OBZORJA STROKE poročila	s.e.d. ss/umm.«™»
Tatjana Dolžan Eržen
POROČILO 0 DELU KUSTODIATA ZA ETN0L0GI30 GORENJSKEGA MUZEJA V LETU 1997
Dejavnost kustosinje etnologi nje je bila v letu predvsem raznovrstna. Trudila sem se inventarizirati čim yeč predmetov in jih fotografirati (skupaj 238 novih številk). V posebno zadovoljstvo mi je, da predmete fotografiram sama v svoji pisarni, tako da sem vse okoliščine (svetloba, posatvitev, dodajanje merila in invenlarnih številk, fotoaparat) kar najbolj dognala. Postopek je zato zelo kratek - sto predmetov lahko fotografiram v dveh, treh urah. Vrednost posnetkov je seveda predvsem dokumentarna. Vse na novo inventarizirane predmete vpisujem naravnost v podatkovno bazo MODLS (ta mi je najbolj pri roki. sčasoma upam na kaj bolj sodobnega, kar bo v uporabi v celotnem muzeju). Posebno delovno veselje je bila izdelava seznama vseh predmetov v zbirki s pomočjo podatkovne baze MODES (vneseni so je osnovni podatki - ime in kraj pridobitve) in nato inventura predmetov v štirih depojih in na stalnih razstavah. Trije obsežni depoji še čakajo na obdelavo. Istočasno sva s študentko Lidijo LJranič depoje tudi pospravili, počistili in izločili vse predmete, na katerih nisva našli inventarne številke. Namestili smo tudi nekaj novih polic proizvajalca Logo Lendava.
Drugo področje dela so štiri stalne postavitve (Kranj - Ljudska umetnost na Gorenjskem, Bohinj * Oplenova hiša, Planšarski muzej in Muzej Tomaža Godca). Poleg običajnega dela smo vpeljali delavnice v Oplenovo hišo ter izdelali pedagoške liste za Planšarski muzej. Občasna razstavna dejavnost je bila aktualna spomladi; najprej smo podrli razstavo v izložbah Merkurja d.d. v Kranju in v i)TC Ljubljana (razstava Sto let Merkurja /24. 9. 1996 ■ 4. 2. 1997/), sledilo je zanimivo sodelovanje z Mlekarsko šolo v Kranju in razstava v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju ob 90-letnid mlekarskega izobraževanja v Sloveniji v aprilu (10, 4. - 8. S. 1997 Naših 90 let). V maju smo sodelovali na muzejskem sejmu v Narodni galeriji.
Redna tedenska zadolžitev je bilo vodenje študijskega krožka Odkrijmo svojo deželo pri 111. univerzi v Kranju Za slušatelje sem pripravljala predavanja in ekskurzije, člani krožka pa so tudi sami pisali prispevke za našo skupno knjižico o Stražišču pri Kranju, i) pomenu takšnega dela za muzeje sem predavala na muzejskem sejmu (Animacija odraslih na primeru študijskih krožkov). Član krožka Lojze Zavrl je poleti kot prostovoljec začel urejati arhiv pisnega gradiva etnološkega kustodiata. Do konca leta je opravil 62.5 ur (19 delovnih dni).
Raziskovalno in terensko delo je bilo v letu 1997 omejeno na urejanje rokopisa iu preverjanje iz ustnega izročila pridobljenih podatkov za Jezersko kroniko. 8. knjigo naše zbirke Gorenjski kraji in ljudje. Najobsežnejše publicistično delo pa je bila izdelava besedila za propagandno zloženko Občine Kranj. Ob tem je treba omeniti še dvajset risb izrezov gankov (lesenih balkonov) iz Gornjesavske doline, ki jih je naredila Magda Zore po gradivu v našem arhivu arhitekturnih meritev. Nastal je zvezek simpatične in uporabne vsebine.
Za konec pa naj omenim še dva muzejska večera - Magda Zore je
20, marca organizirala koncert pevke ljudskih pesmi Ljobe Jenče, jaz pa 16. oktobra predstavitev knjige a. Karničarja Jezerske štorije, zbirka Glasovi pri Kmečkem glasu.
Magda Zore
Gorenjski muzej (žal) še nima redno zaposlenega kustosa -pedagoga, zato sva imeli z mentorico mag. Tatjano Dolžan - Eržen med opravljanjem mojega pripravništva od oktobra 1996 do oktobra 1997 kar precej dela. Poleg prevzema vsakodnevnih pedagoških obveznosti (vodstva po stalnih zbirkah in občasnih razstavah) sva se lotili tudi nekaj večjih projektov. Predvsem sva želeti uresničili vsaj del muzejskih delavnic v Oplenovi hiši, ki sem jih načrtovala v svoji diplomski nalogi.
Od 19. do 24. 5. je v Narodni galeriji potekal Muzejski sejem na temo muzejske pedagogike. Predstavili smo pedagoško ponudho v Oplenovi hiši v Bohinju, S Tatjano Dolžan - Eržen sva pripravili zloženko s predstavitvijo celotne pedagoške ponudbe Gorenjskega muzeja (obisk muzeja z likovno delavnico, vodstva po stalnih zbirkah in občasnih razstavah ter učne ure. pomoč pri nastajanju raziskovalnih nalog, študijski krožki in delavnice v Oplenovi hiši). Na sejmu smo predstavili delavnico Stare otroške igre, povabiti smo predice iz Stare vasi v Bohinju, predstavili tkanje s pomočjo tkalske deščice in gostili mojstra domače obrti Jerneja Kosmača. Poleti sva uresničili de! načrtovanih delavnic v Oplenovi hiši. Strokovna priprava in izvedba sta zahtevali kar precej časa in poguma, saj posebno bogatih tovrstnih izkušenj v muzeju še nis( m }o imeli.
13. 7. in 10. 8. smo tkali pisane trakove s pomočjo tkalskih deščic in se tako seznanili z na Gorenjskem že pozabljeno tkalsko tehniko, ki nam na preprost način ponazarja osnovni princip tkanja na zahtevnejših statvah. Obiskovalci so se (na)učili tudi preje lanene in volnene niti na kolovratu in z ročno presiiico. 21. 7. smo imeli žehto "po starem" ■ umazano perilo smo oprali tako, kakor so to delale gospodinje pri Oplenu v času pred vodovodno in električno napeljavo. Izvedba te delavnice je bila najzahtevnejša: kljub že pripravljenemu načrtu smo opravili še dodatno terensko razsiskavo, pripravili replike vseh uporabljenih predmetov, v sodelovanju z občino Bohinj smo uredili dostop do potoka. Pri pripravi in izvedbi delavnice so bile nepogrešljive starejše domačinke, ki so z veseljem obudile spomin na težaško gospodinjsko opravilo.
16. 7. in 20. K. je bilo okrog Oplenove hiše še prav posebej živahno. Zbijali smo kozo-klamf, Kapucinarju smo iskali kapico, kotalili obroč, preizkusili hodulje ... Ko smo se utrudili, smo posedli na travnik pred hišo in si iz starih kosov blaga izdelali pisane žogice in punčke. Z delavnico starih otroških iger smo sodelovali tudi na prireditvi Teden mladih Kranja.
Poleg Oplenove hiše Gorenjski muzej strokovno upravlja še dva muzeja v Bohinju: Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici in Planšarski muzej v Stari Fužini, ki privabi največ obiskovalcev. Zanje sem pripravila učni list z nagajivimi nalogami. Rno od njih vam dajem v preizkus. Če sc vam zdi pretežka, nas morate čimprej obiskati v Planšarskem muzeju!
S.h.D. 38/1,2 1998, stran 77	pOWClld OBZORJA STROKE
KAJ VSE JE SPREMLJALO MAJERJA V ŽIVLJENJU NA PLANINI?
Magda Peršič
Med raz stavljeni mi predmeti poišči vse tiste, ki jih prikazujejo ilustracije in ugotovi, koko se imenujejo! Vsa imena so že vpisana v spodnji razpredelnici, le najti jih moraš Išči jih v vse smeri: ruvjgor, navzdol, levo, desno in v diagonalo ter jih prečrtaj. Nekoj črlj bo ostalo nepre črtani h. Brane po vrsti sestavljajo rešitev te osmerosmerke.
G	N	A	T	S	v Z	D
C	0	L	I	D	E	C
T	&	R	R	Ž	H	E
R	B	A	A	A	T	R
N	R	C	N	A	A	0
A	J	N	v S	0	R	K
C	0	R	8	0	C	A
rešitev:
Poí3cí ta predmet in ugotovi, čemu je služil!

POROČILO ETNOLOŠKEGA ODDELKA NOTRANJSKEGA MUZEJA POSTOJNA ZA LETO 199/
Na etnološkem oddelku Notranjskega muzeja sem zaposlena kot edina emologinja. Do aprila mi je pri urejanju dokumentacije pomagala delavka, zaposlena preko javnih del. Naloga kustosinje etnologinje je, da skušam zapolnili vrzeli na etnološkem področju, zlasti v dokumentaciji, ki so nastale v zadnjih petdesetih letih delovanja muzeja. Ob tem pa si prizadevam delovati v skladu s sodobnimi muzeološkimi usmeritvami, vezanimi na prihodnost oddelka v okviru muzeja. Seveda je jasno, da se zaradi neurejenih del in nalog v muzeju (regionalizacija, kadrovski problem) in zaradi "neofolklorističnega kaosa" (povečano zanimanje širše javnosti za t. im. folklorne elemente, ko posamezniki prihajajo v muzej po "osnovno dokumentacijo" za trženje le teli, v prepričanju, da bo kustos vzel iz predala elaborat za njihovo dejavnost ali načrt za prenovo hiše in bil pri tem seveda nadvse hvaležen, da so sploh pomislili na obisk v muzeju in tako poskrbeli za njegovo zaposlitev) ne morem poglobiti v določeno etnološko problematiko oziroma raziskovalno delo v okviru posameznih etnoloških polj. Tako mi poleg del. za katera nisem usposobljena oziroma niso v opisu del in nalog kustosa (oblikovanje, tehnična dela. marketing, animacija, administracija.,.), ostane največ 40 odstotkov časa za strokovno delo (leren, dokumentacija, razstave.,,), od katerega je raziskovalnega in izobraževalnega dela največ 6 odstotkov. Zaradi takih in drugačnih okoliščin, ki obsegajo širšo muzejsko politiko s poudarjeno regionalizacijo in o katerih na tem mestu ne bi govorila, je moje delovanje odvisno od trenutnih okoliščin in izpolnjevanja naročil, ki prihajajo od zunaj; ad hoc razstave, raziskave, svetovanje... Za projekte oziroma naloge, ki jih oblikujem v vsakoletnih programih dela. ni finančnih sredstev, zato ostajajo načrti dela nerealizirani. Naj naštejem samo nekaj teh projektov iz programa za leto 1997: pridobivanje predmetov v zvezi s polharstvom, ribiško kulturo, bloškim smučanjem, obiskovalci jam... Prav tako je bilo okrnjeno terensko in raziskovalno delo na tem področju. Nerealizirani sta ostali priprava CD-roma o ribiški kulturi na C erkniškem jezeru in postavitev stalne razstave na to lemo v Kravanjevi hiši v Cerknici. Prav tako mi je bilo zaradi neposluha znotraj organizacije onemogočeno izobraževanje - izpopolnjevanje muzeološkega znanja na Mednarodni poletni muzeološki šoli (1SSOM) v Brnu (nadaljevalni tečaj).
V sklopu redne dejavnosti etnološkega oddelka ostaja med osnovnimi nalogami evidentiranje etnološke premične dediščine v družbeni in zasebni lasti. Tako je bilo dokumentiranih oziroma s programom MODLS računalniško obdelanih 136 predmetov. V Fužini (Grahovo), kjer naj bi hila bodoča muzejska depandansa, je bilo inventariziranih 73 predmetov. Diateka seje povečala za 500. fototeka pa za 150 novih enot. Okrnjenemu raziskovanju ribiške kulture na Cerkniškem jezeru, polharstva v Loški dolini, obiskovalcev podzemnega sveta postojnsko-pivške regije se je v preteklem letu pridružila raziskava letnih šeg in velikonočnih običajev na Pivškem. Opravila sem 43 terenskih dni.