Moja prva učitdjska služba. (Dalje.) Nekako 6ez pol leta sem pobral za mežnarenje in orglanje svojo prvo bero. Kmetje so me bili tedaj že vzljubili in dali so mi precej raznovrstnih poljskih pridelkov. Pota voz mi je pripeljal voznik, s katerim sva po vaseh pobirala to bero. Vesel sem je bil, a žal, le kratek 5as. Ko je župnik zagledal moj voz naložem z bero, je ukazal vozniku, naj zapelje k njemu. Vzel jo je za hrano. meni pa je ostalo le borih pet goldinarjev mese5ne plače. Tako ne more iti dalje, sem si mislil, otresti se moram župnika na vsak na5in. Takoj sem pisal svojemu stricu, naj mi pošlje 50 gld. Ko sem prejel denair, sem se napotil v Karlovec in si kupil potrebno opravo, obenem pa sem pisal svoji sestri, naj pride k meni. Medtem se je mežnar že izselil iz mojega stanovanja in dal sem ga prebeliti in očediti. Ko je prišla sestra, sva si ure~ dila svoje gospodinjstvo. Od tedaj se mi je godilo bolje; opravljal sem šolo ter cerkovnikove in organistove posle, a zvonenje je oskrbovala moja sestra. Nekega vro5ega popoludne se grem kopat v Kulpo. Jedva sem se dobro zmočil, že zaSujem, da v naši cerkvi zvoni. Hitro se napravim in hitim gledat, kdo zvoni in čemu. Od daleč že zagledam župnika, ki me je pričaikoval s prekrižanimi rokami na prsih. Ko pridem do njega, ga vprašam, kdo je zvonil. Zupnik pa odgovori: »Jaz, zato da vas pokličem in vam povem, da pred velikim oltarjem ne gori večna luč, takoj jo prižgite.« Koncem šolskega leta se je jvršila, kakor tedaj povsod na vseh ljudskih šolah. končna izkušnja. Iz vseh sosednih krajev so prišli župniki in kaiplani, da prisostvujejo izpitu. Najprej je izpraševal župnik veronauk. Vsi duhovniki so vestno poslušali vprašanja župnikova in odgovore šolske mladine. Ko pa sem jaz naistopil s svojimi predmeti, so se malo zmenili za nje in za dosežene uspehe, med seboj so se razgovarjali, zabavali in smejali iti jedva čakali konca, dai pridejo preje v župnišče, kjer je bila po izpitu pri domačem župniku velika pojedina. Na to pojedino je župnik povabil pač prejšnjega mežnairja-čevljarja, a mene je namenoma prezrl, kar me pa ni žalilo niti najmanj. Bil sem vesel, da me je pustil z vabilom pri miru. Dekanu A. iz S., šol. nadzorniku, ki ie bil pošten in nadvse praivicoljuben mož, prava izjema med duhovniki, ni bilo všeč, da me župnik ni vabil. očital mu je to in na njegovo zahtevo je prihodtije leto povabil na pojedino tudi mene. Na mizo so nosile pomočnice, ki jih je tedaj najela fairovška kuharica. Ko je bilo treba izmenjavati krožnike, me vpraša poleg mene sedeči mladi kaplain v poveljevajočem tonu: »No ali ne boste pomagali pobirati krožnikov in nanašati jedil na mizo?« »Ne, gospod kaplan,« sem odgovoril, »nisem prišel k obedu, da nosim na mizo, sem povabljen k obedu kakor Vi, da jem in pijem.« Ko sem se med obedotn za nekaj časa odstranil od mize in hodil po hodniku gor in dol, pride iz kuhinje farovška kuharica ter se zaidere na me: »Ali ne greste pomagat, saj vidite, da Š. '(prejšnji mežnar-čevljar, ne more zmagovati vsega sam!« Nieesar ji nisem odgovoril, obrnil sem se in šel nazai na svoj prostor. Po končanem obedu so se nckateri duhovniki odpeljali, drugi so ostali, da se zabavajo dalje, jaz pa sem šel domu in premišljeval bridko usodo tedanjega učitelja. Kmalu potem se je preselil stari mežnar v Č. Tam je prevzel zopet posle cerkovnika in organista. Nekoč je šel v zvonik, po zvonenju je sedel in po stari svoji navadi zadretnal Med dremanjem se je okrenil in se nesrečno prekucn.il iz zvonika ter se ubil. Po dveh letih sem delal usposobljenostni izpit. Izpitni komisiji je predsedoval Zavašnik sam. Po končanem izipitu je poklical vsakega učitelja posebej pred se (bilo nas je tedaj sedem) in mu napravil primerno »pridigo«. Meni ie rekel: »Izpit ie napravil praiv dobro. (nazival je namreč vsakega v tretji osebi), a kar se tiče subordinacije, pa ga moram grajati, ako se ne bo poboljšal, bo moral iti.« Zupniki namreč so o učiteljih poročali Zavašniku, kako se vedejo napram njim in poročali so mu tudi o hjih napakah, ki so jih imeli ali pa ne. Prav tako je tudi o meni poročal naš župnik, a dobrega seveda nič. ker nisem klečeplazil pred njim in sem mu na njegovo robato rentačenje tudi primerno odgovori!. Revež je bil vsakdo, ki se jim je zameril, pregamjali so ga na vso moč, in Zavašnik jih je v vsem tem podpiral. Sam pa je bil silno častihlepen. Bog ne daj, da bi ga bil kak učitelj nagovoril.- »prečastiti«, takoj mu je zabrusil: »Kaj prečastiti, prečastiti sem bil že v lemenatu, meni se reče Vaša milost« Šola je bila sicer nova, a tako slabo zidaina, da je že v prvem letu stro^hnel strop. Prav med poukom se je odtrgal tram, a padel je med učence tako srečno, da ni zadel nikogar. Zidana je bila šola slabo, da so oni, ki so prevzeli zidavo, več zaslužili. Pet dolgih let sem prebil v tem kraju, potem pa sem bil na lastno proš- njo, na moje največje veselje premeščen v M. Napisal sem to pripoved zato, da si more sedatije učiteljstvo ustvariti sliko, kako »krasni« časi so bili za učitelje v dobi konkordata,* ko je bil učitelj mežnar, ¦ organist in hlapec, pa ne državni, ne deželni, ne občinski. marveč hlapec župnikov in kaplanov. In takih časov si bržkone žele nazaj vsi Slomškarji, ker sicer ne bi hoteli prostovoljno hlapčevati klerikalizmu. Pa če bi se mogli ti časi uvesti za Slomškarje posebej, bilo bi želeti, da se uvedejo že takoj jutri, saj jim jih privoščimo pray od srca, če si jjh sami žele. * Konkordat (ukinjen leta 1869.) je izborno upodobljen v 1. številki »Skrata«, str. 8. Zgoraj pavprek pokrajinska slika: vas s cerkvijo, iznad oblakov mole duhovniki pesti in svoje debelolične glave proti vasi. Pod vasjo se sprehajata debeli župnik s psičkom in svojo kuharico, ki i'i v sključeni pozi poljublja roko suh učitelj. Na levi zvonita učitelj in njegov sinko, na desni pa premetava sneg. Spodaj na levi brije učitelj župnika, v sredini ministrira pri maši, na desni pa pometa cerkev. Spodaj na levi pere uoitelj cerkveno perilo, na desni pa molze župnikovo kozo, a župnik ga opazuje izza svojega vrta. (Konec.)