Leto X., št 18 („jutro" st. 107a) Ljubljana, ponedeljek 11« maja 1942-XX
Cena cent. 70
UpravmStvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št- 31-22, 31-23.
31-24
Lnseratni oadeleK: LjuDljana, Puccinl-jeva ulica 5 — Telefon 31-25. 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase tz Kr. Italije in inozemstva ima
Unione Pubblicità Italiana S. A., Milano
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva uL 5. Telefon št. 31-22. 31-23, 31-24. 31-25. 31-2Ì Pooedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej in velja mesečno L. 2.50 Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tari fu
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicità di provenienza italiana ed estera:
Unione Pubblicità Italiana S. A„ Milano
Inaline letalske akcije
Bombardiranje sovražnikovega zaledja v Cirettaiki — 14 angleških leta! sestreljen lil nad Malto
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 10, maja naslednje 708. vojno poročilo:
Živahno letalsko udejstvovanje v Cirenai-ki, kjer so bila napadena številna središča v sovražnikovem zaledju in v pristanišču Tobruka.
Pri Sidi Baraniju sta dva nemška lovca napadla 5 nasprotnikovih aparatov in 2 sestrelila.
Med poletom nad Bengazi se je v plamenih zrušilo angleško letalo, ki ga je zadelo protiletalsko topništvo.
Nad Malto so oddelki bombnikov in str-moglavcev silovito napadli vojaške objekte in vojne naprave, zlasti pa pristanišče La Valletto in letališče Ca Venezia. Navzlic živahni protiletalski obrambi so bili ti objekti ponovno zadeti. Novi uspehi so bili doseženi v spopadih nad otokom.
Angleško letalstvo je izgubilo 14 letal. Stiri so sestrelili naši lovci, 10 pa nemški, ki «o obstreljevali in uničili na tleh še m?iog;> drugih letal.
Nad Sredozemskim morjem sta dva Spit-fira napadla naše letalo, ki je eno hudo poškodovalo in drago zažgalo, nakar sta oba padla v morje. Letalo se je vrnilo ua svoje oporišče, ko je dokončalo svojo nalogo.
Silno opustošenje sta Malti
Stockholm, 10. maja. d. Iz Londona so pričela o položaju na otoku Malti prihajati povsem drugačna poročila, kakor pa jih je doslej objavljala angleška informacijska služba. Posebno nazorno prikazuje obupen položaj Malte v soboto ponoči objavljeno oficiozno angleško poročilo, ki pravi med drugim, da ie pri letalskih napadih utrpela Malta zadnje tedne strašno škodo. V celoti je bilo porušenih ali po-
] škodovanih 15.000 poslopij. Samo v La Valetti je bilo, kakor pravi londonsko poročilo, 75 odstokov vseh zgradb izravnanih z zemljo, so pa na Malti kraji, kjer je odstotek porušenih poslopij še večji. Od pričetka sedanje vojne je hrumelo preko otoka Malte nič manj kot 2300 letalskih napadov. Bili so tedni, ko Malta med posameznimi letalskimi napadi ni imela daljših odmorov kakor po 3 ali kvečjemu 4 ure.
Nadaljnje vesti iz Londona poročajo, da so cbiastva na Malti že pričela evakuirati del civilnega prebivalstva in sicer s pomočjo letal. Seveda pa je evakuacija po zračni poti mogoča samo v zelo omejenem obsegu, ker je danes, kakor priznavajo poročila iz Londona celo po zraku z Malte zelo težko pobegniti.
Izgube v aprilu
Rim, 10. maja. s. Glavni stan Oboroženih sil objavlja:
Izgube, ki so se preverile v mesecu aprilu, znašajo skupno s tistimi, ki niso bile obsežene v prejšnjih sezriamih in za katere so dospeli do 30. aprila predpisani dokumenti in osebni popisi:
Vojska in MVSN: V severni Afriki 186 padlih, 110 ranjenih. 200 pogrešanih,
Rusija (sedmi seznam): 65 padlih, 446 ranjenih.
Balkan: 1194 padlih, med njimi 768 ob torpediranju »Galilea«, 508 ranjenih.
Mornarica: 179 padlih, 93 ranjenih, 710 pogrešanih.
Letalstvo: 26 padlih, 21 ranjenih, 23 pogrešanih.
Seznami padlih so bili objavljeni v posebnem dodatku včerajšnje številke »Le Forze Armate«.
© vojn® poročilo
Unšševastfe oskrbe sovjetske vojske — 22 sovjetskih letal sestreljenih — Napadi na pristanišča In tvornice v južni
Angliji
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 10. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na doneškem področju in v severnem odseku vzhodne fronte so ostali krajevni napadi sovražnika brez uspeha. Pri več lastnih napadih so bile prizadete nasprotniku hude krvave izgube. Na Laponskem so se izjalovili nadaljnji sovražnikovi napadi.
Nemško letalstvo je uspešno nadaljevalo razbijanje boljševiške oskrbe.
Samo na severu vzhodne fronte je bilo včeraj sestreljenih 22 sovražnih letal, med njimi trije Hurricani.
V	severni Afriki izvidniško in topniško ndejstvo vanje.
V	letalskih spopadih nad Malto so bili nemški in italijanski lovci posebno uspešni. Sestrelili so ob izgubi samo enega letala 14 angleških lovcev. Oddelki bojmb letal so vztrajno bombardirali letališča na otoku in so v pretekli noči napadli vojaške cilje v pristanišču Aleksandriji.
V	južni Angliji so lahka bojna letala bombardirala podnevi pristaniške in tvorni-ške naprave.
Pri vojaško neučinkovitih napadih mešanih oddelkov angleškega letalstva proti belgijsko-francoskemu obalnemu področju je izgubil sovražnik 11 letal, ki jih je sestrelila lovska in protiletalska obramba. Pogrešamo dve lastni letali.
S Samskega bojišča
Helsinki, 10. maja. s. V severnem odseku vzhodne Karelije so Finci v zadnjih 24 urah odbila napad, ki so ga boljševiki izvršili s srednje mečnimi silami. Pri Lcuahiju se je sovražnik na mnogih točkah umaknil od finskih postojank, s katerimi je bil v stiku. Na nekaterih točkah se je nadaljevalo močno obojestransko topniško obstreljevanje, med tem ko so bili boji med pehotam* slabotnejši. Med čiščenjem na področju Louahi-'a so finske čete popolnoma uničiie 8. brigado sibirskih smučarjev s poveljujočim generalom in štabem vred. Kakor pravi poročilo glavnega stana, je finsko topništvo na Karelijski ožini razvijalo posebno močan ogenj in je med drugim prisililo k molku štiri sovjetske baterije ter zadelo na več kralh utrdbiee in zaklone sovražnih čet. Na fronti pri Aunusu in v južnem odseku vzhcdrie Karelije ni bilo posebnega delovanja.
Boji za Harkov
Bern, 10. maja. s. V nekem članku o operacijah v zadnjem času okrog Harkov a, ki je izšel v »DAZ«, pravi neki vojni poročevalec med drugim naslednje:
B tke za obrambo Harkova so zaradi srditih sovražnikovih napadov in težavnih terenskih razmer zahtevale (kar bi bilo naivno zakrivati), tudi na naši strani krvave žrtve, za Stalina pa so pomenile ne samo na deset tisoče padlih temveč tudi ! zaton neke iluzije Zima je sedaj končana, harkovske čete že nekaj časa niso več za-ledenele. 45C.000 prebivalcev, kar jih je ostalo v mestu od milijona, kolikor jih je štelo prej, ni imelo rv«ti v najtežjih trenutkih občutka, da bi mogli boljševiki zno-
va prodreti v Harkov Ti prebivalci so imeli stalno zaupanje v neporušljivo žija-vost nemških in zavezniških čet. Sedaj, pravi člankar, so sanje o Harkovu za rdeče poveljništvo dokončno minule. Boljševiki so bili zavrnjeni na položaje, ki so jih zavzemali po bitkah v pretekli jeseni.
Hude sovjetske letalske izgube
Berlin, 10. maja. d. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je včeraj popoldne objavilo, da je sovjetska vojska v petek izgubila 95 letal. Od celokupnega števila izgubljenih aparatov so 94 sovjetskih letal sestrelili nemški lovci v berbah v zraku na posameznih odsekih vzhodnega bojišča.
K že kratko objavljeni potopitvi sovjetske ladje za odstranjevanje min v vodovju pri polotoku Kerču se naknadno deznava, da so nemška bojna letala, ki so potopila to ladjo, kmalu potem naletela na tri boljeviška transportna letala, ki so jih sestrelila z dobro merjenimi zadetki.
Smrt nemškega letalca Köppena
Berlin, 10. maja. s. Kakor je objavilo včerajšnje vojno poročilo, se pilot in zmagovalec po 85 letalskih zmagah Sten Koep-pen ni več vrnil s svojega zadnjega poleta proti sovražniku. Sten Garhard Koep-pen se je rodil 17. maja 1. 1918. v Holzen-dorfu in je vse svoje zmage dosegel nad vzholno fronto, že kot narednik se je ponašal s 40 zmagami v zraku. V preteklem decembru ga je Hitler odlikoval z viteškim redom železnega križca in mu izročil nemški zlati križec. Dne 28. februarja je po svoji 72. letalski zmagi prejel hrastov list k viteškemu redu Železnega križca, postal je podporočnik in se je odlikoval še v raznih drugih letalskih spopadih. Nekoč je samo v dveh dnen sestrelil 9 sovražnih letal.
Likvidacija kolhozov
Minsk, 10. maja. d. V okviru deboljševi-zacije zasedenih sovjetskih pokrajin je bilo od oktobra 1940 doslej samo na področju Minska razpuščenih 624 izmed 631 kolhozov, kolikor jih je štelo pod Minsk spadajoče upravno področje. Poslednji kolhoz je bil likvidiran v kraju Smolinči. Zemlja kolhozov je bila zopet vmj,ena kmetom v privatno last.
Nove šolske knjige
v Ukrajini
Berlin, 10. maja. d. V prizadevanju, da se vzpostavi v zasedenih sovjetskih pokrajinah čim prej sedanjim razmeram pri-lagodeno normalno življenje, so nemške oblasti pričele v zasedeni Ukrajini uvajati tudi nove šolske knjige, ki so sestavljene z vidika nemško-ukrajinskega sodelovanja in duhovne koordinacije Ukrajine z ostalo Evropo. Za sedaj sta b-ai izdani dvo čitanki, namenjeni osnovnim razredom ukrajinskih ljudskih šol. Učne knjige za višje in visoke Sole se že pripravljajo in bolo dane šolskim zavodom na razpojago že v naslednjih tednih.
Pred japonsko ofenzivo proti Indiji
Po zlomu angleškega in kitajskega odpora v Birmi so japonska letala
pričela napadati indijska obmejna mesta
Stockholm, 10. maja. d. Po informacijah iz Londona javlja v soboto v New Delhiju objavljeno poročilo poveljništva britanskih čet v Birmi, da so skupine japonskih bombnikov v petek in nato tudi v seboto napadle že na ozemlju Indije ležečo luko Chittagong. Komunike pravi, da je bila pri teh napadih povzročena gmotna škoda in da je blo tudi nekaj človeških žrtev.
2e v četrtek zvečer so se v Londonu pričele širiti govorice, da so japonske čete prestopile mejo Indije. V londonskih krogih na podlagi tega sklepajo, da značijo japonski letalski napad; na luko Chittagong pr četek japonske ofenzive proti temu važnemu indijskemu pristaniškemu mestu. To znači, da se bo bržkone v najkrajšem času pričela splošna japonska ofenziva proti Indiji. Mesto Chittagong leži približno 80 km daleč od meje Birme in le približno 350 km od Kalkute.
Rooseveltov odposlanec odpotoval iz Indije
Bern, 10. maja d. Švicarski listi javljajo iz New Delhi ja, da je posebni Rooseveltov odposlanec Johnson, ki jc skušal v okviru ponesrečene Crippsove misije posredovati v korist Velike Britanije, zapustil Indijo. Po informacijah švicarskega tiska je imel Johnson v sredo še poslednje razgovore z indijskim voditeljem Mahatmo Gandhijem.
Kitajske čete se še vedno umikajo
Tokio, 10. maja. d. Agencija Domei javlja z bojišča v Birmi, da so japonske čete v petek zasedle mesto Myitkyilan, ki leži na koncu železniške proge, tekoče skozi dolino reke Iravadi v severnem delu Birme. Japonskim četam je uspelo zasesti mesto brez slehernega prelivanja krvi Iz tega se lahko sklepa, s kolikšno naglico se čun-kinške čete umikajo, odkar je padel Mandala;- v japonske roke. Glavni kitajski umik gre skozi zgornji del doline reke Iravadi, kjer kitajske čete odstopajo, ne da bi skušale uveljaviti količkaj močno obrambo.
Glede usode čunkinških divizij, ki 9o bile poražene pred Mandalayem, ni na razpolago nikakih informacij. Prav tako tudi ni znano, v kol ko so bile čunkinške čete obkoljene in odrezane od svoje glavnine, in ne ve se tudi, ali je del kitajskih čet pobegnil že onkraj mesta Myitkyilana dalje proti severu na področje zgornjega teka reke Iravadi. Mogoče bodo tu, na kraju, kjer se stekajo meje Birme, Tibeta in Kitajske, na goratem ozemlju, kjer se posamezni vrhovi vzpenjajo do 5000 m visoko, umikajoče se kitajske čete skušale prestopiti v severni del pokrajine Junan.
Tokio, 10. maja. d. Z bojišča v Birmi javljajo, da so japonske čete, ki nezadržno prodirajo dalje v severni smeri, zasedle včeraj mesto Mhana.
Saigon, 10. aprila, s. V New Delhiju na-ppvedujejo uradno nov umik zavezniških čet v srednjem odseku birmanske fronte proti severu na postojanke, ki so bile pripravljene že v naprej. Sporočajo, da so japonske letalske sile silovito bombardirale vojaške objekte ob reki Citwin in povzročile veliko škodo.
Bombe na Norwich
Berlin, 10. maja s. S pristojne nemške vojaške strani je bilo včeraj popoldne dodatno objavljeno, da je maščevalni napad nemških letalskih sil na mesto Norwich v Angliji trajal poldrugo uro. V tem času je bilo na glavno mesto pokrajine Norfolk vrženih več ton težkih rušilnih bomb. ki so jih nemška letala sipala dedoma tudi iz nizke višine. Tako ob prihodu kakor tudi ob odletu so nemški letalci opazovali v notranjost} mesta izbruh mnogoštevilnih požarov.
Mesto Norwich je izredno velikega pomena v angleški vojni industriji Tu so predvsem tovarne letal in delavnice za gradnjo podmorniških pogonskih motorjev, električnih generatorjev' in transformatorjev. Veliko vlogo ima Norwich tudi v žitni trgovini, ker leži sredi glavnega žitnega produkcijskega področja in predstavlja prav zaradi tega danes za Anglijo točko izredne važnosti.
Angleška letala nad Dansko
Kodanj, 10. maja. s. V petek ponoči so angleška letala metala bombe na razne kraje Danske. Poškodovala so nekoliko zasebnih hiš, nekaj civilistov je bilo ranjenih. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 4 angleške bombnike.
Potopljene ameriške ladje
Buenos Aires, 10. maja. s. Mornariški oddelek Zedinjenih držav sporoča, da sta bi-bili v Mehiškem zalivu torpedirani in polj eni trgovska ladja srednje tonaže in druga majhna ladja, ki sta vocali pod hon-duraško zastavo.
Lizbona, 10. maja. d. Iz Washingtona javljajo, da je v luko Baranquilla dospelo 34 preživelih članov posadke ameriškega trgovskega pafnika, W Je bil potopljen na Atlantiku. Washingtonsko poročilo imena pamika ne navaja in pravi samo, da je bü pamik torpedini 4. maja.
Tokio, 10. maja. s. I,ist »Niči-Niči« komentira v svojem uvodnem članku prihod japonski čet v pokrajino Junan in piše, da je usoda Čungkinga sedaj odvisna od japonskih čet. List zaključuje, da se bliža agonija čungkinškega režima, kajti japonske čete morejo sedaj neposredno napasti Cungking.
Živahno udejstvovanje
japonskega letalstva
Tokio, 10. maja. d. Poročila o vojaškem položaju v Birmi, ki so včeraj despela v japonsko prestolnico, javljajo med drugim da so japonska letala 4. maja hudo bom bar dira la mesto Kuthan, ki je približne 230 km severno od Mandalaja. Napad ja ponskih letal je veljal v prvi vrsti sovražnikovim koJonam na umiku. Japonska letala so z bombami učinkovito pogodila približno 60 rečnih čolnov, ki s^ bili natrpani z vojaki umikajoče se sovražnikove vojske.
Med prodiranjem japonskih čet v kitajsko pokrajino Jun?n so japonske čete napredovale vsak dan po 50 km ne glede na velike terenske težave. Umikajoči se cd-delkj čunkinške vojske so požgali za seboj vsa mesta in vas>i. Edino mesto Lašio je ostalo skoraj n ep oškodovano, ker zaradi silne naglice japonskega prediranja čunkinške čete niso imele časa opraviti svojega običajnega razdiralnega dela Celo letališče v mestu Lašiju je ostalo nepoškodovano in so japonske čete našle tamkaj velike zaloge bencina, da sk> japonska letala po pristanku na tem letališču brez odloga lahko nadaljevala svoje operacije.
Medtem so sprednji japonski oddelki zasedli tudi že mesto Lungling v pokrajini Junan. Tudi to mesto so japonske čete zasedle s tolikf-no naglico, da ga sovražnik ni mogel epu "to šiti in so med drugim padle v japonske roke tudi velike zaloge vsakovrstnih vojnih potrebam. Več;na plena' jc ameriškega in angleškega izvora
Po pomorski bitki na Koralnem morju
Tokio, 10. maja. s. Admiral Takasaki, veteran japonske mornarice, je v nekem razgovoru z zastopnikom lista »Tchugaji« izjavil, da so Anglosasi postopali zelo neprimerno, ko so svoje bojne ladje uporabljali v majhnih formacijah. Pripomnil je, da te ladje ne morejo pokazati vse svoje süe, če se ne uporabljajo v simetričnih formacijah. S potopitvijo dveh ameriških nosilk letal v pomorski bitki na Koralnem morju se je nevarnost sovražnih letalskih napadov zelo zmanjšala
Zoo ameriških letal uničenih
Tokio, 10. maja. s. Po pisanju lista »Asahi Šimbun« so Angleži in Američani v pomorski bitki na Koralnem morju izgubili 200 letal. 89 jih ie bilo sestreljenih, ostanek se je potopil z nosilkama letal, ki sta bili potopljeni.
Japonske čete na Admiralskih otokih
Tokio, 10. maja. s. ltu^no od javi ja jo, da so se oddelki japonske vojne mornarice ob zori 8. aprila izkrcali v Lorunganu, mestu na otoku Manusu, ki spada med Admiralske otoke in je oddaljen 350 morskih milj od severovzhodnega konca otoka Nove Britanije. Iz voi?škib razlogov je bila ta vest objavljena šele zdaj. Sovražne čete so se umaknile v džunglo, potem ko so uničile radijsko postnio. voiašnice, muni-cijska skladišča, letališče in druge vojaške objekte, kakor tudi bolnišnico.
Slovesno vkorakanje japonske vojske v Manilo
Tokio, 10. maja d. Po kapitulaciji ameriških in filipinskih čet na otoku Corregidor pred Manilskim zalivom in po končni likvidaciji poslednjih sovražnikovih obrambnih oddelkov so v soboto čete japonske ekspedicijske vojske pod vodstvom poveljnika generala Homa slovesno vkorakale v filipinsko glavno mesto Manilo. Kakor znano je bila corregidorska trdnjava poslednja sovražnikova obrambna postojanka na Filipinskem otočju. Triumfalnemu vkorakanju japonskih čet so prisostvovali člani začasne filipinske vlade s predsednikom Jorgo D. Vargasom na čelu. Po ulicah, kjer so korakale japonske čete, so neizmerne množice domačega prebivalstva tvorile gost špalir in burno pozdravljale japonsko vojska
S pristojnega mesta se je zvedelo, da so sedaj, ko je bila sovražnikova sila na Filipinskem otočju dokončno in popolnoma zatrta, japonske vojaške oblasti povabile vse načelnike posameznih oddelkov krajevne uprave in guvernerje posameznih pokrajin na konferenco, ki se bo pričela 18. maja-v Manili- Konferenca, ki ji bo načeloval predsednik Jorga D. Vargas, bo trajala 18. in 19. maja Poleg glavnih upravnih vprašanj bodo predvsem razpravljat o povečanju proizvodnje živeža.
Obvezna vojaška služba v Koreji
Tokio, 10. maja. i. Informacijski um« japonske vlade Je objavil, da je Japonska vlada sklenila uvesti obvezno vojaško službo r Koreji. K temu sklepu japonske vla-
de pripominja poročilo informacijskega ministrstva, da je vlada s tem hotela ustreči ponovno izraženi želji korejskega prebivalstva, da bi smelo služiti v japonski vojski, že letos je služilo na Japonskem nad 40.000 korejskih prostovoljcev, dasi je bilo njihovo število prvotno omejeno samo na 3000 mož.
Vojna na Kltafskem
Šanghaj, 10. maja d. Z bojišča na Kitajskem javljajo, da so japonske čete, s katerimi so sodelovali motorizirani oddelki, tanki in letala, napadle ma;a 128. kitajsko divizijo. stacionrrano južno od Mienv-anga. 100 km južno od Hankova. Potem, ko so bile japonske sile uničile 25 sovražnikovih bunkerjev, je Japoncem uspelo kitajsko tiivizijo obkoliti navzlic zelo težavnemu terenu, kjer so mnogoštevilna jezera največje ovire. V poteku dosedanjih borb na tem področju jc izgubil sovražnik že 456 padlih in mnogo ranjencev. Japonci so zajeli mnogo- ujetnikov in obilico vojnih potrebščin.
Nanking, 10. maja. s. Veliki japonski letalski oddelki so v zadnjih dneh silovito bombardirali razna kitajska letalska oporišča v pokrajinah Honan, Kiangsi, Čcki-jang in Fukren. Ta oporišča so bila s svojimi vojaškimi objekti vred popolnoma uničena.
ProtifecSjševiška razstava v Berlinu
Berlin, 10. maja. s. V petek je bila z ljudskim zborovanje in v navzočnosti vseh oddelkov narodno-socialistične stranke ter zastopstev berlinskega faši j a in španske falange otvorjena razstava »Sovjetski raj«, ki je bila najprej prirejena v raznih drugih mestih Nemčije, kjer je povsod dosegla največji uspeh, in ki je bila sedaj na novo pripravljena tudi v Berlinu. Razstava je razmeščena v Lustgartnu, ki predstavlja eno izmed najbolj osrednjih točk glavnega mesta. Otvoritve so se udeležile tudi visoke osebnosti, med njimi državni tajnik Gutterer kot zastopnik propagandnega ministra dr. Göbbelsa, japonski veleposlanik general Očima, visoki funkcionarji italijanskega veleposlaništva in diplomatski predstavniki vseh ostalih v Berlinu akreditiranih držav, razen tega pa tudi visoki funkcionarji narodne socialistične stranke in razni predstavniki državne in vojaške oblasti ter zastopniki gospodarstva in znanosti. Po kratkih pozdravnih besedah berlinskega okrožnega podvoditelja je spregovoril državni tajnik Giitterer, ki je v svojem govoru med drugim opozoril na dejstvo, da se sedanja pro-tiboljševiška manifestacija vrši na istem trgu, kjer so 1. 1918 nemški komunisti poskušali zaslepiti nemški narod.
Ameriški diplomati na povratku iz Evrope
Barcelona, 10. maja. d. V soboto je na potu za Lizbono dospela semkaj prva skupina ameriških diplomatov iz raznih evropskih in tujih držav, ki se vračajo v Ameriko. V prvi skupini, ki šteje 70 diplomatov, so tudi bivši ameriški diplomatski predstavniki iz Italije, Grčije, iz Mehike, Kube in Guatemale.
Odhod sovjetskega poslanika iz Ankare
Ankara, 10. maja. V krogih, ki so stikih s sovjetskim veleposlaništvom, potrjujejo, da je sovjetska vlada pozvala svojega veleposlanika pri turški vladi Vinogradova v Kujbišev. Vinogradov je že zapustil Ankaro. Smatrajo, da bo najmanj toliko časa oi šoten, dokler se ne bo vrnil v Kujbišev turški veleposlanik pri sovjetski vladi. Ne izključujejo celo, da se Vinogradov sploh ne bo več vrnil v Turčijo, kajti zdi se. da se odnosi med obema držvama ne razvijajo ugodno in da so predmet sovjetskih kritik na naslov Vinogrradova. (Stampa Sera.)
\rgentinski nakup
dveh nemških ladij
Buenos Aires, 10. maja. d. Argentinski urad za trgovsko plovbo je objavil, da je Argentina odkupila nemški trgovinski ladji »Lahn« (8406 ton) in »Nieburg« (4318 ton), ki sta doslej vršili službo v okrilju argentinske podružnice Severno-nemškega Llovda.
Eossinijeva proslava
Bologna., 10. maja. s. Za proslavo 1501et-nice rojstva Giaoina Rossinija nameravajo v Bologni, kjer je živel veliki glasbenik najprej kot učenec, potem p? kot ravnatelj glasbenega liceja G. B. Marti, prirediti ped pokroviteljstvom Kr. Vis. Pijemontske princese in ministrstva za narodno prosveto in narodno vzgojo spominske svečanosti v dneh 27., 28. in 29. maja.
Prepoved preseljevanja Židov v Bolgariji
Sofija, 10. maja. s. Notranje ministrstvo je izdalo odredbo, ki prepoveduje Židom vsako preselitev iz kraja, kjer običajno bivajo, židje, ki bodo lahko pokazali, da jim je potrebno obiskati kakšno zdravilišče, si bodo morali za to izposiovati po-Mbno policijsko dovoljenje. Tudi ▼ poletnem iaeu Cidje po 91. n« bode smoli iz hiš.
t,
Ljubljanska nedelja
,	Ljubljana, 10. maja.
Naposled vendar! Cel teden že imamo lepo vreme. In ker je v soboto barometer oznanjal dež, smo s precejšnjo zanesljivostjo vedeli, da bo tudi današnja nedelja sončna. Res se je zbudilo krasno nedeljsko jutro, rodila se je majska nedelja, kakršnih si le moremo želeti. Nič nas niso piotili oblački, ki so dopoldne romali čez nebo. Vsa priroda je zdaj v najkrasnej-Sem cvetju in zelenju, čudovit je pogled po gozdovju nad Tivolijem, kjer se nudi očem krasna simfonija mehkih pastelnih barv. Toda še bolj kakor cvetju, posvečamo letos pozornost koristnim nasadom. Vrtovi so skrbno obdelani, saj ni čudno, ko so sredi Ljubljane podani tako prepričevalni zgledi. Zemlja v Zvezdi ne bo rodila samo fižola, marveč so zadnje dni posadili tudi krompir. Prav tako je z drugimi javnimi prostori, kjer je kaj plodne zemlje.
Sončna nede-lja je kajpada že zgodaj razgibala Ljubljano. Ko so minile šolske maše, se je po ulicah razlila številna mla-dež. To je bilo čebljanja! Seveda, saj se šolsko leto že nagiba h kraju in je mnogo skrbi za končne izpite, za malo in veliko maturo. Poleg tega se dekleta ob nedeljah rada pokažejo v svojih pomladnih modnih pridobitvah, fantom pa v maju rado ponagaja srce. In tako ni čudno, če je ob majskih nedeljah tako živahno sredi Ljubljane, tam gori pod Tivolijem in na tistih prijaznih tihotnih stezicah po Rožniku.
Gledališča in kinematografi so še vedno dobro obiskani, čeprav se sezona po malem izteka in čeprav vabijo topli večeri na izprehod. Ljudstvo je pač vedno željno
poštenega razvedrila. Odkar se da sedeti na vrtovih, se je marsikatero omizje preselilo iz zapečka na sveži zrak, kjer preizkuša kvalitete in cene prečudnega cvička, raznovrstnega italijanskega vina in neopojnega piva. Balincarji so zdaj sredi najhujšega zanosa in bodo letos nemara tolkli med seboj vse rekorde, če bo vreme držalo, bomo pa kmalu bogatejši za tisti užitek, ki smo ga vsako leto najbolj željni: za sončenje in kopanje.
Manifestacija Dopolavora Oboroženih Sil
Ljubljana, 9. maja.
Popoldne je bila na sedežu Dopolavora Oboroženih sil predstava, ki so jo oddajali po radiu vsem posadkam v pokrajini. Manifestaciji so prisostvovala Visoki Komisar Eksc. Grazioli, poveljnik XI. Armi j skega zbora Eksc. Robotti, Zvezni tajnik Orlandini, divizijski poveljnik genera] Orlando ter drugi častniki in osebnosti. Po predvajanju Kraljeve koračnice in Giovinezze je spregovoril vojakom Zvezni tajnik, ki jih je opozoril na pomen današnjih svečanosti in sporočil bojevnikom to-variški pozdrav Črnih srajc. Takoj nato je zbor Obmejne straže izvede] zanimiv in zabaven spored, ki so ga po radiu živo zasledovale vse garnizijske čete in so mu ploskali vsi v dvorani navzoči. Na koncu so izžrebali številke loterije, kj je bila po zaslugi Urada bojevnikov ter fašistične federacije v Ljubljani zvezana z delitvijo cigaret. Razdelili so dobitke po looó, po 500, po 250 lir in nad 600 manjših dobitkov.
Težave ameriške motorizacije
V eni zadnjih številk milanskega športnega dnevnika »Gazzetta dello Sport« je znani strokovnjak za avtomobilsko- in letalskotehnična vprašanja Giovanni Canestrini napisal daljši članek z naslovom »Težave najbolj motorizirane države na svetu«, v katerem opisuje skrbi in nadloge, v katere je zašla Amerika z vstopom v sedanjo vojno tudi na tem področju. Iz njegovih izvajanj hočemo tudi za naše čitatelje posneti nekaj glavnih misli, in sicer:
Tudi v Severni Ameriki doživlja civilni avtomobilizem težke dneve. Vse tako kaže, da bodo v skorajšnji bodočnosti potrebne daljnosežne omejitve, ne samo glede uporabe civilnih vozil samih, temveč tudi glede organizacije prevozništva po vsej državi, ki je slonelo dozdaj v glavnem na motornih vozilih.
Dejstvo je, da bodo morale avtomobilske tovarne že konec tega meseca prenehati izdelovati vsa težka vozila za prevoze, mnogo prej pa je bila že ukinjena proizvodnja industrijskih motornih vozil srednje teže, kakor tudi Izdelava avtobusov. V celoti je torej situacija taka, da ameriška avtomobilska industrija od 31. maja daije ne bo mogla dati več nobenega motornega vozila na civilni trg.
Ta ustavitev bo imela brez dvoma hude posledice za celo vrsto podjetnikov, predvsem za take, ki so imeli neposredno opravka z avtomobilsko industrijo, kakor n. pr. lastniki garaž, preprodajalci vozil, čuvarji prostorov za parkiranje in predvsem mehaniki. V ostalem pa se bodo omejitve v civilnem avtomobilskem prometu poznale na splošno v vsem ameriškem življenju, ki je bilo od vsega početka tesno povezano z avtomobilom kot prevoznim sredstvom. Da so ameriški vodilni krogi resno računali s temi posledicami, kaže med drugim tudi njihova nedavna odredba, da je prepovedano prodajanje koles zasebnikom, ki bi ne bili kot delavci zaposleni v vojni industriji.
Ta ukrep računa torej že v naprej z okolnostjo, da bodo morali delavci v takih obratih nadomestiti svoje avtomobile s kolesi, kar ne bo niti lahko niti udobno, predvsem zaradi tega, ker so vsi ti delavci običajno stanovali precej daleč od sedežev industrije, od koder so se lahko z avtomobili vozili na delo. Zdaj se bo moral ameriški delavec, ki je bil vajen svojega malega vozila, dnevno prevažati na desetine in desetine kilometrov daleč, kar tudi ne bo najbolje vplivalo na redno delo v tovarnah.
Toda z nadomestitvijo avtomobila s kolesom tudi še ne bodo rešena vsa vprašanja ameriškega prevozništva. Izguba glavnih virov za proizvodnjo in izdelavo kavčuka je postavila Ameriko pred težke probleme okrog štednje z gumijem. V zadnjem času se je tamkaj čisto ustavila trgovina s pnevmatikami za zasebnike, zdi pa se celo, da vlada pripravlja tudi še pceebno uredbo, po kateri bo odvzela vse pnevmatike na zasebnih avtomobilih in tudi poklicnim šoferjem, če se bo to zgodilo, bo Amerika v kratkem ostala brez vsakega civilnega prometa z avtomobili.
V ostalem je skoraj enako hud udarec za promet z avtomobili prineslo — kakor se to sliši skoraj neverjetno — pomanjkanje bencina. V tej tako bogati Ameriki, ki sama proizvaja 63% svetovnega petroleja, je bila potrošnja že v 17 državah znižana za 34%, hkrati pa je bila javna razdelitev bnecina omejena le še na 12 dnevnih ur. Sicer pa vlada že proučuje zadnje podrobnosti glede uvedbe posebne nakaznice za dobavo bencina. Zaloge goriva povsod naglo pohajajo in v nekaterih delih države potrošniki že niso prejeli blaga več kakor 50% lanske količine.
Po vsem tem so torej izgledi za civilno motorizacijo v Združenih državah za bodoče vse prej kakor rožnati. Tudi ta najbolj motorizirana država na svetu in povrhu najbolj bogata na surovinah, bo morala občutiti vse tovrstne težave vojne, ki bodo tem občutnejše, ker mora preurediti ves transportni sistem za ogromne množice občinstva, predvsem pa za Velik del delavcev v vojni industriji, ki so zdaj uporabljali avtomobil.
Pisec navaja potem nekatere statistične podatke o proizvodnji in številu delavcev v avtomobilski industriji in zaključuje, da ta industrija nikakor ne more biti na viälni Rooeeveltovlh načrtov, kakor bi navidezno rada prepričevala nasprotnikova propaganda. Res je samo toliko, da se pojavljajo
v ameriški motorizaciji vse mogoče neugodne okoliščine, ki bodo kvarno vplivale tudi na kakovost njenih izdelkov samih. Da je Amerika spravila v tek svoj ogromni načrt avtomobilske ln letalske oborožitve, se je morala prilagoditi na prav tako ogromne industrijske komplekse, obenem pa se je morala odreči oni gibčnosti proizvodnje in spretnosti v industrijski organizaciji, ki je značilna za evropsko industrijo v splošnem.
Dva para, ki gledata najvišje
25. zaporedna nedelja je bila včerajšnja v tekmovanju za italijansko nogometno prvenstvo, tako da manjka v prvi diviziji do konca te konkurence samo še pet terminov, v diviziji B pa štirje več. kar pomeni, da se borba za razdelitev letošnjih naslovov v nogometu naglo približuje koncu. Ze sama ta okoliščina skoraj skokoma dviga zanimanje za še preostale nastope skoraj vsakega, izmed udeležencev.
Po čudnem naključju je imel včerajšnji termin še eno posebno privlačnost, in sicer to, da so se v obeh divizijah prav med seboj srečala ona moštva, k} gledajo za najvišjimi mesti, in med seboj obračunali za točke baš oni nasprotniki, ki si že na pol obetajo največje lovorike iz tega tekmovanja.
V	diviziji A sta ta dva kandidata Roma in Torino, ki sta včeraj odigrala to važno partijo v Torinu. Ce je Roma srečno pre-bredia včerajšnjo zapreko, je precej verjetno, da se ji v ostalih petih tekmah ne Ido treba več bati za najboljše mesto v tabeli, toda tudi morebitni poraz ji še nJ zaprl vseh možnosti za zasedbo prvega ali drugega mesta. Bolj kočljiv je položaj Torina. ki bo — če je včeraj ostal brez točk — v nadaljnjem sporedu le z veliko srečo lahko nadoknadil dozdaj zamujeno, ne glede na to, da ima ključ do drugega mesta tudi Venezia, ki je imela včeraj prav pohlevno preskušnjo s povprečnimi nasprotniki iz Bergama in je sigurno pripisala spet ves izkupiček sebi v dobro. Ostanek sporeda je bil bolj ali manj akademskega pomena, prinesel pa je lahko s tehnične stran: mnogo užitka občinstvu. Taki partiji sta bili na primer med Ambrosiano in Bologno ter med Laziom in Juventusom v Romi.
V	ostalem je bilo včerajšnjih 8 tekem odigranih po naslednjem razporedu:
v Firenzi: Fiorentina - Modena (prva
tekma se je končala neodločeno i:i), v Livornu: Livorno - Napoli (2:1 za N), V Milanu: Ambrosiana - Bologna (1;0 za A.}, v Romi: Lazio - Juventus (2:0 za J.), v Genovi: Liguria - Genova (1:1), v Torinu: Torino - Roma (0:0), v Trtesteu: Triestina - Milano (2:2) in v Venezii: Venezia - Ata'anta (1:0 za A.).
Kakor v diviziji A sta se tudi v nižji skupini sestala v glavni tekmi oba tekmeca, kj računata letos na največji uspeh, in sicer Bari in Vicenza. Prvo moštvo izmed obeh je sicer po točkah na boljšem, toda to samo zaradi tega, ker je že odigralo eno tekmo*več. tako da je včeraj šlo prav za prav obema enajstoricama ven-
darle za biti ali ne bčti. Sicer pa je bilo (skoraj prav tako pomembno tudi srečanje v tej diviziji med Pescaro in Novaro, saj spadata tudi ta dva kluba med onih šest, ki s pičlimi razlikami v točkah prežijo vsi kakor eden samo na priložnost, da bi ušli drug drugemu in že lahko računali na glavno nagrado.
Pari včerajšnje nedelje so bili v tej diviziji razdeljeni takole:
Spezia - Prato, Barl - Vicenza, Savona -Udinese, Alessandria - Fiumana, Pro Patria - Lucchese. Pescara - Novara. Padova - Siena, Reggiana - Brescia in Pisa - Fan-fuMa. (Tekme so bile vse na igrišč h prvo-omenjenih klubov.)
Japonska in verska vprašanja na Pacifiku
Z japonskim prodiranjem v južne predele je stopilo v ospredje tudi versko vprašanje. Direktor japonske mohamedan-ske družbe dr. Macušima je v reviji »So-zo« (Stvarjenje) objavil članek, v katerem piše o islamu v južnovzhodni Aziji in pripominja med drugim:
Naša vojaška uprava na zasedenih južnih ozemljih posveča verskim vprašanjem največjo pozornost, kar je v najrazličnejših japonskih krogih zbudilo največje zadovoljstvo. Dejstvo je. da spadajo poleg vseh drugih vprašanj, ki so se pojavila ob japonskem razširjenju na jug, tudi verska vprašanja v kulturni program Japonske na tem novem ozemlju, čeprav vera v javnosti ne izstopa tako očitno kakor na primer gospodarska, šolska, propagandna in druga vprašanja. Japonsko javno mnenje se trenutno zadovoljuje s tem. da ve, da so na južnih ozemljih v glavnem tri veroizpovedi, budizem, islam in krščanstvo, nasprotfii katerim je japonska vlada v enaki meri strpna.
Buistov je v vzhodni Aziji okoli 50 milijonov, in sicer pretežno v Taju, v Brimi in Indokini, mohamedancev je 60 milijonov, in sicer 55 milijonov na Malajskem polotoku in na Javi, ostal h 5 milijonov pa v Birmi, Taju. Indokini in na južno-zapadnem delu Filipinskega otočja. Kristjanov je le kakih 20 milijonov ter jih 15 milijonov živi na Filipinih, ostalih 5 milijonov pa je raztresenih po vsem ostalem ozemljr. Krščanska vera je sicer po številu najšibkejša, vendar pa je bil njen vpliv vedno velik, saj je predstavljala državno vero dosedanjih evropskih gospodarjev, katerih tvama in duhovna premoč nad primitivnimi narodi južnovzhod-ne Azije je bila vedno tako močna, da je skušnja domačine naučila spoštovati v krščanskem Bogu boga topov, ki se jim ni mogoče zoperstavljati. Zato so krščanskega Boga ti primitivni narodi smatrali vedno kot najmočnejšega. Krščanstvo se je na tem področju začelo uveljavljati šele v 16. stoletju. Japonci so z imenovanjem Harage za veleposlanika pri Vatikanu dokazali, da hočejo upoštevati dejstvo. da pripada krščanski vari na njihovih novih ozemljih politično in kulturno pomembna vloga. Islam se je tod razširil v 12. stoletju, budizem pa v 11. stoletju.
Čeprav je japonsko javno mnenje glede verskih vprašanj sorazmerno brezbrižno, se vendar v posmeznih japonskih krogih uveljavljajo struje, ki smaitrajo, da so verska vprašanja za bodoče japonsko gospodarstvo nad južnovzhodno Azijo važno izhodišče in eno najboljših sredstev uveljavljenja. Navedene tri vere imajo tudi na Japonskem svoja središča, čeprav je japonska državna vera šintodzem. Zastopniki bud:stične, krščanske in, moha-medanske vere na Japonskem pa skušajo izkoristiti sedanje razširjenje Japonske na južne predele za povečanje svojega cerkvenega vpliva na tem ozemlju. Japonska vlada nima načelno proti temu ničesar, vendar ne želi, da bi te tri veroizpovedi začele na novem prostoru pravo tekmo za pridobivanje duš. Tega bi japonska vlada ne mogla trpeti.
Veliko delavnost cerkvenih krogov na Japonskem pa nam kažejo tile podatki: Dne 8. aprila t 1. je 2000 japonskih deklic, učenk budističndh visokih šol, proslavljalo rojstni dan Bude s svečanim obhodom po mestu. Istega dne je budistična družba v Jokohami povabila vse diplomatske zastopnike Vzhodne Azije na svečan banket z godbo, plesi in cvetjem. Tik pred tem je japonsko budistično društvo sklicalo pod vodstvom japonskega prosvetnega ministra posebno versko konferenco, na kateri je bilo sklenjeno, naj bi se tako prevedla tri znamenita budistična dela, ki veljajo tudi v Taju, Birmi in na
Cejlonu, v ustrezajoče jezike, budistični svečeniki pa naj bi se pripravljali za svoje poslanstvo v južnih pokrajinah Dne 2. aprila t. 1. pa je bila v Tokiju ustanovna skupščina »verske zveze za veliko Vzhodno Azijo«, na kateri je bilo nad 150 osebnosti, med njimi tudi pristojni zastopniki raznih ministrstev in političnih organizacij. Namen te zveze je, da bi se medsebojni stiki budistične, krščanske, islamske in šintoistične cerkve povečali prav glede na novo delovanje, ki jih vse čaka na osvojenem ozemlju. Za predsednika te zveze je bil imenovan bivši ministrski predsednik general Ajaši, za podpredsednika pa znani budistični cerkveni dostojanstvenik grof Otani, ki je komaj 28 let star, ki pa izhaja iz ene najznamenitejših japonskih plemiških družin in velja za modernega, svetovno izobraženega človeka.
Pa tudi krščanski krogi na Japonskem
nočejo v tej verski tekmi prav nič zaostajati. Tokijski vseučiliški profesor Ta-naka svari Japonce, naj nikakor ne podcenjujejo pomena krščanstva na novo osvojenih južnih ozemljih. Tega mnenja je tudi japonsko vojaško poveljništvo na Filipinih, ki je v najboljših stikih z ma-nilskim škofom. Podobne prisrčne stike med japonsko vojsko in mohamedanci opisujejo japonski listi v svojih poročilih z Malajskega polotoka, Sumatre in Jave. Vsiljivegag razširjenja budizma, islama in krščanstva pa bi japonsk vlada vendarle ne mogla brez omejitev podpirati, kajti ni mogoče prikriti težnje, da bi v tem primeru vlada že rajši podprla lastno državno vero šintoizem. šmtoizem, ki mu mnogi evropski učenjaki odrekajo značaj vere, predstavlja v bistvu oboževanje prednikov in nacionalni moralni zakon, ki dosegata oba svoj višek v cesarski ideji, tako da bi razširjenje šintoizma na novem ozemlju pomenilo obenem najmočnejšo spojitev vseh narodov južno-vzhodne Azije z japonsko državno ideja (Kölnische Zeitung.)
Naše gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 11. maja: zaprto
Torek, 12. maja. ob 17.30: šola za žene.
Premiera. Red Premierski Sreda, 13. maja: ob 17.30: Zaljubljena žena. Red B.
OPERA
Ponedeljek, 11. maja: zaprto Torek, 12. maja: zaprto. Sreda. 13. maja: ob 16.30: Evgenij Onjo gin. Red Sreda.
E. L A. R. ~ Radio Ljubljana
Parliamo l'italiano
Schema della 32 lezione che verrà tenuta dal prof. dott. Stanko Leben lunedì, 11 maggio 1942-XX, ore 19.
Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vso one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih, vedno ob 19.
LEZIONE TRENTESIMA SECONDA
Pronomi	personali tonici
io	lui
di me	di lui
a me	a lui
me	lui
noi	loro
di noi	di loro
a noi	a loro
noi	loro
tu	lei
di te	di lei
a te	a lei
te	lei
voi	loro
di voi	di loro
a voi	a loro
voi	loro
NB. 1) Chi hai chiamato? Te. — Per chi è questo bicchiere? Per te. — Tu pensi solo a te stesso.
2)	Tu sei giovane come me. — Vorrei esser te! — Te felice! — Me sventurata!
3)	sé, di sé, a sé, sé.
Se io dico di si, lei dice di no; se io dico di no, lei dice di sì, ed è sempre così. — Certamente, rispose l'accusato, sono io che ho ucciso, ma ho dovuto difendermi. — Lui non sapeva nulla. — Voialtri uomini dite che noialtre donne slamo chiacchierone; ma anche voi, a quanto pare, avete la lingua abbastanza lunga. — Noi tre partiamo stanotte, voi due partirete domani. — Parlo
io o parli tu? — Lui mangiava e lei lavorava. — Lo dice lui, ma io non lo credo.
—	Non ha dato il permesso né a noi, né a loro — Pregatelo Voi stesso! — Tocca proprio a noi. — Sento compassione di lui.
—	Si son burlati di te. — Questa lettera non è per lui, ma è per Voi, signorina. — Non ha annunciato il suo arrivo nemmeno a lei. — Chi non ama il lavoro, è inutile A sé e alla società. — Se alcuno domanda di me, digli, che non ci sono. — Per compiacere te andrò con loro. — Quello che fanno loro è sempre ben fatto. — Arriverete tardi tanto te che lui. — Con te mi si esaurisce la pazienza. — Come te ce n'è pochi. — A casa mia, soleva dire, comando io. — Ci vado io stesso. -— Conosci te stesso. — »Per me si va nella città dolente, per me si va nell'eterno dolore, per me si va tra la perduta gente ... lasciate ogni speranza, von ch'entrate.«
ESERCIZIO
Traducete: Tudi jaz sem imel prav. — Včeraj sem pričel jaz, danes prični ti. — Zelo dobro pozna mene in tebe. — Kakšna se Vam zdi ta slika? Meni se zdi lepa. — Kdo gre z njimi? Nihče. — Samo meni je pisal. — On ljubi le samega sebe. — Ne meni ne nikomur ne verjame. — Tako ne-zaupen (diffidente) je! — Komu to (lo) praviš? Meni? Da, tebi. — če odpotuje on, odpotujem tudi jaz. — če ona ne ve ničesar, kaj naj (— morem) vem jaz? — Zakaj dovoliš njemu, meni pa ne? — Včeraj zvečer smo govorili o tebi. — Več kakor ti delam, ali vsaj (almeno) kolikor ti! — Moder človek (il saggio) nosi svoje bogastvo s seboj. — Ali z menoj ali proti meni! — Ubog sem kakor ti. — Znabiti niti njim ne bo povedala ničesar.
*
Umrl nam je naš ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
KRAMARIČ FRANC
davčni izvršitelj v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 11. maja ob 6. popoldne s postaje Črnomelj na pokopališče v Vojni vasi. ČRNOMELJ, 10. maja 1942.
ŽALUJOČI OTROCI in ostalo sorodstvo
Nž>v Molière v naši drami:
»šola za žene«
Temen, široko zevajoč avditorij, — v njem slutim senco režiserja. Sem ter tja se premakne njegova postava, njegov polglasni vzklik; »Dobro!« ali »Da, tako!« se vplete v odrski dialog, v spodbudo igralcem, ki še vedno oblikujejo svoje like in jim dodajajo potezo za potezo. Kako bo-drilen je tak režiserjev vzklik! Kažipot igralcu, da je na pravi poti in da lahko siguren hodi naprej.
Na odru je razsvetljava za skušnje; bela nepoetična luč. Z neizprosno stvarnostjo razsvetljuje nemaskiirane obraze, brez tistega nadnaravnega čara, ki ga jim daje šminka in iz vseh sedmih mavričnih barv sestavljena razsvetljava pri predstavi, V tej stvarni luči se vrši metamorfoza igralca v zahtevani lik — v slog in ozračje igre.
Molière
Sedim v loži in prisluškujem novemu tonu Molièra.
Kje je tisti čipkasti, k smehu dražeči Molière, ki ima svoje korenine v comme-diji dell'arte? Ki je povzel njene stalne tipe, pa je ustvaril s svojim ostrim kritičnim čutom itti satiro, a vendar poln razumevanja za človeške napake in slabosti, značaje kot so L'Avare, le Misan-trophe, Tartuffe, Le bourgeois gemtil'hom-me, Les precdeuses ridicules itd. Stalnim tipom iz commedie dell'arte je položil na jezik najaktualnejše dogodke tn vprašanja dneva ter jim vdihnil z genijem ln originalnostjo pesnika toliko človečnosti, da jih je dvignila njegova ekspanzivna
moč do skupinskih predstavnikov znaca-jeV#
Kje je tisti Molière, ki igra bedaka, da zabava ljudi in streže njihovemu samo-ljubju: škodoželjno se smejejo njegovim nesrečnim junakom, ker se jim zde ne-
umnejši od njih.
Tak je bil naš dosedanji Molière: lahak, baročen, ves usmerjen v smeh in posmeh, čipkast in dekorativen: le theätre pour le thèatre — in
Kak bo Molière, kj ga bomo videli?
Pesnik in komedijant, kakršnega nam je 200 let kasneje predstavil v operi .-Bajazzo« Leoncavallo: glumač, ki igra svojo življenjsko dramo in daje ljudem zakrinkano svojo skrito bolečino, da se vžge tudi v srcu najbolj topega človeka iskra sočutja.
Snov za komedijo »šola za žene« je prastara. Odkar stoji svet, so živeli varani sebičneži — ; zato je ta zgodba prav tako doma pri Straparolu, pri Scarronu in Molièru in bo še in še pri raznih dramatikih, dokler bo stal svet.
Fabula je enostavna: glavni junak igre, Arnolphe, žavi v neprestanem strahu, da bo postal nekoč v zakonu rogonosec, t. j. prevaran mož. Vzgoji si mlado dekle v popolni nevednosti in nedolžnosti, v pretirano strogi morali, a je končno kljub vsej previdnosti in zvijačam ogoljufan, še preden bi jo mogel poročiti. Prijateljev sin, mladenič Horace, mu izdaja svojo ljubezen do njegove izbranke Agneze in tako trpi Arnolphe strašne muke: mora se po-tvarjati in poslušati srečnejšega tekmeca, ko pripoveduje o uspehih, ki jih ima v ljubezni z Agnezo. Toda kljub vsem zvijačam ga Arnolpe ne more premagati.
Bežni vtis s skušnje mi pravi, da je hotel režiser podati v liku glavnega junaka tragični biografski lik Molièra samega, ki je kot avtor in igralec s srčno krvjo pisal in igral samega sebe üi svojo nesrečno ljubezen do veliko mlajše žene, ki ga je varala. — Toda režiser je hotel obenem poleg človeške resničnosti Arnolpha približati celo Mollèrovo umetnino gledalcu s človeške strani.
Doslej smo spoznali Molièra s teatereko
učinkovite, komedijske strana, historično, v smislu sloga kar se dä verno, kajti naša gledališka tradicija se je kretala v smernicah splošnega evropskega pojmovanja tega sloga.
V novi interpretaciji
pa se zdi, da režiser ni poenostavil historičnega Molièra samo v kostumskem pogledu, (odločil se je za modo 1. 1670.: »ju-ste-au- corps«, ki je brez čipkastih čič-karij ter preobilice pisanih pentelj in trakov), temveč, da je tudi v igralskem pogledu, kar se tiče komike, zavrl zatvornice preobilja. V tem Molièru ni komika cilj in namen, temveč samo nujna posledica značajev.
Molière, ki ga bomo videli, ne vzbuja škodoželjnosti in se ne obrača na slabe instinkte gledalica; ob pogledu na nedostatke v značaju Arnolpha vzbuja sočustvovanje s patološkimi potezami, ki ga napravljajo tragikomičnega- Pri tem leži poudarek na tragični noti.
Dramatik je ustvaril s to figuro subjekt iz svoje dobe: meščana-filistra, plol dobe in okolja, razmer in vzgoje, ki ne zaupa móòi svoje osebnosti, temveč se zateka k normam morale. Ta naj mu na umeten način zagotovi srečo. Konec pa pokaže, da zmagata nad razumom Impuls in intuicija, porojena iz čustva resnične ljubezni; nad prisiljeno in zlagano moralo pa zmaga svobodna odločitev zdravih, nepotvorjenih ljudi, ki poslušajo svojo vest.
Inscenaci ja in ie kaj.
Stupičeve režije so ga tekom , let predstavile kot ustvarjalca, ki se za vsako ceno ogiblje tradicije in šablone. Njegovo stremljenje gre za tem, da predoči gledalcem igro * novega, nevajenega zrelišča, da išče novih, zanimivejših perspektiv. Nedotakljivost dramatika zanj ni nikakršen problem. Ce se mu zdi v prilog njegovi zamisli, črta, prestavi prizore, pripiše. Njegovo osnovno hotenje je, da bi
podal sintezo umetnine, njenega sloga in njenega pesnika z današnjim časom, da bi približal tisto dobo današnjemu razumevanju.
Režiser je napravil za pet dejanj, ki jih je predpisal Molière, pet raznih slik, ki mu služijo za dvanajst prizorišč. — Nikoli ne uporablja realističnih inscenacij, (v smislu posnemanja resničnega življenja), temveč absolutno inscenacijo, enotnost prizorišča (Spielmaschine), to je osnovnim zahtevam igre, njenemu slogu in vsebini prilagojeno inscenacijo, ki arhitektonsko in slikarsko ustreza vsebinskim pogojem igre in je torej v okvir gledaliških, umetniških zahtev zajet in poslikan prostor.
Za Molièra je uporabil historični slog samo kot najrahlejšo osnovo. Zanimiva je njegova sinteza prvin: v živih barvah je izražen barok in komedijski del igre, v umerjenosti kostumov bolj človeška stran pojmovanja igre, v kompromisu sloga mei historično pravilnostjo in današnjo stvarnostjo: stilizacija baroka; uporabil je samo najznačilnejše elemente baročne deko-rativnosti.
Igrali bodo: glavno vlogo Arnolpha — Gregorin, Agnezo — Levarjeva, Ho rac a — Nakrst, Chrysalda — VI. Skrbinšek, Or on ta — M. Skrbinšek, Alaina — Poto-kar, Georg-etto — Kraljeva. Scensko glasbo je komponiral štupičev stalni glasbeni sodelavec, naš znani pianist Bojan Adamič. Prevod je delo Josipa Vidmarja.
Po splošnem vtisu s skušnje je vide«, da je tu opravljeno z vso ljubeznijo ln vnemo veliko in nelahko delo. Tu je zavel zopet tisti pravi gledališki veter, ki se pojavi vselej takrat, kadar gre ves an-sambl z režiserjem na čelu globoko po sapo in ve: zdaj so razpeta največja jadra in treba bo prijadrati v obljubljeno deželo velikih nalog.
Ma fin SK»
Nekdanje življenje naših mesarjev
Danes, ko je izročeno javnosti novo, moderno mesarsko tržišče v Ljubljani, je pač zanimivo ozreti se nekoliko v preteklost in pre-motriti razvoj te važne živilske obrti. Vsekakor je razvoj mesarstva v našem mestu prav zanimiv. O tem nas prepriča naslednji članek, ki je nadaljevanje prispevka, katerega smo objavili pretekli ponedeljek.
je dal pobiti z mesarico pet volov in kravo. Živali so bile pokončane mahoma. Nadalje so pobili dva vola hitro z udarcem na tilnik. S pobijalno krinko so bili usn-.r-čeni trije voli in bik. prav tako najhitreje. Uboj je trajal z izpuščanjem krvi pri udarcih na tilnik tri, pri usmrtitvi z mesarico in krinko pa štiri minute. Poskusi so prepričevalno dokazali, da je naposled omenjeno pobijanje najpraktičnejše. Zato so se ga vobče oprijeli. Pri tej priliki so ljubljanski pomočniki izvrstno izpričali svojo izurjenost, spretnost in ročnost. Vobče so pobijali klavno živino pred približno šestdesetimi leti s sekiro. Po časopisnih vesteh v mesecu decembru leta 1906 pa so natikali živini, določeni za usmrtitev, krmko ir: ji zabijali klin v možgane.
Preden je začel obratovati mestni vodovod (dne 29. junija 1890), je bila za ne-sarje zelo velikega pomena Ljubljanica, Čeprav je povečevala megla, ki se je vlačila nad njeno gladino, hlad in mokroto ter bila ljudem vobčne nevšečna. bi se en-dar brez njene vode takratni mesarji s težavo prebijali. Med že omenjenim velikim poslopjem za šolske namene in vzhodno stranjo semenišča je bila ozka Šolska ulica. In njej nasproti so držale do vode okoli dva metra široke lesene stopnice, - ob njih je bil privezan čoln, ki so ga uporabljali mesarji, kadar so izpirali čreva, ter prali ponjave, rjuhe i- dr., katere so potem sušili kar na obrežni ograji. Pravcata nesnaga pa je kraljevala za tistimi me-srskimi stojnicami, ki jim je bil odmerjen prostor tik nad obrežjem. Tam so bile videti prečesto neizumetničene slike, ko so iskali mesarji, mesarice, branjevke, . ne-tice i. dr. nujno zavetje. In ker so odlagali ljudje tu še cunje, papir, gnilo sc.dje, kosti, drobovje in podobno navlako, zato ni bilo nobeno čudo, če so imele neštevilne podgane na obrežju svoj raj. A razen ttga je biüo na tem bregu še ugodno zavetje različni golazni in gnusnemu mrčesu, predvsem velikim muham, ki so jih morali mesarji, oboroženi z muhovniki, lipovimi in kostanjevimi vejami, večino leta odganjati.
Klobase, salame In „ihaha"
V neposredni bližini prostora za mesarske stojnice so pa bile še nekatere mesnice. Tako na Pogačarjevem trgu, kjer je prodajal Rajko Andretto suho meso, salame in klobase. Soseda sta mu bila splošno znana mesarja Kozaka — brata Jožef in Mihael. Ob Mesarskem, sedanjem Zmajskem mostu je stalo kot nekakšna protiutež v začetku omenjeni shrambi za stojnice veliko poslopje (odstranjeno tudi leta 1896.), v katerega delu, obrnjenem proti Kopitarjevi ulici, so hranili gasilci svoje orodje, v nasprotnem delu. s čelom proti sedanjemu Vodnikovemu trgu pa so bile tri prodajalnice. V njih so sekali govedino Franc Urbas, Leopold Slovša m Martin Zabjak. V Mahrovi hiši (za vodo), zdaj last mestne občine, sta bili mesnici Franca Slovše in Franca Jagra. Razen pravkar navedenih velikih mesarjev so imeli po mestu svoje prodajalnice še nekateri drugi njihovi tovariši.
Dne 7. novembra 1885 je pričel prodajati na Rimski cesti v nekdanji Kalistrovi hiši (dandanes hiša Gorupovih dedičev št. 9} Ivan Käfer iz Maribora konjsko meso, kar pa je trajalo le do dne 10. novembra 1886. Več ko celih deset let pozneje (dne 37. novembra 1896) pa je odprl Ivan Kopač, po domače »Šmajhel« (poprej prodajalec govedine na levi od vhoda v magistratno hišo na Mestnem trgu št. 2), v takratni Travniški. a zdaj Metelkovi ulici, novo konjsko mesnico, združeno z gostilno, v kateri je bilo vedno dovolj gostov, ki so »ihaha« obi-lokrat prav pridno zalivali.
Kako so včasih klali
Do leta 1881. so klali ljubljanski mesarji predvsem goveda na »šlahtpruknu«, leseni klavnici na koleh, ki je štrlela iznad Ljubljanice nasproti današnji Potočnikovi ulici in razširjala grozen srnrad okrog sebe; prašiče, teleta in drobnico pa tudi po večjih mesarskih dvoriščih. Na Poljanski cesti na primer »Pri Korenu« ali »Pri Jur-čku« (prav za prav pri gostilničarju in me-saju Juriju Crnetu, kjer je zdaj novejše poslopje Marijanišča) in »Pri Štrajzelnu« (zdaj Lavtarjeva gostilna). Ob križišču Res-ljeve in Sv. Petra ceste je bila stara Urba-sova gostilna »Pri Irgelcu« z velikim dvoriščem. na katerem je moralo marsikatero živinče poginiti pod mesarskim nožem. Samo ob sebi umevno je, da se je utegnilo v takih zasilnih zakotnih klavnicah marsikdaj dogajati to in ono, kar je kvarno vplivalo na radovedno mladino ter da so se mogli po mili volji zlorabljati dostikrat že tako ne prestrogi takratni predpisi glede čednosti, in higiene. Saj ni nihče dovolj natančno nadziral klanja in pregledoval mesa. Drobnico (kozličke in jagnjiče) so klali mesarji tudi kar ob stojnicah.
Slavnostni mesarski sprevod ob otvoritvi klavnice
Ko je bila zgrajena na Poljanski cesti sedanja klavnica, pozneje seveda večkrat že povečana in modernizirana, je prestalo klanje vsakovrstnih živali doma, kar je mnogo pripomoglo k zdravstvenemu pre gledu mesa. Nova klavnica je bila slovesno odprta dne 3. novembra 1881. A že prejšnji dan so vodili ljubljanski mesarji po več mestnih ulicah in cestah nad trideset lepih volov, ovenčanih s cvetjem in zelenjem, ter okrašenih s trakovi. Ko so jih prignal; naposled od magistrata po Poljanah v klavnico, je bil pred oddelkom zavoda, namenjenem klanju velike živine, majhen zajtrk, med katerim je bilo izmenjanih več priložnostnih napitnic. Takoj nato so pobili mesarski pomočniki v navzočnosti povabljencev in občinstva štirinajst volov, a drobnico so jeli klati v za to določenih prostorih že poprej. Na slavnostni dan popoldne so priredili veliki mesarji v gostilni svojega tovariša Franceta Štruklja, ustanovitelja po njem imenovanega ljubljanskega hotela v Kolodvorski U]ici pojedino, katere so se udeležili razen vseh mesarjev, ki so klali veliko živino, tudi zastopniki oblastev in mnoge druge osebnosti. Pomočniki ljubljanskih mesarjev pa so imeli istega dne večerjo pri velikem mesarju Jerneju Črnetu starejšem, gostilničarju »Pri Jerneju« na Sv. Petra cesti in očetu sedanjega lastnika Struklje-vega hotela.
Novi načini klanja
Kako so klali nekoč velika živinčeta? Dne 19. aprila 1875 je pojasnjeval in nazorno razkazoval v starinski ljubljanski klavnici ob Ljubljanici mnogoštevilnim mesarjem iz mesta in z dežele mestni ži-vinozdravnik Pavel Skale, poznejši ravnatelj mestne klavnice, tri pobijalne načine na desetih volih, biku in kravi. Naj poprej
Bilo je mnogo trpljenja
Svoje dni so mesarji veliko trpeli. Vstajati so morali zgodaj, sem ter tja celo ob štirih zjutraj ali pa še prej. Vse meso zaklane živine je morala pretežna večina med njimi zvoziti na trg samotni, kajt imetniki konj in prav svojevrstnih, močno ropotajočih mesarskih voz so bili samo veliki mesarji. Poljanska cesta je bila z drugimi prometnimi žilami vred skrajno slabo oskrbovana, jeseni in spomladi posuta z debelim, nič povaljanim gramozom, pozimi pa pokrita z nerazoranim snegom. Tako se je mogel pomikati voziček, naložen z dvema, tremi teleti, le sila poč a s. in z veliko mesarjevo muko naprej. Ko je prišel mesar na svoj prostor s stojnico, je začel takoj teleta in drobnico izkoževati, često-krat v najhujšem mrazu. Marsikdo si je olajšal v ostri zimi delo s tem, da je pripeljal zaklane živali že dan poprej ter jih odtajal v kuhinji, da niso bile naslednje jutro več zmrznjene.
Mali mesarji, posebno pa njihovo osebje, je užilo v zimskem času na odprtih stoj-
nicah spričo megle in mraza neverjetno mnogo neprijetnosti. Zategadelj ni oi;o ču do. če si videl, kako so mesarji cesto mahali z rokami navzkriž, da so si ogrevali premražene ude. Ženske so si večkrat privoščile gorak »kofetek« ali pa čaj (ki zo ju na trg prinašale in prodajale tako imenovane »kofetarice« ob starem poslopju kresije), pomakajoč vanj sveže zemlje katere so od stojnice do stojnice porujali naprodaj pekovski vajenci. Moški so se krepili po navadi s koščkom kruha in Pokajene slanine, kakor tudi z merico vina ali pa šilcem žganja v gostilnah n vino-toč'h, nahajajočih se v neposredni bližini mesarskega trga.
Zgodaj so umirati • • •
Končno naj opozorim glede na to,kar sem povedal v prednjem odstavku, še na neko neutajljivo in resnično dejstvo. Skoraj noben mali mesar ali pa stainejši njegov pomočnik ni dočakal visoke starosti. Ti ljudje so umirali večinoma v najlepš-dobi za boleznimi, ki jih povzročata predvsem presilno trpljenje in prthlad. Pljučnica, jetika, protin, revma, kila i4d. so krajšali njihovo življenje. Sicer pa lahko trdim, da sem pozna] osebno precej velikih mesarjev, ki so morali zapustiti ?vet v najlepši moški dobi. ne toliko zavoljo pretrdega dela, kolikor zaradi prehlajenja. Marsikdo si je nakopal bolezen pri nakupovanju živine po sejmih v krajih, pre-oddaljenih od železnice, ko je moral opraviti posel peš ali z vozom, in to ob vsakem vremenu.
Izza časa, v katerem sem nanizal pričujoče spominske podatke, živijo danes lé še trije mesarski mojstri, in sicer Ivan Ko-šenina, Franc Črnivec in Jakob Jesih starejši.
Naposled moram še odkrito povedati, da je mikalo tudi mene, sina malega mesarja poprijeti se stanu svojega očeta. Toda ker sem skusil že kot otrok dovolj trpljenja in hudega, zato mi ni bilo nikdar ;n mi še zdaj niti manjmanj ni žal. da sem se usmeril v drugo plat, ter si izbral povsem drug življenjski poklic. Alojzij Potočnik.
Kužne bolezni v svetovni vojni
Krščanski m tudi drugi narodi verujejo, da Bog kaznuje grešno človeštvo s šibami vojne, lakote, kuge in potresa.
V	vojnih časih morajo krepki možje k vojakom, starci, žene in za vojno službo nesposobni moški pa marsikod ne morejo polja obdelati tako dobro, kakor ie obdelano v mirnih časih in je tudi pridelek manjši. Na drugi strani je pa treba napraviti velike zaloge za vojsko, da je potrebno čim najbolj načrtno in varčno razdeliti živila. Zaradi naporov potrebuje vojak v.eč hrane. Skratka, prebivalstvo se mora naučiti skromnosti in varčnosti z živili. Vse države posvečajo zato veliko skrb prehranjevalnim vprašanjem, saj jih zgodovina uči. kako1 lahko se med oslabelim "ljudstvom pojavijo kužne bolezni. Poleg vojskovodij in vojaških strokovnjakov imajo zato prav važne naloge tudi preskrbovalni strokovnjaki, zlasti higieniki in zdravniki, če se prebivalstvo vestno ne ravna po navodilih in predpisih prehranjevalnih strokovnjakov, je naravno, da se velikemu številu zaradi vojnih naporov oslabelih vojakov mora pridružiti tudi zaradi slabih preskrbovainih razmer oslabelo civilno prebivalstvo. Telesno oslabeli narod pa postane sprejemljiv za najrazličnejše bolezni, ki so v dosedanjih vojnah pokosile večkrat ogromno število prebivalstva.
V	spominu so nam kužne bolezni v zadnji svetovni vojni in prva leta po njej. Ze v balkanski vojni se je na Balkanu pri obleganju Odrina pojavil skorbut, ki se je naglo razširil po vsem Balkanu in tudi v Malo Azijo. Še preden se je prebivalstvo Balkana po vojn.ih naporih in boleznih opomoglo, se je pa pričela svetovna vojna leta 1914. Skorbut in druge kužne bolezni, predvsem pa že v balkanski vojni se pojavljajoči pega v i tifus ali pegavec, se je na balkanskih bojnih poljih pojavil že jeseni leta 1914. Zima je bila izredno huda in mrzla, a mnogi so pričakovali, d.a se kužne bolezni zaradi zime in mraza ne bodo razpasle preveč nevarno.
V Nišu se je zaradi vojne število prebivalstva najmanj pot roj ilo. saj so se tja poleg vlade preselile vse osrednje oblasti in velik del beograjskega preb'valstva, tam so bila pa tudi največja taborišča ujetnikov. Ko v tem prenapolnjenem mestu se nikdo ni mislil na pomanjkanje in draginjo, je že prvo zimo začel v Nišu razsajati pegavec. Sanitarne oblasti so proti nevarni kužiji bolezni nastopile z izredno odločnostjo in strogostjo. Vse gostilne in kavarne so bile zaprte kmalu po božiču. Zaradi najnujnejše prehrane sta smeli biti odprti v vsem Nišu samo dve največji retavraciji od 11. do 14. ure in od 17. do 19. ure Po živahnem
Nišu so se po teh restavracijah prej med gosti gnetli prodajalci cvetja in slaščic, sedaj pa otroci z vrečicami naftalina. In v restavracijo so go=t;e prihajali po pok ri valih in ramenih kakoT pobeljeni s snegom. Posuti so bili z naftalinom. Ko si je človek v gneči pribori! krožnik, je pobegel v žep po stekleničko gorilnega špirita, ga nalil n« krožnik in zažggj, nato je pa s tako razkuženim krožnikom potrpežljivo čakal na juho.
Termometer je padel od 20 stop:nj do 30 stopinj pod ničlo. Bo'ni'-nice so bile prenapolnjene. stanovanja nabita in na hodnike glavnih cest so nanosili sia me. V dolgih vrstah so na tako nastlanih hodnikih v tem mrazu ležali pegavi bonnki, se valjali, nekateri pa v dei.iriju trgali raz sebe obleko, dirjali nagi okrog ter si hladili ogenj v snegu. Dantejeva nesmrtna fantazija ni Videla tako groznih prizorov v peklu.
Dolge vrste voz so ponoči vozile iz mesta trupla žrtev. Grobovi so bili do^gi kakor njive. V megleni noči je prebivalstvo samo malo zapazilo žar s pokopališča, ko je gorela grmada trupel. Ves promet po nesrečni deželi je bil popolnoma ustavljen. Tudi vojaški transporti so bili prepovedani. Edino en sanitetni vlak je vsak dan tiho peljal po dolgi pregi.
Lepa topla pomlad je naglo pregnala pegavec in prinesla spet zdravje.
Splošna navodila
za rejo kuncev
Več ali manj pri vsaki hiši v mestu in na deželi dandanes goje kunce. Zato bomo rejcem gotovo ustregli s strokovnimi navodili, ki jih v 4.—5. številki »Malega gospodarja* daje K. V. kuncerejcem: Pogubonosno za kuncerejca je, ako goji plemenske kunce vseh vrst, vsevprek, brez navodil in točnega smotra. Nabavi si zdrave, čistokrvne živali z rodovnikom pri zanesljivem rejcu, ki jamči za kupljeno žival. Ne prijemaj kuncev za ušesa, nego za kožo na hrbtu. Ne prepusti reje in krmljenja živali ljudem, ki nima;'o za rejo razumevanja, še manj pa morda ljubezni do živali. Živalim preglej večkrat nos. oči in ušesa, ako se ni morda pojavila kaka bolezen, če je žival cbolela in ne moreš ugotoviti bolezni, odnesi kunca takoj k živinozdravniku. Obolele živali Imej ločene od ostalih v namenoma za to pripravljenih kletkah. Ne pripuščaj samic k plemenitvi, dokler niso stare vsaj 8 do 10 mesecev. Samec pa mora imeti najmanj
Gospodična Ecia In ura
Slednjič sem le prišel tako daleč, da se bom z njo sestal. V sredo ob pol 11. v slaščičarni! Tega si ne morete niti predstavljati, kaj je to zame pomenilo. Skrbno sem se pripravil: očistil sem madeže z obleke, kolikor je seve la šlo, od tovariša pa sem si sposodil lepo novo samoveznico. Tudi uro mi je dal, moderno zlato uro, ki sem jo takoj vtaknil v žep; mojo sem namreč že pred dnevi nesel v zastavljalnico, kajti načrt za slaščičarno sem do podrobnosti pripravil in tam je na žalost taka navada, da mora človek nekaj naročiti
Že ob desetih sem sedel ob koščku torte, ki sem ga počasi jedel, čeprav sem oči poželjivo upiral na bogato naložene mize. Toda moral sem se premagati, imel sem natančno preračunan izdatek za oba in niti centezima več. Pet minut čez pol je veselo pristopicala. Danes se mi je zdela posebno očarljiva, lepe plave lase je imela nalahno razmršene in v njih se je lesketalo nekaj deževnih kapljic. Takoj sva bila v živahnem pomenku.
»Gospodična, košček torte!«, sem galantno naročil z brezskrbnim obrazom, češ kaj pa Je to meni! Stvar se je odlično razvijala: plavolaska Roža je zobala mandeljne s torte, jaz pa sem govoril o strahovitih prepadih v mojem srcu, o iskrenih ču-
stvih, ki jih gojim do nie in o podobnih stvareh. Pri tem sem se ves čas poigraval s »svojo« novo uro, tako da jo je Roža lahko občudovala.
»Od kod pa imate to krasno uro?« me je vprašala.
»Nič posebnega, dobil sem jo kot prvo nagrado na zadnjem plavalnem turnirju,« sem o Igovoril z m~škim obrazom, ona pa me je občudujoče pogledala. Med pogovorom sem opazil, da je od koščka ostal samo še grižljaj. Grozna misel mi je šinila v glavo, Kaj če naroči še enega? Gledala me je z velikimi rjavimi očmi in dejala čisto nedolžno:
»Tortica je tako dobra, da bom pojedla še košček!«
Ne vem, zakaj se mi je zdel njen glas tako krut. Kaj sem hotel!
»še en košček, gospodična!«
Pogum pa mi je kar vidno upadal, nič več nisem imel t'ste sigurnosti kakor prej, kajti vedel sem, da se bo ta reč nesrečno končala.
Saj res, ura! Takoj se mi je zasvetilo. »Trenutek, prosim. Zdi se mi, da me kliče znanec.«
Stopil sem k neznanemu gospodu, ki Je čital časopis in mu nekaj nerazumljivega {f* zamrmral na uho. Ta me je začudeno pogledal in zmajeval z glavo, jaz pa sem jo '
10 mesecev. Prepreči rejo v krvnem sorodstvu. Samic ne pripuščaj več kot trikrat v letu, ako hočeš imeti zdrav in odporen zarod. Z odstavljanjem mladičev prični šele v 7. tednu starosti. Pripuščaj po dve do tri samici hkrati, da lahko v primer' večjega števila mladičev v enem gnezd'■ izenačiš s številom mladičev ostalih gnez^ Mladiče loči po spolu že v četrtem mesecu starosti.
Ako hočeš uspešno gojiti kunce, upošte vaj pri napravi kletk snago, prostora >st svetlobo in zrak. Kletke naj bodo sestav ljene praktično in v okusni obliki. -kakor kup nametanih zabojev. Vsak ka naj bo tako zgrajena, da se nesnagi čim hitreje odteka na prosto. Postavi kletke tako, da je žival obvarovana prepiha in mokrote, poleti pa pekočih sončnih žaritov. Ne dopusti pso" v bližino kletk Kletke dobro zavarpj zoper mačke, podgane in miši. Razkužuj kletke in predmete, ki jih rabimo pri kuncereji (20/e kaolin ali l°/oo kaporit).
V krmi naj imajo kunci kolikor mogoče mnogo spremembe. Spariena, prašna in onesnažena krma škoduje kuncem, če ni. maš dovolj zemljišča, skrbi poleti za zimsko zalogo z nabiranjem in sušenjem razne zelenjave (fižolovka. grahovka, kore-njevec itd.), grmičevja in vrtnega plevela Peteršilj, zelena, melisa, majaron, žajbelj pelin ln poprova meta so zelišča, ki pospešujejo kuncem tek do jedi. Doječim samicam nabiraj regrat, mleček, solato in ostala zelišča, ki vsebujejo dovolj mlečnega soka. V kletkah naj tudi poleti ne manjka suhe krme (mrva. otava, oves), škodljiva so krmila, ki vsebujejo maščobo, kislino In ostre vonje. Ne pokladaj kuncem preveč krme in pri naslednjem krmljenju odstrani preostalo krmo. Oves v velikih količnah živalim prej škoduje kot koristi.
Vsak kun cere jec mora voditi rodovno knjigo in knjigovodstvo, ker si bo le na podlagi točnega vpisovanja ob koncu leta lahko sestavil obračun, ki bo prikazal uspeh ali neuspeh njegovega dela. Poleg določene pasme, ki jo gojiš, se zanimaj tudi za ostale vrste kuncev, da si pridobiš splošno znanje o kuncereji.
Saupna posvetovalnic*
Kupon za odgovor v »Zaupni posvetovalnici« dobite v nedeljski številki »Jutra«.
Na »Zaupno posvetovalnico« se lahko obrne vsakdo v kateri koli zadevi osebnega značaja. Za odgovor je treba poslati: točen in obširen opis zadeve, v kateri je zaželjen nasvet; rojstne podatke, spol, stopnjo izobrazbe in poklic; značko za odgovor in kupon, ki je uvrščen v vsako nedeljsko številko »Jutra«. Kdor želi analizo svojega značaja ali značaja kake druge osebe, naj priloži še čitljiv s črnilom pi-sin rokopis. Za vsako analizo, odnosno zadevo je treba poslati po en kupon. Ce sta dve analizi, torej dva kupona. Zanimance in zanlmanke opozarjamo, da anonimna (nepodpisana) vprašanja ne bodo upoštevana, zato naj se vsak čitljivo podpiše. Tajnost je zajamčena. Vprašanja je treba nasloviti na: Uredništvo »Jutra«, (Zaupna posvetovalnica), Ljubljana. Puccinijeva ulica 5. Odgovore objavljamo v vsaki po-nedeljski izdaji in čertrtkovi številki »Jutra«.
Hrvatica. Kaj vam bo prinesla bodočnost, ne vem. Lahko vam pa povem, da ste mladi in, da imate mnogo dobrih lastnosti. Iz vsega sklepam, da vam bo lepa bodočnost naklonjena, vendar je to odvisno v prvi vrsti od vas. Ostanite pošteni in ne bo vam žal.
Prijatelj eksaktnosti. Inteligenca, skromnost in zaupljivost so pri vas močno razvite in vas silijo k razglabljanjem, ki jim mladina večji del ni kos. Odlikujejo vas še vestnost, discipliniranost, mirnost in stalnost. Popolnega ravnotežja še niste dosegli, kar je pa razumljivo z ozirom na leta, čeravno ste razumsko daleč naprej. Vse, kar trdite, je gola resnica.
Dolenjka. Rokopis izdaja dobrosrčno, ljubeznivo in prijazno osebo, ki ima mnogo smisla za lepoto in čuta za skupnost. Negativna točka je pretirano samoljubje, ki v izvestnih pogledih greni življenje.
Brez cilja 1942. Preberite odgovor pod značko »Neodločna«! Zakaj toliko nezadovoljstva ln tako malodušje? 32 let boste imeli prihodnje dni pa že obupavate. Po vašem je že vse proč. vse izgubljeno, zamujeno, vse brez pomena In takih občut-kot polni hodite okrog ln si želite samo lasten dom? Tudi vi ga boste dobili, samo več zaupanja, volje, vztrajnosti, ljubeznivosti, prisrčnosti! Vaše priznanje Je mnogo vredno.
Nenavaden človek. O pismenih in nepismenih ljudeh se vodijo statistike. Kako pa je s starostjo prebivalcev na poedlnih zemljinah? Ali vsak zemljan ve, kdaj se je rodil? — švedski učenjaki so ugotovili, da okrog tri Četrtine prebivalcev Zeml;e točno ne ve. kdaj so se rodili.
Nesrečen. Sem 18 let star. Brada ln brki mi že močno rasejo, da 3e moram stalno briti, a nič ne pomaga. Kako bi odpravil to nadlogo? — Brada in brki
hitro mahnil k blagajni v drugo sobo, kjer sem poravnal račun s tem, da sem zastavil prijateljevo uro. Torej zadeva je rešena! S takim navdušenjem sem zopet govoril gospod'öni Roži o njenih globokih očeh. da se je mehčala kakor vosek med prsti. Prijel sem jo za roko, ni se branila, niti navidezno ne in to mi je vlilo novega poguma.
»Poslušaj me, Roža, najsrečnejši človek na svetu bom, ée mi dovoliš, da te prav nalahno poljubim.«
Povesila je oči, kakor se pač ob takih prilikah spodobi, jaz pa sem nadaljeval:
»Poglej, kako sva sama, nikogar ni, ki bi naju motil v najini sreči!«
Z glavo je pokazala na mojega, »znanca«, jaz pa sem ji dopovedoval, da je on popolnoma zatopljen v svoj časopis. Tedaj nenadno zavpije gospod izza časopisa: »Blagajničarka, ob enajstih me, prosim, pokličite, da ne zamudim vlaka!« Roža me je sramežljivo pogledala in rekla: »Potrpi še nekaj minut! Daj uro na mizo!«
Okamenel sem, samo tega se Se zavedam, da sem nekaj nerazumljivo jecljal. Sam ne vem, kako sem se znašel na ulici in kako sem prišel domov.
Ko sem drugI dan Sel mimo iste slaščičarne, .sem videl gospodično Rožo v prijetnem pogovoru z mojim tovaxiSem, pred Seboj pa je imela krožnik, na katerem so bili trije kosi sladke, rumene torte.
niso »nadloga«! Znan rumunski profesor je celo mnenja, da je kosmatost zdravju koristna. Do pasu dolga brada naj bi pozimi varovala grlo pred prehladom, brki
->a čistili zrak, ki ga vdihavamo!
Matura. Kmalu bom 21 let star, a Imam
amo 5 razredov gimnazije. Rad bi naredil veliko maturo. Ali je to mogoče? — V Italiji zakon dovoljuje vsakemu polnoletnemu državljanu polagati zasebni izpit za veliko maturo, tudi če nima nikake pred-izobrazbe.
Pozor! Značka Mlada ljubezen: Nave-
lite poklic in izobrazbo osebe, za katero želite analiz»; študentovska ulica: Pošlji-ta vsak zase značko za odgovor; <5. L. Ljubljana: Niste poslali značke za odgovor, se niste podpisali in niste priložili kupona; F, B. — Lj. 20: Tudi vi niste izpol_ nili pogojev, ki so za odgovor potrebni; 26 let na Minka iz šiške: Odgovor prejmete. čim pošljete značko.
Klic v viharju. Zaradi zgrešene vzgoje — roditelji mnogokrat iz prevlike ljubezni svojim otrokom nehote škodujejo — ste še plahi, neuravnovešeni in negotovega koraka stopate po poti življenja. Odlikuje pa vas skromnost in izvestna stalnost. Ostanite pošteni in za nobeno ceno ne prodajte vere v dobro.
P. 19. Tudi vi podzavestno doživljate boj med razumom in nagonom. Nagibate se k materializmu in sebičnosti, ste im-pulzivni in vztrajni. Znatnih sprememb ni pričakovati. Le pogumno študirajte naprej.
Lilija in trn. Vaše pismo in priloženi rokopis sem prebral in iz njiju razbral, da nimata omembe vrednih slabih lastnosti, vendar pa sta za stvarno analizo So premladi.
Cvetje. Morda boste prejeli odgovor od osebe, ki jo ljubite, morda jo boste tudi videli, želje pa, kar se te osebe tičejo, se vam ne bodo spolnils. čez čas bo prišel drugi in vse se bo uredilo.
Kontino. Zaradi slabega papirja se je črnilo razlilo, tako da ne morem razbrati, kaj želite. Ugotovil sem le, da ga ne ljubite in zato ga boste pozabili. Pišite ponovno.
Maj 1942. Vaš značaj, ki sprememb ne bo več doživel, ima vse za vodstvo takega podjetja potrebne lastnosti. Primanjkuje vam pa zaupanja do same sebe, zato pazite, da ne nasedete neznanim ljudem.
Nesrečen 20. Zaradi tistega nedostatka se ne smete čutiti manjvrednega. Stvar je živčnega izvora in posledica zadrege. Zato skušajte najprej odpraviti zadrego, kar boste dosegli z voljo. Zaupajte ss specialistu za živčne bolezni. Le posvetit« se poklicu, ki vas veseli. Ste čustveni, tenie o vestni, dobrosrčni, pošteni.
Za dobro voljo
Dekle fantu 1900
Ko v tinto pomakam però podajam Ti v duhu rokó, pozdravljen čez gore visoke, pozdravljen čez vode široke. Ko lunici zvezdna je cesta, takó sem jaz Tebi vsa zvesta, ko roža-gartroža je rdeča je moja ljubezen goreča. Ponoči jaz okno odpiram na zvezde se zlate oziram, pošiljam po njih Ti pozdrave čez hribe tja k Tebi v daljave. Ko v zoro se ptički zbudijo, zvonovi v dan mladi zvonijo, Te moja že misel objema, na srce ljubeče prižema. 2elim Ti, da dobre si volje, zdaj šla bom čez trate in polje, vesela, ko v zraku je ptička,
Ti moj si, jaz — Tvoja Marička. *
Dekle fantu 1942
Fantič moj, že na stroj tipkam fino, jutri v kino in potem s Tabo grem nova vsa do peta lep kostim mode »Prim«. Imaš denar še za bar, ali Dramo? Prosi mamo in se joči, solze toči krokodila tam od Nila, pa bo dala; Tvoja mala s Tabo, Bino, šla bo v kino in še kam v vinski hram na jedačo in pijačo. Dragi dečko, pridi z vrečko polno cvénka — Tvoja Lénka.
Mara J. Tavčar jeva.
Najlepša roža
O tej čudoviti modi
Tavčarjeva Mara,
večkrat takšno fletno zineš,
da ji res ni para.
Sicer pa nad marsikomur
rada se spodtakneš,
danes v to reč, jutri v drago
urno svoj nos vtakneš.
Pridna res si brez primere,
prosim Mara, brez zamere!
A na nekaj, duša draga,
pa si pozabila,
ki zasluži, da v »Pondeljku«
bi jo omenila.
To je tista lepa roža,
ki jo vsak s častjo poboža,
ki je danes aktualna.
Vrednost nje je kolosalna.
Drugim cvetkam, raznim travcam
kar na mah je konec,
ker le roža ta ponosno
nosi prvi zvonec.
Po bregeh in po dolinah
se bohotno širi,
po vseh vrtih, mestnih parkih
danes se šopiri.
Roža ta, lepote prave
krasen je ocvirček,
roža ta, prepolna slave,
ljubi je — krompirček!
Manica.
Novo mesto ima res romantično lego na široki in visoki kraški skalnati ploskvi. Okrog mesta se vije temnozelena Krka. ki zlasti v poletnem Času tako vabi v svoj prijetni objem. Toda ne samo mesto, zlasti tudi njega okclica je prekrasna in vabljiva. Proti severni strani se razširja valovit svet in se kopičijo z vinsko trto posajeni griči, proti jugu so bajni Gorjanci, ki zapirajo pogled v mično Belo Krajino in na zahodu se širi kočevsko gorovje z bogatimi gozdi, kjer še kral uje kosmatinec. Le proti vzhodu je odprt svet preti šentjernejskemu polju.
Naravni lepoti novomeške okolice se pridružuje kot okras dalo človeških rok. številni gradovi še kažejo nekdanjo mogočnost, ki se je v njih edigravala pred davnimi dnevi. Kopica gradov v neposredni bližini Novega mesta, od katerih stoje nekateri prav tik mesta (v zadnjem času v mestu samem) dado vso pravico, da imenujemo okolico Novega mesta dolino gradov. Letoviščar, ki ga prijaznost Novega mesta in prelepe okolice vabi v po-set, ne bo pozabil oddiha izkoristiti za obidfc gradov in se seznaniti z njihovo pestro zgodovino.
Pogled na Grm, kjer je kmetijska šola
Takoj onstran Krke se bleščita iz zelenja dva bela gradiča. Ljudstvo jih je na-zivalo »Pred Malim Mostkom« ali pa tudi kar kratko »Mostek«. Pozneje sta oba gradova nosila kar gospodarjevo ime. Oba gradiča sta primeroma še mlada, sezidana sta bila malo pred Valvasorjevim časom. En grad, ki ga ljudstvo nazivlje Rozlnov, ▼ zadnjem Času tudi šukljetov grad, ima nad vrati napis: »Deposito pellicio illu-soque pallio ornatu glorior isto.« Drugi grad na nasprotni strani nad Krko so pred desetletji kupili usmiljeni bratje, kjer je bila, preden so sezidali sedanjo bolnišnico, prvotna bolnišnica, zdaj pa služi za stanovanje usmiljenim bratom. Na tem gradu je nad vrati kronostih, iz katerega je razvidno, da je bil grad zidan 1. 1629. Tu je svoje dni stanovala Primčeva Julija poročena Scheuchenstuel, pesniški ictsal Franceta Prešerna. Tu je tudi umrla in je pokopana na šmihelskem pokopališču.
Drugi najbližji grad je Grm, ki spada Stidaj tudi že pod Novo mesto. Grad Grm je last pokrajine, v njem je kmetijska šola. Od tod je krasen razgled na Novo mesto. Grad je postavil baron Krištof Mor-dax, sin graščaka z Grabna, malega gradiča tik Krke, oddaljenega pol ure od Novega mesta«
Graben je že zelo star. To je bil prvotno, kakor pravi Valvasor, močan štirioglat ìstolp in so bila vrata vdelana visoko sredi stolpa. V stolp so hodili po dolgi leseni
gradovi
brvi, ki je segala od tal do vrat in se jim tako ni bilo bati sovražnika, že v začetku XIV. stoletja so imeli grabenski gospodje, ki so se po stolpu imenovali Turnerji, slavno ime in so se odlikovali v turških vojskah. Turnerji, ki jih Valvasor imenuje »die von Graben«, so sredi XVI. stoletja izumrli. Novi gospodarji so bili Mor-daxi, ki so si posestvo razdelili. Eden je ostal na Grabnu, druga dva pa sta Si sezidala na lasu» m zemljišču vsak svoj j grad, prvi Grm, drugi Zaboršt. j Grad Grm je bil prvotno kaj skromno zidan. Sin graditelja Krištofa Mordaxa ga je povišal za nadstropje, dogradil pa ga ]e tega sin Ferdinand Mordax. Ta je tudi dal sezidati leta 1675. na bližnjem griču kapelico božjega greba s petimi postajami. Grič z božjim grobom je zdaj last prof. Ivana Krajca.
Kakor Grm, je imel tudi grad Zaboršt prav mično okolico. Grad Zaboršt je veft-krat menjal lastnika, dokler ga ni dal J 1. 1769. že zelo zanemarjenega Avgust pl. Zcis, graščak z Grabna, do tal podreti.
Nedaleč, komaj tri četrt ure od mesta, je oddaljen grad Poganci. Kdaj in kdo je gradil ta grad, ne vemo, najbrž pa ga je
gradil kdo od Mindorferjev, ki so bili najemniki gradu Mehovega. Ve se le, da je grad Pogance leta 1547. prodal Zigmund Mindorfer baronu Lenkoviču. Lenkovič ga je prodal rodovlni Gušičevi, ta pa Para-dajzarjevi. Rudolf Paradajzar je dal sezidati 1. 1694. ne daleč od gra 'i oddaljeno cerkev sv. Roka, ko je v Novem mestu in okolici morila kuga. Od Paradajzarje-vih naslednikov je kupila Pogance bogata novomeška rodovina Langerjeva, ki je àó zdaj lastnica.
Nadaljnji bližnji grad je Ruperčvrh, ki ga je pričel zidati Josip Emst Paradajzar leta 1641. in ga je dozidal 1657. Toda že leta 1726. je pripadal Ruperčvrh cister-cijancem v Kostanjevici. Ko pa je dal cesar Jožef 1786 zapreti mnogo samostanov, med drugimi tudi cistercijanskega v Kostanjevici, je Ruperčvrh pripadel verskemu zakladu. Ta pa ga je v prejšnjem stoletju prodal, nakar je večkrat menjal lastnika. Danes je v lasti ugledne družine.
Najvišje nad mestom je kraljevalo Me-hovo v Gorjancih. Mehovski gospodje so sloveli že v 12. stoletju. Pozneje je grad postal lastnina goriških in nato celjskih grofov. Ko so celjski grofje izumrli, je pripadlo Mehovo habsburškim vojvodom, ki so ga dajali v najem in užitek plemeni-tašem. Mehovski grad je bil zelo važen za časa turških napadov. Marsikak turški naval je bil tu odbit, sicer bi bil lahko mestu nevaren. Kadar koli so prišli Turki
Stari grad pri St. Petru
čez Gorjance, so vedno najprej zadeli ob mehovski grad. Ob prvem kmečkem uporu 1515 so vdrli kmetje v grad ln vrgli tedanjega najemnika Mindorferja in druge plemenitaše čez obzidje v globok jarek. Umorili so tudi dva sina in njih mater, le hčerko je pestunja rešila. Grad, ki je zdaj popolna razvalina, da imajo gadje svoje zavetišče, je 1622 prodal cesar Ferdinand H. grofu Ernestu Paradajzarju.
Kot mogočen čuvaj je od povsod viden grad Hmeljnik. To je eden izmed najstarejših gradov na Dolenjskem. Po Valva-zorju so v njem gospodarili že 1. 1223. imenitni gospodje. Na Hmeljniku so sta^ novale rodovine, ki so v zgodovini Dolenjskega in sploh Kranjskega imele vidnejšo vlogo. To so bill grofi Turjaški, Jankovič^ Paradajzarji in drugi.
Med znamenitosti novomeške okolice spada tudi Lukenjski grad pri Prečni. Tudi ta grad že razpada, vendar pa ao Se dobro vidni sledovi njegove nekdanje znamenitosti.
/Stari grad Je dobro uro hoda od Novega
mesta. Tudi ta spada med dolenjske posebnosti. Zdaj je last usmiljenih bratov in je v zadnjem času precej prenovljen. Nadalje je na glasu Bajnof pod slikovito vinorodno Trško goro. Temu gradu se obeta nov razvoj.
Pesmi Madagas€$v
Prebivalci otoka Madagaskar so po naravi j ako veseli in ljubijo predvsem godbo in ples. Njihove pesmi, v višino stopnjevana proza odražajo njihove običaje in navade in so izraz njihovega čustvenega duhovnega življenja. Njihova godba je preprosta, ljubka, toda vedno otožna. Tn je samo nekaj primerov njihovih pesmi v prozi, ki so dostopne tudi v raznih evropskih zbirkah ljudskih pesmi.
Sprejem pri kralja
—	Kako se imenuje kralj te dežele?
—	AmpananL
—	Kje je?
—	V svoji kraljevski koči.
—	Povedi me predenj!
—	Prihajaš z odkritostjo?
—	Da, prihajam prijateljsko.
—	Lahko vstopiš.
—	Živel, knez Ampanani!
—- Živel tudi ti, beli, pripravim ti dostojen sprejem. Kaj iščeš pri nas?
—	Ogledati si hočem deželo.
—	Tvoji koraki in tvoji pogledi so svobodni. Toda že se pogrezajo sence in blizu je že do večerje. Sužnji, razgrnite blazine po tleh in pokrijte jih z listi lananane! Postrezite z rižem, z mlekom in z zrelim sadjem. Pojdi, Nehale, najlepše moje dekle, strezi tujcu — njene mlade sestrice naj pa oslajajo večerjo s plesom in petjem!
Nečloveška mati
Mati je vlekla svojega otroka, hčerko, na obrežje, da jo proda belim.
»Ljuba moja mati, pod srcem si me nosila, in prvi sad tvoje ljubezni sem jaz; ! s čim sem se pregrešila, da sem si zasluži-j la suženjstvo? Staro?! sem ti la.išala, ob-delavala sem zate polje, zate obtrgavala sadje, zate zasledovala ribe, varovala sem te pred mrazom, v vročini te nosila v dišečo senco, cula sem pri tebi, kadar si spala, in odganjala sem muhe s tvojega obraza. Mati, mati, kaj boš počela brez mene? Denar, ki ga dobiš zame, ti ne bo hasnil in zanj ne bcš dobila druge hčerke. V bedi boš minevala in strašno mi bo, ker ti ne bom mogla pomagati. Mati, ljuba mati, ne prodaj svoje edine hčerke!«
Vsaka prošnja je bila zastonj. Mati jo je prodala. Vklenjeno so vlekli na ladjo in za vekomaj je ostavila svojo domovino.
Domačini z vzhodne obale Madagaskarja na delu
Otočec, znamenita idila na Krki
Hmeljnik
Na otoku, Id ga dela Krka pri St. Petru, je grad Otočec, ki še dandanes kaže svojo nekdanjo moč. V letu 1265. je tu gospodoval Ulrik de Werde. Pozneje Jo se lastniki menjavali. Pogled na ta grad in njega krasno okolico s temno zeleno Krko je očarljiv in ob vsakem letnem času vreden izleta. Poleg vseh teh ima novomeška okolica še več manjših gradov, I ki povzdigujejo njeno lepoto in slikovitost.
V HOTELU Gost: »čujte, posteljno perilo je vendar umazano!«
Sobarica: »že res, toda ponoči tega nihče ne vidi.«
USPEH OPOMINA Župnik je zasačil šolarčka pri kajenju in ga posvaril: »Otrok moj, ljubi Bog vse vidi in kaznuje vse otroke, bi kadijo. Ali veš, Ivam gredo otroci, ki kadijo?«
šolarček (skesano): »Vem, gospod župnik . . . Na Stranišče !
Džanhar in Niang — molitev ; k bogu dobrega in k bogu zlega
*	Džanhar ln Niang sta ustvarila zemljo. ! Džanhar, k tebi se ne zatekamo v moli-
•	tvi; zakaj bi prosili dobrotljivega boga, , ko moramo potolažiti jezo Nianga?
! Niang, zli in močni bog, ne dopusti grmenja nad našimi glavami, ne zaukaži morju, da bi pretrgalo svoje bregove, pri-zanesi rasti sadov, ne otrpni riža še v cvetju in ne dopusti roditi ženam v nesrečnih dnevih in ne primoraj mater, da bi pokopavale v morje upanje svoje starosti!
O Niang, ne uniči vseh Bžanharjevih dobrot. Nad hudobneži vladaš, dovolj jih je, ne trpinči še dobrih!
Ampanani in Vaina
Ampanani: Kako ti je ime, ujetnica mlada?
Vaina: Ime ml je Vaina.
Ampanani: Vaina, lepa si kakor prvi sijaji dneva, toda zakaj ti rose solze iz oči?
Vaina: Kralj, imela sem ljubega.
Ampanani: Pozabi, pa naj bo že mrtev ali živ! Te pa hočem ljubiti jaz.
Vaina: Kralj, usmili se solz, ki orošajo tvoje noge.
Ampanani: česa želiš?
Vaina: Moj nesrečni ljubi je poljubljal moje oči, je poljubljal moja ustna, dremal je na moj;h prs?h, v mojem srcu je in nič ga ne more iztrgati iz srca.
Ampanani: Vzemi tole ogrinjalo, zagrni si svoje dražesti in pojdi.
Vaina: Dovoli mi, da ga iščem med mrtvimi ali med živimi!
Ampanani: Pojdi, lepa Vaina! Smrt tisti zveri, ki bi si upala krasti poljube, pomešane s solzami!
• v. •>£■•■•,-
jv.-/.v.'^ttgf^-asfSfMff, ».-.t4'v-
— Gustelj, zdaj vlečeš ti!
Voz in tramvaj
Ko sem se zjutraj peljal s tramvajem v mesto, sem bil priča naslednjemu prizoru. Sprevodnik je na progi opazi! kmečki voz s konjsko vprego, ki se je po polževo premikal naprej. Da bi ga opozoril na tramvaj, je dal z zvoncem znak. Nič. Sprevodnik je drugič pozvonil in tretjič. Tudi nič. Jezno je še nekajkrat pozvonil, toda očanec se ni zmenil za tramvajski voz, ki mu je tiščal za hrbioin, ko da je tramvajska proga njegova, je mirno in brezskrbno nadaljeval svojo pot, tramvaj pa je moral skoraj ustaviti. Sprevodniku je bilo dovolj. Odprl je vrata in zavpil:
»Hej, mož! Ali se ne morete umakniti s proge?«
Možak na vozu ss je počasi okrcnil. Njegov obraz je bil hutiomu5cn- In s prekanjenim nasmeškom je odvrnil:
»Jaz se že lahko umaknem s proge, ti pa ne!«
t*
I.
Prefekt Anton je prvič nastopil službo. Mlad in navdušen je gledal na polje, ki mu je bilo odkazano: nadzorstvo nad dvajsetimi gojenci. Kakor vsak idealist, je bil tudi on trdno prepričan, da bodo pod njegovim trudom in delom pognale same rože in sami vzori in globoko je bil uverjen o svojih močeh, s katerimi da bo dosegel vse. Bil je zelo natančen in vesten in zelo strog. Gojenci so se ga bali in se čuvali, vsaj pred njim napraviti kaj takega, kar bi bilo zoper hišni red. Sicer so ga spoštovali, ker je bil pravičen, kolikor mladina sploh zna in hoče spoštovati; toda prefekt Anton je bil strog tudi do sebe in neizprosen sodnik svojih dejanj in svojega dela.
Jasno nebo je blestelo m se lesketalo od miljonov zvezdnih biserov. Mirna majska mesečina je razlivala svojo srebrno svetlobo na novo oživeli vrt in na bele stene tihega zavoda, V kapeli so že davno zamrli zadnji zvoki orgel, izpuhtel je že davno zadnji cbiak kadila, ki se je dvigal proti bogato s cvetjem in zelenjem okrašenemu Madoninemu kipu. že davno so minule šmarnice. Utihnila ni samo zadnja Marijina pesem, temveč tudi zadnji korak gojencev, ki so tiho kakor sence izginili v spalnico. Prefekt Anton je bil v lahkih sandalih obhodil pet ali šestkrat spalnico, <ickler ni na vse postelje legel angelski sen. žegnanček peleg vrat, ki se ga je profesor Anton dotaknil, je zazvenel, znamenje, da se tudi prefekt podaja k počitku. Vrata so se neslišno zaprla, po hodniku je neslišno šla črna postava njegova proti sobi, ki je bila določena njemu.
Prefekt Anton ni šel takoj spat. Polagal si je strog račun v preteklem dnevu in delal načrte dalje. Pri snovanju načrtov se mu i* glava razgrela ln »top.il je iz sobe na hodnik, da vzčkne vase nekaj svežega maj-
skega zraka. Zagledal se je v jasno nebo in v duši mu je postajalo tako lepo, kakor bi ga nek klic vabil, naj iz svojih štiri-oglatih načel in principov in železnih dogem poleti z duhom v lepo kraljestvo poezije in naj ne zaposli svoje duše samo z načrti in sklepi in s sodbami, temveč naj odpre srce tudi čustvom in strastem in elementom, ker le v njih je življenje ...
»Apage!« šepetne prefekt Anton strogo in se obrne, da bi šel v sobo. Kar nekaj zašumi na dvorišču. On s ozre . . .
Po dvorišču proti vrtu hitita dve postavi v sivih haljah. . . Kdo je to? Ali gojenci uhajajo ponoči na vrt?
n.
Ivan in Štefan sta bila že četrto leto v zavodu, šestnajst let je težilo njuna mlada pleča in prav nobena megla še ni zasenčila jasnega življenjskega pota. Starši niso bili ubožni in fanta sta bila nadarjena. v šoli in v zavodu sta veljala za vzorna študenta in ni našel na nobenem niti strogi prefekt Anton nič napačnega. Le nekaj mu ni bilo posebno všeč na Ivanu: Ivan je pisal verze, čeprav so bili verzi popolnoma nedolžni, je bil vendar prefekt Anton prepričan, da je to izgub«, in potrata časa — če pa to traja kaj delj časa, se pa tudi navadno ne konča talco, kakor bi bilo prav. Bolj mu je bil pogodu Štefan: hladno računajoč, čeprav včasih malo preveč samosvoj.
Ivan in Štefan sta bila v letih, ko se začne v človeku buditi neznano hrepenenje. Ivan, bolj živahen in temperamenten, je bil dostopen čustvom in jih tudi ni skrival. Štefan je bil mirnejše krvi, teda odločen in je že poizkušal uveljavljati svojo voljo proti volji drugih.
Učni red je zahteval strog čas za študij. Toda Štefan je imel bolj obširen srčni načrt in tudi presti čas ni bil zanj tako uporaben, ker včasih zaradi razposajenosti tovarišev ni mogel študirati, dostikrat pa
jih je prefekt kar vse skup spodil na vrt. Zato se je dostikrat ponoči, ko je že vse spalo, tiho splazil v klavirsko sobo, kjer si je čez dan skrivaj pripravil knjige in luč. Kmalu je seveda tudi Ivan zvedel za njegovo ponočno študiranje in tudi njega je zanimala romantika: saj je itak imel nekaj pesmi v načrtu, katerih prefekt še ni videl in bi jih tudi videti ne smel.
Prelep je maj na vrtu. Slavčki žgole in po drevju in grmovju tiho šepetajoče hodi nežen dih pomladi. Duša se zasanja bogve-kam, misli se sproste in razlete kakor ptice na vse strami.
Oni večer Ivan in Štefan nista imela namena študirati. Ivanu ni prišel noben verz na misel, da bi bil vreden papirja in svinčnika — in tudi Štefanu se je preveč pusto zdelo, po prefektovem odhodu iti študirat slovnico.
»Pojdiva na vrt!«
»Saj res!« pritrdi Štefan.
Ogrnila sta si posteljni pogrinjali in se v sandalih tiho odpravila na majhno promenado po vrtu, v prelepi noči snovat načrte za daljno bodočnost.
ni.
Komaj sta zavila na vrt, zašumi na hodniku. Pogledata gor: po hodniku hiti od sobe prefekta Antona črna postava.
»Prefekt Anton!« šepneta oba hkrati. Ugledal ju je in zdaj gre za njima. Nazaj ni mogoče. Le na vrt ln tam se je treba skriti! Slutnja jima je velela, naj bežita proti vodnjaku, kjer je tudi nekaj grmovja. Toda Štefan je potegnil Ivana za seboj.
»Prav na konec! Tam se lahko umikava na dve strani!«
Izginila sta v gosto zarastlem vrtu.
Prefekt Anton iu je Izgubil izpred oči, toda videti je bilo, dà ima namen natančno preiskati ves vrt. že je bil pri vodnjaku in trdovratno je hodil okoli grmovja tam okoli.
»Tudi sem bo priiel!« vzdihne Ivan.
»Da, tudi sem bo prišel! Toda ušla mu bova!« reče Štefan On je bil namreč takoj pregledal položaj. Vrt je bil štirioglat. V enem kotu sta tičala ona dva. Vprašanje je bilo zdaj le, po kateri strani bo prefekt prišel v ta kot. Če pride mimo velikih vrat, se mu umakneta ob zidu po drugi strani proti zavodu in izgineta v spalnico, da jih niti opazil ne bo! če pa bo on ubral nasprotno pot, se bosta tudi ona dva umikala v obratni smeri.
Medtem je prefekt Anton dognal, da nočnih izletnikov ni pri vodnjaku in v tistem grmovju. In pomikal se je prav počasi in na vse strani oprezujoč naravnost proti velikim vrtnim vratom, po glavni poti.
Ivan in Štefan sta ga natančno videla.
»Zdaj se skrijeva tja, kjer je že vse preiskal!« šepne Štefan. In kakor dva mačka sta se neslišno plazila globoko k tlom sklonjena proti vodnjaku in srečno dosegla grmovje. Opazovala sta odtod prefekta. Ta je od vrat zavil počasi proti onemu kotu, kjer sta bila poprej skrita, vse natančno na levo in desno motreč. Tudi kot je natančno pregledal in videla sta, kako pametno sta napravila, da sta jo od tam pobrisala. Nato se je napotil prefekt po isti poti ko prej ona dva.
»Zdaj bo še enkrat prišel sem!«
»Potem sva izgubljena!«
In na misel so jima prišle posledice: izključena bosta in kaj bodo doma rekli! In sramota!
Ivan se je tresel od strahu, Štefan pa se ni vdal usodi.
»Aha, na klop je sedel!« šepne Ivan veselo,
»Ce tam ostane do jutra, naju odkrije pri belem dnevu! Ce bi ga mogla spraviti do velikih vrat, bi bila rešena! On bi bil dosti daleč od naju ln zavoda, midva pa vendar toliko blizu zavoda, da bi naju več ne dohitel, čeprav bi naju že zagledal, ko bova bežala proti stopnicam! Toda kako bi ga človek tja zvabil!« vzdihne itefan.
Rešilna misel se ni hotela posvetiti in prefekt je trdovratno sedel na klopi, odkoder je lahko pregledal ves vit. Ura je bila devet — in v vrtu se ni ganilo nič. Pa je bila tudi deset — in ni odnehal niti prefekt — niti Ivan in Štefan. Toda kmalu se je pojavil nov nasprotnik; cba je začelo namreč pošteno zebsti. Saj sta bila samo v spodnji obleki in ograjena s tenkim po-grinjalom.
»že vem!« šepne Ivan. Prače si napraviva iz podvez in zalučava par kamnov v vrata! Bo kar letel tja, ker bo mislil, da sva tam. midva pa v tem hitro nazaj na stopnice in v spalnico!«
Kakor bi mignil, sta imela iz podvez prače, prav dobro prožne in uporabne. Poiskala sta v bližini brž še kamnov, debelih Jcakór oreh. . .
j Oba naenkrat!« reče Štefan. . . Prači sta bili ostro napeti, Štefan šepne znamenje . . .
. . . šš -tk -tk -
Kamna sta siknila skozi grmovje in ostro udarila na vrata! Prefekt Anton je urno vstal in posluhnil, toda prestopil se ni.
»še enkrat in previdno!« reče Štefan.
. . . šš -tk -tk -
Prefekt je tekel k vratom. Tisti mah sta šinila iz grmovja pri vodnjaku — Ivan in Štefan in sta nekaj trenutkov pozneje že bežala čez dvorišče. Prefekt Anton ni našel pri vratih nikogar, ko pa se je obrnil, je zagledal begunca daleč doli na dvorišču. Pesek je hreščal pod jelenjimi nogami.
Spusti se v pogon. Toda, ko je šumel pesek na dvorišču pod njegovimi nogami, so se vrata v spalnico že zaprla.
Ko je prefekt prišel v spalnico, ni bilo niti najmanjšega sledu, kdo je napravil izlet. Vseh dvajset ie spalo globoko spanje in vse obleke so bile enako zložene poleg postelj. Tudi smrčal ni nihče.
Prefekt Anton je nejevoljen odšel spat.
M. M.
Drejuje Davorin Ravljen. - Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja: Fran Jeran. - Za ineeratni del je odgovoren Ljubomir Volčič - Vsi v Ljubljani.