nuHunigi
UDK 069 {497.12 Piše«); 929 Pletcršnlk M,
mm
Andreja Grom, Damjana Žbontar
PREDLOG ZA OBNOVO IN MUZEJSKO PREDSTAVITEV PLETERŠNIKOVE DOMAČIJE
rojstne hiše profesorja, klasičnega filologa in slavista Maksa Pletersnika (1840-1923)
Do jeseni leta 1994 so si krajani Pišec zadali nalogo urediti in javnosti odpreti spominske prostore v obnovljeni rojstni hiši slavista in klasičnega filologa Maksa Pletersnika in s tem počastiti stoletnico izida Pleteršnikovega nemško-slovenskega slovarja iz leta 1894. Na pobudo krajanov Pišec smo Študentje 4. letnika Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani v študijskem letu 1993/94, pod mentorstvom prof. janeža Bogataja in asist. Vita Hazlerja, dvakrat obiskali kraj Pišece. Natančno smo si ogledali hišo in gospodarska poslopja, skicirali in fotografirali stavbe in predmete. Kot študijsko obveznost pri predmetih Etnološko konser-vatorstvo in E tnološka muzeologija smo sestavili predlog za konservatorski elaborat in muzejsko predstavitev domačije Maksa Pletersnika. Temu smo dodali številne predloge za turistično in kulturno ureditev kraja Pišece in okolice.
uvod
Študentje smo se v svojih nalogah posvetili predvsem
predlogu za muzej-,s ko predstavitev in tendencam za kulturno in turistično prihodnost kraja Pišece. Izdelava predloga za konseivalorsko obnovo licleršnikove domačije nam je zaradi pomanjkanja strokovnega znanja s področja gradbeništva in arhitekture povzročala nekaj težav V pričujočem tekstu predstavljava povzetek vseh enajstih nalog študentov 4. letnika Oddelka za EiKA na FF v kjubijani. Skušali smo ustreči težnjam in pričakovanjem krajanov Pišec po podpori širše slovenske javnosti in etnološke stroke. Nosilec omenjenega projekta je Turistično društvo iz Pišec in sami vaščani, neposredno ali pa posredno preko ustanov, kot sta cerkev in šola l'rvi del zastavljenega dela, glede obnovitve Pleteršnikove rojstne hiše, je bil izvršen v Začetku septembra leta 1993, ko so vaščani priredili slovesnost ob 70-letnici smrti jezikoslovca Pletersnika, odprli razstavo v prostorih osnovne šole, na novo prekrili rojstno hišo, očistili njeno okolico, blagoslovili prenovljeno kapelo in pripravili komemoracijo na Pleteršnikovem grobu na pišečkeni pokopališču.
predlog za obnovo domačije
Pleterš ni kov domačijjiki kompleks v 1'išeeah 4 sestavljajo stanovanjska hiša, gospodarski objekti (hlev, kozolec, '-cbelnjak, lopa), družinska kapelica in zidanica. Ob hiši so "h urejeni vinogradi in vrl. Danes je okolica zasajena s sadnim drevjem in cveijem
stanovanjska hiša
u) Opis Stanja
\ rhkletna stavba je prislonjena ob breg, v celoti P°dldetena, zidana in orientirana v smeri vzhod-zahod. Je Primer kmečke hiše z meščanskimi elementi (arhitektura,
notranja Oprema). Zgrajena je bila že pred letom 18^5, saj je že vrisana v franciseejski kataster ( 1817 1827). V to obdobje bi jo lahko datirali tudi zaradi baročnih elementov (obokana klet) Prvotno je bila bistveno krajša. Po grobi oceni so zaznavne vsaj tri gradbene faze. Druga faza datira v začetek tega stoletja, ko je hiša dobila podobo, kakršno ima v večji meri še danes. Streha hiše je somerna, dvokapna, s poškodovanim strešnim zidcem. Nekdaj je imela tudi čop, ki je ščitil fasado.
Glavna fasada je obrnjena proti naselju, S te strani so tudi trije vhodi v klet in gospodarske prostore; vhod v stanovanjski del hiše pa je mogoč samo z zadnje strani. Neposredne povezave med stanovanjskim delom in kletjo ni Vhodna vrata v vežo so bila zaščitena z nadzidkom in vhodno lopo. Okna so vzidana na fasado, so dvodelna, dvokrilna, s prečkami. Ob vhodu v klet so levo in desno prezračevalne line Na južni strani je lesena veranda. S prednje strani hiše je možen vstop k nadzidanemu izviru vode, ki leži na skrajnem zahodnem koncu hiše.
Tloris bivalnega prostora je pravokoten. Koncept razporeditve prostorov se je ohranil še iz časov hiše s črno kuhinjo. Vsi bivalni prostori so obrnjeni proti jugu. Za javnost bodo odprti štirje prostori: osrednji bivalni prostor, manjša soba, veža in kamra (Johanova soba)
V osrednjem bivalnem prostoru so pod ometom sledovi patronirariih vzorcev. Kol posebni kvaliteti v oblikovanju prostorov sta dobro ohranjena zrcalni Strop in nad ometom speljana električna napeljava. Tla v veži so kamnita, v ostalih treh sobah pa lesena,
Risba 1. Prostorska razvrstiter objektni'
GLASNIK SED 34/1994, šl. 3
21
b) Predlog za obnovo
[lisa je ves čas obdržala prvoten pravokoten tloris in razporeditev prostorov. Trije večji gradbeni posegi v življenju hiše so na zunaj lepo vidni, ohranjajo integriteto stavbe in ne škodijo zunanjemu izgledu. To sla dve dozidavi, zadnja konec prejšnjega stoletja in ureditev vhodne veže. Predlagamo, da bi s eezurami na fasadi nakazali razvoj hiše, obnovili leseno, nekdaj stekleno verando in pa vhodno vežo ter izvršili ostala nujna popravila na fasadi (okna. vrata.,,) in v notranjščini (pod, stene, vrata, notranja oprema). .Seveda moramo pri oblikovanju interierjev upoštevati ohranjenost predmetov in končno namembnost prostora Raeupali moramo na izdelavo kopij, ki bodo obiskovalcu dostopne.
Nekaterih posegov so se loiili domačini sami - obnovili so ostrešje in zamenjali strešnike, podrli so vhodno vežo ter obnovili iii očistili kletne prostore.
HLEV
a)	Opis stanja
Hlev stoji zahodno od stanovanjske hiše in je od vseh gospodarskih objektov najbližji. Je pritličen, enoleličen prostor, prislonjen v breg. Zgrajen je iz kamna. Streha je zasnovana somerno, dvokapno in krita z bobrovcem. Na sprednji fasadi so vhodna vrata in dve okenci. Datiramo ga lahko v dvajseta leta 19. stoletja, saj je že vrisan v franciscej-ski kataster Spodnji del hleva je služil za živino, zgornji pa za spravilo krme.
b)	Predlog za obnovo
Zidovi in ostrešje so v relativno dobrem stanju, kar pa ne moremo trditi za fasado. Lesen prag, okenski okviri in okovje so dotrajani. Hlev ne more ohraniti prvotne funkcije, zato bodo morali zunanjščino in notranjščino podrediti adaptaciji, ki jo zahteva projekt Maks Pleteršnik in PiŠeee. V hlevu bi lahko uredili prodajalno spominkov.
ČEBELNJAK
a)	Opis stanja
Čebelnjak stoji ob poti, med kozolcem in hlevom, na bolj izpostavljeni in prisojni legi, je dovolj vzdignjen in odmaknjen, da čebele ne molijo obiskovalcev stanovanjske hiše. Današnji čebelnjak so lela 1993 rekonstruirali po starem, ki je stal na istem mestu in že nekaj časa ni služil svojemu namenu.
b)	Predlog za obnovo
I )anašnja oblika čebelnjaka ustreza zahtevam sodobnega čebelarstva, zato bi v njem osnovnošolci pod vodstvom izkušenega čebelarja lahko gojili čebele in pridobivali med.
LOPA
a) Opis stanja
Poslopje, ki je postavljeno v breg pod stanovanjsko hišo, smo s pomočjo domačinov poimenovali kar lopa. Pravd namembnost tega gospodarskega poslopja moramo šele ugotoviti s pomočjo pisnih in ustnih virov. Kletni del je iz kamna in delno vkopan v pobočje, Nadstropje je bilo leseno in tik pred sesutjem, zato so ga domačini podrli Glede na obliko in postavitev se nam odpirata dve razlagi o namembnosti. Po eni strani bi lahko govorili o kašči, kjer so v zidanem delu shranjevali pridelke, v lesenem nadstropju pa hranili žito in sušili meso. Po drugi strani pa bi zidani de!
/r
\ r.
stavbe služil kot svinjak, leseni pa kot kolarnica. Tudi lopo lahko datiramo v prvo četrtino 19. stoletja, saj je že vrisana v franeiscejskem katastru.
b) Predlog za obnovo
Ker želimo lopi povrniti prvotni videz, bomo slabo ohranjeni zidani kleti nadgradili leseno pritličje. Lopa je postavljena v breg tako, da je bil dostop v leseno pritličje možen z vrha, v zidani del pa iz doline. Spodnji kamniti del naj se obnovi po zasnovi, ki je še ohranjena, s kamenjem iz okoliških kamnolomov. Leseno pritličje pa naj rekonstruirajo na podlagi starih fotografij
KOZOLEC
a)	Opis stanja
Kozolec na kozla je najpogostejša pojavna oblika v teh krajih. Gre za skromnejšo obliko kozolca na kozla, z dvema "štantoma". Orientiran je vzporedno s prostorom, vendar zaradi namembnosti odmaknjen od pobočja. Streha je dvokapna, nesomerna, krita z opečnim zareznikom. Čelni strani sta Opaženi Z deskami. Leseni vkopani stebri radi strohnijo, zato so jih domačini postavili na zidane podstavke.
b)	Predlog za obnovo
Pred propadom so kozolec rešili že lani. Lesene oko-pane stebre so pravilno postavili na zidane podstavke in tako preprečili trohnenje lesa. Lesene stebre, late in deske je potrebno sproti varovali s pomočjo zaščitnih premazov. Tla so zbita, a ne ravna, zato jih samo zravnamo. Ce bo kozolec služil svojemu namenu, se bodo tudi tla prilagajala bremenu.
ZIDANICA
a) Opis stanja
Zidanica leži nekoliko višje, na hribu nad hišo. Dostop je možen s ceste, ki vodi proti hiši. Zidanica je dokaz vinogradniške dejavnosti nekdanjih lastnikov hiše. Tudi sicer je ta gospodarska panoga v teh krajih močno prisotna. 1'leteršnikova zidanica je pritlična, podkletena zidana stavba pravokotnega tlorisa, ki združuje gospodarske in bivalne prostore. Zidanica je med letom služila za shrari jevanje vinogradniškega in sadjarskega orodja in posodja Vhod v klet je iz ožje fasadne strani, ki gleda v dolino. Vhod v bivalni dvoceliČni prostor je v pritličju z nasprotne strani. V bivalnih prostorih so tla obita z deskami. Podstrešje je prostorno, z vhodom na čelni strani in opaženo z deskami. Dostop na postrešje iz bivalnih prostorov ni možen. Streha
10
Gl ASNIK SE D 34/1994, št. 3
Wtt||» v; -:•I'-
■s;:'.''■".'

Pleteršnikova hiša postavljena ob breg. V ozadju "Stota ". (foin Nataša Koneslobo)
je zasnovana somerno, dvokapno in krita z opečnim zarez n ¡kom. Na pomembnosi tega gospodarskega objekta kaže dejstvo, da je že vrisan v tranciscej.ski kataster.
b) Predlog /.a obnovo
Za kakovostno ponudbo celotnega kompleksa naj se v projekt vključi tudi obnova PleterSnikove zidanice. Potrebna bi bila sanacija ostrešja in kritine, zamenjava vrat, oken, okenskih in vratnih okvirjev in okovja.
kapelica
a)	Opis stanja
Pleteršnikovo kapelico lahko po stilu datiramo v pozni baročni čas, okoli leta 1800, saj jo že zasledimo v hanciscej-skem katastru. Lani so jo obnovili in jo postavili na cementni podstavek. Streha je somerna, dvokapna, krita z Opečnim Strežnikom in s čelno stranjo obrnjena v dolino. Napušč je s čelne strani ornetan. na straneh pa je polkrožno zaključen Fasada je oblikovana z menjavanjem belega zglajenega in sivega grobega ometa, ki tik pod napušcem oblikujeta stiii-ziran križ,
b)	Predlog za obnovo
Kapelico so domačini lani zgledno obnovili,
predlog za muzejsko predstavitev
Smo pred nalogo, ki nam nalaga vrnitev življenja temu kompleksu. Ker bo le-to bistveno drugačno od prejšnjega, |c potrebno izdelali novo vsebinsko in funkcionalno zasnovo domačinskega kompleksa v celoti. Ta naj deluje kot 1'omogena in med seboj tesno povezana enota; Gre za problem ideje delovanja in posredovani a informacij o bogati kulturni dediščini, ki že vseskozi spremlja Pleteršnikovo domačijo. Navajamo nekaj možnih oblik novega delovanja 'Vteršnikove domačije: * muzej.
spominska hiša.
gostinsko-turislični objekt,
kulturni center v lokalnem in regionalnem smislu.
Možne so tudi medsebojne kombinacije. Predvsem pa je 'Ul|K*n muzeja predstaviti Maksa Pleleršnika, njegov način
(enja in bogat ustvarjalni opus. V osnovi smo se odločili J1 P°siavilev .spominske hiše, ki naj svoje življenje °polnjuje 7. Širokim delovanjem na področju kulture in lf!Zma postavi naj se stalna zbirka o Maksi Pleteršniku,
celoten kompleks pa naj s svojimi prostorskimi razsežnostmi služi še dejavnostim na področju kulture in v turistični ponudbi.
a)	Postavitev zbirke v stanovanjski hiši
Zbirka naj bo postavljena v stanovanjski hiši, v prostorih, namenjenih javnosti (del hiše je namreč Se vedno v privatni lasti). Zbirka naj bi stala v štirih prostorih: v veži, kamri (Jo-hanovi sobi), manjši in večji sobi. Notranjost hiše naj daje občutek, da v njej še vedno nekdo živi. "Razstavljene" listine, pisma, knjige in ostali predmeti naj bodo kopije, ki jih bodo obiskovalci lahke; prelistali in prebirali. Na to. da je to muzej, naj spominjajo le dodatna pojasnila in opombe na manjših ploščah, pritrjenih na stene, pohištvo. Obiskovalce naj sprejema in vodi za to usposobljen kustos. V kleti lahko uredijo vinoteko in manjši gostinski lokal.
b)	Ureditev domačije
V	hlevu naj Turistično društvo Pišece uredi prodajalno brošur, razglednic in spominkov (med, vino, suho sadje, kozarci in vrči, po vzorcih iz Pletenini ko ve hiše) Ponudbo bi v prihodnosti lahko dopolnjevali z novimi uporabnimi spominki, saj je gradiva in primernih vzorcev v Pleleršnikovi hiši na pretek. Potrebno bi bilo izdali tudi poseben turistični zemljevid Bizeljskega z vrisano potjo po kulturno-zgodovinskih znamenitostih. Pišece zaenkrat še ne nudijo dovolj možnosti za preživljanje daljšega aktivnega oddiha. Zato bodo verjetno obiskovalci prihajali na enodnevne izlete iz okoliških zdravilišč.
V	čebelnjak naj postavijo AZ panje s čebelami. Skrb za čebele in pridobivanje medu pa naj prevzame čebelarski krožek OS Pišece poli vodstvom čebelarja.
V	kozolcu naj bodo razstavljeni eksponati, ki sodijo tja po svoji funkciji (orodje). Potrebno se je dogovoriti z enim od sosednjih kmetov, da bo v kozolcu shranjeval pridelke: in sušil seno.
Lopa naj se obnovi in rekonstruira manjkajoči zgornji del. V notranjosti, v spodnjem delu, naj uredijo sanitarije. V zgornjem delu naj uredijo gostinski lokal, ki bo služi! tudi kot družabni prostor. Del lega objekta lahko namenimo za neke vrste depo in dokumentacijo.
Pleteršnikova domačija mora biti zasnovana tako, da bo v prvi vrsti zadovoljevala potrebe prebivalcev Pišec, Vsebovati mora tiste simbolne elemente, s katerimi se bodo domačini identificirali.!Odprla in dostopna pa mora biti tudi širši javnosti.
Pomembna je tudi propaganda. Pri "trženju" svojih znamenitosti se morajo domačini zavedati predvsem pomena dobre reklame in stalnega obveščanja (časopis, radio, navezava stikov s turističnimi agencijami in turističnimi kraji - Atomske in Čateške toplice). Zanimive oznake in smerokazi o!) glavni cesti lahko v Pišece zvabijo precej naključnih obiskovalcev, ki jih bodo zanimale rojstna hiša Maksa Pleleršnika. pjšeeki grad ali Vrnoteka.
Za kakršnekoli večje ambicije pa bodo morali Pišečani zagotoviti prenočitvene zmogljivosti. Ni potrebna nova gradnja, uredijo naj le kakšno sobo za obiskovalce, mogoče kakšno turistično kmetijo. Organizirali bi lahko slikarske kolonije in kiparske delavnice, počitnice za otroke in tabore. Nujna vzdrževalna dela bi opravljali ljudje, najeti preko javnih tlel
zakuuček
Naš odnos do dediščine se oblikuje postopoma, spoznanja se vedno znova dopolnjujejo in dograjujejo, zato sta ta muzeološki in konzervatorski program zgolj poskus, kako predstaviti obstoječi spomenik.
G[-ASNIKSED 34/1994, št, 3
23
VIRI:
-	Predlogi za obnovo in muzejsko predstavitev PMerSnikoiv domačije Študentov 4. letnika v šolskem letu 1993/94 Oddelka za liiKA na FF v Ljubljani:
-	Žel/ko Berlič,
-	Andreja Grom,
-	Sandra Habjanič,
-	Marija Ha merici k,
SUMMARY
Proposal for the Renovation and Museum Presentation of the PleterSnik Homestead
Damjana Žbontar, Andreja Groin
Villagers of Pišecshave decided that hy f ill onwi they would organize and prepare for puhlic exhibit memorial rooms of Sla vicisl and classical philologist Maks 1'leteršnik in his renovated ancestral home, thus paying homage to the centenary of ihe publication of iii.s German-Slovene Dictionary which was published in 1894 On the initiative of Pišece inhabitants senior students of the Department of Ethnology and Cultural Anthropology at the Faculty of Arts and Letters in Ljubljana visited Pišece twice during the 1993/94 school year. Accompanied by Dr. Janez Bogataj
-	Katarina Hergold,
-	Nutusu Konesliibo,
-	Bojana Rugitui,
-	Peter Simonic,
-	Ciriki Strumbelj, Vladka Trontelj,
-	Damjana Zbontar.
and Viio Ilazler, they closely examined the house and adjoining (arm buildings, sketched and took photographs of buildings as well as their inventory As part of their obligatory work for the subjects Ethnological Preservation and Ethnological Museology, they composed a proposal for an elaboration on the preservation and museo logical presentation of Maks Pletersnik's homestead Furthermore; they added numerous proposals oh how to present Pisece and its surroundings culturally as well as touristi-cally. The project is supervised by the Tourist Society of Pisece and by its inhabitants, either directly or indirectly through institutions such as the local school and church. She first part of the project restoration of the homestead, was finished in September 1993 when villagers of Pisece organized festivities celebrating the seventieth anniversary ofMaks Pletersnik's death, opened an exhibit featuring his life and work in the local schoolhouse, newly roofed Pletersnik's home, cleaned up its surroundings, blessed the renovated chapel and prepared a commemoration by Pletersnik's grave in the Pisece graveyard
Samo Klemencic (Baldus) ___________udk77L39
FOTOGRAFSKI ALBUMI KOT ZGODOVINSKI IN ETNOLOŠKI VIR
Pelo študentov je pogosto neopaženo ali celo podcenjeno. Številne kvalitetne seminarske (oz. proseminar-ske) naloge ležijo na zaprašenih policah, nc da bi jih kdorkoli, z izjemo mentorjev, sploh kdaj imel v rokah. Nekateri menijo, da so te naloge preveč nestrokovne, površne in da se zanje ne splača izgubljati časa; zanimive so jim lahko kveČjem diplomske naloge ali doktorske disertacije. Se veda pa vsakdo, ki je že kdaj bral kajišno izvrstno seminarsko nalogo, ve, da je le-ta lahko celo veliko bolj zanimiva od marsikatere suhoparne diplomske naloge. K boljšemu poznavanju oz. vrednotenju truda študentov-etnologov lahko pripomore predvsem doslednejše in podrobnejše Informiranje o njihovih prizadevanjih, delu in izsledkih. V ta namen služi tudi pričujoči prispevek.
"Fotografski albumi kot zgodovinski in etnološki vir" je okvirni naslov proseininarskih nalog, ki jih morajo študentje 1. letnika pod mentorstvom prof. dr. Slavka Kremenška napisati pri predmetu Etnologija in zgodovina za študijsko leto 1993/94. (Do 25. 7.. ko je bil sestavljen ta prispevek, je bilo oddanih le devet nalog.) Kot pove že naslov, je v ospredje postavljena sporočilnost fotografij kol vira informacij za etnološko raziskovanje; ker pa fotografije same ponavadi ne omogočajo globljega spoznanja, morajo biti v
raziskovanje vključeni tudi pripovedovalci, dodatna literatura, ipd. Študentje se zastavljenih problemov lotevajo na različne načine, kar je pogojeno tudi z mnogovrstno tematiko posameznih nalog, V grobem bi se dalo naloge razvrstiti v štiri skupine:
-	tiste, ki se ukvarjajo s pojavi, ki tako ali drugače vplivajo na življenje določenih ljudi;
-	tiste, ki se ubadajo z neko (bolj ali manj zaprto) skupnostjo krvno nepovezanih ljudi in njihovim delovanjem:
-	tiste, ki prikazujejo življenje ljudi neke krvno-sorod-slvene skupine v daljšem časovnem obdobju (rodovnik več generac ij določene družine);
-	in tiste, ki se omejujejo na podroben prikaz in analizo le ene osebe ter njenega vpliva na okolico.
Za boljšo ponazoritev bi bilo pametno podati kratek oris vsake od devetih oddanih proseininarskih nalog:
Jana Apih,
ŽENSKA MEŠČANSKA MODA V OBDOBJU 1900-1940
S pomočjo fotografij iz albuma svoje stare matere, Vide Grahor, skuša Jana predstaviti razvoj in spremembe v ženski meščanski modi v prvih štirih desetletjih tega stoletja. Glede
10
Gl ASNIK SE D 34/1994, št. 3