naselja. Nosilec te naloge je samoupravna interesna stanovanjska skupnost.
Samoupravne interesne skupnosti gospodarstva
Nekaj besed le o samoupravni interesni stanovanjski skupnosti, ker se vse ostale samoupravne interesne skupnosti, kljub mnogim problemom, vključujejo v skupno načrtovanje in izvajanje v občinski skupščini ali v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti dogovorjenih programov.
Samoupravna interesna stanovanjska skupnost oziroma bolje povedano njen izvršilni odbor, se skorajda vedno izogiba skupnega in vsklajenega dogovarjanja in programiranja, ali pa so bili potrebni veliki napori, dolgotrajne razprave in prepričevanja, da so izvajali v občinski skupščini sprejeta stališča in sklepe.
Za leto 1980 smo uspeli realizirati sklep občinske skupščine, da se izdela vsklajen plan vseh samoupravnih interesnih skupnosti gospodarstva in organizacij družbenega pomena, ki je izvedbeni akt resolucije za leto 1980. Žal je ravno načrt samoupravne interesne stanovanjske skupnosti pomanjkljiv, ker ni finančno ovrednoten.
Kljub zahtevam samoupravna interesna stanovanjska skupnost ni predložila celovitega prikaza razpoložljivih sredstev za stanovanjsko izgradnjo v vseh organizacijah združenega dela, vključno z bančnimi sredstvi. Prispevek za stanovanjsko izgradnjo v višini 9,7 odstotkov je bil sprejet za to srednjeročno obdobje za celovito izgradnjo in ne le za gradnjo stanovanj. Samoupravna interesna stanovanjska skupnost pa je planirala izgradnjo stanovanj na vsa omenjena sredstva, brez upoštevanja celovitosti.
Potrebno je poudariti tudi to, da so bile na začetku tega srednjeročnega obdobja investitorji tudi organizacije združenega dela, zlasti Gorenje in REK ter, da niso imele zadosti sredstev za
komunalno-stanovanjsko izgradnjo ali pa so jih celo uporabljale v druge namene (obratna sredstva). Poročilo REK iz jeseni 1979 o izpopolnjevanju plana stanovanjske izgradnje pravi, da bo plan izpolnjen 98 odstotno, vendar ocenjuje tudi dokončanje predvidenega števila stanovanj v letu 1980!
Organi samoupravne interesne stanovanjske skupnosti so delali tudi naiveč težav pri oblikovanju skupnih strokovnih služb. Na vsak način so hoteli imeti strokovne službe pri samoupravni interesni stanovanjski skupnosti, ne pa enakopravne strokovne službe za vse samoupravne interesne skupnosti. Želeli so okrepiti svoje strokovne službe z izvajalskimi nalogami namesto, da bi se pogovorili s strokovno službo pri samoupravni interesni komunalni skupnosti, s komunalnim centrom, Toplovodom, Domom ter zavodom za urbanizem, za racionalno organiziranost izvajalcev, za skupne strokovne službe samoupravne interesne skupnosti gospodarstva ter za dobro funkcioniranje delegatskega sistema.
Šele, ko je bil izvršni svet prisiljen posredovati pobudo skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti, je tudi skupščina samoupravne interesne stanovanjske skupnosti sprejela takšen sklep, čeprav z določenimi omejitvami, na predlog izvršilnega odbora. Da ne bi delali krivico mnogim sodelavcem in funkcionarjem pri samoupravni interesni stanovanjski skupnosti moramo odkrito povedati, da gre tu le za posameznike v strokovni službi in ne za izvršilni odbor samoupravne interesne stanovanjske skupnosti v celoti, ki pa sprejema sklepe predvsem v skladu z interesi Gorenja in nekaterih drugih organizacij združenega dela, ki so v preteklem obdobju prekomerno zaposlovale in imajo zato veliko nerešenih stanovanjskih problemov.
Predloge ukrepov je izvršni svet že podal v omenjenih poročilih in smatra, da jih mora samoupravna interesna stanovanjska skupnost (za katere je odgovorna) dosledno uresničiti.
Svet za celovitostanovanjsko in komunalno izgradnjo pri občinskem svetu zveze sindikatov ni pravilno ocenil celotne problematike in je zato tudi neobjekti-vno ocenil delovanje izvršilnega odbora samoupravne interesne stanovanjske skupnosti.
Predlog ukrepa: Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu SZDL naj predlaga nove kadrovske rešitve v samoupravni interesni stanovanjski skupnosti.
Nadzor
Tudi pri nadzoru se prepočasi uveljavljajo družbeni kriteriji, ki so bili podprti tudi v naši občini. Pretežen del nadzora se pri nas izvaja honorarno, tako, da so strokovnjaki v rednem delovnem razmerju v svojih organizacijah združenega dela ali v delovnih skupnostih. Prav gotovo časovno preobremenjeni honorarni nadzor povzroča nekvalitetno delo pri nadzoru ter v organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti. Družbeno angažiranje teh strokovnjakov v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah je redko. Tako kot velja to za kvalificirane delavce, če šušmarijo v prostem času, velja tudi za te strokovnjake, da s takim delom povzročajo določeno škodo svojim organizacijam združenega dela, ker v njih niso polno angažirani.
Izvršni svet ni proti honorarnemu nadzoru pri realni časovni obremenitvi, predlaga pa, da se honorarne pogodbe sklenejo z organizacijami združenega dela, ki odgovarja za strokovno koordinacijo ali pa z organizacijami združenega dela, ki vzdržujejo stavbe in naprave.
Izvršni svet se prvenstveno zavzema za dobro organizirano nadzorno službo pri izvajalski organizaciji združenega dela, ki bo odgovarjala bodisi za strokovno koordinacijo oziroma še bolje. kije odgovorna za vzdrževanje zgrajenih stavb in naprav.
Podana je pobuda. Samoupravne interesne skupnosti gospodarstva naj sklenejo ustrezen samoupravni sporazum in vgradijo službo strokovnega nadzora v bodočo organizacijo združenega dela, ki jo bodo tvorili KOC, Toplovod, in DOM in s katero bo eventuelno sodeloval z ustreznim sporazumom tudi zavod za urbanizem.
Skrbna uprizoritev Grumove Goge v režiji M. Arsenjuka
Iz muzeja Velenje Piše: prof. Jože Hudales
Življenje in delo rudaijev v Pesju med dvema vojnama
Zato klerikalci, ki so v tem času skozi fantovske odseke razširili svojo moč nad vso dolino, v Pesje z njimi niso mogli prodreti. Tudi verska zavest je v Pesju slabela in verskih obredov so se udeleževali le ob največjih cerkvenih praznikih. Po zbranih poročilih so v cerkev mnogo več hodile ženske in otroci, kot odrasli moški.
Zaključek
Mnogo je še področij življenja in dela rudarjev in njihovih družin v Pesju, ki niso bila niti omenjena, mnogo je takih o katerih smo nekaj sicer že izvedeli, pa bi vsako med njimi zahtevalo še podrobnejšo raziskavo. Že zdaj pa lahko rečemo: način življenja, ki so ga razvili prebivalci Pesja seje bistveno razlikoval od kmečkega načina življenja, čeprav so rudarji v glavnem izvirali iz kmečkih okolij in so bili z njimi tudi še v Pesju povezani (delo pri kmetih), večina je imela svoje njive itd.). Vzrok za tako različnost je najbrž rudarsko delo samo in v njem bi lahko iskali glavno kulturno sestavino življenskega stila prebivalcev Pesja. Delo v premogovniku je rudarjem nudilo materialno osnovo in neposredno vplivalo na kulturo bivanja, oblačenja, na kulturno udejstvovanje in možnost za izobraževanje. Težko in nevarno delo je skovalo znani »knapovski kameratšaft« — solidarnost, ki se je kazala ob nesrečah sotovarištev, v političnem življenju itd. Ob deluje nastajal »knapovski humor«, često krut in izločilen za vse, ki »knapovščine« niso jemali dovolj resno. Ob deluje nastajala »knapovska« samozavest in zaupanje v lastno moč (»sam' ta prav' knap lahk' naloži tolk' huntov kolna, pa noben drug«, pravi o tem informator) odnos do nadrejenih, do pisarniškega osebja premogovnika in do izvenjamskega dela sploh.
Delo nasloh in še posebej konkretno delo določenih profesionalnih skupin se nam tako pokaže kot kulturna sestavina, ki bistveno vpliva na oblikovanje vseh ostalih kulturnih sestavin in nam v veliki meri lahko razkrije življenski stil večine družbenih skupin, ki jih želimo proučiti. Ta razmišljanja seveda niso nova in jih navdihujejo znana Marxova dognanja o delu kot bistvu človeka in kot o posredniku med posameznikom in družbo, pa o dialektični prepletenosti družbene baze z njeno nadstavbo, žal pa so jih doslej v etnologiji vse premalo upoštevali.
Viri in literatura
Delo temelji na izjavah informatorjev, ki so pred vojno živeli v Pesju ali pa so tamkajšnje življenje poznali. Nekateri med njimi so prvi koncept članka tudi prebrali in nato dali še dodatne informacije, za kar se jim najlepše zahvaljujem. Prvi koncept je predlagal tudi dr. Milan Ževart in prispeval nove podatke in popravke, ki so delo v marsičem obogatile. Za stilistične popravke se zahvaljujem tov. Stanetu Zuli.
Med najvažnejšo literaturo, ki sem jo uporabljal naj naštejem: dr. Milan Ževart: NOB v Šaleški dolini, Ljubjana 1977, Anton Seher: Od prvih raziskav do 4 milijone ton letno, v Sto let rudnika Velenje, Velenje 1975, Janko Orožen: Zgodovina premogovnika v Velenju, Celjski zbornik 1960, Anton Sovre: Velenjska kotlina včeraj in danes, Celje 1963, uporabljal sem še posamezne letnike Vestnika sokolske župe v Celju (1933—1936), članek dr. Antona Koruna: glasbenik Fran Koran-Koželjski, Šaleški rudar, november 1965. Glavno pomagalo pri odbiranju problemskih sklopov, ki sem jih obdelal in pri razvrščanju zbranega gradiva pa mi jfc bilo delo dr. Slavka Kremenška: Ljubljansko naselje Zelena jama, kot etnološki problem, Ljubljana 1969. Popravki:
I. nadaljevanje, 4 odstavek, 10 vrsta; namesto socialistično, prav: socialno: 4 odst., 16 vrsta, namesto: takoj zamenjale v tem »vaškem občestvu« za trd, zato pa bodi..., prav: takoj zamenjale življenje v tem »vaškem občestvu« za trd, zato pa bolj...
III. nadaljevanje, 4. odst., 5 vrstica, namesto: za lastno izobraževanje, prav: za izobraževanje lastnih otrok
VI.	nadaljevanje, 4. odst., 9 in 10 vrstica, namesto 14 g sladkorja in družinskega člana, prav: 14 g sladkorja na družinskega člana; 4 odst. 16 vrstica namesto: vseeno je jasno, prav: vseeno ni jasno
VII.	in VIII. nadaljevanje sije tiskarski škrat najbolj privoščil; VII. nadaljevanje bi se moralo začeti z zadnjim odstavkom le-tega: »Le dopolnilno delo ...« in se nadaljevati s prvima dvema odstavkoma VIII. nadaljevanja do: » ... daje v teh letih krize pomrlo veliko otrok zaradi podhranjenosti.« Slediti bi morali prvi trije odstavki VII. nadaljevanja do: »ko so po hišah napeljali električne žice.« in tretji odstavek VIII. nadaljevanja: »Po vsem tem pa je treba priznati...«
IX. nadaljevanje: na začetek tega nadaljevanja seje po pomoti vrinil zadnji odstavek nadaljevanja: Gustav Šilih: Nekoč je bilo jezero.
Ob premieri Amaterskega gledališča Velenje
Nogomet
Trenutna uvrstitev jih ne sme uspavati
V	27. kolu so Velenjčani na domačem igrišču v rudarskem derbiju premagali nogometaše iz Trbovelj z rezultatom 4:2. Domači igralci so se dobro zavedali, da jim gori pod nogami, zato so od prvega do zadnjega sodnikovega piska igrali nadvse napadalno, in prisilili goste, da so se v glavnem le branili. Plod takšne napadalne igre je bila kopica priložnosti za zadetek. Žal, nespretni napadalci niso vseh izkoristili, poleg tega pa so obrambni igralci poceni prejeli oba zadetka.
Za nameček pa je gostujoči vratar ubranil strel Miljkoviča z bele točke.
V	prvem polčasu smo videli le en zadetek. Dosegal ga je krilec Karalič v 33. minuti. To je bila prava bo mbaskakšnih 18.metrov. Tudi drugi zadetek je dosegel branilec, in sicer Džurovič v 67. minuti. Osem minut pred tem so gostje dosegli svoj prvi zadetek. V zadnjih desetih minutah smo videli pravo obsedanje gostujočih vrat in dva zadetka za domače, ki sta ju dosegla Dubovina in Šerbo. Ob veliki želji, da si bi izboljšali gol razliko, so domači igralci pozabili na gostujoče levo krilo Rvoviča, ki je tri minute pred koncem tekme dosegel še drugi zadetek in tako ublažil poraz svojega moštva.
S to zmago so se Velenjčani povzpeli na prvenstveni lestvici kar na sedmo mesto. Trenutno imajo 27 točk. To mesto pa jih ne sme zavesti, saj ima, na primer, trinajsti Novi Sad le tri točke manj. Zato bodo morali zaigrati enako borbeno kot proti Trbo-veljčanom tudi v naslednjem kolu, ko bodo gostovali v Hrastnici. Neodločen rezultat s Famosom bi bil zlata vreden. Potem bi jim bila za obstanek v ligi verjetno dovolj le še zmaga na domačem igrišču v predzadnjem kolu proti Jedinstvu.
Rudar: Tomič, Oruč, Džurovič, Karalič, Mišetič, Kolenc (Ru-smir), Dubovina, Kikič, , Glišič (Trninič), Serbo, Miljkovič. (s. v.)
Zanesljiva zmaga
V zadnjem srečanju letošnje sezone na domačem igrišču so nogometaši šmartnega razveselili svoje privržence s prepričljivo zmago nad ekipo Izole. Po prvem delu igre, ki se je končal brez zadetkov, so domačini v nadaljevanju zlomili odpor gostov in jih premagali z rezultatom 3:0. Že od prve minute naprej so napadalci Šmartnega nevarno ogrožali vrata Izole, vendar iz nekaterih zrelih priložnosti niso znali zatresti njihove mreže. Po odmoru pa je najprej Kopušar dosegel zadetek, ko je Praš nikar zadel vratnico, Kopušar pa odbito žogo poslal v mrežo. Le šest minut kasneje je na 2:0 povišal Prašnikar, ki je skočil najvišje v kazenskem prostoru gostov in z glavo premagal njihovega vratarja. Isti igralec je postavil tudi končni izid tekme štiri minute pred koncem ponovno s strelom z glavo. ŠMARTNO: Pusovnik, Podvrat-
Prejšnjo soboto se je po razmeroma dolgem premoru znova predstavil ansambel Amaterskega gledališča iz Velenja, ki je v režiji Matjaža Arsenjuka predstavil občinstvu znamenito delo Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi. * Grumova Goga sodi poleg Cankarjevih dram v sam vrh slovenske dramatike, zato je vsaka nova uprizoritev tega dela deležna posebne pozornosti. Še posebej pa spodbuja gledalčevo zvedavost dejstvo, da je tokratna velenjska uprizoritev menda prva amaterska postavitev tega izjemno zahtevnega, a še kako aktualnega besedila. Omenjeno dejstvo že samo po sebi priča o velikem ustvarjalnem tveganju, ki so si ga naložili ustvarjalci predstave, predstava sama pa dokazuje, da so se tveganja lotili odgovorno in pošteno tako do avtorja besedila kot do svojega občinstva.
V Gogi je Grum prepletel dvoje motivacij, ki vplivata na ravnanje dramskih oseb: socialno in biološko. Na ravnanje oseb vpliva zatohlo, zadušno vzdrušje malega mesta, v katerem se vsi poznajo, kjer je vse zasebno hkrati tudi javno in narobe, kjer vsi pričakujejo senzacij, ne da bi bili sposobni sami kaj odločilnega storiti. V zvezi s to zunanjo zaprtostjo malega mesta pa je biološka motivacija oseb, je njihova ujetost v mreže bolestne erotike vseh vrst, ki je posledica nesposobnosti zunanje akcije. Malomeščanska dvojna morala od zunaj in elementarne biološke potrebe od znotraj razjedajo te ljudi v razkrojene, skrivenčene značaje, nesposobne kakršnekoli učinkovite akcije, nezrele dogodka, ki ga pričakujejo od zunja. In edina, ki zmore premagati podzavestne in zunanje sile, je Hana, ki s svojim udarcem nakaže možnost upora in napove ponovni breg iz tega zatohlega majhnega mesta.
Režiser Matjaž Arsenjuk se je v scenografiji in konstumografiji odrekel klasični rešitvi, saj je namesto simultane scene uporabil kot osrednji element vrtljivi oder ter abstraktne kostume, ki dramskih oseb ne določajo niti časovno niti socialno niti po spolu.
Vrtljivi oder z nakazano notranjostjo sob in prosojno tkano je izražal potrebno tesnobnost in hkrati odprtost nasilni zvedavosti radovednega zunanjega sveta, Alfa in Tarbula na vsaki strani odra pa sta v tej postavitvi nekakšen okvir, sta predstavnici tistega nadvse zvedavega zunanjega sveta, ki najraje brodi po tuji nesreči. Kostumi so s svojo abstraktnostjo spolnost sicer nekoliko zavirali, a po drugi strani omogočili prav v ključnih trenutkih dovolj erotične nabitosti situacije, ne da bi ta
nik, Frangeš, A. Podgoršek, Aljaž, G. Omladič, Bric, (Kregar), Zalig, Nuspahič (Kopušar), Prašnikar, A. Omladič.
V zadnjem kolu bodo nogometaši šmartnega igrali z Železničarjem v Mariboru.
Rokomet
Visok poraz
Velenjske rokometašice so tokrat gostovale v Koprivnici pri vodeči ekipi Podravke in srečanje izgubile s 25:17. Kljub porazu pa so Vele-njčanke še vedno na odličnem petem mestu. V jutrišnjem, zadnjem kolu pa se bodo pomerile v Rdeči dvorani z ekipo Rudarja.
Točka v gosteh
V 20. Kolu slovenske rokometne lige so šoštanjski rokometaši gostovali v Brežicah in osvojili točko. Z dobro igro v obrambi in napadu so v začetku nepričakovano povedli s 3:0. Domačini so nato zaigrali bolje, rezultat izenačili in v 11. minuti prvič povedli. V nadaljevanju srečanja so rokometaši Brežic povedli celo za štiri
Zaključni prizor
preskočila meje uravnovešene diskretnosti. Tudi v tej scenografiji je prostor deloval ločevalno in povezovalno hkrati, kar je v skladu z Grumovimi željami. Z opustitvijo simultane scene je prišla bolj v ospredje usoda posameznih oseb. Njihova življenjska tragika se ni izgubljala v sočasnem gibanju nekakšnih marionet na več prizoriščih, ampak je bila postavljena samostojno v žarišče pozornosti. S tem je predsava izgubila precej Grumove grotesknosti in nekakšne človeku tuje mehanike, namesto te pa pridobila opaznejše poteze življenjske prepričljivosti in preglednosti.
Pri taki režiserjevi zamisli so ključno vlogo odigrali igralci, ki so morali s skrbno artikulacijo, igro telesa in obvladovanjem prostora ustvariti vtis splošnih značajskih potez prebivalcev Goge, hkrati pa tudi jasno poudariti bolestne poteze v značajih posameznikov. ,,Okvirni" vlogi Afre in Tarbule sta z občutkom za starčevsko zvedavost in stalno nezadoščenost, a tudi za zastrto napadalnost izoblikovali Marija Kolar in Danica Hercog. Hana je dobila v izvedbi Marine Odlazek razločne obrise sodobnega shizofrenega dekleta, Prelih Leona Čižmeka pa podobo polaščevalskega nasilneža z jasnimi potezami odvisnosti od usodnega Erosa. Pretresljive značaje sta izdelala tudi Karel Čretnik v vlogi Grbavca in Jože Kotnik v vlogi Klikota, k učinkovitemu koncu pa je prispeval Vlado Donaj
zadetke, gostje pa so nato uredili svoje vrste, do konca rezultat izenačili in zasluženo osvojili točko.
Karate
Zmaga na gostovanju v Celovcu
Na povabilo Karate kluba KOROŠKA iz Celovca so se 31. maja karateisti iz Velenja v dvoboju pomerili s karateisti iz avstrijske Koroške. Po lepih in težkih borbah so na obeh srečanjih slavili Velenjčani, medtem ko so v katah slavili gostitelji.
V skupnem seštevku je prepričljivo zmagala ekipa iz Velenja ter osvojila dragocen pokal.
Rezultati: Oba srečanja so dobili Velenjčani in sicer s 16:4 in 13:7. Kata-moški: 1. mesto Ar-nold Trampitsch (Celovec), 2. mesto Nande Korpnik (Velenje), 3. mesto Dušan Borovnik (Velenje). Kata-ženske: 1. mesto Inge Lex (Celovec), 2. mesto Alenka Krivec (Velenje), 3. mesto Ma-nuela Korak (Celovec).
Velenjčani so nastopili v sestavi: D. Borovnik. Smajlovič, B. Borovnik. Vah, Korpnik, Aravs, Korb, Džordževič, Ahmetovič, Britovšek.
v vlogi Slikarja. Izenačenemu vtisu celote so svoj delež prispevali Se Milena Kvartič v vlogi Jute, Majda Gaberšek kot Tereza, Mišo Bračič kot Klef, Romana Kolar kot Mirna žena in Vlado Repnik kot Kvirin. Še posebno pohvalo si zaslužijo vsi igralci za skrben odrski govor in nenavadno osveščen odrski gib.
S. v.
Velenjska uprizoritev je nedvomno rezultat poštenega in enotnega ustvarjalnega napora vseh sodelujočih, ki pomeni pomemben gledališki dogodek nikakor zgolj občinskega pomena. Predstava je s tem tudi velik obet in spodbuda za naprej.
Slavko Pezdir
Koncert Kolede
Ples povsem približali
gledalcem
Kadar na odru velenjskega doma kulture zaplešejo člani šaleške folklorne skupine, je dvorana zmeraj nabito polna. Tako je bilo tudi pretekli teden, ko so v približno dveurnem programu prikazali bogastvo slovenskih ljudskih plesov in plese drugih jugoslovanskih narodov. Skupina je tokrat prvič nastopila pod svojim novim imenom Koleda — skrajšano ime za kolednico, prigodno pesem, ki je močno vezana na ljudske običaje, verovanja in praznovanja skozi vse leto.
Za letošnji koncert so se člani skupine nadvse potrudili in svoje plese še bolj približali gledalcem v dvorani. Pred vsakim plesom je članica skupine podrobno opisala značilnosti posameznega plesa, njegove korake in stilne posebnosti, istočasno pa sta plesalec in plesalka te opise ponazarjala v plesu. Te novosti velenjske skupine so gledalce seveda zelo razveselile, saj so resnično lahko kar najbolje spoznali plese, ki jih poznamo širom naše domovine.
Celovečerni koncert je skupina razdelila na dva dela. V prvem so gledalcem predstavili slovensko folkloro, v nadaljevanju pa tudi plese iz drugih republik.
V	navadi je že, da skoraj vedno za vsak takšen koncert, ki je rezultat njihovega marljivega, skorajda vsakodnevnega trdnega dela, napornih vaj, med prvomajskimi prazniki so vadili tudi po devet ur na dan, pripravijo neko novost. Letos so predstavili nove štajerske noše, ki so jih s pomočjo slovenskega etnografskega muzeja in z lastnimi raziskavami obnovili. Noša sega v obdobje kakšnih sto let nazaj, nosili pa so jo tudi na območju šaleške doline. V nadaljevanju prograna so se na odru vrstili plesi in pesmi iz Bele Krajine. Predstavili pa so tudi zelo znan glasbeni sestav, znan iz 18. stoletja. Sestavljali so ga violina,bas in oprekelj, ki je zginil iz godčevskih sestav že okolo leta 1900, ko ga je zamenjala najprej diatonična in zatem klavirska harmonika.
Ob koncu prvega dela koncerta so zapeli še Jurjevsko kolednico iz Češnjice ob Krki in novoletno iz Iga pri Ljubljani. Prikazali pa so tudi splet gorenjskih plesov, prekmurskih ter predstavili obiskovalcem cimbale, ljudski instrument, ki se je obdržal le v Prekmurju.
V	drugem delu pa so člani folklorne skupine Koleda predstavili plese, ki jih plešejo v naših bratskih republikah. Celovečerni program pa so sklenili z Bunjevskimi plesi. Tudi te so predstavili prvič. (S. V.)
Med belokranjskim plesom
NAŠI OSMOŠOLCIV ŠOLSKEM LETU 1979/80
8. a OSNOVNE ŠOLE MIH APINTAR TOLEDO
stojijo od leve proti desni: Bojana Šruma, Margita Janič, Simona Goršek, Lili Cepin, Tanja I Pečovnik, Irena Jelenko, Vladimir Uršelj; druga vrsta: Tatjana Mravljak, Andreja Krk, Martina Britovšek, Dominik Grebenšek, Gorazd Cerkovnik; tretja vrsta: Fani Stumfl, Malči Sadek, Edo Lipnik, Dani Dobnik, Branko Avbreht; četrta vrsta: Zdenko Pušnik, Silvo Strmičnik, Miran Berložnik, Peter Koren, Zvonko Sedovšek; peta vrsta: Rajko Perger, Ignac Pečečnik, Iztok Kumer, Marija Rošer, Jože Grčar in Marta Obrovnik. Razrednik Nina Krenker
8. b OSNOVNE ŠOLE MIHA PINTAR TOLEDO
stojijo od leve proti desni, prva vrsta: Judita Urleb, Milica Emeršič, Tatjana Gajšek, Nevenka Lesjak, Simona Zaje, Jože Gracej; druga vrsta: Tomaž Kodrič, Katica Mijatovič, Bojan Pahor; tretja vrsta: Tanja Stamol, Dejan Ahac, Igor Razbornik, Uroš Meža; četrta vrsta: Vito Pogorevc, Marjan Murgelj, Martin Dušič, Anton Hudournik, Milena Movh, Bojana Ostro-vršnik; peta vrsta: Andrej Žižek, Vlasta Drolc, Melita Valoh, Jožica Gracej, Marija Fluher; razrednik: Fanika Sagmeister
l.cOSNOVNE ŠOLE MIHA PINTAR TOLEDO I Stojijo od leve proti desni; prva vrsta: Andreja Bizjak, Betka Lindič, Daša Lichtenegger, Lidija I Pukl, Silva Pisanec, Janja Sluga; druga vrsta: Aleš Hartner, Renata Jazbinšek, Brigita I Pravnseis, Marija Kavčič; tretja vrsta: Bogdan Brecel, Peter Sehewiger, Suzana Sešel, Jožica Strmčnik, Peter Mihalinec, Vlado Molnar; četrta vrsta: Igor Kolenc, Igor Mravljak, Peter Hramor, Aleš Ževart, Matjaž Salej, Miran Čulk; peta vrsta: Janko Hriberšek, Bojan Petrej, I Saša Lipnik, Janez Vrane, Marjan Blatnik; šesta vrsta: Niko Markovič, Bojan Kumer; razre-ttoik:IvaOštir	"...^'""V .
8. a OSNOVNE ŠOLE ANTON AŠKERC
stojijo od leve proti desni, prva vrsta: Tanja Dimitrovič, Irena Bartma, Irena Šterk, Branka Kotnik, Anica Piki, Marjana Pukšič; druga vrsta: Renata Solina, Jasmina Nacbar, Andreja Rebrnak, Vida Črnivec, Milena Novak; tretja vrsta: Sergej Šme, Vesna Prpič, Rudi Kaligaro, Gvido Brunšek, Matjaž Časi, Štefan Tepež; četrta vrsta: Branko Trebše, Dragan Martinšek, Darko Lesjak, Robi Leskovšek, Marcel HriberšekJVliran Silij, Jože Švener, Andrej Novak; razrednik: Milena Zdovc
8. c OSNOVNE ŠOLE ANTON AŠKERC
stojijo od leve proti desni, prva vrsta: Lojzek Janjič, Mladen Lepoglavec, Mijo Harandi, Željko Klavžar, Sonja Cmak, Cilka Lemež; druga vrsta: Ivica Lemež, Zoran Filipovič, Dušan Ježovnik, Toni Kramar, Janko Melanšek; tretja vrsta: Simona Meža, Danica Kališnik, Branko Du-nanjčič, Brigita Praznik; četrta vrsta: Branka Part, Andreja Janič, Vanja Mravljak, Vika Voršič, Katica Zidarn; peta vrsta: Nerina Vilič, Nataša Meh, Janko Novak, Mersat Jukan; šesta vrsta: Bojan Zupane, Srečko Meh, Borut Gorišek, Mojca Centa, Miran Šolinc; razrednik: Nada Naglič-Zore
8. č razred OS Mozirje (spisek po abecedi): Alojz Acman, Ivan Atelšek, Damjan Bitenc, Stanko Goličnik, Jože K lem še, Rajko Kranjc, Marko Lampret, Jože Praznik, Jože Rajter, Ivan Rženičnik, Božidar Remic, Branko Šolar; Marija Aram, Jolanda Bitenc, Martina Brinovšek, Marija Blekač, Barbara Celinšek, Lidija Celinšek, Andreja Goličnik, Jožica Goltnik, Magda Gostečnik, Irena Kašuba, Nevenka Komar, Lucija Marovt, Sonja Maze, Irena Oblak, Bernarda Podvratnik, Ruža Podboj, Marija Praznik, Helena Retko, Sabina Sušnik, Tadeja Urank.	mAt.
Številka 22 (534) — 6. junija 1980
Jezdeci in živali so utrujeni popadali na tla; nekateri so kar na mestu zaspali. Mnogodnevna nepretrgana ježa je izmučila vse do poslednje skrajnosti, in dasi smo v zadnjih dneh le malo jedli, ni nihče izmed nas mislil na jed. Počitek in spanje — to je bilo edino kar je zahtevalo onemoglo telo."
,,Straže bo treba namestiti," je pomislil Domogoj. ,,Ali kdo vzdrži? Preveč smo izmučeni!"
,,Daj mi nekaj vojnikov, pa vas bomo stražili do polnoči!"
,,Ti bi hotel? Toda utrujen si sam kakor mi vsi..."
,,Do polnoči še prebijem. Določi le vojnike in zameno po polnočni uri!"
Nekaj najvrlejših tovarišev se mi je pridružilo. Naša služba bi morala biti opolnoči končana. Do tistega časa bi se drugi nekoliko naspali in nas potem zamenjali.
Brez obotavljanja sem namestil potrebne straže na pripravnih mestih ob robu kotline, sam pa sem še pojezdil malo naokrog, da pogledam in preiščem bližnjo okolico. Nikjer nič sumljivega... 2e se hočem vrniti v naše ponočno taborišče, ko se mi zazdi, da plapola v neveliki daljavi med skupino samotno stoječih dreves dokaj visok ogenj. Zasvetilo se je in izginilo in se čez trenutek iznova pokazalo in obdalo debela okrogla debla s krvavordečim žarom. Osamljen ogenj in na planem polju. Vsekakor je bilo treba pogledati... Brž pojezdim do prvega stražnika in ga pozovem s seboj.
Konja sta naju nerada in počasi nosila po mehki rosni travi, spotikala se in butala z glavama nazaj, kakor da sta nevoljna, ker se ne moreta odpočiti po hudournem podnevnem pogonu. Ogenj pa se nama ni hotel približati, nasprotno, zdelo se mi je, da se odmika od najine poti vedno bolj in bolj.
,,Daleč je!" pravi moj tovariš zdehajoč.
,,Daleč, a pogledati morava . . . Bržkone so bratje, lahko pa so tudi pesoglavci, ki se niso mogli rešiti in se potikajo tod okoli".
„To bi utegnilo biti", odvrne on in obmolkne, se zamisli in s trudno kimajočo glavo jezdi ob moji strani. Naposled sva vendar dospela tako blizu, da sva mogla videti in razločiti več suhih postav, sedečih okrog veselo prasketajočega ognja.
Oba sva se bila med tem popolnoma otresla utrujenosti in spanca in nemirnih oči opazovala prizor ob rdečih zubljastih plamenih.
,,Obri, Obri..." zašepeče moj drug plašno.
,,Razjahajva! Počakaj me tukaj s konjema, jaz pa se poizkusim splaziti do pesoglavcev!"
Z največjo previdnostjo se prerivam med pritlikavim grmičevjem, pomešanim z bodičjem, ki je v bohotni množini preraščalo visoko travo. S silovitim naporom se vlečem po zemlji. Pred seboj vidim ogenj ves žareč in krvav; v čudnih podobah se je sukljal nakvišku in izginjal v vsepovsod razpredeni noči. Obstal sem, ni šlo več dalje . . . Bilo mi je, kakor da hoče vsa utrujenost zadnjih dni s prevladujočo močjo navaliti name v teh hipih plazenja po tleh in me potisniti na zemljo . . . Tu, osamljena smreka . . . njene dolge veje so segale do tal, čisto nizko po trati položene. Sine mi na misel, da splezam nanjo in od tam opazujem ljudi ob ognju in njihovo početje . . . Morda bi se videlo bolje, koliko pesoglavcev se je zbralo ob njem. Tudi nevarnost bi bila manjša.
Ne premišljam dolgo, nego takoj izvršim svojo namero. Toda komaj buti moja glava ob smrekove veje, mi vzame silen udarec zavest in me podere . . . Brez glasu se zrušim na tla; padel sem kakor kos lesa. Ko se z bolečo glavo spet prebudim, ležim ves povezan ob ognju med samimi kletimi Obri, ob strani pa moj spremljevalec. Z očitajočimi in obupa polnimi pogledi, ki so me bolj boleli kakor moja šumeča glava, se je oziral vame. Škodoželjno režeči se obrazi obrskih divjakov so se nama zlobno rogali, starejši med njimi pa so se nedaleč od naju posvetovali: bržkone, kaj naj z nama učinijo . . .
Kmalu sva zvedela za njihovo namero. Nekaj mlajših obrskih vojnikov je na dano povelje skočilo od ognja. Neokretno so se spravili na drevesa in začeli urno sekati in klestiti. Posekali so dvoje tanjših dreves: njima so posvetili najspretnejši vso svojo pozornost in nepreveliko zmožnost. Niso delali dolgo in že sta dobili neoporečno obliko kolov . . . Zagomazelo mi je po životu. Kol . . . Strašna smrt! Nisem take pričakoval ... In nobene možnosti, da naju rešijo zvesti drugovi, ki so vendar tako blizu. Kričati. . . kako? Usta so nama bila polna listja, mahu in prsti. Brezupno sem zaklopil oči in pomislil na prelepo Zalesje, na jezero in na vaju, na mamico in tebe, Gojmirče . . . Nikdar več se ne bomo videli, mi je šlo po glavi. Krčevito sem nategnil trde
Gustav Šilih
. . w . ...
ezere.,.



£M£ • Pgsgi

(Dolinska bajka)
vezi, ali premočne so bile. Odnehal sem od brezuspešnega prizadevanja, obenem pa prisegel pri vseh naših bogovih, da ne zinem niti besedice o spečih tovariših in niti enkrat ne izdam svojih bolečin z bolestnim krikom. Umreti sem hotel kot junak, z Zales-jem in vajinim spominom v duši . . .
Delo za trpeljenja polno smrt je napredovalo pošastno hitro: dva zgoraj poostrena kola sta že bila zabita pod debelo močno vejo v gozdna tla. Da sta čvrsto stala in se nista premikala, so ju podložili s kamenjem. Nato so naju pograbili, razvezah in nama otvorili zatlačena usta.
Star Ober se nama približa z grozečim obrazom in veli v spakedrani slovenščini: ,,Povejta urno, kje tičijo drugi slovenski psi! Sama gotovo nista prišla semkaj . ... Če razodeneta njihovo skrivališče, vama pustimo življenje in vaju samo zarobimo, sicer bosta v najkrajšem času nataknjena na tehle kolih!"
Njegov glas je zvenel hripavo. Pri zadnjih besedah je nama s sVojima suhima rokama mahal pod nos in se rogal.
Brez besed sva stala pred njim. Moj drug se je mrzlično stresel.
,,Govori, Sloven!" se je obrnil Ober hlastno proti njemu.
Pogledal sem tovariša s svarečim pogledom: ,,Spominjaj se Zalesja! Zaleščani niso izdajalci!"
Razumel je moje govoreče oči, povesil glavo in trdno stisnil
usta.
,,Ne zijaj vanj!" je zavpil razkačeni starec in me udaril po obrazu, da sem videl tisoč ognjenih zvezd pred seboj. V meni je zakipelo... Pesoglavec me je udaril... Mene svobodnega Slovenca... Od jeze in bolečine sem zarjul tako grozno, daje Ober ves preplašen odskočil; jaz za njim, bijoč ga po goli plešati glavi. Nekaj trenutkov so bili vsi naokoli stoječi kakor omaljeni, potem pa so zbesneli, planili name in me tolkli po hrbtu, po glavi, povsod, dokler me ni oblila vroča rdeča kri. Omamljen sem obležal na tleh. Stari vojnik je dal kratko povelje, pesoglavci so me pograbili, mi iznova zamašili usta in me vzdignili do veje, ki se je zlokobno iztegovala v nočno temino liki orjaški prst; privezali so mi roke tako visoko, da sem med nogami občutil ostrino kola. Tudi noge so mi povezali, ali vendar ne pretrdo. Lahko sem jih gibal navzgor in navzdol. Pred smrtonosno ostjo sem se povzpel kvišku, da je dosegla moja brada vejo samo. Obri so se na ves glas zakrohotali in zaplesali pod menoj divji ples.
,,Le vzdiguj se, Sloven, le vzdiguj se! Kmalu te mine moč in se boš sam lepo nataknil! Prav počasi, prav počasi, da bo bolj bolelo... Dobri ljudje smo, tako prijetno delo prepustimo tebi samemu..." Smrten pot me je oblil in ovlažil moje čelo in moje sence, roke so mi zadrhtele in ves sem strepetal; zakaj vedel sem, da so moje ure štete. Koliko časa pa bo moralo trpeti nataknjeno telo, nisem mogel vedeti... Dokler imajo roke toliko moči, da ga drže nad ostro prirezanim potrpežljivim kolom, tako dolgo mi je bilo dano živeti. Koliko časa? Kako dolgo naj zdrže do smrti utrujene roke? V tistem trenutku, ko omagajo, se nabodem na pogubonosno ostrino, teža visečega telesa ga poriva počasi in gotovo globlje, vedno globlje... Prične se počasno umiranje...
Nikdar si nisem želel življenja tako vroče ko v onih trenutkih, nikdar se mi ni zdelo tako lepo in vredno. Čeprav sem bil trdno prepričan, da ni nikake rešitve več zame, sem hotel vendar čimbolj dolgo zdržati, zdržati z vso močjo, ki sem jo še čutil v oslabelih
udih. Nategnil sem s skrajnim naporom vse mišice in kite, da je zapokalo po meni, poiskal vse -mnogotere sile, nabrane in pridobljene tekom dolgih let v našem mirnem Zalesju. In na vaju sem mislil, na majko tvojo in nate, Gojmirče moj...
Med tem so se bili usuli Obri krog mojega ubogega tovariša, ga suvali in izpraševali. V smrtnem strahu se jim je lagal, da se reši grozotne smrti.
Čas se je vlekel počasi dalje kakor megla med drevesi. Rdeči svit pojemajočega ognja je svetil mojemu krčevitemu upiranju in mojemu boju s koncem, s smrtjo, ki me je želela čimprej pritisniti na kol. Pol nezavesten sem se oprijemal rešilne veje, ko se mi je nenadoma zazdelo, da je daleč nekje na ravani zabobnela zemlja. _ Bobnenje se je jačilo in z bliskovito naglico prihajalo do nas, kakor bi se bližala čreda razdivjanih goved ali pa cela vojska same konjenice. Topot je prihajal z orjaškimi sunki bliže in bliže; še danes imam tisti čudni ropot v ušesih... Nemara čujejo na smrt pripravljeni ljudje bolje in natančneje kakor navadno, zakaj Obri so zaznali za jadrno dirjajoča konjska kopita šele v zadnjih hipih, ko so bila že čisto blizu. Kakor gorski vihar je zazvenel grozni bojni klic Slovencev.
..Sloveni, Sloveni!" so tulili pesoglavci.
V silni zmedi planejo k pasočim se konjem, skakajoč vsevprek čez ogenj, samo da bi zbežali pred nepoznanim sovražnikom in se rešili smrti ali robstva. V mračnem žaru krvavo plapolajočega j ognja zagledam z največjim začudenjem in brezmejno radostjo v srcu Domogoja in njegovo vrlo četo. Kakor pošastni divji lov so j prihrumeli po ravani in obkolili zmedene Obre. V hipu je bil pobratim ob meni, me odrezal z drevesa in me razvezal. Onemogel! sem zdrknil na tla. Ko je brez vsake besede rešil trdnih spon še mojega druga, je planil liki sel ponočnega viharja na svojega" črnega konja in oddirjal za bežečimi sovražniki, vihrajočimi v brezupnam diru proti iztoku.
Za najino varstvo je pustil zadaj nekaj tovarišev, ki so naju j prenesli v izpraznjeno taborišče.
Ko se je Domogoj zmagonosno vrnil v globel, se je že svitalo I in tenke megle so se potikale nad poljanami, se cepile in se valile na j drugo stran, vstajale in rasle in zopet padale in se tanjšale.
S precejšnjo težavo sem vstal, mu stopil nasproti in ga prijel] za zvesto roko: ,,Kako si mogel to učiniti? Kateri dobri bog te jej poslal?"
„V spanju sem nenadoma začul tvoj glas, tvoj divji krik in bil sem takoj prepričan, da se ti godi zlo".
,,Brate!" mu rečem s solzami v očeh. ,.Ubranil si me groznih muk in še hujše smrti, ohranil me Gojici in Gojmira... Tudi ta dva ti bosta neprestano hvaležna... Dokler bodo vladali dobri in zli bogovi našim poljanam, gozdovom in selom, dokler bo živel 1 Zalesju narod slovenski in jaz med njimi, ne bo tvoje dejanje] pozabljeno... Kadar bo zlo tebi, brate, se obrni name, in ustregel ti j bom, četudi naj dam svojo lastno glavo!"
Objel me je: „Kar sem storil danes jaz zate, učiniš jutri mori ti zame. Vem, da boš na mestu, če bi bilo potrebno... N zahvaljuj se torej! Nasprotno, dragi moj Stojane, obljubiti m moraš, da ne boš pripovedoval nikjer in nikoli brez potrebe te brezpomembne stvari!"
,,Zame ni bila tako brezpomembna... Ne morem ti obljubiti!
„Moraš! Sram bi me bilo, če bi označil nekaj tako samoumevnega za posebno junaštvo!"
Moral sem pristati in izpolniti njegovo prošnjo.
Ko je bila pesoglavska nevarnost po dolgih, često težkih in krvavih bojih srečno odvrnjena, ko so se slovenske pokrajine ob zeleni Dravi odele v najlepše cvetje, praznujoč prihod prelestne Vesne, in se niso več mnogo poznali sledovi kopit obrskih konj, smo se poslovili od hvaležnih osvobojenih bratov in se vrnili v ljubljeno Zalesje, kamor so nas gnala hrepeneča srca. Doma so nas slovesno sprejeli, zakaj glas o naših delih je šel po vsej domovini. Začeli so se zopet lepi in mirni časi. Po naših hribovih se je kakor poprej kaj pogosto razlegal lovski rog, ob večerih pa so odmevale preko jezera ubrane pesmi, govoreče o slavnih bojih in junaških činih slovenskega rodu. v Leta so tekla...
Imeli smo srečo: bogovi so nam dajali prebogatih letin, Črede so bile debele in zdrave, brezštevilne čebelice so bile pridne in delavne kakor še nikoli. Gospodarjeve roke so komaj in komaj spravljale bogate pridelke pod varno streho.
(Se nadaljuje
157. Stanko je v trenutku izgubil glavo. Odvrgel je puško in stekel proti drugi strani gozda. Tudi od tam so sikali rafali, on pa je slišal le glas pustolovca Vaška, ki se je umikal po jarku s kotanjami, ki so ga nekoliko ščitile pred kroglami. Imela sta srečo: puškomitraljezcu, na katerega sta naletela nekaj deset metrov vstran, se je zaskočilo orožje in Vaskova bomba jima je odprla pot... Celo uro sta tekla navkreber, dokler nista izčrpana padla v podrast.
158. Šele čez čas sta se zavedla, da morata naprej. »Misija je propadla«, je hladno dejal Vaško, »Morava si rešiti glave«, je menil Stanko. Morda bi se jima posrečilo prebiti se do morja. Tam ima sorodnike^ katerim se še sanja ne, kaj se je v zadnjem letu zgodilo z njim. Ce bi le dobila civilne obleke ... Potem seje spomnil na svoje ožuljene noge. Vzdržal bo, mora. Kljub tej veliki polomiji bo le videl Miro. V domovini tako nima več kaj iskati.
159. Noč sta prebila v seneni kopici na robu gozda. Zjutraj sta zaslišala meketanje ovac. Kmalu sta zagledala pastirico, staro kakih deset let. Orožje sta skrila in se ji približala. »Mala«, je zaklical Vaško in jo začel prositi za mleko, »Za ,tebe nisem mala« mu je odvrnila deklica. »Dobro, lepotička, ali nama dovoliš pomolsti eno izmed ovčk! Pa malo sira in kruha bi prosila, če ju slučajno imaš!« Pastirička je skomignila z rameni in se izgubila na kolovozu.
11
Likovna razstava mladih umetnikov
Štirje prizadevni
V galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju je bila v petek, 23. maja odprta likovna razstava mladih umetnikov — članov Kluba šaleških likovnih ustvarjalcev. Njihove stvaritve že nakazujejo umetniška prizadevanja, ki so izraz posameznika. Na razstavi se srečamo z deli mladih ustvarjalcev z različnimi likovnimi značaji.
SlikarANDREJKREVZELne poudarja oblik iz stvarnega sveta, pa čeprav še vedno s pomočjo simbolov in človeku podobnih likov gradi svoj slikarski svet. Svoje podobe in predmete slika v profilu, ker mu ta položaj omogoča večjo uveljavitev vizije silhuete. Sestavine njegovih slik so različno obarvane silhuete in ploskve. Govori nam o razhajanjih med
Peter Matko: Pri branju, olje, 1978
PETER MATKO slika pokra-no, za katero je dobil navdih pri olandskih slikarjih. , Pokrajino lila ^oTj domišljijsko, kakor po vanju, v želji, da izrazi sve-
in senco. S tem je dosegel s pomočjo tonskih odtenkov ne samo prefinjeni slikarski izraz, temveč napetosti med svetlobo in temnimi gmotami dreves, obla-)v, tudi dramsko govorico.
Kipar MARJAN DREV je Študent na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer obiskuje IV. letnik kiparstva. Njegove stvaritve nakazujejo prizadevnost in razpon snovanja od re-ilističnega pojmovanja (Veronika, 1976), do monumentalno za-uovanega ležečega moškega akta 1978), do moškega portreta, v laterem je pokazal tudi svoje (tedanje pri oblikovanju glave in vse do deformirano poudarjene tenske glave ter končno izrazito »figurativno oblikovanega »Re-lefa« iz leta 1979.
Posebnost so njegove terakote. Irevove študije glav v žgani glini daleč od realističnih portretnih tvaritev. Kipar ni hotel, da bi bila (lina v svoji strukturi ne samo (klika realistične zamisli, marveč, tbizaznamovala tudi nervozo in formacije upodobljenih obrazom s tenrkudi notranjo podobo Htretirancev.
ljudmi — med mlajšimi in starejšimi generacijami, o pluralizmu in o problemih, ki tarejo sedanjost.
POLDE ROBERT se predstavlja z lesenimi reliefi. Kipar izkorišča mehkobnost in ustvarja z linijo ter gmoto. Zadnja leta je vložil precej truda, da bi razčistil določene likovne probleme. V reliefu »Rudaiji« (1977) se bori še z osnovnimi tehničnimi in oblikovnimi težavami. Večjo pozornost zbujajo reliefi »Rudar« (1978), »Kmet z vrčem« (1979) in »Berač« (1980). V teh delih se že prepletajo odmevi ekspresionizma pa tudi primitivnega oziroma naivnega plastičnega oblikovanja. Boh mu ležijo trde in odločne oblike kot pa mehkobno. nežne rešitve »(Sram ežljivka« 1980).
Razveseljivo je, da se večina mladih likovnikov, članov kluba Šaleških likovnih ustvarjalcev zaveda kako pomembna je individualna likovna govorica vsakega posameznega ustvarjalca. Ker doživljati likovno delo pomeni v glavnem uživati v originalni govorici umetniške osebnosti, ki se izraža na način, kakor ni nihče govoril pred njim. Če teh prizadevanj ne bi bilo, bi postala umetnost enolična, konformna, prenehala bi obstajati.
Lojze Zavolovšek
Na velenjskem gradu
Kulturni večer
Drevi ob 18. uri bodo na ljskem gradu odprli zanimivo ntstavo akademskega kiparja Toneta LAPAJNE, ki se bo pred-Uvil s ciklusom ,,barjanska zem-
otvoritvi bo govoril Pavel Mrak, predsednik kulturne topnosti Vrhnika, v kulturnem programu pa bosta sodelovala še lan SNG Ljubljana Jurij Souček Mešani pevski zbor ,,Gorenje", ii bo pod grajskimi arkadami apel nekaj najlepših narodnih
bo odprta do 19. junija 1980. S tem večerom se pričenjajo letošnje poletne prireditve na velenjskem gradu.
V Šoštanju
Goran Horvat
Razstava kiparjaToneta Lapajne že drjiga njegova razstava v Menj#. Pred dvema letoma je BpeSnp razstavil svoje plastike v ta v? razstavnem prostoru Kulturnega centra,,Ivan Napotnik" Menje. Razstava ,,barjanska i'ja"
V	tukajšnjem kulturnem domu bomo nocoj ob 19. uri odprli razstavo Gorana Horvata iz Nazarij, mladega in perspektivnega umetnika.
V	kulturnem programu bodo sodelovali člani Šaleškega okteta.
koledar
Petek, 6. junij — Zdenka Sobota, 7. junij — Robert Nedelja, 8. junij — Medard Ponedeljek, 9. junij — Primož Torek, 10. junij — Marjeta Sreda, 11. junij — Barnaba Četrtek, 12. junij — Flora
dežurstva
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ 6. 6. — 8. 6. 1980 dr. Lazar
9.	6. 1980 dr. Stupar
10.	6. 1980 dr. Menih
11.	6. 1980 dr. Stupar
12.	6. 1980 dr. Menih
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE
od 6. 6. do 12. 6. 1980 Ivo Zagožen, dipl. vet., Vrnjačke Banje 7, telefon 852-381.
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
6.	6. dr. Pustovrh (dnevni), dr. Župančič (nočni)
7.	6. dr. Lešnik (dežurni), dr. Kosi (pom. dežurni)
8.	6. dr. Lešnik (dežurni), dr. Kosi (pom. dežurni)
9.	6. dr. Natek (dnevni), dr. Hribar (nočni)
mali oglasi
TISTEGA, ki je dne 23. 5. 1980 popoldne v trgovini z živili v Starem Velenju našel mojo denarnico, vljudno prosim, da mi jo proti veliki nagradi vrne. Naslov v uredništvu.
POŠTENEGA najditelja ure Darvvil — Kvarc naprošam, da jo proti nagradi vrne. Rudi Pantner, Dušana Kvedra 20, Velenje
UGODNO prodam dva kavča dobro ohranjena. Ogled možen vsak dan od 15. — 16. ure Kidričeva 17, stanovanje št. 7 „3.000" KAVČ, dva manjša fotelja, klubsko mizico in tepih, vse dobro ohranjeno ugodno prodam. F. Vrabič, Prešernova 14 „4.000".
BREZHIBEN izvenkrmni motor Tomos-4, kratka os, ugodno prodam. Rabljen 50 ur. Informacije: Telefon 063-850-964.
PRODAM šotor z dvema spalnicama za 4 osebe in tovorno prikolico ,,Brako". Informacije po telefonu 063-850-619 od 16. ure dalje.
PRODAM GS — karavan. Telefon 851-878.
kino
REDNI KINO VELENJE
6.	6. — petek ob 18. in 20. uri TAJNA AKCIJA italijansko kanadska kriminalka: režiia: Ro-molo Guerrrieri; igrata: David Janssen, Corinne Cley
7.	6. — sobota ob 16., 18. in 20. uri LOVEC NA JELENE -ameriški; režija Michael Chimi-no; igrata: Robert de Nero, Christopher Volken
8.	6. — nedelja ob 16., 18. in 20. uri LOVEC NA JELENE -ameriški	__
9.	6. — ponedeljek, ob 18. in 20. uri ŠAMPION — ameriški; režiia: Franco Zeffirelli; igrata: John Voight, Faya Dunaway
10.	6. — torek, ob 18. in 20. uri CARMEN IZ GRANANADE -španski; režija: Tulio Demikelli; igra: Sara Monti
11.6. — sreda ob 18. in 20. uri LUANA — italijanski avanturistični; režija: Bob Raymond; igrata Mey Chen, Glenn Sa-xonn
12.6. — četrtek ob 18. in 20. uri LUANA — italijanski avanturistični
oglas
v
ZAGOTOVLJEN ,
uspeh
KINO DOM KULTURE VELENJE
9. 6. — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE -CARMEN IZ GRANADE — španski
12. 6. — četrtek ob 20. uri SLADKE MALE ANGLEŽINJE — francoski; režija: Michel Lang; igrata: Remi Laurent, Stephane Hillel
KINO ŠOŠTANJ
7. 6. — sobota ob 19.30 uri CARMEN IZ GRANADE -španski
8.6, —nedelja ob 17.30 in 19.30 POROKA — ameriška komedija režija: Robert Altman; igrata: Carol Burnett, Amy Striker
9.	6. — ponedeljek ob 19.30 LOVEC NA JELENE - ameriški
11.6, — sreda ob 19.30 ŠAMPION — ameriški
KINO ŠMARTNO OB PAKI
6.6. — petek ob 20. uri LOVEC NA JELENE — ameriški
10.	6. — torek ob 20. uri LUANA — italijanski avanturistični
MATIČNI URAD VELENJE ROJSTVA:
Rodilo se je 16 dečkov in 10 deklic
POROKE:
Jožef NOVAK, roj. 1954, premikač na železnici iz Dester-nika in Cvetka PODGORŠEK, roj. 1962, delavka iz Velenja; Slavko KORTNIK, roj. 1956, avtomehanik šofer iz Podgorja in Sonja ŠPILAK, roj. 1961, prodajalka iz Velenja; Viktor KOL-ŠEK, roj. 1950, strojni tehnik iz Podgore in Frančiška VACUN, roj. 1952, ekonomist iz Rečice ob Paki; Teobald ZORKO, roj. 1942, ključavničar iz Velenja in Nežka KOVAČ, roj. 1953, delavka iz Velenja; Boris VOVK, roj. 1955, šofer iz Velenja in Milena PUKA-RT, roj. 1959, ekonomski tehnik iz Nazarj.
MATIČNI URAD ŠOŠTANJ POROKE:
Vojko VEITHAUSER, roj. 1957, strojni ključavničar, Velenje, Uriskova 18 in Marija HRIBER-NIK, roj. 1956, konfekcionarka, Ravne 134; Boris ŠUMER, roj. 1955, planer, Šoštanj, Koroška cesta 8 in Irena GOSTECNIK, roj. 1959, med. sestra, Šoštanj, Tovarniška pot 8.
SMRTI:
Stanislav ROBNIK, inv. upokojenec, Krnica 61, star 53 let; Jože OCEPEK, inv. upokojenec, Letuš 41, star 44 let; Ignac NOVOCAN, preužitkar, Straža pri Frankolo-vem, star 73 let; Franc BOGOVlC, upokojenec, Pečovnik 35, star 59 let; Jožef SEVgEK, upokojenec, Velenje, Jenkova 41, star 57; Margareta JAZBEC, druž. upokojenka, Šmartno ob Paki 105, stara 75 let; Draga BADIURA, druž. upokojenka, Celje, Kajuhova 11, stara 76 let; Matija SKRBINEK, inv. upokojenec, Celje, Na golovcu 1, star 47 let; Viljem VRTOVŠEK, rudar, Plesko pri Hrastniku 10, star 57 let; Franc BREZNIK, upokojenec, Celje, Ul. frankolovskih žrtev 3, star 78 let; Julijana DO-BERŠAK, upokojenka, Pečovje 5, Celje, stara 67 let; Terezija LEVA, soc. podpiranka, Vitanje 42, stara 72 let; Janez ŠRAJNER, kmet, Gornja vas pri Preboldu 15, star 77 let; Marija KOROŠEC, soc. podpiranka, Križevec 20, Slovenske Konjice, stara 65 let; Jožef VOVK, kmet, Stranje pri Šmarju pri elšah 18, star 68 let.

gostinstvo velenje, p.o. velenje, rudarska 1 telefon: (063) 851-220 telegram: gostinstvo velenje
GOSTINSTVO VELENJE
vas vabi vsak dan na domače jedi — golaž, vampe, obaro, v KOLODVORSKO RESTAVRACIJO v Velenju, ob sončnih vikendih pa na teraso RESTAVRACIJE JEZERO, kjer pečejo odojka, ob nedeljah popoldne pa vrtijo jagnje na žaru.
V HOTELU PAKA redno posluje DANCING restavracija vsak večer, razen ponedeljka ob 19. do 23.30 ure.
VABI VAS GOSTINSTVO VELENJE!
Rudarsko
elektroenergetski
kombinat
n. o. sol. o., Velenje
Kadrovsko splošni sektor SOZD REK Velenje
Komisija za delovna razmerja pri DS DSSS SOZD REK Velenje
OBJAVLJA dela in naloge
NABAVA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA
POGOJI:
— srednja strokovna izobrazba ekonomske ali tehnične smeri
—	1 leto delovnih izkušenj
—	šoferski izpit in osebno vozilo
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov:
KADROVSKO SPLOŠNO PODROČJE DSSS SOZD REK VELENJE
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri 15 dni po preteku objave.
Komisija za medsebojna delovna razmerja vzgojno varstvenega zavoda Šoštanj
razpisuje
naslednja prosta dela in naloge
—	2 VZGOJITELIICI za nedloččen čas
—, 2 VZGOJITELJICI za določen čas (nadomeščanje delavk med porodniškim dopustom)
—	1 MEDICINSKA SESTRA — smer pediatrija — za nedoločen čas
—	2 VARUHINJI za nedoločen čas (pogoj: obvezno enoletno šolanje ob delu)
—	1 KVALIFICIRANE KUHARICE za nedoločen čas
(pogoj: končana šola)
Stanovanj ni.
Začetek zaposlitve po dogovoru. Rok za prijave je 15 dni.
ZAHVALA
Ob izgubi sina in brata

Ivana Ostrovršnika
iskrena hvala sosedom in znancem za izraze sožalja in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravniku, godbi na pihala, pevskemu zboru, častni straži ESO Velenje in
duhovniku za opravljeni obred. . \
Žalujoči: oče, mati in bratje, "
121\5
Številka 22 (534) — 6. junija 1980
Visoka usposobljenost
Z ramo ob rami z moškimi
Konec maja je bila končano urjenje pripadnikov in pripadnic teritorialne obrambe občine Velenje. Trajalo je ves mesec, vsaka skupina pa je bila na urjenju po tri dni. Med urjenjem so utrdili znanje v kontroli terena, zavarovanju objektov, vključevali pa so se tudi v aktivnosti narodne zaščite v krajevnih skupnostih. V zadnji skupini so bile tudi voja-kinje — obveznice in mladinke — prostovoljke.
Kot so povedali njihove starešine, so vsi udeleženci in udeleženke urjenja dokazali, da so zelo dobro pripravljeni za izpolnjevanje vseh nalog. Na visoki ravni je tudi borbena sposobnost vseh enot v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega delai. Ob koncu so vsi opravili še streljanje iz pehotnega orožja in tudi tu so bili starešine zadovoljni z rezultati, saj je bila poprečna ocena v
Jožica Rezoničnik
streljanju prav dobra. Čeprav je mnoge skupine med urjenjem presenetilo za ta čas zelo slabo vreme, so kljub težjim pogojem izpolnili v celoti program urjenja. Vse pa sedaj čaka še mobilizacijska vaja.
Predvsem nenaklonjeno je bilo vreme zadnji skupini, v kateri so bile vojakinje — obveznice in mladinske prostovoljke. Dež, hladno vreme, življenje v šotorih, in marsikateri je ostal v spomin za kakšen dan prehlad.
»To je povsem normalno«, so zatrjevale ob koncu, ko je bilo za njimi tudi streljanje iz pehotnega orožja. Prav v ničemer niso zaostajale za moškimi in tako najbolje potrdile, da je obramba domovine pravica in dolžnost vseh nas. Tri izmed njih so takole povedali o tridnevnem življenju v oblekah vojakinj in teritorialk:
Jožica Rezoničnik — »V teritorialno obrambo občine Velenje sem se vključila pred štirimi leti kot mladinka prostovoljka.
Urjenje je bilo kar precej zahtevno. Napornost je povečalo še zelo slabo vreme pa tudi precejšen mraz je bil vseskozi. Toda doma sem iz Belih vod in vajena takšnih vremenskih razmer. Ob koncu smo imele še streljanje in moje zadovoljstvo z vsem, s čimer sem se seznanila na vaji, je obogatila še odlična ocena iz streljanja.«
Angela Vtič
Angela Vtič — »Že pred osmimi leti sem se prostovoljno vključila v teritorialno obrambo občine Velenje, da bi se tudi sama kar najbolj usposobila za obakrambo naših revolucionarnih pridobitev. Mislim, da smo med urjenjem v dobro izpolnile naloge, saj so tudi od nas zahtevali takšno disciplino in red kot od moških. Zadovoljna sem tudi, ker sem prvič streljala za oceno in kar dobro prestala tudi to preizkušnjo.«
Sonja Korošec: — »Sem iz krajevne skupnosti Podkraj-—Kavče, kjer sem bila kar precej aktivna kot mladinka. Zaposlena sem v Eri. Ko sem obiskovala šolo za blagovni promet v Celju, sem se odločila, da vstopim kot prostovoljka med mladinke teritorialke. Program urjenja je bil zelo obsežen, obveznosti pa smo imele dopoldne
Šoštanj
Sonja Korošec
in popoldne, večere pa smo preživele ob tabornem ognju ali ob gledanju televizije.«
Enomesečno redno urjenje enot teritorialne obrambe občine Velenje je bilo zelo uspešno.
Na njem je sodelovalo tudi dvanajst odstotkov žensk, ki so tako najbolje potrdile, daje obramba domovine tudi njihova obveza. Vsi pa so pokazali zelo visoko strokovno in moralno-politično usposobljenost.
Tudi pri streljanju so se izkazale
13. zbor planincev PTT
V nedeljo, 8. junija se bodo na 13. občnem zboru na Rogli sešli ljubitelji planin PTT podjetij Slovenije. V krajšem kulturnem programu ki se bo
Občinsko tekmovanje gasilskih članskih desetin
Na nogometnem igrišču v Šoštanju so na občinskem tekmovanju pomerile svoje moči in spretnosti članske gasilske desetine. Zbralo se je mnogo ekip, saj je v tekmovanju nastopilo v moški članski konkurenci 16 desetin ter deset ženskih ekip. Občinsko tekmovanje gasilskih desetin je bilo posvečeno letošnjemu IX. kongresu gasilske zveze Slovenije, ki bo 7. in 8. junija v Brežicah.
Pred pričetkom tekmovanja je zbranim desetinam spregovoril predsednik občinske gasilske zveze Velenje Tone Berložnik, ki je dejal: ,,Mesec je naokoli, ko mi Jugoslovani nosimo bolečino v srcu za tovarišem Titom. Tovariš Tito je kljub velikim državniškim dolžnostim našel tudi čas za gasilske organizacije. Svojo pozornost do nas je Tito posebej pokazal s tem, ko je bil pokrovitelj 90. in 100. letnice našega gasilstva v Varaždinu in Karlovcu. Po ogledu gasilske razstave in
tekmovanja je Tito dejal: ,,Vse, kar vi rešujete pred uničenjem je pomemben prispevek k družbeni blaginji ter človeški sreči. Da se lahko gasilci urijo, so prav gasilske vaje velikega pomena, saj se gasilci na njih izpopolnjujejo za težke in odgovorne naloge, s katerimi lahko rešujejo človeška imetja."
V	A programu članskih desetin je sodelovalo 14 desetin. Najbolj spretni so bili gasilci GD Velenje 11. ekipa, ki so zbrali 832 točk, drugi so bili gasilci IGD Rek Velenje s 829,7 točke, tretji pa gasilci iz Šentilja I. ekipa z 819,5 točke. Sledijo jim gasilska desetina Lokovice z 818 točkami, Sa-lek 917,2, Šmartno ob Paki 812,3, Šoštanj 808, Skale 804,7, Gaberke I. 802,4, Pesje 802, Paška vas 788,8, Gaberke II. 771,7, IGD Tuš Šoštanj 707,7 in Topolšica 767,8 točke.
V	skupini B, v kateri so nastopili gasilci stari nad 30 let, pa so
Društvo za varstvo in vzeoio ptic pevk Šaleške doline seje že v preteklem letu odločilo, da bo uredilo ornitološki rezervat Šaleške doline ob sanatoriju Ravne pri Šoštanju in sicer, za nemoteno razmnoževanje in proučevanje naših koristnih zunaj živečih ptic. Rezervat je drugi tovrsten v Sloveniji. Odprli pa so ga preteklo nedeljo.
POT POD NOGE - KREPIMO SRCE
Pester trim teden
Teden od 8. do 15. junija bo v Velenju minil v znamenju TRIM prireditev, katere pripravlja komisija za rekreacijo pri občinski zvezi za telesno kulturo. Najprej bo TRIM pohod na Paški Kozjak, in sicer v nedeljo, 8. junija s startom v Saleku med 7. in 9. uro. Vsi udeleženci pohoda bodo morali priti na cilj do dvanajste ure, ker bodo nato organizirali še razne tekmovalne igre, med njimi tek v vrečah in vlečenje vrvi. Tudi sam pohod od starta do cilja ne bo povsem brezskrben, saj bodo morali pohodniki opraviti na kontrolnih mestih razne naloge, med drugim streljanje z zračno puš-
pričel ob 10. uri bo nastopil pevski zbor podjetja za PTT promet Celje, ob 11. uri pa bo svečana seja za delegate planinskih društev.
zmagali Velenjčani, ki so zbrali 849,5 točke pred gasilsko desetino iz Tuš Šoštanj z 790,3 točke.
Število ženskih članskih desetin se v naši občini iz leta v leto povečuje. V Šoštanju sta nastopili kar dve ženski desetini iz Šentilja. Zmaga pa je pripadla zelo spretnim in hitrim dekletom iz šaleka,
ki so zbrale 649,2 točke, druga so bila dekleta iz Šmartnega ob Paki, s 640,6 točke in tretje Sentiljčan-ke, ki so zbrale 638,3 točke, sledijo jim desetina iz Skal 621,5 točke, Paška vas 619,4, Šentilj II. ekipa 602,4, Gaberke 594,7 in TGD Tuš Soštannj s 586,2 točke.
L. Ojsteršek
I »i1	MmZ-
1 .t- VP/- Jt
jgjp



f£r . /P
Zmagovalci — II. ekipa Velenja

Komisija za krvodajalstvo pri predsedstvu Rdečega križa Velenje je pripravila pretekli teden obsežno krvodajalsko akcijo, med katero je darovalo to za življenje nenadomestljivo tekočino nad 1700 občanov. V torek je bila krvodajalska akcija v Šoštanju. Na odvzem krvi je prišlo 320 krajanov. V sredo in četrtek je bil organiziran odvzem krvi za delavce TGO Gorenje. Akciji se je odzvalo 597 zaposlenih. Nadvse množično pa so se udeležili krvodajalske akcije tudi delavci Rudnika lignita Velenje, saj jih je v petek ter v soboto prišlo na odvzem krvi več kot 800. Akcija je vsekakor dosegla svoj namen, naši občani in delovni ljudje-krvodajalci pa so tudi tokrat pokazali veliko človekoljubnost.
Črni dnevi Hude luknje
ko.
V ponedeljek, torek, četrtek in petek bo na atletski stezi ob jezeru Cooperjev test-test vzdržljivosti, ki bo pokazal, koliko kilometrov(?) je posameznik sposoben preteči v dvanajstih minutah. Tek bodo nato ponovili še v jeseni ter tako primerjali, če so udeleženci med poletjem izboljšali svojo fizično pripravljenost.
TRIM teden bodo sklenili v nedeljo, 15. junija s kolesarjenjem. Začetek bo med 8. in 10. uro pred Rdečo dvorano. Na vseh akcijah bo organizirana tudi zdravstvena kontrola (merjenje krvnega pritiska, itd.)
Konec minulega tedna je cesta med Velenjem in Slovenj Gradcem znova terjala človeško življenje. »Huda luknja« je znova pokazala svoje zobe. Najhuje je bilo v petek. 30. maja. , v popoldanskem času. Cestaje bila zaradi dežja spolzka. Kaže pa, da vozniki niso prilagodili svoje vožnje razmeram na cesti, kije tokrat posegla po življenju tudi v nezimskih dneh.
Da je cesta od Velenja proti Mislinji ne le nevarna, temveč tudi slabo vzdrževana, o tem ni dvoma. Posebej predstavljajo pasti mostovi, saj so vedno leseni! To je »potrdil« tudi voznik avtomobila z dunajsko registracijo, ki je podrl ograjo enega od mostov, z vozilom paje k sreči ostal na cesti. V petek popoldan je skoraj ob istem času pri Paki zapeljal s ceste voznik celjske registracije, medtem paje prišlo še do nesreče, kije terjala človeško življenje.
Skoraj ob istem času se je pri Doliču zgodila še tretja nesreča — voznik motornega kolesa je prišel pod stoenko.
Toda spisek nesreč s tem ob koncu tedna še ni končan. V nedeljo opoldne so pri Doliču s travnika odpeljali razbitega fička, zvečer pa je bil v jarku ob cesti razbit še en osebni avtostoenka!
Tako črne kronike ob tej cesti že dolgo ni bilo. Na Hrvaškem imajo ceste posebej označene s črno točko! V Hudi luknji je vožnja omejena res na hitrost 40 in 60km, toda prav gotovo bi morali pri mostovih in na nevarnejših odcepih — ovinkih — namestiti še kakšno opozorilno tablo. Vsekakor pa urediti mostove!
Promet je tod velik, posebej avtobusni, saj se veliko delavcev vozi na delo v Velenje. Morda se bo kdo v prašal, kaj je z železniško progo? Prav gotovo bi precej razbremenila cesto.
H. J.
Cesta skozi Hudo luknjo ni nevarna samo pozimi. Tokrat je teijala
človeško življenje tudi v nezimskih razmerah, da o materialni škodi sploh ne govorimo.