Leto V. št. 51
GLASILO KOLEKTIVA POBJSTJA >C K A D I S«
Nove oblike dela komunistov
Sedanja stopnja razvoja družbenih in proizvodnih odnosov zahteva tudi v političnem življenju prilagojevanje metod in načinov dela političnih organizacij novim potrebam. Razprava na nedavni ikonferenci Zveze komunistov podjetja je razkrila naše notranje politične razmere, ki terjajo prav pri
na akcija, katere namen je v določeni obliki urediti ekonomske odnose, se mora uresničiti tako, kot je zamišljena. Politično škodljivo je stališče, češ naredimo nekaj, da bo mir. Ce bi se tako lotevali političnih nalog v proizvodnji, bi že v naprej diskreditirali vsako politično akcijo, ki pa je naposled ven-
fjosifi (^J^)rOx. <zJUq
fiajšFTačnijS zahvaljujeta lia Cestitci koju ste mi uputili povodom rodjendana i želim svita članovima vašeg kolektiva mnogo uspjeha u radu za napredak vašeg preduzeča i naše socijali-* stičke zajednice,
odborih, dalje v sindikalnih organizacijah, v organizacijah LMS itd.
Tehnični kader, ki je nosivec operativne proizvodnje, in komunisti v njem imajo specifične probleme, ki jih mora reševati sekretariat skupaj z njimi. Metodiko dela mora sekretariat prilagoditi reševanju nalog z določenih področij. V nobenem primeru pa ne bi bilo smotrno zapreti se v neke organizacijske oblike, morda še celo po teritorialnem načelu. Le-to povzroča vrsto težav v poslovanju podjetja in ga je treba odpraviti vsaj iz oblik političnega dela, ker za zdaj drugod še ni možno.
Sekretariat bo v celoti prilagodil svoje delo področjem in oblikam družbenih potreb ter tako praktično urejal problem za problemom tam, kjer se le-ta pojavlja. S trui načinom dela bomo probleme kon-
kretneje urejali in uspehe analitično spremljali.
Posebej nameravamo prirejati posvetovanja komunistov, ki delajo na posameznih področjih v delavskih svetih, uoravnih odborih, sindikatu, mladini, v operativni službi, upravi itd.). Tako bi se končno le utegnili otresti klasičnega nazira-nja glede oblik dela. Seveda pa ne bomo opustili stikov sekretariata z osnovnimi organizacijami KK na-šeera podjetja.
Politične organizacije morajo v prihodnje posvetiti več prizadevanj ekonomiki podjetja :	stremljenju,
da iz našega materialnega, tehničnega in moralnega potenciala iztisnemo več kot smo doslej, čeprav tudi dosedanji rezultati niso povprečni, ampak se nahajajo vedno med najboljšimi.
Milan Surk
Opazovaocu notranjega življenja in dela organov samoupravljanja se pogosto nudi priložnost videti, kako ljudje tudi pri zelo načelnih vprašanjih m morejo iz svoje kože, pa čeprav bi bilo to včasih dobro zanje in za kolektiv, ki ga zastopajo. Doslej smo pogostokrat grajali miselnost, po kateri je edinica ^podjetje o pod-jetjiu. Kljub temu, da je zdravo in načelno stališče glede tega o splošnem prodrlo, še vedno najdemo laka mnenja. Videti je, da se mišljenje ljudi le s težavo prilagodi dinamiki razvoja, kar ni ravno spodbudno za ose, ki jim je korist podjetja pri srcu.
Na prvem rednem zasedanju delavskega sveta podjetja je bilo opazili karakteristične primere, ki bi zaradi razmer na trgu morali biti enotni kot le kaj. Delavski svet je namreč razpravljal o delitvi med posamezne enote na istem krajevnem področju, Sklenili so, da če se organizacijske enote ne morejo sporazumeti, odloči o tem dokončno upravni odbor podjetja po zaslišanju, obeh strank in po presoji ekonomske upravičenosti interesov posameznih enot.
Ob glasovanju je bil kaj nenavaden prizor. Člani delavskega sveta iz vseh organizacijskih enot so glasovali, le predstavniki GV Ljubljana niso glasovali niti za niti proti Na vprašanje predsedujočega, kdo se je vzdržal, niso odgovorili niti tega.
Tak način sodelovanja v delavskem svetu ni običajen, ker navadno, če je kdo proti sklepu, tudi pove, zakaj. Čeprav je GV Ljubljana glede sprejetega sklepa prizadeto, ker se težave s tem o zvezi pojavljajo le v Ljubljanskem bazenu, pasivnost ni odlika člana delavskega sveta.
Zdaj, ko nam je enotnost najbolj potrebna, je ocenjevanje problemov skozi očala lastnih koristi v nasprotju s koristmi podjetja in predvsem politično škodljivo.
Huda nesreča v Ljubljani
mas specifičnih prijemov dela političnih organizacij. Pogosto slišimo, da je prav primeren način dela in pristopa k urejanju posameznih problemov že pol uspeha. Zato je treba metodo dela naših političnih organizacij prilagoditi zahtevam in oblikam notranjega razvoja, ki je prav v neposredni preteklosti s konferenco komunistov podjetja dosegel vrhunec.
Razprava na konferenci je pokazala, da obstajajo notranje politični problemi vseh vrst, ki pa izhajajo predvsem iz ekonomskih in njim sorodnih odnosov. Dosedanje urejanje problemov je bilo pogosto rezultat posamičnih hotenj, razmišljanj in presoje. Ni manjkalo demagogije, saj je tak način najcenejši in zahteva najmanj truda in študija odnosov. Seveda je bilo tudi nekaj ekstremnih primerov (vznikli so na sindikalnem plenumu in na zasedanjih delavskega sveta podjetja), ki pa jih je zdravo pojmovanje vloge in nalog ZK in sindikalnih organizacij takoj odpravilo. Drugi pa so spet hoteli s silo uveljaviti zdrave ideje glede usmeritve notranjih odnosov, tuje pa jim je bilo prepričevanje z analizami in dokumentiranimi dokazi.
Niti prva niti druga metoda dela nista prikladni na tako občutljivem področju, kot so notranji odnosi v podjetju Predvsem mora biti vodilo naše politike v podjetju, da napredne oblike in načela uveljavljamo strpno z uporabo prepričevalnih dokazov in v časovnem skladju z zahtevami notranjega razvoja. Vsakršno nasilno dejanje lahko diskreditira prav tisto, kar bi radi uveljavili. Tako smo grešili pri oblikovanju ekonomskih enot, pri decentriliza-ciji politike osebnih dohodkov in čistega dohodka. Takih zadev se moramo v prihodnje varovati, če hočemo v resnici uspeti, ne pa le formalistično uveljaviti določena načela.
S tem v zvezi bi kazalo omeniti še nekaj, na kar je konferenca opozorila. Skrbno pripravljena poiitič-
darle rezultat nekih notranjih hotenj in potreb kolektiva.
V slabo je šteti tudi vodstvu političnih organizacij, ki akcijo postavijo in vodijo, 'oato pa prepuste stvari toku. Tak način dela velja ostro obsoditi, ker posledice niso le politične — ljudje izgubljajo interes za politično delo —, ampak tudi materialne, saj navsezadnje konferiranje ni zastonj, temveč stane lepe denarce. Torej mora iz tega tudi nekaj nastati, nekaj, česar si vsi želimo. Samo sklepati, ne pa spremljati tega, kar sklepi porajajo, in analizirati nastale spremembe, je milo rečeno neodgovorno in politično ne preveč koristno.
Sedanji sistem dela članov ZK v podjetju vzbuja precej upanja, da se bodo stvari bistveno spremenile. Sekretariat aktiva se intenzivno ukvarja z iskanjem ustreznih oblik dela komunistov v podjetju, ki se morajo svoje vloge zavedati in jo tudi odigrati. Biti komunist, odgovoren družbeno politični delavec pomeni biti činitelj vseh političnih akcij ter biti hkrati sposoben usmerjati akcijo do končnega cilja. Ce pogledamo naš partiiski kader, bomo ugotovili, da je takih komunistov v podjetju malo ter da se omenjene težnje, t. j. da bi bili nosivci nolitičnih akcij v okolici, prepočasi uveljavljajo, vsaj pri veliki večini članov ZK.
Naloga sekretariata ZK bo predvsem zdramiti otonelo partijsko zavest pri precejšnjem delu članov v podjetju ter od vseh zahtevati dejavnosti pri razvijrnju notranjih odnosov v socialističnem duhu. Organizirati je treba delo s komunisti, ki se nahajajo (žal za veliko večino ne moremo reči, da tudi dela) v delavskih svetih in upravnih
Prva seja upravnega odbora. Novo izvoljeni upravni odbor podjetja s predsednikom tov. ing. Sašom Sku-Ijem na čelu
V Ljubljani, na delovišču zbiralnega kanala, se je v torek dne 22. maja ob 7.45 uri pripetila huda nesreča. Ponesrečil se je Vlado Hajdinjak, kvalificiran tesar, star 26 let. Nanj je padel kos starega betona, težak ca. 100 kg. Ponesrečeni je po nekaj dneh zaradi poškodb umrl.
Tam, kjer zbiralni kanal (0 240 centimetrov) prečka Titovo cesto, so že prejšnji dan, to je v ponedeljek 21. maja, opravili izkop in pripravili podložni beton, na katerega naj bi naslednji dan zjutraj položili še preostalih šest betonskih cevi. Preden so začeli cevi s^ščati, so morali delavci počistiti material, ki se je z brega 8 m globokega kanala naletel na pripravljeni beton. Medtem je v bližini jarka buldožer olaniral izkopani material. Ko so delavci že nekaj časa delali v jurku, je od zgoraj z desne st^-e priletel velik kos starega betona in z vso silo udaril Hajdinjaka, ki se je pod njim zrušil.
Na vprašanje, kako je moglo priti do nesreče, nihče od prisotnih ni mogel dati jasnega odgovora. Vsi
namreč trdijo, da kosa betona, ki je padel v jarek, nihče ni videl v steni ne v nasipu. Delovodja tudi izjavlja, da je, preden je odredil delavce na delo, pregledal delovišče in ni opazil nobene nevarnosti.
Ni treba ugotavljati, ali je navedeni kos betona kdo videl ali ne, ugotovimo le, kako je ta kos betona mogel pasti v jarek.
1.	Ležišče betona je bilo v trdnem, sicer pred več leti nasutem terenu v steni s približno 45° naklona, 1,5 m pod vrhnjim robom izkopanega jarka. Če beton ni bil viden, kakor zatrjujejo, tudi ni mogel zaradi tresenja, ki sta ga povzročila buldožer in cestni promet, zdrseti s svojega ležišča.
2.	Če je bilo ležišče betona na pokazanem mestu 1,5 m pod robom izkopanega jarka in je bil beton pokrit še z plastjo nezrahljanega materiala, bi s kosom betona morala zdrseti tudi plast — večja količina materiala — če naj se je beton utrgal z ležišča v steni zaradi tresenja, ki ga je povzročal buldožer, ali pa se je utrgal iz kakega drugega vzroka.
3.	Če pa je bil beton močno viden in zrahljan ali odrinjen s svojega prvotnega ležišča, lahko pride zaradi močnega tresenja, ki ga povzroče? buldožer ali ostali promet, do zdrsenja v jarek.
4.	Če pa je bil beton že v izkopanem materialu na robu jarka, pa je lahko z odrivom plasti materiala tudi iz večje oddaljenosti prišlo nehote do premika in zvalitve kosa betona v jarek.
Kljub temu pa, aa je delovodja (po lastni izjavi) na tem delovišču pravilno postopal in zjutraj pred pričetkom dela — preden je odredil delavce na delo — pregledal delovišče. OPOZARJAMO operativno osebje posebno delovodje in sku-pinovodje na določilo čl. 10 pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih v gradbeništvu, ki jih ie brezpoiroino izvajati.
Čl. 10: vsak dan pred začetkom dela, zlasti pa po deževnem vremenu, topljenju snega, mrazu, daljši prekinitvi dela ter no miniranju v jami ali njeni bližini, se morajo pregledait bočne strani izkopa in ukreniti potrebni varnostni ukrepi.
S. J.
B Ljubljana — 16. junija je bila y Ljubljani seja sindikalnega odbora podjetja. Na njej so razpravljali o gospodarski problematiki podjetja ter o delitvi dohodka. Seji je, prisostvoval tudi predsednik-republiškega odbora gradbenih delavcev tov. Vlado Svetek.
■	Koper — Na zadnjem sestanku osnovne organizacije ZK so med drugim govorili o dvigu produktivnosti dela. Pravijo, da je produktivnost dela zadnji čas padla. Deloma so opravičljivi vzroki, veljavne norme večkrat ne stimulirajo dovolj pridnih delavcev. Razpravljali so tudi o sodelovanja članov kolektiva v družbeno političnih organizacijah komune.
B Maribor — Pri pregledu sklepom III. plenuma CK so imeli mariborski komunisti skupen sestanek s komunisti »Stavbarja«, Na sestanku so analizirali dosedanje pomanjkljivosti dela ter se pogovorili o ustanovitvi in organizaciji obračunskih enot po vseh deloviščih. Sprejeli so tudi nekaj novih članov.
■	Celje — Zaradi hude finančne situacije se je gradbeno vodstvo lani zavzelo za smotrno gospodarjenje in štednjo. Zato tudi ni bilo večjih primerov nepravilnosti, kar ugotavlja razprava na zadnjem sestanku osnovne organizacije je ZK. Analizirali so delo komunistov ter ugotavljajo, da ji pri članih Zveze komunistov vse premalo revolucionarnosti in premalo doslednosti.
Razpravljali so tudi o delitvi dohodka. Mnogokrat nekateri nastopajo z lažno parolo »Ubogi delavec, kako le lahko živi s tako malo plačo?«, katera je na ustih največkrat dobro situiranih delavcev. In takrat pravijo, da se borijo za delavce. Če pa gre za dohodek posameznika, pa vedno poudarjajo, da so kvalificirani. in zato jim tudi pripada večji delež.. Moramo priznati, da je osnovna organizacija na razpravi temeljito obračunala z nepravilnostmi, ki kvarijo medselw>jne odnose. -
■	Ravne na Koroškem — Sklepe lil. plenuma ZK je kot član občinskega komiteja Zveze komunistov tolmačil tov. Stane Uhan. Med drugim so razpravljali o kritiki in samokritiki ter pravijo, da je le-ta zdrava, vendar je vedno treba kritizirati na pravem mestu.
B Kovinski obrati Maribor
— Na zadnji seji delavskega sveta je predsednik upravnega odbora poročal o poteku proizvodnje. Analizirali so tudi delovno disciplino ter ugotovili, da je bilo lani 4-96 upravičenih ur. niso pa imeli niti enega neopravičenega izostanka, kar je vsekakor hvale vredno. Govorili so tudi o obveščanju kolektiva, na kar bodo morali v prihodnje bolj paziti.
B Ljubljana — Predsednik sindikalne podružnice tov. Hudi Koršič je na zadnji seji sindikalne podružnice analiziral sklepe 111. plenuma CK ZKJ ter med drugim dejal, da je potrebno začeti odločne j št boj proti pojavom, ki kršijo socialistične odnose med ljudmi. Sindikalna podružnica si mora med člani kolektiva pridobiti moralno in politično enotnost ter zavest do skupnih interesov. Analizirali so tudi delo komisije za varnost pri delu ki je predvsem zadnje čase pooiispln nrl delu. Govorili so tudi o načelih decentralizacije.
jj
§§§
■
B
m
i
EEEži:
|
■
a

jj
a
Pisati o stvareh, ki jih skoraj vsak dan obravnavamo v podjetju, je pravzaprav nehvaležen posel. Na eni strani je veliko različnih mnenj, ki se med seboj več ali manj razlikujejo, z druge plati pa veje neka naveličanost in zoprnost zaradi že tolikokrat pogrete teme. ”edno znova se srečujemo s problemi, z žgočo aktualnorstjo, ki nas kljub odporu do večnega »reševanja«, a nikdar dokončno rešenega načina urejeva-ja medsebojnih odnosov — ponovno potegnejo za seboj.
Ko nas problem dodobra pogreje, razpravljamo znova, kakšna naj bi bila organizacija podjetja, odnosno, kakšni odnosi naj bi vladali med centralo in enotami na drugi strani. Znova se srečujemo z našo staro, skoraj bi rekel specifično temo — decentralizacija. Specifična pravim zato, ker to ni neka splošna, anonimna decentralizacija, ki jih je toliko krog nas, temveč tista, ki ima svojo zgodovino, svoje zaletavosti in kriva pota, ki jih je že prehodila in ki jih še vedno hodi. Ker je decentralizacija odvisna od organizacije podjetja in samo od nje, ne moremo govoriti o uspešni decentralizaciji, če se ne bomo najprej zedinili in konkretizirali same organizacije podjetja.
Pri iskanju ustrezne organizacijske oblike, ki bi zagotovila konkurenčno sposobno pod jetje, ki bi lahko uspešno sodelovalo tudi na inozemskih tržiščih, hkrati pa omogočila pametno decentralizacijo, je na poti nešteto nerazčiščenih pojmov in predstav o organizaciji in decentralizaciji našega oodjetja.
Poglejmo na kratko v našo nedavno preteklost, kakšni momenti so se izoblikovali in ki še zdaj nenehno zavirajo uspešen razvoj. Mislim, da se bomo tem bolj razlikovali v mnenjih, čim bolj bomo šli od načelnega h konkretnemu.
Od kampanjskega ustanavljanja ekonomskih enot, prvih znanivk decentralizacije, do precej ustaljenega mnenja, naj bodo gradbišča in obrati ekonomske enote, prek različnih trenj v dnevni praksi se je vlekla mučna pot. Kako popačene pojme so imeli nekateri (samo nekateri?) o decentralizaciji še pred nekaj meseci lahko beremo (škoda, da o teni ne razpravljamo več) v lanskih številkah »Gradisovega vestnika«. Nedisciplino, nepoznavanje dolžnosti in podobne grehe, vse so pripisovali na rovaš decentralizacije, ki je bila v očeh nekaterih. vsaj v tedanjih razmerah, poosebljenje anarhije, .n na drugi plati svojsko pojmovanje decentralizacije s čimvečjo samostojnostjo edinic in njihovim centralističnim upravljan jem. Ostri članki so bili o tem napisani, marsikatere debate in obsodbe so bile izrečene na ta račun.
Toda pojdimo preko tega! Ugotovim naj le, da si le počasi, vse prepočasi prebija pot zamisel naprednejše organizacije našega podjetja. In če rečem, da je tu napredek, čeprav minimalen, imam pr; tem še vedno precej optimizma. Dnevna praksa ga namreč zanika. Naj utemeljim!
Strašansko se bojimo vsak za svojo enoto, za njen ekonomski efekt in ne ustrašimo se trli manj čistih metod v borbi za večji dohodek edinice čeprav na škodo druge in v škodo monolitnosti podjetja. Potrebne so reke besed in prizadevanj, da se mnenja vskladijo, in še to za vsak konkreten primer.
Neštetokrat je bila izrečena sodba, da Gradis ne bo mogel biti konkurenčen v gradnji npr.: pol-montažnih zgradb, ker hoče vsaka faza dela ustvarjati svoj dobiček, tako separacija, ki pripravlja gramozne frakcije, potem betonarna, ki dela elemente, kot gradbeno vodstvo, ki s temi elementi gradi. Torej pri posameznemu elementu kar trikratno pojavi ianie dobička! Jasno, da ne bomo moirli konkurirati. seveda če z dobičkom v posameznih fazah pretiravamo.
Drugi primer: Težka mehanizacija — »nesprejemljive« cene. Avto-park — prav tako. Borba za znižanje cen med edinicami na vseli koncih in krajih. Odnosi se zaostrujejo. Parola »kdo 1 koga« ima čisto konkretne posledice: nezaupanje in — z vso pravico »decentralizacije« — najemanje strojev ali kamionov drugje. »Znižaj cene!«: »Kako, človek božji, nemogoče. Poglej...!«
Tretji primer: Projektivni biro naj projektira ekonomične in uporabne projekte ali posamezne konkretne naloge za potrebo gradbišč, da bodo sposobna na terenu konkurirati. Problem: Kdo bo plačal? Kje so za to sredstva? V tem smislu se odvija dnevna borba, problemi se pojavljajo z »žgočo aktualnostjo«, kakor sem zapisal v začetku, in kličejo po rešitvi. Rešitve pa ni.
Ekonomski uspeh, delitev dohodka — to je cilj! Bojazen, da bo »njegova« edinica potegnila slabši konec, nezaupanje, da »bratska« enota ustvarja dobiček na »njegov« račun in negotovost, kaj bo ob bilanci z usoehom njegove enote — vse to povzroča to nemogoče vzdušje, v katerem dostikrat prevladujejo negativne težnje.
Ko listam po številkah našega vestnika, mi je pred očmi vsa pretekla borba okrog teh problemov in znova moram ugotavljati, da smo si v načelili zelo blizu, v praksi pa zelo vsaksebi.
Najbolj splošno in hkrati najmanj konkretno načelo, za katerega smo vsi, je ENOTEN GRADIS.
Že samo razčiščenje tega pojma bi pokazalo, da o tem še zdaleč nimamo enakih sredstev. Ne bom se predaleč spuščal v podrobna in širša razglabljanja. Naj navedem le dvoje naziranj iz majske številke Gradisovega vestnika, kjer se v članku »Kaj storiti, da bo Gradis res Gradis?« zelo evidentno kažejo vse razlike.
Prvo mnenje: Teritorialni princip. Edinica je na svojem področju gospodar in prevzema dela po svoji logiki in politiki gospodarjenja. S centralo sodeluje toliko, da ji ta da na razpolago potrebno mehanizacijo in kadre. Ako sama dela ne zmore, spusti na »svoj teritorij« tudi drugo edinico.
Drugo mnenje: Prevzemanje del — centralno, v skladu z interesi podjetja kot celote, v skladu z razpoložljivimi kapacitetami, s potrebnimi analizami, temeljito pripravo dela, določitvijo enotne cene itd. Postaviti vse edinice na skupni imenovavec, na enak start, brez te-ritorlalno-ekonomsko začasnih ali stalnih privilegijev.
Iz teh mnenj je razvidno tole:
1.	Po prvem mnenju je enotnost podjet ja mišljena kot bolj ali manj tesna povezava teritorialnih enot s centralo. Podjetje je konglomerat. Enota prispeva ustrezen del dohodka za potrebe centrale. Ostalo politiko vodi samostojno.
Postavimo, da se dela še naprej zmanjšujejo, da konkurenca še raste, se dohodki manjšajo, obstoj manjših, ekonomsko šibkejših enot je ogrožen. Podjetje ima interes, da obdrži bazo v dotičnem kraju. Edinica mora delati — čeprav začasno — za lastno ceno, pod hujšimi pogoji. Kdo ji bo pomagal? Centrala? Nima denarja! Interes podjetja? Nismo sposobni, da bi ga zaščitili!
2.	Drugo mnenje predstavljata monolitnost podjetja, ki je pogojena za organizacijsko in materialno močno centralo, ki dirigira politiko podjetja in ustvarja centralni fond podjetja npr. iz progresivnega obdavčenja komercialnih dobičkov posameznih enot.
To načelo omogoča varnejše poslovanje podjetja v konkurenčnem boju, boljše prilagojevanje danim razmeram, boljšo organizacijo dela, večjo produktivnost in kar je poglavitno in nikdar dovolj poudarjeno: evidentno bo, kaj je edinica res sama s svojo sposobnostjo in pridnostjo naredila in kaj je posledica razmer na tržišču. Prepričan sem, da ni človeka v Gradisu, ki je res za enotnost podjetja (to je pogoj), ki ne bi prist ' na progresiven prispevek iz »s svinčnikom« pridobljenega dela čistega dohodka. Obenem pa je to tudi preizkusni kamen izjav »za enotnost« v preteklosti. (Kako plahni zavest, kajne?).
Kako malo smo razumeli in se poglabljali v bistvo decentralizacije prejšnje čase, nam osvetli tale primer:
Prej omenjeno teritorialno načelo je po dosedanji logiki nekaterih ti-
Na zadnji seji sindikalnega odbora podjetja so odborniki razpravljali o dvigu produktivnosti dela in politiki nagrajevanja v podjetju. V razpravi je sodeloval tudi tovariš Vlado Svetek, predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev
PREVOZI, KILOMETRINE IN SE KAJ!
Kritika negativnih pojavov v našem političnem in gospodarskem življenju, ki so jo vsebovali sklepi Izvršnega komiteja CK ZKJ in splitski govor predsednika republike, je naletela pri naših delovnih ljudeh na širok odmev. Vrsta pozitivnih rezultatov in odprave čestih odklonov, pa predstavlja živo nasprotje nekonstruktivni gonji, ki se je nekje razpasla proti strokovnemu kadru in njegovemu načinu dela. Pri tem zasluži posebno pozornost pojav uporabe zasebnih osebnih vozil v službene namene, za kar je precej primerov tudi v našem podjetju.
Dosedanji način uporabe privatnih osebnih vozil je temeljil na odobritvi organov upravljanja in posebni pogodbi, ki jo je z voznikom sklenila uprava podjetja. Nesporno je, da je tak način cenejši za podjetje, ker je cena 80 din za prevoženi kilometer (toliko namreč stane km službenega voza ob upoštevanju vseh stroškov) višja od cene 30 din za km, ki jo je dobil lastnik zasebnega vozila.
Račun torej pokaže nesporno prednost dosedanjega sistema Ta j)a je imel tudi določene pomanjkljivosti predvsem glede izrabljanja te možnosti, kar se je nekajkrat tudi ugotovilo. Ob predpostavki, da je bila službena vožnja potrebna in da ni bilo na razpolago prevoznega sredstva podjetja, javnih prometnih zvez ali pa te niso bile ugodne, je bila vsekakor uporaba zasebnega avtomobila v službene namene utemeljena. V veliki večini primerov so tako tudi ravnali. Vsekakor pa ni prav, če bi financirali vljudnostne obiske in izlete. Marsikatera vožnja bi lahko odpadla, če bi bila uporaba osebnega avtomobila bolj pretehtana, pri čemer zdaj niti ne bi bilo treba razpravljati o diskredifiranosti tega sistema. Nevoščljivost, ki največkrat botruje »lovu na čarovnice«, je poglavitni razlog za neutemeljeno kritiko, pritisk za uporabno dovoljenje pa daje povod za upravičeno negodovanje, če taka vožnja ni potrebna.
Naša notranja organizacija zahteva mobilnost operativnih ljudi. Prometno sredstvo je nujno potrebno za sodobno in uspešno poslovanje in če se odrečemo sedanjemu sistemu, potem bi pač morali uresničiti pripombo komisije za investicije delavskega sveta podjetja. Ta je analizirala stanje službenih avtomobilov v podjetju in ugotovila, da bi z odpravo uporabe osebnih avtomobilov v službene namene potrebovali takoj 11 novih osebnih avtomobilov v podjetju, če bi hoteli ohraniti poslovanje vsaj na sedanji ravni. Tak strošek bi bil seveda v nasprotju z zdravo pametjo.
Uporaba zasebnih osebnih avtomobilov naj bi ostala tudi v prihodnje s tem, da predvsem uporabljajo (tam kjer ga seveda imajo) službeni voz, ali pa javno prometno sredstvo. Ce pa pogoji dela izrecno zahtevajo, naj uporabijo tudi zasebni avtomobil. V našenl podjetju do sedaj ni bilo nobenih pretiranih napak v zvezi z uporabo osebnih avtomobilov v službene namene, pa čeprav bi morebiti tudi lahko pogrešili marsikatero pogodbo. Vendar pa so delovna mesta, kjer se uporabi zasebnih voz ne moremo ogniti, ker uporaba javnega sredstva ne pride v poštev (veliko število sektorjev v me-stu) Vsekakor pa je treba vsakršen pritisk za uporabo zasebnih vozil brez resne utemeljitve izpostaviti ostri javni kritiki.
Kot že rečeno, doslej nismo pretirano grešili glede tega. Nismo plačevali pavšalno in tudi predložena dokumentacija je bila v redu, kar je pokazala analiza dosedanje prakse. Opaziti pa je nezdrav pojav kritikarstva, ki nima pred očmi interesov podjetja, ampak vidi le povračilo za storjeno uslugo, ki pa končno le ne sme biti brezplačna. Končno besedo o tein pa bo izrekel na prihodnjem zasedanju delavski svet podjetja.
pično za decentralizacijo. Drugo načelo s centralnim prevzemanjem del, s centralno nrinravo dela in z vsemi naštetimi posledicami pa je centralizacija, po takem mnenju torej popolno nasprotje decentralizacije. In zopet bodo imeli »prav« i glasni i tihi zagovorniki »centralizacije«; pristaši koncepta o »decentralizaciji« pa bodo doživeli precejšnjo dozo malodušja, jeze in naveličan osti.
Tako pojmovanje je seveda nesmiselno. Niti s prvim niti s z drugim primerom nima prava decentralizacija nič opraviti.
Večkrat je že bilo poudarjeno, da je bistvo decentralizacije v spremembi neposrednega proizvajavca v aktivnega in zavestnega, k pametnemu gospodarjenju zainteresiranega delavca, ki mu ne bo vseeno, kakšen odnos do dela ima on ali pa njegov sodelavec. To se pravi, da bistvo decentralizacije ni v kompetenci sprejemanja del, niti v zunanji obliki organizacije podjetja (teritorialni ali drugačni principi povezave posameznih enot s centralo), temveč v taki organizaciji notranjih odnosov v podjetju ali enoti, ki bo omogočila čimuspeš-nejšo in hitrejšo vključitev tudi zadnjega nekvalificiranega delavca v zaveden delovni proces. Ko bomo to dosegli, ko bomo sprostili to latentno energijo, ki ie v ljudeh nakopičena n ne izkoriščena, potem bo cilj dosežen.
Veliko ekonomsko-organizacij-skih razprav in knjig, ki jih ni malo objavljenih tudi pri nas, govori o teh problemih pri dviganju produktivnosti dela. Poleg ostalih psihološko-stimulativnih metod pri organizaciji dela naj bi doprinesla neposredno delitev dohodka levji delež pri mobilizaciji zavestnega delovnega elana.
Iz vsega tega sledi, da centralno vodena operativna 'lužba ni nikakršna negacija decentralizacije, temveč osnovni pogoj dcbro organiziranega podjetja, decentralizacija sama pa je možna v taki ali drugačni obliki organizacije podjetja. Pogoj je le, da je organizacija podjetja že določena in da so kompetence posameznih funkcij znane, ker le dobro organizirano delo ustvarja pogoje za doseganje določenega smotra.
Decentralizacija p. je pot in ne cilj.
Pravzaprav je škoda, da pišemo in beremo take ali drugačne članke. ko pa nimamo niti časa niti volje, da bi stvar dodobra premleli in iz tega izvlekli kakšne zaključke. Vse preveč nas je obsedla v bistvu kolektivno-egoistična tendenca, ki nam brani, da bi odstopili le za ped od stvarnih ali namišljenih privilegijev, ki jih trenutno uživamo. Pri tem pa smo trdno prepričani, da je to »naša« zasluga, plod »našega« napora, da se moramo boriti
za »naše« to se pravi svojuga kolektiva interese, pa čeprav na škodo sedanje in prihodnje funkciie, ki bi naj jo podjetje kot celota imelo in o<ligralo v gradbeništvu.
Da ne bo pomote: kar pišem in trdim, je moje prepričanje z upanjem, da jih je še precej, ki mi pritrjujejo. Trdim pa tudi, da so nosivci prej omenjenih kolektivno-egoističnih teženj v manjšini, in sicer v tisti manjšini, ki bi morala po svoji funkciji in svojem prepričanju take težnje odpravljati m dajati zgled drugim.
Namen tega sestavka je pač samo ta, da človek pov tisto, kar misli, da bi bilo dobro za kolektiv in posameznika, ko dela v takih razme-rah. Prepričan sem in verjamem, da se bo čutil kdo tako prizadetega, da se bo oglasil in p vecial, da se ne strinja z menoj ter predlagal, kako naj stvari bolje uredimo. Tako ne gre več naprej!
Skupno moramo najti sistem, ki bo sprostil ustvarjalne sposobnosti kolektiva in posameznika, ki bo zlasti stimuliral tistega, ki bo več prispeval k skupnemu dohodku podjetja.
Elementi takega sistema bi morali biti:
L Že prej omenjeno progresivno obdavčenje tržnega dobička v korist centralnega sklada
2. Regresiranje tistim enotam, ki so zaradi gospodarske politike podjetja delale pod neugodnimi ekonomskimi razmerami (sem so prišteti tudi obrati, ki bi za notranje
—	Gradisove odjemavce delali z dirigirano nižjo ceno) itd.
Da bi v poletju dosegli nakaza-r'r> organizacijo, se moramo odlo-č.n za eno izmed dveh možnosti:
Prva, da sami sebi pr.^namo, da je kolektivna zavest \>radisovcev pravzaprav slaba, ker so po posameznih enotah partikularistično-egoistične tendence močnejše. V tem primeru moramo hočeš—nočeš ubrati dolgo evolucijsko pot prevzgoje v kolektivnem duhu. Jasno je, da je ta pot slabša, ker tratimo dragocen čas, izid pa je problematičen.
Druga, da spoznamo in sklenemo, da je zgoraj nakazana »centralistična« organizacija podjetja nujnost, ki jo je potrebno čimprej ustvariti in da čim prej tem bolje
—	gremo v tej smeri.
Marsikomu se bo zdelo to pisanje
odveč t»ker parni valjar ne spremeni smeri, če mu mečemo kamenčke na pot«). Drugi se bo ironično nasmehnil, češ. ta je pa idealist. Tretji se bo čutil prizadetega in pisanic obsodil kot čvekanje. Nekateri, ki iim ie podjetje bolj pri srcu, pa se bodo — vsaj v osnovnih potezah — strinjali. Tem sem namenil ta članek. da bodo lažie utirali pot GRADISU. Da, z velikimi črkami!
V. B.
Levo: Sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov pred kamero. Za sekretarja sekretariata aktiva komunistov je bil izvoljen Martin Zajšek, za org. sekretarja pa Milan
Šurk — Desno: Sindikalni odbor podjetja
klepi I. redne seje UO podjetja
1.	Za predsednika upravnega odbora podjetja je izvoljen ing. Saša Škulj (Obrat gradbenih polizdelkov), za namestnika upravnega odbora pa tov. Drago Bilas (gradbišče Koper).
2.	Da bi pripravili osnove za delitev dohodka po delu, naj se sestane komisija za sestavo in analizo predpisov o de .vi dohodka in proučevanje problematike delitve dohodka po delu dne 20. julija 1.1. in pripravi svoje r dtoge za upravni odbor podjetja.
3.	Komisije, katere je imenoval delavski svet podjetja kot svoje delovne organe na svojem 1. rednem zasedanju dne 5. binija 1962, so dolžne problematiko in predloge predložiti v razpravo upravnemu odooru podjetja, ki bo nato definitivna obdelana stališča in vprašanja s predlaganimi rešitvami odstopil v končno obravnavo delavskemu svetu podjetja.
Določba iz 1. odst. te točke je pro-cesualnega značaja in ima obvezno moč za postopek dela vseh komisij delavskega sveta podjetja, razen disciplinske komisije.
4.	V zvezi z nakupom 8 stanovanj v Celju se predlaga delavskemu svetu podjetja, da pooblasti za podpisnika pogodbe za najem kredita v višini 11 690 000 din direktorja podjetja ing. Huga Keržana ter direktorja gospod.-rač. sektorja Ika Ravnikarja.
5.	Na podlagi izvršene analize poslovanja podjetja in pregleda za-Idiučnega računa za poslovno leto 1961 s strani organov družbene kontrole ter upoštevajoč zaključke te komisije naj komisija za investicije s takojšnjo veljavnostio pregleda vse fonde org. enot in pravilnost ter zakonitost uporabe teh sredstev.
Investicijska potrošnja sredstev v okviru potretia se mora vršiti strogo po postopku, ki so predpisujejo veiiavni predpisi s tem, da se pri trošenju tovrstnih sredstev dosledno uveljavi nadelo rentabilnosti in ekonomlčncsti, pri čemer se je izogibati negospodarskim ukrepom
(npr. gradnja vrstnih hišic namesto blokovne gradnje itd.).
Komisija iz 1. odst. te točke naj sestavi v svojem pregledu ustrezno poročilo in ga predloži v obravnava-vanje delavskemu svetu podjetja, ki bo glede na svoje ugotovitve sprejel regulativne sklepe s tega področja.
6.	Na predlog gospod.-rač. sektorja podjetja se sklene, da org. enote ne smejo trošiti sklada skupne porabe za dajanje posojil raznim zadrugam, pač pa se tovrstna posojila iz omenjenega sklada lahko namenijo individualno čla..am kolektiva za gradnjo hiše.
7.	V zvezi z gradnjo v Jarški ulici v Ljubljani bo zaprosilo podjetje za kredit v višini 50,009.000 dinarjev. Kredit se bo najel pri KB Ljubljana, za podpis posojilne pogodbe sta pooblaščena direktor podjetja ing. Hugo Keržan in direktor gospod.-rač. sektorja Iko Ravnikar.
8.	Na osnovi dosedanjin rezultatov in razvoja perspektivne politike podjetja se nadaljuje gradnja za tržišče, ker ta način poslovnega uveljavljanja podjetji: v perspektivi zagotavlja minimalno odvisnost od denarnih zavodov glede kreditov, hkrati pa predstavlja najustreznejšo obliko zadovoljitve javnega interesa na področju gradbene proizvodnje.
9.	Sklep, ki ga je sprejel DS podjetja na svojem XVI. zasedanju glede izknjiženja inventurnih primanjkljajev pri materialu in drobnem inventarju (sklep i>S z dne 27. II. 1962, tč. 3. odstavek III in IV.) naj se odstopi v izvršitev go-spodarsko-računskemu sektor, podjetja, ki naj poskrbi za njegovo realizacijo.
10.	Imenu je se komisija v sestavi Jože Kapelj (GV Ljubljana) in Mi-Jože Karun (CO Ljubljana) in Milan Šurk, sekretar podjetja (centrala Ljubljana), katera naj vloge, naslovljene na UO podjetja načelnega značaja prouči in pripravi variantne rešitve, o katerih bo nato razpravljal upravni odbor.
Prošnje in pritožne članov kolektiva, naslovljene na UO podjetja, naj se predhodno preverijo in v tem smislu priskrbijo potrebni podatki ter tako predelane predložijo upravnemu odboru.
11. Dotacija športnim društvom in sekcijam v podjetju, katere je namensko odobril delavski svet podjetja v višini 2,000.000 din se razdeli po naslednjem kluču:
Kegljaški klub Gradis Ljubljana................. 900.000 din
Kegljaški klub Gradis Maribor................... 170.000 din
Športna sekcija gradb. vod. Ljubljana........... 100.000 din
Športna sekcija	gradbišče Koper................... 60.000	din
Športna sekcija	gradbišča Kranj................... 50.000	din
Športna sekcija	Škofja Loka...................... 50.000	din
Športna sekcija	OGP........................... —
Športna sekcija	Ravne...........................  100.000	din
Športno društvo	Kovinar CO Ljubljana............. 100.000	din
Strelska družina	in šport. sekc. CO Maribor ....	70.000	din
Športna sekcija	Ljubljana-okolica................. 50.000	din
Športna sekcija	gradb. vod. Celje................ 100.000	din
Kegljaški klub gradb. vod. Jesenice............. 200.000 din
Športna sekcija	centrale podjetja................ 50.000	din
skupaj:	2,000.000	din
Razdelitev dotacija iz 1. odst te točke realizira gospod, rač. sektor.
Uredite pipe za higiensko pitje vode
12.	Pritožbo ttv. Angele Mohorko, uslužbenke centrale podjetja, zoper odpoved de.ovnega razmerja se utemeljeno zavrne, ker imenovana strokovna ni usposobljena za delovno mesto, na katerega je bila razvrščena.
13.	Pritožba Štefana Sačerja, gradbeno vodstvo Ljubljana, se odstopi v rešitev 1'G gradbenega vodstva s priporočilom, da v bodoče . pre^ pove vsakršne nelunr.ane p»qtopke upravnikom samskih domov pri izvrševanju njihove službene dolžnosti.
14.	Vloga »Slovaškega zbornika«’ Maribor in prošnin za denarno podporo dijakov Gradbene tehnične sole za maturitetni izlet, se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zavrne.
15.	Vloga Jožeta Škafarja, uslužbenca gradbenega vodstva Jesenice za odobritev posojila za gradnjo hiše, se odstopi v rešitev prej orne-, njeni crg. enoti, ki naj v okvirji lastnih možnosti -"•ošnjo prizadetega ugodno reši.
16.	Izvrši naj se analiza finančnega stanja fonda za posojila članom kolektiva pri individualni stanovanjski gradnji ter pri tem poda upravnemu odboru ustrezno poročilo.
Predsednik UOP: ing. Saša Škulj
V gradbeništvu se doslej nismo skoro nikjer držah določil čl. 98 splošnega pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu, ki pravi: »Kjer je vodovod, se morajo v notranjosti zgradbe namestiti higienske pipe, pri katerih zaposlene osebe piiejo vodo brez uporabe kake posode, in sicer mora biti ena pipa za 60 delavcev. Pipa s pitno vodo ne sme biti več kakor 100 m oddaljena od delovnega mesta.«
Na ta določila so nas opozorili inšpektorji dela pri pregledu naših delovišč in obratov v aprilu in maju in nekateri izdali odločbe, da je treba takoj namestiti posebne pipe za higiensko pitje vode v smislu
čl. 98 splošnega pravilnika, ker se pipe, pri katerih se delavci umivajo in točijo vodo v gradbene namene, ne morejo smatrati za higienske.
Na prvo odločbo smo ugovarjali, ker smo smatrali, da je na naših deloviščih v smislu čl. 152 pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delih v gradbeništvu za pitje vode dovolj preskrbljeno, vendar je bil naš ugovor zavrnjen in izdana ouločba druge stopnje, ki nalaga podjetju, DA MORA NA VSEH SVOJIH DELOVIŠČIH ZA PITJE VODE UREDITI POSEBNE HIGIENSKE PIPE.
Da bodo delavci na deloviščih in v obratih res imeli urejeno za higiensko pitje vode, naj vse edinice
tiižkoAoJl ut mhn,o dežo
Slovenci vse vesele in žalostne dogodke obvezno proslavljamo s pijačo. Prav tako govorimo in mislimo, da da vino človeku moč ali pa, da se najbolje odžejamo s pivom ali brizgancem. Vendar moramo pogledati tudi drugo senčno stran te blesteče medalje. Veliko vprašanje je namreč, če je pitje kakršnekoli vrste in količine alkoholnih pijač med samim delom varno. Ko so pričeli podrobneje raziskovati vzroke nesreč v prometu, so se srečali z istim vprašanjem. Več kot polovica vseh smrtnih nesreč je posledica vinjenosti in še več. ugotovili so, da že najmanjša količina spite alkoholne pijače bistveno spremeni človekovo sposobnost za varno ravnanje.
Običajno pri delu ali vožnji uporabljamo le majhen del svojih sposobnosti. Kadar pa nenadoma nastopi nepričakovana kritična situacija, moramo uporabiti v istem trenutku vse svoje telesne in duševne moči in spretnosti, gibčnost, okretnost in s čim večjim naporom vseh teh sil pravilno ravnati. S preiskavami krvi so ugotovili, da prve težave nastonijo že pri 0.2 % alkohola v krvi, kar bi ustrezalo užitemu kozarcu vina, 2 del piva ali krepkem požirku žganja!
Po vsakem uživanju alkoholne pijače se alkohol vsrkava v organizem skoraj celo uro. Njegova koncentracija v krvi narašča še nekaj ur in nato postopoma pada. Tako pri pivu doseže v pol ure 0.4 %, po eni uri 0.6 %, po 2
urah 0.5 %. Slično je z vinom, samo da je vrednost za nekako 0.2 % višja. Pri žganih pijačah pa že po nekaj požirkih — posebej na tešče, ko si izperemo grlo, ugotovimo hiter porast alkohola v krvi. Iz tega lahko sklepamo, da narašča in upada količina v krvi zelo počasi in točneje, O.t—0,2 % na uro. Če bi si torej zmerno nabrali alkohola (1.5 % odgovarja srednji vinjenosti), bi vrednost alkohola upadala celih 10 ur do iztreznilve.
Na nalepki, ki je na vsaki stekline! piva, beremo neke procente: 12—18 %, kakršna je pač vrsta piva. Ti procenti pomenijo količino suhe snovi, ne pa alkoholne jakosti. Jakost v alkoholnih stopnjah (procentih) pa bi bila naslednja:
pri oznaki 12 % bi pivo imelo 3.5 % čistega alkohola, pri 14% okrog 4.5 in pri 18 okrog 6 % alkohola. Ce o primerjamo še z domačimi vini, ugotovimo naslednje: cviček ima okrog£%, . dobra vina 10—12% in izbrana buteljčna vina 12—14 % alkohola. Vse vrste žganih pijač in žganja seveda sploh ne moremo primerjati, vsaj nekatere vsebujejo do 50 %, to je polovico vse tekočine alkohola. Še posebej so nevarna vina nežlahtnih, samorodnih trt, čeprav imajo nizke alkoholne vrednosti, zaradi tega, ker vsebujejo močnejši in škodljivejši metilni alk oh pl. Pri nekaterih pijačah opažu iemo še dbsedaj manj raziskane učinke raznih snovi, ki jih vsebujejo. Tako bi bila utrujenost in lenost po
t	li i' hi thftitif! .
l!l!lllllllllllllllll!lllllllllllfllll!]|IW
brez posebnega opozorila takoj pristopijo k urejanju Higienskih pip povsod, kjer jih doslej ni bilo.
Poleti naj bodo na deloviščih 'lipe na primernih mestih zuna;
pitju vioa morda v zvezi s sestavinami, ki so v hmelju.
Vsi vemo, da pijača vpliva na različne ljudi ob različnih prilikah različno. Prav gotovo telesno krepak in dobro prehranjen človek bolje prenese vino, če je obenem tudi jedel, kot bolehen suhec, ki se mu že po enem kozarcu vrti v glavi. Vsekakor bi vino in drugo alkoholne pijače morali uživati predvsem takrat, ko je zato prilika: med ali po kosilu oziroma večerji. Prav tako bi bilo bolje, da bi tisti liter, ki ga običajno popijemo v soboto zvečer, razdelili na obroke po dva dela med tednom po kosilu ali po večerji.
Zgoraj smo že navedli,, kako nevarne so majhne količine alkohola v krvi in če primerjamo to ugotovitev z vrednostjo alkohola v pivu in vinu, vidimo, da nikakor ne moremo priporočati pitja kakršnihkoli alkoholnih pijač med odmorom in delom.
Pri tem niti nismo upoštevali nam vsem znanih znakov hujše vinjenosti, kot so motnje v gibanju, preciznih kretnjah, ravnotežju in ocenjevan ju položaja, brezbrižen odnos do lastne varnosti in do varnosti sodelavcev. Zadoščala nam je že osnovna ugotovitev, da najmanjša količina alkohola v krvi bistveno podaljša čas ukrepanja (reagiranja) v nevarnosti in zmanjša verjetnost za pravilen in srečen izid.
Prav gotovo ne bo lahko takoj sprejeti te ugotovitve. Razmislimo pa vseeno o tem in se spomnimo, da ni od varnega dela odvisno samo naše življenje, temveč tud; sreča in zadovoljstvo naših otrok in žena. Potem le ne bo tako težko preložiti želje po kozarcu dobre pijače na primorrmjši čas, ko bomo svoje delo že uspešno zaključili.	Dr. D. Repovš
Higiensko urejena pipa za nIHe vode v obratu gradbenih polizdelkov v Ljubljani
F ................ "" ........ .....................................................^.. >■" : ^ ...................~ ■.........— — —
IVa vidikn Je nov. znatno izpopolnjen montažni stanovanjski blok z oznako »Gradis 62« — Neprimerno več
komforta kot v montažnih blokih PMB
Potrošniki naših stanovanj so dati svoje ocene
Z nameuiom, da ves ta »prah in ihrup«^ ki se je dvignil ob gradnji montažnih blokov, nekako zajezimo in.;Spostavimo v še stvari — kot pravimo — na pravo mesto, je ka-drovsko^socialna služba Centrale pred dobrini mesecem dni organizirala precej široko anketo med stamovavci naših montažnih blokov. S to anketo smo hoteli kolikor mogoče podrobno ugotoviti, kaj ljudje pravzaprav hočejo, kaj jih najbolj moti, kje jih najbolj »žuli«.
V anketi, ki smo jo. organizirali v šestih blokih v šiški in treh blokih v Vodmatu, smo zajeli skupno 275 stanovavcev oziroma 073 posameznikov. Vsekakor dovolj lepo števiMsi^kSpmas upravičuje do trditve,	i r.eznltate te ankete ni-
kakor ne moremo gledati brezbrižno. In če še upoštevamo dejstvo, da je bila anketa anonimna, moramo biti na rezultate ankete še tem bolj pozorni in jim še bolj tenko prisluhniti, saj je vsakdo res lahko odkriti) povedal, kar mu ie ležalo
Okrog naših stanovanjskih motažnih blokov sistema PMB, ki jih nas-e podjetje postavlja v Ljubljani v Šiški in Vodmatu, so v zadnjih mesecih vznikle najrazličnejše govorice, mnenja in kritike. Ljudje so govorili to in ono, grajali včasih upravičeno, včasih tudi neupravičeno. O nekaterih slabostih v naših montažnih blokih se je razpisalo časopisje, zadeva je prišla celo na sejo ObLO Ljubljana-Siska, ki je prepovedal gradnjo takih montažnih blokov na pod-roeju svoje občine, dokler ne bodo odstranjene nekatere grobe pomanjkljivosti.	B 1
krivda, kajti lokacijo za gradnjo odobravajo ali odklanjajo drugi forumi. Naše podjetje lahko pač gradi kjerkoli, v centru ali na jieriferiji, gracl t, joa moramo tam, kjer dobimo 'lokacijo.
Zanimivi so tudi odgovori na vprašanje, kakšna stanovanja šo Tifteli ljudje prej? Večina je prej živela v manjših stanovanjih ,65.6 odstotka), le 22.3 % je imelo prej večja stanovanja. Od 275 anketira-
nih stanovavcev je večina prej živela v pritličju (40.7 %) in prvem nadstropju (26.2 %), torej v nižjih zgradbah.
Na vprašanje, ali bi se preselili v drugo stanovanje, če bi imeli za to priložnost, je velika večina (72 %) odgovorila pritrdilno. Vzroki so precej različni: nekaterim se je »zamerilo« nasidoh slabo izdelano stanovanje (20.2 %), drugi so preveč oddaljeni od centra (18.2%), ne-
POLURNI RAZGOVOR Z ING. JOŽETOM URŠIČEM
•	KAJ JE POKAZALA ANKETA MED 275 STA-
•	NOVAVCI V NAŠIH MONTAŽNIH BLOKIH
•	SISTEM PBM V ŠIŠKI IN VODMATU. LJUD-
•	JE ŽELIJO UDOBNEJŠA STANOVANJA IN
•	SO ZANJE PRIPRAVLJENI TUDI VEČ
•	PLAČATI
katerim pa je stanovanje premajhno (15.2%) ali premrzlo (11.6%).
NAJBOLJ POGREŠANA ELEMENTA: PRALNICA IN BALKON
Zanimivo je tudi vprašanje št. 15: »Katere pomanjkljivosti ste opazili v stanovanju?«. Odgovori so dali precej pričakovane rezultate: večina obsoja slabo izdelana okna in vrata (52.4 %) in nasploh nekvalitetna obrtniška dela (37.5%), pokanje sten na stikih posameznih elementov (50.5 %), dalje slabo zvočno izolacijo (24.4%), slabo položen par-kat (19.6 %) in nekvalitetne vodovodne inštalacije (18.9%). Zanimivo je, da skoraj ni bilo kritike na majhno površino spalnic (0.4%) ali premajhne kuhinje (2.2%). To kaže, da ljudje pravilno razumejo funkcionalno vrednost stanovanja in si ne želijo nikakršnih spalnic in kuhinj v dimenzijah »galerij«.
Vprašanje št. 17 se glasi: »Kaj v stanovanju najbolj pogrešate?«. Spet so^odgovori potrdili to, kar je bilo pač pričakovati. Večina pogreša pralnico in sušilnico (151.2%), precej jih pogreša tudi balkon (26.2 odstotka) ter ločeno kopalnico od stranišča (11.3%). Zanimivo je, da jih zelo malo pogreša stropne luči (3%), dvigalo (2.2%), večjo spalnico (2.2 %) ter večjo kuhinjo in večji kabinet (15 %).
_ Nad razporeditvijo prostorov (tlorisna rešitev) ni bilo dosti pripomb, velika večina je z razporeditvijo zadovoljna (82.9 %).
Zelo zanimivo je tudi vprašanje, če bi bili ljudje pripravljeni več plačati za centralno kurjavo. Večina je odgovorila pritrdilno (56 %), čeprav je precej tudi tistih (44 %), ki bi raje ogrevali stanovanje z drvmi. Seveda pa je treba pomisliti na to, da je centralna kurjava, čeprav dražja, vendarle perspektivnejša rešitev, saj res ne moremo v tako velikih blokih s 30 ali 40 stanovanji še desetletja in desetletja kuriti tako kot naši dedje in babice — z drvmi in premogom. Vrh tega ne gre pozabiti na vse druge prednosti centralne kurjave (nobene umazanije, nič pepela, nobenega truda s pripravljanjem kurjave,, kurjenjem itd.), kar je konec koncev tudi določena prednost, saj lahko človek tisti čas. ki bi ga sicer porabil za ogrevanje s irdim gori-
vom, koristno porabi za drugo delo ali za počitek.
SERVISI SO PREDRAGI IN NEKVALITETNI
Veliko razburjenja je bilo v montažnih blokih zato, ker nimajo niti skupnih pralnic, ne sušilnic. Investitorji so namreč računali na velike centralne servisne pralnice in sušilnice, ki pa jih za zdaj še ni niti v Šiški (čeprav tam stoje montažni bloki že skoraj dve leti), niti v Vodmatu. Anketa pa je tudi pokazala, da ljudje odločno odklanjajo take servise in raje perejo in sušijo perilo sami doma. Zakaj? Odgovori so naslednji: pralnih servisov se poslužuje le malo ljudi (22.9 %), večina pere tedensko enkrat sama doma (63.2 %). Stanovav-ci odklanjajo servise predvsem zaradi previsokih cen za storitve (35.4 odstotkov), kakor tudi zaradi nekvalitetnih uslug (16.5 %). Mnogim je tudi servis predaleč (14.6 %), nekateri pa pravijo, da morajo v servisih predolgo čakati (5.7 %). Zanimivo je tudi, da ima le malo ljudi lastne pralne stroje! komaj 5.2 %). Prav to dejstvo še bolj kaže na nujno potrebo skupnih pralnic in sušilnic v vsakem bloku.
In slednjič še splošna ocena stanovavcev montažnih blokov. Ureditev prostorov (tlorisna rešitev) je večini kar všeč (38.9 % je dala oceno 5 točk ali odlično, torej največ, precej jih je dalo 4 točke ali prav dobro — 30.5 %). Ljudje so tudi zadovoljni z osončenostjo prostorov (odlično 37.8%, prav dobro 24 %) in uporabnostjo kuhinje (odlično 42.2 %, prav dobro 22.5 %), kakor tudi z razsvetljavo (odlično 42.5 odstotka, prav dobro 23.6 %). Največ kritike pa gre na rovaš zvočne izolacije (nezadostno oz. ena točka — 50.1 %, slabo oz. 2 točki 19.3 %), na kakovost vrat oken (nezadostno 46.9 %, slabo 20.4 %), pa tudi na ureditev sanitarij (slabo 16.7 %, dobro tri točke 30.9 %), pri čemer so stanovavci predvsem grajali to, tla so kopalnica, umivalnik in stranišče v enem prostoru.
Ob zaključku ankete poudarjajo stanovavci med jjosebnimi jjripom-bami in predlogi ponovno vse to, kar so pravzaprav že j)rej povedali v anketi v prejšnjih vprašanjih: predvsem želijo v bloku prahrco in sušilnico, želijo si balkone, želijo boljšo izvedbo raznih obrtniških del in centralno kurjavo.
IN ING. BORISOM VEDETOM
na srcu.
Ker je anketa zajela celotno problematiko okrog montažnih blokov PMB ,zelo kompleksno (stanovavci so morali v anketi odgovoriti na nič manj kot 29 vprašanj), je nemogoče da bi objavili prav vse odgovore oziroma celotne rezultate ankete. Razen tega so nekatera vprašanja oziroma točke v anketi le posredno važne za to problematiko in jih zato lahko brez škode ne omenjamo Inpr. kakšno kvalifikacijo imate, ali živite od rojstva v Ljubljani, kje ste prej stanovali, kdaj ste se vselili v blok in podobno). Vsekakor pa bo za bravce »Vestnika« zanimivo, da se spoznajo z najbolj pomembnimi vprašanji oziroma rezultati ankete.
LJUDJE ŽELIJO BOLJ
PROSTORNA STANOVANJA
Prva pomembna vprašanja v anketi so naslednja:
1.	Ali ste bili s prejšnjim stanovanjem bolj zadovoljni?
2.	Zakaj ste bili s prejšnjim stanovanjem bolj zadovoljni?
3.	Zakaj ste bili s prejšnjim stanovanjem manj zadovoljni?
Anketa je pokazala, da je bila večina stanovavcev manj zadovoljna v prejšnjih stanovanjih (77.9%). Razlog za to je v tem, da so ljudje prej živeli v neprimernih, starih in majhnih stanovanjih (74%), v vlažnih stavbah (14.4 %) in v ne-komfortmh stanovanjih (13.5%). Zanimivi pa sp tudi odgovori tistih, ki so bili s prejšnjim stanovanjem bolj zadovolmi. Odgovori le-teh kažejo, da si ljudje želijo predvsem bolj prostorna, torej večja stanovanja (30.5%). Mnogim je tudi všeč, da so bila prejšnja stanovanja grajena standardno (28.8%). Večina je tudi v novem stanovanju pogrešala centralno kurjavo (20.3 %) ter pralnico, sušilnico in balkon (203%), pa so zato dali prednost prejšnjim stanovanjem. Precej je tudi bilo takih ki so prej živeli v središču mesta (18.6%) in jim je ugodna lokacija v centru odtehtala morebitne druge pomanjkljivosti, pa so zato dali prednost staremu stanovanju. Seveda pa pri, tej točki naših projektantov ne zadene nikakršna
Na vidiku je nov znatno izpopolnjen montažni stanovanjski blok z oznako »Gradis 62«. Neprimerno več komforta kot v montažnih blokih PBM
V članku »Potrošniki naših stanovanj so dali svoje ocene« je govora o rezultatih naše ankete v montažnih stanovanjskih blokih sistema PBM, ki obravnava razne pomanjkljivosti in šibke točke ten blokov. Seveda pa anketa ni bila sama sebi namen, prav gotovo z anketo nismo imeli namena zgolj ugotavljati »dejansko stanje«. Čeprav bi bilo nesmiselno trditi, da smo samo zaradi ankete začeli razne slabosti takoj odpravljati, pa je vendarle tudi nekaj resnice na tem, da je prav anketa marsikaj v našem kolektivu premaknila in Precej pospešila proces odstranjevanja raznih hib na montažnih blokih PBM. Vsekakor smo o raznih začetnih slabostih našega montažnega sistema že lani večkrat razpravljali v širšem ali ožjem krogu našega kolektiva, vendar pa nam je šele anketa dala precej jasno in zanimivo gradivo, ki je tudi prispevalo k celotnemu procesu izboljšave. In zdaj stojimo tik pred novo stopnico, pred novim uspehom, pred projektom znatno izpopolnjenega in udobnejšega montažnega stanovanjskega bloka, ki bo nosil oznako »Gradis 62<“
Tehnični direktor ing Jože Uršič tri vrste stanovanj v vsakem nad-
arch Bons Vede f,r0J	Str°pju' NaJv«je stanovanje bo
areb. Boris Vede, sta v razgovoru s imelo tri sobe in r>ol to hn torei
novem' man /a ž nem blok P°veda^ ° Ret oziroma šestležiščno stanovlnje. zalim,v ua Preh .,	marsikaj Površina je razmeroma velika: ob-
a^poveSa PrCbernn° torep ^ sega kar 84,24nV Drugo stanovanje
sta povedala.
Ing. Uršič:	»tlorisna rešitev
novem bloku bo bolj enostavna.
bo imelo dve sobi in pol, je torej v štiriležiščno. Površina je 63,59 m2.
»is™ ”!)54‘g««
štiri tako, kot je to v blokih PBM ■£aj?lanjs-e stanovanje obsega Seveda smo morali zaradi tega iz- ^ , dnevni prostor s kuhinjsko prazniti tudi položaj stopnišča Tn °- T® ”'00- n?en pa ■	'
Medtem ko prihaja svetloba na n.V	f'T0 1s.tan10van'e' Me'
fflu »S pdbV •»n	SS&jf IS:
SSlb1Siil£'hp°ril,p.k	j™-od
strani, stoonišče bo torej zunanje.«
Ing. Dede: »Novi bloki bodo ime-	BALKONI, PRALNICE,
lit ri vrste stanovanj, dočim jih CENTRALNA KURJnVA.. imajo bloki PBM le dve. Torej več- Ing. Uršič: »Novi bloki bodo prav ja diferenciacija, več možnosti, da tako veliki oziroma visoki kot PBM. se s stanovanjsko zgradbo pribli- torej petetažne stavbe, pri čemer zamo vsem plastem — od tistih, ki mislim na visoko pritličje in še štiri 'V1?!0, skromneiše dohodke, do ti- nadstropja. Vsak blok bo imel dva stili ki lahko glede na svoje oseb- vhoda, stanovanj pa bo v teh blo-ne dohodih	precej kih manj, kaiti v vsakem nadstrop-
ju bodo nn vsakem stopnišču le tri
» i, »» »v	1 C.VJ v, JICI SV
ne dohodke plačajo tud večio najemnino.
m . Li i c • i i	’ uu,iu jui vsu-keni siopniscu le iri
ftovi blok bo imel, kot rečeno, stanovanja. Vsako stopnišče bo to-
rej imelo 15 stanovanj, cel blo skupno 30. Bloki PBM pa imaj skupno 40 stanovanj.
Pri projektiranju novega blok smo v največji možni meri upošte vali želje in predloge stanovavce naših montažnih blokov PBM. Ne katere pripombe so bile povsen utemeljene in smo jih takoj osvo jili. Zato bodo novi bloki znatni izboljšani, bolj udobni, da ne re čem kar — zelo komfortni.
Prav vsako stanovanje bo imeh zaprt balkon oziroma tako imeno vano »loggio«. Vrh tega bodo v vsa kem stanovanju vzidane omare Vsako stopnišče bo imelo tudi po seben sušilni prostor za sušenje ne rila. V kopalnicah bodo normalni in ne sedežne kadi, kot v bloki! PBM. In tudi to je izboljšava, da b< v novem bloku kopalnica ločena oc stranišča. Največja pridobitev zi blok pa je vsekakor tudi centralne kurjava.«
Ing. Vede: »Ker bo v kletni! prostorih zaradi centralne kurjavi na razpolago ves prostor, ki bi gc sicer norabili za drvarnice, smo \ kleteh projektirali deset velikil garaž v merilu 5X3.60m. Torej, \ garaži bo vsakdo zlahka shranil svojega »tička« ali »spačka«, pa še za dva ali tri mopede bo zraven prostora. No, tudi lastniki največjih avtomobilov bodo v teh prostorih zlahka garažirali. V kleteh projektiramo še prostore za shranje-vanje ozimnice, roootarnioo, skupno pralnico, kolesarnico in prostor za shranjevanje otroških vozičkov. Kot vidite, smo že pri proiektira-nju res mislili na vse in vsnkogar.«
KVALITETNA OKNA, VELIKI PROSTORI
Ing. Uršič: »V blokih PMS b:ln precej pripomb na rovaš oken in
vrat. V novih blokih projektiramo okna iz Logatca; to so znana tipska okna, izdelana po najmodernejši nemški licenci. Zelo dobro tesnijo, imajo aluminijast okvir, odpirajo in zapirajo pa se v dveh ravninah — vodoravno in navpično.«
Ing. Vede: »Verjetno bo marsiko-ga zanimalo, zakaj šli na precej večje površine stanovanj. Znano je, da so majhna stanovanja relativno precej dražja od velikih. Vsak poznavavec namreč ve, da imamo nekaj osnovnih elementov oziroma postavk, ki najbolj bremenijo ceno stavbe, ki pa jih mora imeti vsako stanovanje. Ti osnovni elementi so sanitarije, centralna kurjava, dvigalo, oprema kuhinje in podobno. Ce zdaj površino stanovanja še nekoliko povečamo, se cena stanovanju ne dviga več v taki meri kot prej.«
Ing. Uršič: »Pri novih blc.kih zunanje stene ne bodo več iz panelov oziroma »sendvič« — plošč, marveč iz žlindrinih zidakov. Pač pa bodo iz montažnih prefabricira-nih elementov stropi, predelne ste-R.e’. stopnice, balkoni, sanitarni vozli in še nekateri elementi. V perspektivi bo iz montažnih elementov tudi streha, v nadaljnjem razvoju tega bloka bomo lahko šli tudi na montažne sanitarne kabine.«
Ing. Vede: »Projektiranje gre h koncu, upamo, da bodo vsi načrti izdelani že konec julija.« v Ing. Uršič: »Takoj nato bi že zaceli graditi. Imamo v Šiški dve primerni lokaciji. Vsekakor upamo, da nam ■ občina zdaj ne bo delala ovir. saj tu ne bo več izgovorov, da stanovanja niso primerna. Upam si celo trditi, da bodo stanovanja zelo komfortna. Vsekakor pa moramo s tem novim tipom montažnega bloka v gradnjo že letos, kajti sicer bo prekinjena kontinuiteta v naši montažni gradnji. V raznih variantah pa bo ta projekt sprejemljiv tudi za gradnje stanovanjskih blokov v Ravnah, Mariboru. Celin. Jesenicah in drugih krajih. Vsekakor bo to velik korak naprej v naši montažni stanovanjski gradnji; prepričan pa scaj tudi. da bodo stanovanja v teh
' i’-	zadovoljila tudi naj-
bolj zahtevne potrošnike.«

Kaj meni predsednik mladinske organizacije Franc Horvat iz gradbenega vodstva Ljubljana
Na pobudo centralnega odbora sindikata gradbincev Jugoslavije in centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije je bilo letos organizirano v Beogradu in Zagrebu skupno posvetovanje predstavnikov mladinskih organizacij večjih gradbenih podjetij v-se države. Kot predsednik mladinske or-ganizacije sem imel čast, da se P’ posvetovanja ndeležim v imenu organizacije mladine našega podjetja.
Na posvetovanju so bili predooeni in preanalizirani nekateri najbolj pereči problemi mladine v gradbeništvu, ki opozarjajo predvsem na naslednje:	izobraževanje mladih
gradbincev, delo organizacije LM v gospodarskih organizacijah in materialni problemi mladine.
Način proizvodnje v gradbeništvu še vedno omogoča zaposlovanje velikega števila nekvalificirane delovne sile predvsem v sezonah. V vrstah teh delavcev imamo pretežni del mladine iz tako imenovanih »pasivnih krajev«. Ta mladina razpolaga s skromnim znanjem, ki ne zadostuje za uspešno vključitev v proizvodni proces in družbeno sredino.
Na področju izobraževanja mladine se pojavljata v gradbeništvu dva kompleksna problema. Z ene strani se postavlja vprašanje dviga strokovnih kvalifikacij kadrov vseh profilov, potrebnih v gradbeništvu in z druge strani vprašanje splošnega izobraževanja članov kolektiva.
Potreba po ekonomsko-političnem izobraževanju je nujen in realen pojav, ki ga terja tehnični in družbeni razvoj gospodarstva. Pozdraviti je politiko našega podjetja na področju izobraževanja mladih delavcev, saj nam je
znano, da je bila vrsta seminarjev in tečajev strokovnega in splošnega- izobraževanja.
Skoraj v-vseh podjetjih gradbeništva se kože slaba skrb za izobraževanje sezonskih delavcev, ki prihajajo redno vsako sezono na delo. Napačno bi bilo mnenje, da so naše obveznosti do teh delavcev opravljene z izplačilom osebnih dohodkov. Sezonski delavci — enako kot drugi —-ustvarjajo sredstva, katera vlagajo podjetja v sklade za izobraževanje. Sindikalne in mladinske organizacije so dolžne poiskati možnosti in oblike za izobraževanje teh delavcev.
Pri določanju meril za delitev osebnih dohodkom se upošteva na prvem mestu delavčeva storilnost, ki rezultira v prvi vrsti iz njegove usposobljenosti. Zato ni nič čudnega, 'ko dandanes vse bolj pogosto slišimo želje mladih delavcev po strokovnem usposabljanju. V prejšnjem obdobju nagrajevanja delavcev po tarifnih pravilnikih se ni v toliki meri postavljalo vprašanje, da bi mladi delavci prevzemali odgovornejša dela. Delavec je bil namreč plačan po tarifni postavki ne glede, če je opravljal tudi bolj odgovorno delo.
Zdaj tega ni, vsako delo je plačano po zahtevnosti. Ponekod se je dogajalo, da mladi delavci kljub ustreznim kvalifikacijam nis-o dobili bolj odgovorna dela. Dogaja se, da taka dela dobijo predvsem tisti, »ki so bliže« delovodji, brigadirju itd. To pomeni, da je potrebna družbena kontrola dela delovodij. Določanje delovnih mest po dejanski sposobnosti delavcev bi pripomoglo k zmanjšanju fhiktu-acije, kajti tako dodeljeno delo daje poroštvo za ustvarjanje osebnega dohodka v višini realnih delovnih sposobnosti delavca.
Naloge organizacij LM naj bodo v prvi vrsti na področju ustvaritve dohodka podjetja. To bo mladina' dosegla s prizadevali jem na delovnem mestu, organiziranim spremljanjem in aktivnim sodelovanjem v delu organov samoupravljanja in strokovnih služb kolektiva. Popolnoma napačno bi bilo pojmovanje, češ da je delo na področju notranje delitve dohodka končano s tem. ko je izdelan pravilnik o delitvi. Delitev dohodka je družbeno-ekonomski
proces, ki zahteva nenehno spremljanje, izpopolnjevanje in dodajanje novih elementov. Upoštevajoč dejstvo, da je, naša mladina življenjsko zainteresirana za pravilne odnose pri delitvi dohodku, prihajamo do sklepa, da organiziramo LM ne srne ostati ob strani pri analizah in izpopolnjevanju pravilnikov. Zahteva za najširšim sodelovanjem organizacij LM na področju formiranja in delitve dohodka je vse-strna^ko upravičena. »Mladina se zaveda, da je od dobre perspektive podjetja odvisna tudi njena perspektiva.
Med pohvaljenimi podjetji, ki uspešno rešujejo stanovanjski problem mladih delavcev — samcev, je bilo omenjeno tudi naše podjetje. Upravičeno smo lahko ponosni na naše samske domove, v katerih imajo naši delavci ne samo popoln komfort, temveč tudi možnost družbenega življenja in rekreacije. Dolžnost organizacij LM bi naj bila na tem področju v naslednjem: v polni meri uporabiti že ustvarjene možnosti v obojestransko korist — korist delavca in kolektiva, razvijati smisel za družbeno življenje, razvijati in podpirati iniciativo za nadaljnje urejanje stanovanjskega problema.
Vzrok velikega števila materialnih problemov mladih delavcev je v neorganiziranem in počasnem uvajanju na: delo in prilagajanju na novo okolje. Povsod v gradbeništvu se kaže velika potreba, da bi šli mladi delavci ob sprejemu skozi uvajalne seminarje. V teh seminarjih naj bodo delavci seznanjeni s celotnim življenjem in delom kolektiva, svojimi dolžnostmi in pravicami dobe naj najosnovnejše znanje o delu, seznanjeni naj bodo z ljudmi, s katerimi bodo delali. Mnenja sem. da bi bili izdatki za uvajalne seminarje podjetju kaj hitro povrnjeni. Prvi kontakti. delavca s podjetjem puščajo za seboj pečat vtisov, ki so lahko pozitivni ali pa negativni in ki spremljajo delavca dolgo časa.
Po vsem tem se pred organizacijo LM postavlja naloga vzpostaviti kar najtesnejše stike i vsemi činitelji, ki delujejo v kolektivu. Pred organizacije LM se postavlja naloga, da zgradi kar se da širši, obenem pa tudi kar se da čimkrajši »most« med njo in orsrani samoupravljanja.
Med tihimi in skromnimi delavci
Ce gredo dandanes ljudje mimo modernega stanovanjskega bloka, mimo vitke stolpnice ali elegantnega betonskega mostu, bo večina za hip v mislih občudovala zidarje, betonerje, tesarje in druge delavce, ki so ustvarili to ali ono zgradbo. Nekateri se bodo za hip spomnili tudi projektanta, ki je narisal načrte za most, stolpnico ali blok. Ta ali oni bo morda še pomislil na transportne delavce, ki so morali prepeljati ves material na gradbišče. In to je — vse. Prav gotovo pa nihče ne bo niti za hip pomislil na tiste, ki so morali predvsem skrbeti za ves material, na — na-bavljače.
»Veste, povsem se strinuim z vami.« je - pripov. doval tovariš Ivan Božič, šef nabavne 'užbe M'i našem podjetju, »le malo ljudi ve, kako je za usoešno gradnjo važna nabavna služba, da je namreč o jiravem času na gradbišču ves potreben gradbeni material. To ve le peščica gradbenih strokovnjakov, na še med temi se najde ta ali oni, L: nekako podcenjujoče gleda na nabavno službo...«
V prostrani hali Centralnih obratov na Šmartinski cesti je »duša in srce« nabavne službe. Namreč — glavno skladišče.
»Kar izvolite! Saj ste menda že bili tu,« je prijazno odprl vrata tovariš Mavricij Ravnikar, ki ga vsi poznajo bolj pod vzdevkom »Mujo«.
Kdo bi si mislil, kaj je vse tu zloženo na policah, v zabojih in ob s* nah velikih skladišč. Od navadnih gostilniških kozarcev, steklenic, mlinčka za turško kavo, krožnikov in smuči — pa vse do žičnikov, pločevine, izolatorjev, toporišč za lopate in krampe, jermenov za pogon strojev, obličev, pil, vtikalnih puš in drugega materiala.
»Kaj pa delajo v vašem skladišču kozarci in steklenice,« sem bil radoveden.
»Oh. veste, to je pa še material iz počitniških domov,« je razlagal tovariš Mu jo.
»No, vidim, da je pri vas vse lepo v redu. Povejte raje kaj o vaših problemih, kaj vas mori in žuli,« sem se obrnil k svojim spremlje-vavcem.
»Hm, veste, za nas je najtežje to. da nikoli ne vemo, kdaj in koliko materiala bo prišlo,« je razlagal tovariš Pavle Satler, ki je bil nekaj časa moj mentor v skladišču. »Najtežje je z av i - ■ »bili. Ko bi jih rabili. jih po navadi ni, ko pa so, jih ne potrebujemo.«
»Pa ne morete teh stvari vskla-diti?«
»Kako? Ni tako enostavno! Zjutraj avtomobili odpeljejo. Včasih pa prispe vagon takrat, ko so vsi avto-mobili že odšli. Ce bi jih zadrževali. bi morali plačati avtoparku, ki je posebna ekonomska enota, stojnino. Prav tako pa moramo plačati stojnino na železnici, če ni material pravočasno raztovorien,« so razlagali tovariši Satler, Ravnikar in SteL.n Zve«-
Se marsikaj bi vedeli ti ljudje povedati o svojih Ležavah. Včasih telefonirajo v to ali ono tovarno. »Ste že odposlali cement?«, vora-šujejo. »Seveda, včeraj smo ga od poslali,« se erošiavno zlaže tisti n. drugem Loncu , i ce y cementarni.
samo da se »reši« nadležnega pogovora. In seveda tovariši v nabavni službi — v dobri veri — vse pripravijo za prevoz recimo cementa ali katerega koli drugega gradbenega materiala, ki ga pa enostavno — ni. Preprosto zato, ker se je tisti tovariš v tovarni (ali tudi tovarišica) gladko zlagal. In ves trud, vse priprave v nabavnem oddelku so zaman.
»Kako pa je z delom? Včasih je verjetno treba pošteno pljuniti v roke?«, se zanimam.
»O, seveda! Kaj pa mislite,« razlaga tovariš Božič. »Včasih dobimo pošiljko po pet, šest in tudi sedem vagonov raznega materiala. Vse to je treba hitro prepeljati v skladišče. raztovoriti s kamionov in morda še isti dan naložiti na kamione.«
Potem so pripovedovali, kakšne križe in težave imajo včasili s steklom pa tudi z drugim materialom. Stekla dobijo včasih več zabojev. Seveda ni mogoče, da bi vsak zaboj jiosebej odpirali in pregledovali če ;e notri vse celo. Preveč
bi se s tem zamudili. Pogledajo samo zaboj od obeh strani. Več ne morejo. Marsikdaj pa se zgodi, da se za celimi stekli na zunanjih straneh skriva v notranjosti pokvarjen material, počeno ali nalomljeno steklo.
»Vse to gre v našo škodo. Vse to mora utrpeti naša ekonomska enota,« je poudaril tovariš Mujo.
»Kako pa to, da nabavljate za celoten Gradis? Ali se ne bi splačalo te stvari decentralizirati?«, sem vprašal.
»To pa ne. Ker nabavljamo za celotno podjetje,« je razlagal tovariš Satler, »kupujemo v tovarnah velike količine. Zato dobimo ves material po tovarniški ceni. torej kot grosisti. Pri velikih količinah, ki gre v težke stotine milijonov, pa se že precej poz-na, če kot grosisti ne plačujemo 15°/o prometnega davka. Vrh tega v zadnjem času izkoriščamo že tudi znatne rabate in kasa-skonte.«
Hotel sem spet nekaj vprašati, pa mi je tovariš Božič segel v besedo.
»Veste, prej smo končali pri steklarjih. Zapišite še to, da imamo zdaj svoj steklarski oddelek. Ta nam zelo prav pride. Marsikatero zdrobljeno ali počeno steklo zdaj lahko koristno uporabimo, ker ga pač razrežemo na manjše kose in uporabimo za manjše izdelke. Naš steklarski mojster Renando Kos ima kar precej dela, prav pridno pa mu pomagata tovariša Viktor Skok in Anton Kuhar. Oba sta že stara ,Gradisovca‘ in sta se pred nekai meseci začela priučevati ste-
klarskemu poklicu. Morani oriznati. da ju je mojster Kos ž„- marsikaj naučil in če bo šlo vse po sreči, bosta oba že čez kaka dva meseca lahko opravila izpit za polkvalifi-cirana steklarja. Imamo pa še enega tovariša — Jožeta Kereca — ki kaže zanimanje za ta poklic in ga bomo verjetno prekvalificirali za steklarja,« je pripovedoval tovariš Božič.
»No, to bo že cela steklarska delavnica,« sem pripomnil.
»Vsekakor! Lahko bomo izpolnili vsa naročila naših edime. In sčasoma bomo odprli še lastno parke-tarsko delavnico,« se je polivam tovariš Božič.
»Povejte še kaj vašem delu,« sem bil radoveden. »Morda o težavah ali šaljivih straneh vašega poklica? Pridete kdaj v spore z gradbišči ali ekonomskimi enotami?«
»Tu pa tam že,« se je namuznil tovariš Mujo. »Včasih odpremimo blago tako, kot smo ga dobili po železnici. Pa se izkaže, da na gradbišču ugotovijo primanjkljaj. Potem pa se gremo, kdo je kriv. Nihče noče popustiti. Mi trdimo: Nismo krivi. Poslali smo to, kar smo dobili.« Na gradbišču pa spet trdijo svoje. Seveda, izgubo je treba plačati. No, pa se že nekcKo ujamemo.«
Malo se je nasmejal in spet dejal: »Ampak na nekaterih gradbiščih so prav zares sitni. Smo že sklenili, da jim sploh ne bomo več pošiljali, če ne bo pri prevzemu navzoč njihov človek.«
»Veste, največja težava je v tem, da pri nas ne moremo pripraviti
L»ciu v centralam skladišču so težka in naporna. To 40 noši skromni in tihi sodelavci
' *
IV . -3
' \ I
i ^ ^ j
c>
. o
STANE LASIČ
Dne 15. VI. 1962 je v ljubljanski bolnišnici umrl član našega kolektiva Stane Lasič.
Pred bolez. >o, ki je trajala skoraj leto dni, je bil šofer traktorja v organizacijski enoti CO Ljubljana. Izgubili smo dobrega delavca in tovariša, ki ga bomo ohranili v lepem spominu.
dela in ni mogoče sestavljati točnih planov. Saj veste, kako je danes v gradbeništvu,« je spet povzel tovariš Božič. »Nikoli ne ves, kaj pride. Na lepem je na primer gradnja ustavljena. Investitor na primer nima denarja. Mi smo pa že ves material nabavili. Včasih pa je ravno obratno. Kar čez noč bi mo-. rali dobiti ta ali oni material. Za podvoz smo na primer morali v 10 dnevih dobiti 150 ton posebnih profilov betonskega železa, ki jih je bilo zelo težko dobiti.«
Povedali so še, da jih vse te slabosti, ki so značilne za gradbeništvo, silijo k temu, da bi imeli velike zaloge. Po drugi strani pa so prevelike zaloge neracionalne. Včasih so imeli na zalogi blaga za 1,4 milijarde, zdaj ga imajo le še za 1,1 milijardo. In še te zaloge bi morali znižati za kakih 200 milijonov.
»Stvari bodo rešene takrat,« je pripomnil tovariš Satler, »ko bo imela industrija dovolj velike zaloge, da bomo lahko takoj, vsak čas, dobili zaže'ene količine vsakega materiala.«
(Zaželel sem vsem ljudem, ki delajo v skladišču, še veliko uspehov, pri njihovem delu.
»O, saj delamo radi,« se je spet oglasil tovariš Mujo. »Vsi smo pri podjetju že po 10, nekateri tudi po 15 let. Včasih je treba precej krepko zavihati rokave, včasih se tudi jezimo, če gre kaj narobe. No, pa vendar radi delamo. Smo že kar pricasli k podjetju. In vemo, da naše delo ni zaman. Se prav posebno pa smo veseli, če se nas kdo takole kot vi spomni. Potem vsaj vemo, da nismo »peto kolo«, kot se pravi, ampak prav tako pomemben člen kot kdorkoli v dolgi verigi delavcev, ki delajo v gradbeni stroki.«
»GRADISOV VESTNIK« * Stran J
"T^
PRI KOLEKTIVU MED DRAVO IN POHORJEM
ZGLEDNA P
Med Dravo in zelenim Pohorjem samo 15 km zahodno od Maribora ležijo Ruše. To je bila pred nekaj leti ‘največja vas Slovenije. 2 izgraditvijo elektrarne Fala je nastala takoj ena naj večjih kemičnih tovarn 3 Tovarna dušika Ruše«. Vzrok, da zdaj Ruše niso več vas, je prav ta tovarna. Ona je spremenila lice te vasi in to lepo zeleno dolino. Karbidne peči, ki noč in dan gorijo, bruhajo skozi dimnike na tone prahu, ki se počasi useda na dolino, ki je tja do obronkov Maribora zavita v tančico prahu.
Ruše so tako postale industrijsko naselje. Danes so poznane po vsej . ugoslaviji, pot pa si že dolga leta niirajo na evropskem, azijskem, afriškem, japonskem in ameriškem trgu.
Proizvodi tega velikega kombinata so: karbid, korund, ferokrom, so po kvaliteti dosegli visoko raven. Potrebno pa je začeti z veliko proizvodnjo. Zato so bile potrebne nove gradnje, rekonstrukcije starih obratov, razširitve.
Za izvršitev teh nalog si je tovarna izbrala podjetje, v katero je zaupala. da bo vse te naloge uspešno izvršilo. Tako se je ime »Gradis« pojavilo tudi v tem delu Slovenije.
Z deli smo začeli v začetku leta 1957.
Prvi temelji so bili postavljeni, rasli so objekti tovarne in vas je spremenila lice. Kolektiv, ki je takrat pričel z deli in ki še danes uspešno nadaljuje izgradnjo, ni razočaral. Naloge smo izpolnjevali dosledno čeprav velikokrat ni bilo časa za počitek. Veliko je bilo noči, ko so peli mešavci, vibratorji, kramp in lopato so vihteli v odločilnih trenutkih »Gradisovi« delavci neumorno. V svojem delu smo uspeli, ime »Gradis« pa je tudi na tem koščku slovenske zemlje zablestelo.
Leto 1957 je. bilo za nas težavno leto, leto naporov, ko smo se morali boriti z začetnimi težavami, morali smo uspeti in se uveljaviti. S skromnimi sredstvi po tudi pod slabimi pogoji, z vero v srcih, da bo tudi nam zasijalo sonce, smo uspeli. Že leta 1958 je pričela obratovati sortirnica korunda, ki nam je prinesla prvi uspeh. Z izpolnitvijo te naloge smo uspeli zadovoljiti investitorja in se uveljaviti.
Zdaj teče šesto leto, odkar delamo v Rušah. V teh letih smo opravili za milijardo dinarjev del. Za to milijardo so Ruše lepše in bogatejše. Zgradili smo nove objekte, delali na rekonstrukcijah v tovarni, za potrebe delavcev in strokovnjakov smo zgradili 110 družinskih stanovanj, gradili smo ceste, urejali hudournike in kanale, adaptirali šole, zgradili smo telovadnico in kino-C gledališko dvorano, ki je na jlepša v okraju.
I udi letos imamo dovolj dela. Kolektiv šteje 80 ljudi, ki bodo ime »Gradis« nosili v srcih z željo, vedno in povsod uspeti. V gradnji imamo 50 stanovanj, novo halo za ko-rundne peči. ki bo že prihodnje leto začela obratovati. 'Z obratovanjem tega obrata se bo proizvodnja dvignila za štirikrat. S temi glavnimi deli in še vrsto manjših rekonstrukcij nam je obstoj zagotovljen.
Pozanimali smo se pa tudi za našo bodočnost. Tako smo zvedeli za bodoče naloge, ki nas čaka jo. Pripravljajo se načrti za izgradnjo nove tovarne elektrofosfora in fosforne kisline. Z izgradnjo te tovarne bi v državi odpravili uvoz te surovine, mi pa bi imeli delo za štiri leta.
Delno smo že, delno pa še bomo delali na rekonstrukciji obrata umetnih gnojil. Delo v tem obratu je težavno, pogoji so nehigienski in rekonstrukcija je nujna. V lanskem letu so uvedli nov postopek pridobivanja tako imenovanega miikrofosa« to so zelo drobno mleti fosfati. Ta novi proizvod zelo uspešno prodajajo. Dalje se predvideva rekonstrukcija obrata ferole-gur in karbida. V kratkem bo karbid samo še polprodukt za nadaljnjo predelavo mas (aeetilenska vlakna).
Iz teh razlogov nameravajo obrat razširiti in v ta namen smo v lanskem letu tudi dogradili apnenice.
Iz gornjega sklepamo, da bomo še dolgo v Rušah in si želimo, da bi obhajali 10-letnico. Kot smo do sedaj. bomo tudi v bodoče storili vse, da bosta zadovoljna podjetje in investitor. Vse, kar smo do sedaj povedali, je samo opis in pregled dela, ki smo ga opravili za investitorja in družbo. Rekel sem že. da smo pričeli z deli ood neurejenimi pogoji in da smo živeli v upanju, da bo tudi nam nekoč bolje. To upaive smo uresničili, nimamo več lesonih !>u-ak, postelj v nadstropjih, neurejenih umivalnic. Mislili smo
tudi na delovnega človeka in storili za njega vse, kar je bilo v našiti močeh, da bi tudi gradbeni delavec pričel novo življenje. Zdaj imamo za delavce urejeno naselje tako. da je v ponos vsem, ki tam stanujejo. Vsakdo, ki pride k nam, je zadovoljen s stanovanjem. Svetle sobe, v katerih so po štiri ležišča, vzidane omare, urejene umivalnice in prhe s toplo vodo, čistilke, ki pospravljajo in urejajo stanovanja, angleška stranišča, vse to ima naš delavec. V naselju je tudi menza, ki daje zdravo in dobro hrano članom kolektiva. Tudi toplo malico nudimo zaposlenim pod zelo ugodnimi pogoji. Naselje je odmaknjeno od tovarne, obdano z gozdom in povsem zasluži ime v »dolini miru«. Dobra hrana, ugodni življenjski pogoji v naselju se nam bogato obrestujejo. Delavci so zadovoljni, storilnost in uspeh tega kolektiva ua je na primerni višini. Tudi za zabavo je preskrbljeno. Naselje ima radio, zvočnike, gramofon s ploščami in ravno sedaj srno dobili od sindikalne podružnice »Gradis« Maribor televizijski sprejemnik. Z vsem pa upravlja upravnik tov. Bagari, ki je zelo marljiv in vesten, morda prav zato, ker je pred šestimi leti prišel k nam kot delavec. On razume potrebe delavcev. zna z njimi sodelovati, saj sam dobro ve, kako je bilo, ko smo prišli v Ruše. Tudi kot »režiser« se je že predstavil in z velikim uspehom so se predstavili z dvema veseloigrama »Bedak« in »Analfabet«. Želimo si še več takih prireditev. Če mu le čas dopušča pa urejuje zelene travnate površine in sadi rože. Pravi: »Pri nas mora biti še lepše kot v Mariboru.«
_Na strani pa imamo tudi dva štirinožca. da bodo klobase za praznike, tokrat pa zares samo za člane tega kolektiva.
V teh letih je kolektiv zrasel v strnjeno enoto, ki ve, kaj daje in zato tudi upravičeno dobiva po možnostih. Delavci cenijo pridobitve, ki smo jih dosegli s skupnimi močmi. Zavedajo se, da mnogi nimajo niti doma tako urejenih razmer. Z veseljem gledamo delavce, ki ob sobotah zapuščajo naselje
čisti in lepo oblečeni. Taki se vračajo k svojini družinam. Ta drugi dom so vzljubili, zato za njega žrtvujejo vse, če je potrebno. Navedel bom samo primer, ki je vreden pohvale. Potrebno je bilo položiti 500 m kanalizacije, ker poniko-valnice niso več delovale. Kolektiv se je odločil, da bo vsak opravil 20 ur na svojem delovnem mestu, določili smo pa skupino, ki je to delo opravila v 50 dneh. Tako smo brez posebnih izdatkov rešili problem, ki bi nas stal milijon dinarjev. Danes tečejo odpadne vode iz naselja v Dravo.
Se dva primera enotnosti in zavesti tega kolektiva bi poudaril. Pred meseci je zaposleni delavki Tereziji Hosni pogorelo premoženje. Izgubila je vse, kar je imela. Sindikalni odbor je takoj organiziral pomoč. Kolektiv je zbral 17.150 din, podružnica Maribor je prispevala 15.000 din. Za zbrani denar so delavki kupili najnujnejše.
Drugi primer, ki je kolektiv močno prizadel. Priučen tesar Alojz Robič. mora za stanovanje, ki mu ga nudi kmet. pomacati nri hišnih delih. Tako je pred dobrim mesecem na stroju za rezanje krme za živino izgubil levo roko in prste na desni roki. Postal je trajni invalid. Zonet je sindikalni pododbor razumel svojo nalogo. ^Zbirali so denar za pomoč ponesrečenemu tovarišu. Zbrali so 52.850 dinarjev. Ko ie tovariš prišel iz bolnice, se je s solzami v očeh zahval ieval tovarišem za izkazano pozornost. Iz teh dveh primerov veje tisti pravi tovariški duh do tovariša, ki ie v nesreči. Tu ne are za tistih nekaj dinarjev. ki nikoli ne morejo nadoknaditi izgubljeno, tu gre za tovarištvo in za spoštovanje ter razumevanje med seboj.
Navedel bi pri tem, da ni bilo člana, kj ne bi dal po svojih možnostih. Človek je bil ginjen, ko je videl, da daje delavec od svojih zasluženih 14 tisočakov tisočaka za ponesrečenega. Teh nekaj primerov zasluži res pohvalo, saj se iz njih vidi solidarnost in strnjenost kolektiva. Takšen kolektiv je v ponos vsemu podjetju.
-ton
Čb >	' č-l r'
Udarna brigada iz ruške gramoznice in skupina delavcev na prostovoljnem delu pri kopanju kanala, naselje Drava

Ruška apnenica je bila zgrajena v 12 mesecih
Planski barometer maj 1962
I- PLANSKI USPEH EDINIC ( BREZ OBRATOV ) MAJ 19G2.
GRADBlsČA I		LJUBLJANA	MARIBOR	CELJE	JESENICE	RAVNE	LJ. 0K0L.	KOPER	KRANJ
N. RAN	107, V	93	133	110	114	1CC	90	119	ee
N. PLAN	m, v	107	142	127	154	114	92	131	Q>Q)
H- USPEHI EDINIC - DOSEŽENA QRADB. REALIZACIJA “ 100%
Koper: Skupni finančni in gradbeni plan sta presežena in se dvigata. Ostali pokazatelji so ugodni.
Kranj: Procent skupnega plana višji kot prejšnji mesec, medtem ko se gradbeni dviga. Produktivnost se je dvignila za ll0/o. S tem v zvezi je tudi izboljšanje razmerja med izvršenimi urami in osebnimi dohodki.
»Gradis« gradbišča skupaj: Skupni finančni plan se je dvignil za 0,1%, gradbeni pa za 4%. Produktivnost se še vedno dviga tako, da je v tem mesecu prekoračila predvideno. Izvršene ure in osebni dohodki kažejo pozitivno.
Ing. Erjavc
140Z
legenda
□ CRADB. real. g/j DEL. URE
PRODUKTIVNOST OSEB. DOHODKI
Uspeh edinic za mesec maj je nekoliko drugače prikazan kot doslej; v tabeli I. je prikazano v procentih, kako so edinke dosegle skupni finančni oz. gradbeno-finančni plan.
V tabeli II. pa je prikazano razmerje med doseženo gradbeno realizacijo na eni strani in izvršenimi delovnimi urami, osebnimi dohodki in produktivnostjo na drugi strani.
Ljubljana:	Skupni finančni in
gradbeno-finančni plan kažeta v primeri s prejšnjim mesecem majhen padec, vendar je plan gradbenih del še vedno prekoračen. Ostali
elementi so v ugodnem razmerju z doseženo gradbeno realizacijo, kakor je razvidno iz tabele II.
Maribor: Skupni finančni plan je neznatno padel (4 %) gradbeni se še vedno dviga. Ostalo velja isto kot za Ljubljano s tem. da je edi-
nica precej nad planom	Ljubljana-okolica:	je pod pla-
Celje. Celini ca je nad planom, nom. Od prejšnjega meseca je pa-vendar pada. Razmerje med ostali- c{ei skupni finančni plan za 17%,
mi I (z. m o n t i ir* č o	Tinnoririnn   11	n /
se je gradbeni dvignil za 6%. Ostali elementi ugodni.
Ravne: Edinica je dosegla skupni finančni plan, gradbenega pa je presegla za 14%. Ostali elementi: močno izboljšani (obračunane situacije).
Neizkoriščeno bogastvo
Že pred nekaj leti smo pisali o strokovnih knjižnicah. Žal, še vedno nimamo podatkov, koliko strokovnih knjig se v podjetju nahaja. Tega nam ni mogel dati niti tovariš Berger, ki sicer vzorno vodi strokovno knjižnico na centrali podjetja. Pravi, da je v knjižnici precej zastarelih knjig, ki pa bo treba komisijsko dokončno nregledati in urediti. Zelo veliko pa je v naših knjižnicah raznih domačih in tujih del.
AH se člani kolektiva poslužujejo strokovnih knjig?
Da, toda največ Projektivni biro in še tu le nekateri. Knjiga ne more hiti mrtev kapital, ki potem, ko se • registrira, obleži na polici. Knjižnice na centrali kot v edinicah, hi se morali predvsem mlaiši kadri bolj posluževati. Moramo uspeti, da bodo tehnične in strokovne knjige postale poleg ostalega izobraževanja res sestavni del izobraževanja v podjetju.
Nabava knjig je zelo draga stvar, saj je bilo samo na centrali v lanskem letu vloženih skoraj 250.000 dinarjev in to brez časopisov in revij. Zato res ne bi bilo smiselno, da obležijo kniige neuporabljene na knjižni polici, zato še pred dopustom preglejmo naše knjižnice.
mi elementi je še vedno neugodno, vendar se izboljšuje.
Jesenice:	Preseganje skupnega
plana je padlo za 15 %, medtem ko
gradbeni pa za 8%. Razmerje ur in osebnih dohodkov še vedno zelo neugodno, vendar se izbol išuje, produktivnost še vedno nizka.
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — ■— Izhaja mesečno
Brez discipline ne gre
Sekretariat sindikalnega odbora, se mnogokrat bori s težavami, ker ne more izvršiti nalog, ki mu jih je naložil sih-likalni odbor. Odborniki pa dostikrat sami ne spoštujejo in ne izvršujejo vseh tistih nalog, ki so jih naložili sekretariatu.	x-
Na vsaki seji sindikalnega odbora na-lože sekretariatu vrsto zadev, ki bi jih moral urediti. Kljub dobri volji pa sekretariat svojega dela večkrat ne more opraviti. Vzrok je prav v tistih sindikalnih podružnicah, ki ne smatrajo za potrebno, da bi uredile svoje obveznosti do sindikalnega odbora.
Včasih slišimo pripombe češ, da sindikalni odbor ni dovolj delaven, vendar lahko to trde le tisti, ki jim delo in napori sindikalnega odbora niso znani.
Pa poglejmo nekatere primere nediscipliniranosti sindikalnih podružnic, kot je sestavljanje zapisnikov in obveščanje sindikalnega odbora o delu podružnic itd. Ce bi bili sestanki podružnic redni, bi morala imeti vsaka podružnica letos najmanj 5 sej izvršnega odbora poleg občnega zbora. Iz poslanih zapisnikov pa je razvidno, da ni tako. Tako je sindikalni odbor dobil od podružnic naslednje število zapisnikov:
Zapisniki
starega občnega novega Skupaj izvr. zbora
odbora		podr.	odbora	nikov
Koper	3	da	1	5
Zalog	1	ne	—	1
»Ceni ra la«	3	da	—	4
Kranj	—	ne	—	—
Sk. Loka	—	da	6	7
»Betonarna«	3	da	—	4
Jesenice	2	ne	2	4
Ravne Kov. obrat	5	da	2	8
Maribor	1	da	2	4
CO Ljubi j.	2	da	1	4
Celje	1	ne	1	2
g. v. Ljubi j.	2	da	1	4
g. v. Mrb.	—	da	—	1
Iz navedenega lahko sklepamo, da izvršni odbori sindikalnih podružnic niso imeli dovolj sej, ali pa aa imajo tako slab odnos do pošiljanja zapisnikov. Sin-.dikalnemu odboru niso zapisniki potreb- ; ni zgolj zaradi zapisnika, ampak so .nujno potrebni za spremljanje dela podružnice. Glede tega lahko pohvalimo sindikalni podružnici Ravne in Škofjo Loko. Gra- . jamo pa lahko sindikalne podružnice: Maribor, Celje, Kranj in Zalog.
Naslednji primeri nediscipliniranosti so še tile: Dne 10. V. letos je sekretariat poslal podružnicam obrazce za popis novo izvoljenih članov DS in UO edmic. Doslej Zalog še ni poslal izpolnjenega obrazca kljub temu, da smo se obrnili tudi na osnovno organizacijo ZK. Sindikalna podružnica GV Ljubljana pa ga je poslala šele 6. junija.
Sindikalna podružnica v Kranju ni smatrala	za	potrebno poslati	svojega	,
predloga	za	člane upravnega	odbora
podjetja, kot so to storile vse ostale podružnice Obračun znamkic dostavlja blagajniku SO le 5 podružnic. Ostale kljub večkratnim pismenim in ustmenim urgencam obračunov ne pošiljajo.
Sindikalni odbor je priporočil vsem podružnicam, naj sestavijo program dela za mandatno dobo 1962/63. Ta program je naredila le podružnica na Ravnah. Podružnica	GV	Maribor pa trdi,	da ima
osnutek, ki pa ga izvršni odbor še ni potrdil. Vse druge podružnice programov še niso sestavile.
V novembru 1961 je sekretariat izdal okrožnico, da morajo podružnice narediti inventuro inventarja. Zalog doslej tega še ni storil. GV Ljubljana pa je poslala popis inventarja šele 6. junija. Zelo vestno in pravočasno pa so izdelale inventure tele podružnice: Škofja Loka, KO Maribor, Ravne in GV Maribor.
Na sestankih SO in z okrožnicami so bile vse podružnice obveščene, kako in kdaj se lahko poslužujejo plačanega sindikalnega funkcionarja, toda doslej ga niso poklicali še v nobeno sindikalno podružnico razen na Ravne in na — občne zbore. Dogodilo pa se je, da so se v Celju pritožili, da jih ta funkcio-
Križanka
Vodoravno:	1. južni sadež, 5.
kralj živali, 8. vrsta slame, 14. otok znan iz grške mitologi'e, 16. zveze, 18. ni toplo, 19. vrsta jedi, 21. športni rekvizit, 23. tip avtomobila, ki ga izdelujejo v Kopru, 24. pijača starih Slovanov, 26. oklopno vozilo, 28. orientalsko glasbilo, 30. okrajšan veznik, 31. priprava za kuhanje, 33. samoglasnik in soglasnik, 35. planina v Bolgariji, 37. alkoholna pijača, 38. polet, 40. gora na Primorskem, 43. ljubek, 44. soisek, 46. le, 47. samoglasnik in soglasnik, 48. kurirji, glasniki, 49. moško ime, 51. industrijska rastlina, 52. znana trgovina s pohištvom, 55. pravtak, 57. izraz pri kvartanju, 58. vrsta uganke. 59. nadomestek.
Navpično:	1. vrsta zelenjave,
2. ono (Angl.), 3. log, 4. zdravniški
nar vse premalo ob i siku j e kljub temu, da ga niso nikoli zahtevali. Vsi se moramo zavedati, da se morajo vsa nepotrebna potovanja omejiti na najnujnejša, če je potrebno, pa se ga lahko tudi zahteva, kot to naglasa j o vse okrožnice in kot je bilo to neštetokrat povedano na sejah sindikalnega odbora.
Prav je, če omenimo, da sekretariat in SO redno pošiljata zapisnike in obvestila vsem podružnicam, vodilnim uslužbencem podjetja, funkcionar jem delavskega samoupravljanja in političnim organizacijam, kakor tudi RO gradbincev. Občutek pa imamo, da jih ne proučujejo. Moti nas tudi, da v nekaterih podružnicah zatrjujejo, da nimajo dovolj dela, namreč strokovnega, funkcionarji pa kljub temu trde, da nimajo časa za sindikalno delo, ker so vse preveč obremenjeni s — strokovnim delom. Tako nam res ni jasno, kaj drži.
Zapisali smo nekaj primerov nediscipline in nevestnosti sindikalnih podružnic, toda ne zato, da bi jim škodovali, ampak da jih opozorimo na boljšo disciplino.
(Vsi navedeni podatki se nanašajo na čas od 1. januarja do 15. junija 1962.)
lili
Pri gradnji podvoza v Ljubljani na Celovški cesti. Mehanizacija v
v polnem teku

Sindikat in samoupr avlj anj e
Govoriti o pomenu delavskega samoupravljanja ie odveč, kajti to je že prešlo v meso in kri članov našega kolektiva. Skozi vso dobo samoupravljanja je vloga delavskih svetov nenehno rasla, sorazmerno z razširjanjem pravic pri urejanju gospodarskih vprašanj, odnosov v kolektivu, pri delitvi dohodka itd. 2e samo dejstvo, da sodeluje v organih upravljanja 526 članov, v komisijah pa 217, torej skupno 743 članov kolektiva ali 16.5 °/o vseh zaposlenih. nam potrjuje, da si podjetje prizadeva vključiti
od 15—20 let od 20—25 let od 25—30 'et od 30—35 let od 35—40 let nad 40 let
1,1 »/o 10,9 Vo
20.5	0/o
30.6	«/o 20.2 °/o
16.7	«/o
Letos je bilo prmč izvoljenih 49,4 o/o, od enkrat do trikrat je bilo že izvoljenih 39,6 °/o 'r. večkrat pa 1 t »/o.
Ce predvidevamo, da organi
_ . v _ ^	v uprav- upravljanja in člani komisij zase
Ijanje čim več elanov kolektiva, za- dajo enkrat mesečno in to povprečno 4 ure, znaša mesečno 2972 ur ali letno 35.664 ur. Zasedanj je seveda več.
Ce k temu prištejemo še 705 sindikalnih funkcionarjev ter prav tako predvidevamo, da se ti sestanejo enkrat na mesec po 4 ure, je to 2820 ur ali letno 35.840. Če seštejemo ure, znaša to 66.504 ure ali 8688 dni letno. K temu prištejemo še razne
nimivi so tudi ostali podatki.
Od 734 upravljavcev je 19,2 Vo uslužbencev in 81,8 “/o delavcev. Po starosti so:
REŠITEV KRIŽANKE
1. Planika. 8. Muline, 14. legalen,
15. Apatin, 16. otep, 17 staro, 19. r r	• pr‘s ejemo ?e ■
ica, 20. Honer, 22. >Iskrac, 24. ak, konf^ence m ostala zasedanja.
25. tvor, 27. Seta, 29. LM, 31. idila. Mnogo je ur, ki jih prebijejo 34. navoj, 37. ILO, 39. obala, 41. člani našega kolektiva po sestankih mape,. 42. nadevi, 44. Mesarič, 45. zato smo tembol j upravičeni zahte-
Adamič, 46. agonija.
vati, da sklepe dosledno izvršujemo.
Naši novi delovodje
izraz, 6. španski spolmk, 7. eden izmed čutov, 8. delokrog, področje, 10. različna soglasnika, 11. boginja jeze pri starih Rimljanih, 12. priimek našega znanega slikarja, 13. politično zatočišče, 15. moško ime, 17. voz na dveh kolesih, 20. nemški predlog, 22. mesto v Dalmaciji, 25. dosleden, 27. utežne mere, 29. zvok, 32. afriški veletok, 34. prevozno sredstvo, 36. letopis, 38. muslimansko 'žensko ime, 39. žensko ime, 41. del pohištva, 42. pesniška oblika, 43. žensko ime, 44. prastanovavec našega ozemlja, 45. indijanski čol, 48. kratica za »Slovensko narodno gledališče«, 50. granat, dragi kamen, 53. močna igralna karta (narobe), 54. začetnici znanega hrvat-skega režiserja, 56. časovni veznik.
Naši novi gradbeni delovodje, ki so 18. junija 1962 uspešno končali delovodsko šolo. (Od leve proti desni: Avgust Belovič, Kvar Feliks, Anton Demšar, ki je zaključili izpit napravil z odličnim uspehom, Lovrenc Oblak in Franc Valent.) V kolektivu in na novem delovnem mestu jim želimo obilo uspehov
Novi predsednik sindikalne podružnice gradbenega vodstva Ljubljana tov. Rndi Koršič
Iz vojske nam pišejo
Tod. Franc blaži, ki služi vojaški rok d vojni pošti 30? 1-13 o Nišu nam je poslal naslednje pismo:
iSmo še člani kolektiva? Zaposlen sem bil na gradbišču Ljubljana okolica, sedež Zalog. Tukaj sem se tudi izučil za kvalificiranega zidarja. Šolanje bi bil rad nadaljeval. Ustno prošnjo sem predložil delavskemu svetu in je bila negativno rešena, Tako sem 22. marca t. I. odšel na odsluženje vojaškega roka.
Tukaj sem našel štiri člane našega kolektiva: Prša Jožeta, Bistroviča Ivana — gradbeno vodstvo Maribor, Ramšaka Antona — gradbišče Celje in Bokana Antona — iz gradbišča Zalog. Vprašal sem jih, če so kaj povezani s kolektivom, so dejali, da so še člani kolektiva. Vsi si želijo, da se srečno vrnejo nazaj na svoje delovno mesto. Zakaj ne bi seznanili tovariše z delom našega kolektiva? Imamo lepo glasilo »GRADISOV VESTNIK*.
Prosim vas o imenu navedenih članov, če je mogoče, da bi dobili kako številko časopisa. Upam, da bi še na ta način najlaže seznanili z delom v kolektivu.
Pošiljam nam iskrene pozdrave, posebej pa članom gradbišča Zalog.*
Tovariš Stefan Bosil, ki služi vojaški rok, vojna pošta 9680, v Petrinja nam ;e poslal pismo naslednje vsebine:
? iver sem bil naročnik našega kolektivnega časopisa »Gradisov vestnik«, katerega sem tudi prejemal v Karlovcu, Vas prosim, da mi ga v bodoče pošiljate v Petrinje. Ker me ta kolektivni časopis zmeraj preseneča z uspehi našega kolektiva ter prijateljev, si ga v bodoče še bolj želim prebirati.
Se enkrat Vas vljudno prosim, da mi v bodoče pošiljate časopis v Petrinje, obenem pa pošiljam lep pozdrav vsem članom podjetja.«
Drobne tehnične zanimivosti iz gradbeništva
lavo projektov za Ijo. Podzemeljska
Največja zgradba
Keopsova piramida je bila zgrajena tri
.......’ ir ie do
dane« še vedno največje gradbeno delo
(Iz tuje literature in časopisov)
tisoč let pred našim štetjem, vendar
svetu. Neki angleški egiptolog je izračunal, da bi lahko v notranjosti te piramide postavili pet največjih cerkva v Rimu, katedrali iz Milana in Firenc, cerkev svetega Pavla in katedralo iz Padove.
Največji hotel
V Moskvi pripravljajo projekte za gradnjo največjega hotela na svetu. Hotel bo sprejel prve goste ob svetovni razstavi leta 1967. Stal bo v bližini Kremlja. Imel bo 3500 sob s 5.895 posteljami. Poleg mnogih sob in dvoran bo imel še koncertno dvorano s 3.000 sedeži, dve veliki restavraciji z 2.500 sedeži, kavarno in dve veliki kinodvorani. Pri gradnji hotela bodo v glavnem uporabljali lahke materiale, kot sta aluminij in steklo. Novi hotel bo trikrat večji kot do zdaj največji hotel v Moskvi »Ukrajina«.
Ljubljana-Litostro j
Po podatkih »Biltena« beograjskega sejma je Litostroj na letošnjem sejmu tehnike a;
Beogradu razstavil širok izvozni asortement: oprema za hidro in termo elektrarne, električna dvigala, specialna dvigala za mostove itd. S svojimi kvalitetnimi izdelki se je Litostroj uspel plasirati in si osvojiti svetovne tržišče. Tako imajo zdaj ogromna naročila za Indijo, Egipt, Mehiko, zadnje čase pa tudi za Gvinejo in Togo. Pogodbo imajo tudi za pet hidroelektrarn v Indiji in eno za Etiopijo. (To bi bila lepa kooperacija!).
Cement v raznih barvah
V Sovjetski zvezi so pričeli s proizvodnjo barvastega cementa. Tehnološki proces proizvodnje je bil izdelan v laboratoriju leningrajske akademije za gradbeništvo. Z dodajanjem niklja, kroma, mangana, kobalta itd. dobi cement zeleno, modro in rumeno barvo.
Okrogle hiše
Novost moderne arhitekture je neka kolonija v bližini Milana (Italija). Hiše so okrogle oblike, visoke 15 metrov in imajo 50 stanovanjskih prostorov. Pravijo, da je v okroglih stavbah zelo dobro rešen problem
prostornine. Vsaka stranka ima vtis, da stanuje v lastni stavbi.
Restavracija pod oblaki
V bližini Stuttgarta v Nemčiji so postavili 152 metrov visok televizijski stolp. Na vrhu stolpa so v kupoli uredili veliko restavracijo. Le-ta obsega tri nadstropja. Dvigalo pripelje torej goste v restavracijo tako rekoč pod oblake. Iz restavracije se nudi gostom lep razgled na Stuttgart in okolico.
Največji kanal na svetu
Skozi neskončno peščeno področje Turkmenije v Sovjetski zvezi gradijo največji umetni kanal na svetu. Dolg bo 924 km in bo služil za namakanje puščave Karakum. Zgrajen bo v petih letih. Ce primerjamo, da so gradili v SZ kanal, ki je dolg 161 km, 9 let. panamski kanal, ki je dolg 81.6 km, pa celih 34 let, bo to ne samo največji, temveč tudi najhitreje zgrajen kanal na svetu.
Podzemeljska železnica, ki bo veza'a 12
Na poziv zahodnonemške vlade je ok-oli 500 inženirjev in arhitektov začelo z izde-
gigantsko delo poči zem-železnica bo vezala 12 rurskih mest. Realizacija tega projekta bc stola okrog 20 milijard dinarjev. Stroške gradnje bodo krile občine, industrija in zvezna vlada.
Mesto v Arktiki
Projekt arktičnega mesta, na kateregi ulicah ne bo temperatura nikoli izpod + H stopinj, pripravljajo projektanti leningrajske akademije gradbeništva. To bo mestc bližnje bodočnosti, predvideno za 10 do E tisoč prebivavcev. Zgradili bodo ogromno kupolo iz plastičnega materiala, pod katero si bo nahajal center mesta.
Največji in najdaljši mostovi v Evropi
Nedaleč od Innsbrucka v Avstriji so pričeli graditi most. ki bo visok 185 metrov \torej 20-krat višji, kot ga gradijo Jeseničani). Most bodo gradili dve leti. To bo naj višji most v Evropi.
Najdaljši most pa gradijo na reki Tajo v bližini Barcelone na Portugalskem. Most bo dolg tri kilometre, od katerega je 2 km čez ' »do. Srednja stebra bosta visoka 23 metrov Konstrukcija bo iz železobetona.
L. C.
KOMPASOM
«
Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov je v sodelovanju s »Kompasom« organizirala osemdnevno potovanje po Italiji, katerega se je iz našega gradbenega vodstva udeležilo osem članov tehniškega sektorja.
Ker je bilo potovanje zares zanimivo in smo videli in doživeli res precej, bi skušal vsaj del tega po dnevnih doživljanjih posredovati našim bravcem.
1. dan — 2.	5.	1962. Po odhodu z
vlakom iz Ljubljane snv' bili ob kratkem postanku na postaji Sežana zaradi carinskih formalnosti že okoli 9. ure v Trstu, katerega si žal zaradi prekratkega postanka vlaka, nismo mogli pobliže ogledati. Naša pot nas je potem ob robu slikovite furlanske ravnine vodila do Benetk, kjer smo bili že nekaj po poldnevu. Prtljagp smo dali v garderobo in takoj odšli na ogled mesta.
Italijani, podjetni in rojeni za trgovanje so iz nas izvabili prve devize za spominčke ter karte s pozdravi. Tu smo prvič videli, kar je bilo kasneje še neštetokrat potrjeno, da imajo Italijani res polno mero idej in smisla za turizem, saj za vsako še tako nepomembno stvar napravijo reklamo in hrup, tako da če drugega nič, si to stvar iz »firbca« ogleda marsikdo, seveda nikoli zastonj.
Poleg mesta samega, katero je že samo po sebi zanimivo, si seveda nismo pozabili ogledati tudi trga in cerkve sv. Marka in »mostu vzdihljajev«. Škoda res, da to znamenito mesto, v katerega so vložili stari italijanski gradbeniki toliko truda, sposobnosti in domišljije, počasi, a vztrajno propada. Benečani se Sicer tega zavedajo in prav zato me čudi, da tega bisera, ki izvabi za italijansko gospodarstvo toliko prepotrebnih deviz, načrtno in smotrno ne vzdržujejo ter rešiti propada, kar se pač rešiti še da. Mesto samo je dokaj čisto, pač pa kanali, in voda v niih ne dajejo mestu naj lepše podobe. To sliko le delno omilijo gondolerji s svojimi značilnimi oblekami in klobuki s n5'r,''i trakovi.
2. in 3. dan: Kasno zvečer srno odpotovali iz Benetk in prišli že drugi dan ob pol osmih zjutraj v Rim, kjer so nas že čakali avtobusi, da nas popeljejo na ogled mesta.
Izreden vtis na nas je napravila že sama železniška postaja »Termini«. Je res mojstrovina, da nima zastonj naziva največja postaja v Evropi in najlepša na svetu. O njenih dimenzijah bi težko govoril, ker človek pri takih objektih zgubi občutek za razmerja.
Kakor sem že omenil, smo se podali z vodičem na ogled mesta. Preveč je bilo tega, da bi si človek vse vtisnil v spomin. Zato bom naštel samo nekaj objektov, ki smo si jih ogledali:
Trg Navona z znamenito fontano, katera ponazarja štiri reke, kolosej, neštetih vodometov, od katerih je najbolj znan in opevan fontana di Trevi, španskega trga, Foruma romana, angelskega gradu, marmornatega stadiona, olimpijskega stadiona, kateri sprejme 100 000 ljudi in je bil napravljen za olimpijske igre v letu 1960 Omembe vredna je tudi palača športov, katera sprejme 24 000 gledavcev in ki sporrvr^a na našo »A« halo na beograjskem sejmišču Delno smo si ogledali tudi olimpijsko naselje, katerega so potem preuredili v stanovanja. Vse pa prekaša po bogastvu in velikosti cerkev sv. Petra Čuditi se moramo mojstrom,, kateri so to projektirali in gradili še danes. Ta gradbena mojstrovina je dolga 186,36 m in skriva v sebi
nešteto kipov, fresk in mozaikov slavnih italijanskih mojstrov, kot so bili Michelangelo Buonarroti, Leonardo da Vinci in drugi. Cerkev sama je tako prostorna, da gre vanjo 60.000 ljudi. Freske in mozaiki so napravljeni s tako natančnostjo in eleganco, da vzbujajo v človeku spoštovanje do mojstrov, kateri so jih projektirali, obenem pa sočustvovanje do sužnjev in ljudi, kateri so zato trpeli.
Grade v Rimu veliko, zelo sodobno in lepo, a vse fasade so izredno bogate in če že niso obložee z mormorom ali pa z mozaikom, so pa vsaj podstavki in balkoni. So zelo drzni v gradnjah ter izvirni s polno mero smisla za arhitekturo, kar je lepo videti v olimpijski vasi.
Rim ima zdaj ca. 2,500.600 prebivavcev, poleg tega pa je v sezoni v njem 200.000 do 300.000 turistov. Promet je le delno usmerjan s semaforji in se odvijo hitro in ne preveč disciplinirano. Vsak se trudi, da bi čimprej prišel do križišča, pa naj bo to po levi ali desni, saj se na križišču prerivajo na vse mile viže. Eno pa spoštujejo vsi motorizirani ljudje: vedno in povsod ima prednost pešec, kateremu se na prehodih ni treba bati za svoje življenje in prednost na prehodu. Promet je gost, saj ima Rim registriranih čez 550.000 vozil, ki se umirijo šele proti jutru.
Seveda nas je zanimalo tudi nočno življenje večnega mesta. Trgovine in vsi štanti — branjarije so odprte pozno v noč tako, da je moč zapraviti tiste lire še prej.
Takoj ko pade mrak, se pojavijo po vogalih hiš in na ulicah »damice«, ki hitijo na svoj »posel« in na svoj sten, zanje značilen način izvabljajo iz tujcev zadnje lire. Ta, na zemlji najstarejša obrt, kar aooro cvete, seveda je »posel« v veliki meri odvisen od starosti teh deklet. Res je le eno, da z zakonom iz let 1958, s katerim je bila prepovedana prostitucija, problema teh damic niso rešili, saj so jih čez noč postavili na cesto prepuščene same sebi Čez noč so zgubile kruh, katerega si sedaj služijo še sramotne je na cesti, na cesti brez nadzorstva in kontrole.
4. dan — i^o za j uku sano se malo križarili po Rimu in se kasneje ob Tiren-skem morju po dobri cesti odpeljali po zelo slikoviti pokrajini proti Firencam
Po serpentinah lepo speljane ceste, se dviga m spušča po manjših gričih, pokritih z vinsko trto (cianti vino), smo v zgodnjih popoldanskih urah prispeli do Firenc. Ustavili smo se pred Micel-angolovem trgu, ki leži nekoliko dvig-njen nad mestom in odprl se nam je prekrasen razgled na reko Arno in prelepo mesto, ki se širi do vznožja precej oddaljenih gričev.
Firence so bile že v 12. in 13. stoletju zelo razvito kulturno središče Italije. Kamor človek stopi, povsod naleti na stare stavbe, prekrasne cerkve in kipe. Firence je pravzaprav dvignila družina Medici, ki so bili trgovci. Mnogo so potovali, prinašali stare ,kipe in druge umetnine iz antičnega sveta in z denarjem podpirali razvijajočo se kulturo. Bili so požrtvovalni meceni Michelangelu, Leonardu, Danteju in drugim.
Od najpomembnejših starih zgrad v Firencah je Palazzo Signioria, ki je bila grajena v treh etapah in v treh različnih slogih. V najnovejšem delu palače so še danes uradni prostori. Te palače se skoraj dotika velika umetniška galerija, ki je najstareiša galerija na svetu pa v tistem času tudi naj večja: ustanovili pa so jo Medici. Galerija je polna umetniških slik, gobelinov in kipov rimskih imperatorjev in cesaric Firence imajo danes 35 umetniških galerij in še danes na i popolnejšo zbirko slikarjev iz re-nesanr*
Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila dograjena leta 1330, grajena pa je v romanskem slogu in je brez zvonika. Vhoda ima z dveh strani, visoka sta okrog 5 metrov z vrati, pokritimi z reliefnimi ulitki v bronu, ki predstavljajo, npr. krst, sodišče itd. Prva vrata so bila izdelana takrat, ko je bila dograjena cerkev, druga vrata pa je leta 1452 ulil Iberti in so lepša od prvih in s krasnimi plastičnimi ulitki.
Gotska katedrala, Ki stoji poicg imenovane cerkve, je grajena iz mater.ala podobnegao peki, obložena pa je z belim, rahlo rdečim in črnim marmorem. Grajena je v tako imenovani florentinski gotiki, ki je milejša od standarne gotike. Katedrala ima velika okna, k: pa prepuščajo malo svetlobe, ker so zastek-lena z barvastim steklom (tako steklo so izdelovali tako, da so še tekoči stek:eni masi primešali prah raznobarvnih mar-morom). Sezidana je bila leta 1436, gradili pa so jo 140 let. Ta katedrala je edina, ki je sezidana v gotskem slogu in ima kupolo. Kupolo je poslikal Michelangelo, z nje pa je Galileo Galilei delal svoje poskuse o gravitaciji. Ločen od katedrale stoji stolp, ki pa nima oblike cerkvenega zvonika, ampak obrambnega stolpa.
Nekaj minut naprej od katedrale stoji rodna hiša Dantea Alighierija, ki je edina od vseh zgodovinskih znamenitosti Firenc ni originalna. Ko je bil Dante izgnan v Raveno zaradi spora z Medici, so to hišo porušili, vendar je bila na istem mestu kasneje zgrajena nova z novim stolpom (vsaka hiša je imela v tistem času tudi stolp).
Cerkev Santa Croce je pravzaprav grobnica znanih in zaslužnih mož, kot so: Michelangelo (umrl je v Raveni, a je pokopan v Firencah), Galileo Galilei, skladatelj Rossini in drugi, v kotu cerkve stoji velik kip, ki predstavlja svobodo in po tem kipu je vzel vzrorec umetnik, ki je izdelal kip Svobode (Liberte), ki stoj; pred vhodom v New Yorku. Na trgu pred cerkvijo stoji velik kip Danteja Čeprav je bil izgnan, so kasneje velikemu umetniku postavili spomenik.
Mnogo znamenitosti bi si še morali ogledati, toda čas našega bivanja v Firencah je bil kratek in tako smo si ogledali le najpomembnejše in najlepše storitve, ki so jih stoletja oblikovali in na/m danes dokazujejo veliko sposobnosti takratnih umetnikov in graditeljev.
5. dan — Kmaiu popoldne smo se odpravili iz Firenc in se po novi avtocesti, imenovani »Strada del sole« (sončna cesta) odpeljali proti trgovskemu središču Italije — Milan.
Ker gre za gorsko cesto, je bilo zgrajenih 35 viaduktov, 47 predorov in 14 mostov. Za varnost vožnje je vse preskrbljeno — za 85 kilometro ' je dovolj pičla ura vožnje.
Gre za odsek med Bologno in Florenco. Kot je znano, je odsek med Milanom in Bologno že dalj časa v rabi, kot že dlje časa služi svojemu namenu odsek med Capuo in Neaplom. Preostane, kot vidimo, še odsek od Florence do Rima in od Rima do Capue in ena naj-lepših avtomobilskih cest v Evropi bo dokončana. Približni načrt avtomobilske ceste sonca predvideva dolžino 720 km asfaltnega traku, kolikor je pač od Milana do Neaplja Doslej ie zgrajenih 322 kilometrov, kamor spad 195 km ceste Mhan—Bologna, košček ceste Capua—Na-noli in nekaj manj kot 85 km ceste med Bologno in Florenco. Ker gre za veliko delo, je vredno da se ob njem ustavimo in ga nekoliko osvetlimo.
Apeninsko pogorje ni tako težko prehodno kot so Alpe. Kljub temu je prehod čez Apenine v sedanjem, vedno bolj živahnem avtomobilskem prometu pred-
Dela na Belskem polju potekajo * nezmanjšano brzino. Do konca aprila smo izkopali in prevozili že 253 tisoč m3 ali 39% materiala. Vsa dela morajo biti končana db oktobra tega leta
Udeleženci ekskurzije v Rimu
Sončna cesta — moderna restavracija v počivališču
Posnetek iz Pule — člani projektivnega biroja na ekskurziji
»Kaj pa ti je deklica 20. let, tak žalostno gledaš v svet« (Sonja in Ingrid iz Projektivnega biroja)
stavljal problem in veliko oviro tudi v gospodarskem sodelovanju med predeli vzhodno od apeninske bariere. Zato se je nujnost avtomobilske ceste vsiljevala z vso svojo težo in sredstva za ta velik objekt so se našla. Toda tisti, ki so se ukvarjali z realizacijo tega načrta, niso računali, da bo ta »biser gradbene tehnike« tako drag Nepolnih 85 km ceste, je namreč star 70 milijard Ur tako, da je nekdo rekel, da je ta cesta lahko biser, toda biser, ki stane po eno milijardo za kilometer Dejansko je en kilometer te ceste stal nekaj nad 850 milijonov hr. Toda dejstvo je, da je cesta zelo lepo speljana, krasno grajena in zelo funkcionalna. Nekaj podatkov,-^ ki bodo sku-
šali izredne izdatke opravičiti, o černeir pa bomo rekli kaj več pozneje.
Cesta je dolga, kot smo rekli, 85 Km. Ker je speljana po gorskem predelu, vodi če? 35 viaduktov, skoz* 47 daljših ali krajših predorov in ^ez 14 mostov. Kot vidimo, je viaduktov zelo veliko m ponekod so to izredno drzne gradnje, saj ponekod ce?ta prečka globoke doline in prepade m so bili graditelji primorani graditi viadukte na stebrih, ki so do 50 metrov visoki. . Phedorov ■«€ sicer 47, torej veliko, vendar gre za bolj kratke predore saj m Ti njih celotna dolžina komaj 5 km
Ustavimo se še za trenutek pri značiU -noskih te ceete. (acfirpoiirtd
2 do*mačo> irižo
KUHINJA-VSTOp pi\Epc
BARČICA PO MORJU PLAVA...
PRVA JE KUHAR’CA...
DRUGA JE KELNAR’CA...
OJ, ZDAJ GREMO...
SONČEK SIJE, DEŽEK GRE...
N i 's

TRETJA JE...
KAJ BI NE VRISKAL.,
Kritika o kritiki
»Ne kritiziraj!« je pred dolgimi lei pisalo v pokojnem ljubljanskem tram vaju med plakati za Opero in nogavice Ta napis ni dolgo visel, kajti jie nekdo spoznal, da je kritika potrebna m basta Ampak, kritika naj bo zdrava. Marsika tera današnja kritika ima oslovski ka šelj in je sila nezdrava. Posebno rad se nekateri spravijo nad šefe, računo vodje ali celo direktorja kar ni dobri niti zdravo in je zato taka kritika ne zdrava. To potrdi tudi tale primer: t nekem podjetju so zelo kritizirali di rektorja. Zato^ ker ni nikoli obhodi številne pisarne in ga mnogo uslužben cev ni poznalo. Pa je nekdo od »taviš jih« to vseeno povedal direktorju tak* v blagi obliki. »Veste,« je odgovoril di rektor, »malo čudno bi izgledalo. ko b po pisarnah pregledoval, če imajo usluž benci pospravljene predale ali ne, al če mečejo papir v koš ali poleg njega Saj ljudje menda vedo čemu so predal in čemu imajo pod mizo koše, ne?« Ja ta kritika ni zadela v črno. Menda j« bila neutemeljena, kdo ve?
Pravzaprav bi bilo zelo pametno, ki bi nekdo od naših književnikov napisa^ knjigo o lepem vedenju. Kadarkoli bi kdo imel napovedan pogovor — demimc — s šefom ali sindikalnim funkcionarjem, bi lahko v naglici pokukal v po glav j e »kako se vedem vpričo predipo' slavljenega« in nikoli bi ne bilo žolčnih kritik. Ta izraz žolčni so namreč po-grumtali tisti, ki jim je šla kritika na žolč. Diskusije bi potem potekale čudo vito brez hude krvi, brez očitkov. Ii mnogi ljudje ne bi . bili nikoli zaradi slabe kritike slabe volje.
Kritik imamo vseh vrst kakor solato Najraje kritizirajo vodstva podjetij pa bodksi upravičeno ali neupravičeno. Nt vem, zakaj so jim tak trn v peti. St huje pa je, če se kritizira za vogali Vsaka »zavogalna kritika« zares ni na mestu. Odkrito je treba povedati, ah ne? Mesto za kritiko je na raznih sestankih, ali pa naš časopis, seveda čt je kritika resnična in utemeljena. Zeli mi je bila všeč kritika nekega člana de lav sk ega sveta na zadnjem sestanku Odkrito in jasno je povedal kaj mu n prav in kaj je treba storiti. Tako je pravilno.
Kritika naj bo konstruktivna. Tudi ti poglavje naj bi bilo v moji namišljen, knjigi o kritiki. Za vzor konstruktivne kritike vzemimo par črnih čevljev, ki jih je nekdo zavezal z belimi vezalkami Konstruktiven predlog bi bil v tem pro blemu. če bi dejali, naj dotični kup črne vezalke k črnim čevljem, ne bele Ko pa bi mu svetovali — denimo — k črnim čevljem, zelene vezalke, bi to ne bilo več konstruktivno, kajti po sred: bi bila že ideologija o skladnosti barv Sicer si nisem čisto na jasnem, kaj je konstruktivno, trdim pa, da mora bit’ dobra kritika vsekakor konstruktivna.
Ja, lepo je takole polemizirati o kri tiki, čeprav vsi vemo, da je kritiziranjE še preveč Marsikoga neka stvar sploh ne briga, pa začne kritizirati in njegove kritiziranje skoči na živčno podlago ir kritikaster zaključi svoje krčevito izva janje s stavkom: »Fej in fuj, to je ze v cajtenge!« in potem gre na dva deci popije turško kavo jeza splahne in — kdo bi sestavljal članek za časopis Uredniški koš je velik Takih proble mov je na stotine. Kam bi le prišli, kc bi vse kritike objavili v časopisih. Pe moje bi časopis »Dandanašnja kritika* ki bi vseboval sama negodovanja, tehtal vsak dan okoli 35 kg, toliko, mislim, je pri nas raznih problemov, katere ner gači smatrajo za nepravilnosti. Ja. ja vsako reč je treba dokazati, dokazati Ljubčki!
No najbrž ste pričakovali od teg* članka kaj več, saj smo pričeli kar ^ kritiko šefov računovodij in direktorjev Zares, da večina kritik leti »na ta višje* pa vendar imamo še mnogo drugega, kar lahko opazi naše ostro kritično oko. Ja sedaj je nekako moderno kritizirati Ampak marsikaj kritiziramo pač zato ker se to nekaterim dopade. Dostikrat botruje naši kritiki tudi zavist, češ za kaj pa nismo vsi enaki. Pa tudi tu š< vseeno velja staro pravilo, kdor dela, tf tudi pogreši. Ce ga polomita dva v nekem oddelku ostane kar nekako skrite samo vodja dotičnega oddelka preklinji potem je vse spet dobro. Na direktorja šefe in ostale pa preži nekaj tisoč kri tično ošiljenih oči in gorje siromaku, če ga kaj pokrona. Torej bodimo s kritike obzirni. Kritika gre na živce pa naj bo taka ali taka, če pa je utemeljena pa še celo. Pa pustimo tiste grde izraze kot na primer linija »ta višjih«, to se je skuhalo pri črni kavi Itd. Takšno govoren je če nimamo konkretnih dokazov več škodi kot koristi. V novih pogojih delavskega samoupravljanja je kritika nujna in potrebna, toda ne kritika za radi kritike. Predvsem pa je potrebno, za kritiziranje im za sprejemanje kritike veliko in veliko srčne kulture.
GRADISOV VESTNIK * Stran 9
»Gradis« v slikah
: ;
V centralnih obratih so postavili poseben stolp za preizkušnjo vodnih crpavk. Vsaka črpavka mora biti preizkušena, preden jo pošljejo v
edinico
Na tovariškem srečanju starih gradbincev ni manjkalo dobre volje — »Na zdravje, tovariš Tomo!«
Illilll
5 preitusili L„J s L	“	“* ‘,,,a	!&	IZ"!! tSr*5*S“ “» ,mlt' •vm, U lepo »reje,,, soba. Dom prip.avljc
ujeli, ko je z lahkoto prenašal težki tram
za vselitev.