KOMENTIRANO POROČILO
Grobi molk Selničanov
Če zaideš v okolico Golega, lahko prideš v Selnik. Tja ne usmerja niti kažipot ob cesti, še manj vabi urejena makadamska pot, pa tudi te nihče zaradi neke zanimivo-sti ne napoti v zaselek, iz katerega smo odšli z mešanimi občutki.
Nekdaj so dejali: »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima«. Za Selnik to mor-da ne velja povsem, a ima pa le neurejeno, razkopano in že dolgo ne posuto cesto, prav neprijeten videz med hišami ter vrsto kupčkov in kupov raznih ostankov, ki oz-načujejo, čigav je ali pa ni) ta in oni svet.
Če je podatek, ki ga je povedal Rado Stevanovič točen, živi v Selniku deset Iju-di. In, če je točna trditev Justina Miheliča, je v vasi strašen položaj, ker se sosed toži s šestimi sosedi, kerželi zagospodovati vsem in v vsakem pogledu.
Če, če, če ... Pripoved prvega in druge-ga se je močno razlikovala. Predvsem je Rado Stevanovič mirno, zbrano pripove-doval o tegobah, s katerimi se srečuje v letih, ko sta se vmila v ženin rojstni kraj. Našteval je primer za primerom, kako ga krajani ovirajo pri delu, kako je vse prime-re sporočal milici in drugim organom in kako je bojda edina pot (po neuspelem poravnalnem svetu), da si vse izterja s sodiščem. Šest tožb res ni majhno število. In prav nič ne jamčijo, da se bodo sosedski odnosi v Selniku spremenili. Če že zaradi drugega ne, zato, ker z njim nočejo vzpo-stavljati niti ustnih, niti pismenih vezi. Le s tem ali onim predmetom, ki lahko pusti
tudi poškodbe na telesu, ga vsake toliko časa počaka ta ali oni krajan, ali pa kar dva, trije skupaj. In še nekaj je nerodno pri vsem skupaj. Rado je z ženo štiri dni odsoten in tedaj je ženina mati spet pod takšnim ali drugačnim vplivom domači-nov. Tajnik krajevne skupnosti, Selničan Justin Mihelič je bil močno razburjen, ko je pripovedoval o tegobah s sosedom. Mnogokrat je tako ali drugače obrnil to in ono izjavo, predvsem pa je vneto zastopal
stališče (do nedavna je bil tudi predsednik KK SZDL), da problematika Selnika in njihovih medsosedskih odnosov (če to sploh so odnosi) ni primerna, da bi o njej (če izvzamemo poravnalni svet) razprav-ljali tudi o ostalih organih krajevne skup-nosti in frontne organizacije. In, ker je tako, je bojda najbolje Rada ignorirati ter ga istočasno proglasiti za krivega, da se v vasi ne morejo dogovoriti, da bi dokončali vodovod (dva hidranta), da bi redno ob-navljali luknjasto pot ter sploh poskrbeli za izgled kraja. »Ker, če on ne bo sodelo-val na delovni akciji,« tako je poudaril Justin Mihelič, »mi sami tudi ne bomo urejali vasi. Samo jaz ga že ne bom obve-ščal, da pripravljamo akcijo. Tudi pismeno ne.«
Pa smo spet tam. V takem položaju bo Selnik še dolgo peščica hiš, med katero bo zvedavega človeka pripeljala slučajnost. In morda je celo bolje tako.
STANE JESENOVEC