št. 51. V Gorici, dne 30. aprila 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat na teden r ieatlk izdanjih, in sicer: vsak torek, četrtek m soboto, zjatranje tedanje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. ari po« poldne, in stana z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po posti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta '........6 „ 60 , , , 3-30 četrt leta . . -..«.*., SUJKL« , • ,.I1'70 PosamiCne številke stanejo 10 Vin. "*"'*'*' Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki uli 5tv. 11 v Gorici v »Goriški Tisrarni* A. Gabrščck vsi dan od 8. ure zjutraj do (j. zvečer; ob nedeljah pa se računijo po 20 kr. petit-virtioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! cGor. Tiskarnam A. Gabr&ček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Deželna umobolnica. Deželni zbor je sklenil v svojem zadnjem zasedanju, da so zgradi deželna umobolnica, ter je pooblastil deželni odbor, da ukrene vse potrebne priprave. Deželni odbor je nakupil tekom 1. 1900. 41 mernih njiv zemlje ob Št. Peterski meji nasproti deželni kmetijski Soli, italijanski oddelek, ter sklical na posvetovanje veščake, zdravnike in inženirje, da se določi sistem, po katerem naj se izvede umobolnica. Ta pomnoženi odbor je izbral iz svoje sredo ožji odbor zdravnikov in inženirjev. Po večmesečnem, brozvspešnem posvetovanju tega ožjega odseka je sklical deželni glavar radi različnih spornih vprašanj med odsekovimi členi sejo celega pomnoženega odbora na dan M. t. m. Seje so se udeležili zastopnik namost-ništva, zdravstveni svetnik Robata, inženir Gleščič tukajšnjega glavarstva, dr. Pratnik, predsednik zdravniško zbornice, dr. Aron Luz/atto, mestni fizik, dr. Al. Roji« kot zdravnik in deželni poslanec, dr. Pontoni kot zdravnik, prof. Ilugues kot veščak za poljedelska vprašanja, pater Zobe! kot načelnik bolnice usmiljenih bratov, in člani deželnega odbora. Posvetovanje tega odseka je trajalo skoro do 4. ure pop., kar kaže, da je odbor smatral svojo nalogo za težavno in resno. Imeli smo že prilik«), takniti se tega vprašanja v našem listu ter naravnost obžalujemo, da se v tej stvari kaže tako malo zanimanja med našim občinstvom. Vprašanje deželne umobolnice ni le nujna potreba radi preskrbe naraščajočega števila bolnikov, marveč je tudi važno ekonomično vprašanje za j da brez te prva ni takorekoč prav mo- tudi vsled bivanja naših gorskih delavcev v tujih deželah. Vračajo se iz tujine domov izdelani in izmozgani vsled trpljenja in pomanjkanja v tujini, infieirani s kroničnimi boleznimi, ki se pokažejo mnogokrat še le na rodu kot bolezni živcev in uma.. Nujna je torej zadeva, da so za umobolno v naši deželi napravi zavod, kjer bi so bolniki zdravili po pravilih novodobne znanosti in izkušnje, bi se občine rešile lastnine in življenju soob-čanov nevarnih bolnikov ter bi se stroški za vzdrževanje teh bolnikov preložili od občin na deželo. Merodajni morati biti pri tem vprašanji dve točki: prvič, da se napravi zavod, ki bi bil za bolnike resnično zdravilišče, drugič zavod, ki bi ne nalagal občinam in deželi večjoga bremena nego dosodaj, marveč če mogočo znižal. Vendar se mora všteti kot temeljna točka vprašanja prva, to jo, du so smo pričakovati izboljšanja zdravstvenega stanja v deželi. 0o bi bilo tudi Žrtvo za umobolnico večje nogo dosedaj, pa bi se doseglo večjih vspehov; lo tako bo vprašanje umobolnico rešeno dobro. Naša stranka je že naglaš&la, da načrt, s katerim so bavi sedaj deželni odbor vsled sklepa deželnega zbora v zadnjem zasedanju, ne odgovarja stvarnemu položaju in da silijo v ospredje ali osebni ali politični nagibi. Seveda prihajajo močno v postov naziranja zdravnikov-veščakov, ki se ne dajo spraviti v enoten sklad. Deželni poslanec in zdravnik dr. liojic zavzema že od nekdaj stališče, da treba, prodno se zgradi deželna umobolnica, vzorne deželne bolnišnice za životne bolezni in zdravniki-voščaki to stališče žo davno odpravljeno in da nima umobolnica z bolnišnico nikake pravo zveze in odvisnosti. V istini so današnji dan po celi Evropi umobolnico načeloma grade neodvisno in ločene od bolnišnic, Nočemo se spuščati v nikako polemiko z dr, Rojioem, ker se prvič danos ne ba-vimo z vprašanjem deželne bolnišnice in s še bolj perečim ogromnih bolnišničnih stroškov, kateri davijo naše občinske uprave, drugič pa tudi vemo, da se dr. Hojic ne da tako zlepa prepričati, torej nočemo izgubljati časa, (Konec pride.) deželne in občinske finance Po deželnem zakonu nosi deželni zalog stroške za ono umobolno, ki so nevarni sebi in svoji okolici ter nimajo premoženja. Število umobolnikov v naši deželi je previsoko. Imamo v deželi pelagro, ki dajo velik kontingent bolnikov iz Furlanije. Iz planin je mnogo bolnikov na posledkih alkoholizma. Velik prirastek umobolnikov se kaže goča. Po njegovem mnenju bi dajala ta bolnišnica dobiček, oziroma znatno zmanjšala stroške občinam. Zahteva tudi, da se bolnišnica zgradi pred norišnico, zato ker bi se še-le iz bolnišnice dognalo, koliko imamo resnično utnobolnih, in bi se iz bolnišnice še-le pošiljali umobolni v norišnico. Dr. Pontoni in za njim skoro vsi zdravniki pa odločno naglašajo, da je danes med iliiidra dr. Iisieršfea v državnem zboru. | (Po stonografičnom zapisniku.) Dr, Ivan Šusteršic, vodja vseh slovenskih klerikalcev, vulgo dr. Žlindra imenovan, jo bil izzval v državnem zboru v seji ^5. t. m. s fukličuiiui popravki proli sebi celo debato. Oglasil so je k faktičneinu popravku, ker mu je bil nemški radikalec S te in zaklical v prejšnji soji »Dr. Žlindra*. Govorili so dr. Šusteršic, Stein, zopet dr. Šusteršic in slednjič dr. Sehalk. šusteršiča so pikali od vseh stranij, na primer: Wolf: Noben angelj ni tako cist (kakor namreč dr. Šusteršic) ; Sehalk: Sodnija je o leni že sodita (glede žlindre v pravdi proti županu Svetlinu); S t e t n : Vaše roke so zamazane s Tomaževo žlindro, to je razsodila c. kr. okr. sodnija (v Kamniku). Ko ni vedel že nič drugega povedati dr. Šusteršic, je prišel z izgovarjanjem, da je po ceni, žaliti koga, da se ne bo dvobojeval itd. Prvotno je trdil, naj mu le prerekajo, kar hočejo, konečno pa je le zahteval proti Steinu volitev grajalnega odseka, ki je bila določena za danes ob t0l/j dop. — O Šusleršiču in njegovi žlindri je govoril dr. Sehalk: Gospoda moja S Gospod poslanec dr. Šusteršic je sedaj povedal, da je jako po ceni, koga žalili, o komur se ve, da ga bo branila pred dvobojem njegova ,noomajljiva vera", — ki je pa v tem slučaju na vsak način že jako mlada. Kako pa naj zaznamujemo postopanje človeka, ka^ri vo, da ne da nikakega zadoščenja, tudi ne z orožjem, ali vsejedno zabavlja, kakor je storil to g. posl. dr, Šusteršic na način, ki daje v resnici njegovi akademiški izobrazbi najžalostnejfia spričevalo* Veliko število tU navzočih kolegov more pričati, da je padel v oni tajni seji (ko je šlo za Liguorijevo rnonilo) dr. Šusteršic, gotovo zato, da bi si pridobil red »pro ponti-fice«, po Wolfu in po dr. Eisenkolbu, In ne samo jaz, marveč tudi cela vrsta drugih more s prisego potrditi, da takrat je skočil izza njegovih zob cel lok zabavljic. (Prav resi) Ta nnčin, pri stvarnih rečeh, pri Interpelaciji, koga obsipati tako s psovkami, jo napotila posl. Bergerja, da mu je zaklical besedo, ki je sicer zabavljica, ali jo bila značilna za postopanje dr, Šusteršičn, Dr, Šusteršic seve je pokril listo zabavljanje z dol* gim plaščem krščansko ljubezni do bližnjega. Ko sfe je razvila včeraj pri govoru« barona Morseva živahna debata ter je bilo več mcdklicev, je zaklical tovariš Stein »Dr. Žlindra", (to jo Tomaževa žlindra) in nato jo prihitel — kakor da bi prinašal dejstvo na znanje visoke zbornice — dr, Žlindra (Smeh) s povzdignjeno pestjo na g. Sleina kakor kak pridigar iz križarskih vojsk ter je rekel: Kaj hočete s tem reči? Dr. Stein mu je umevno razložil, da se ž njim ne spusti v nikako debato, dokler se ne izrazi dr. Šusteršic, zakaj je opustil mirno oni oneeašču-joči medklic. Dr. Šusteršic se je obrnil name, da mi pojasni afero o Tomaževi žlindri, ali bolje, jaz sem mu sporočil, da sem o tem brez njega že prav dobro podučen, da pa rad čujem njegovo osebno stališče v tem kočljivem vprašanju. Ker je pa postavljen grajalni odsek radi izraza „Dr. Žlindra*, kakor čujem iz govora dr. Šusteršiča,bom imel zadosti prilike, ves ta postopek, pomen in mnoge dotike, katere mora obuditi beseda ,Dr. Žlindra« pri dr. Šusleršiču, povedati visoki zbornici. Pravzaprav bi poprej posegel v debato, zato hočem govoriti le o tem, da je rekel dr. Šusteršic, da v tej celi zadevi se ga ne dotika nikako drugo predbactvanje nego to, da je dal 2000 K ali gld. .Gospodarski zvezi", da bi mogla Tomaževo žlindro ceno prodajati. Te besede so pokazale v resnici sve-tohlinca. Ako bi bil storil samo to, potem bi »i Rcman. Poljski spisal Honrik Sicnkicwiez. (Dalje.) XII. Poslovenil Potlravski. Setaje se po vrtu je ponovil Vinicij Ligiji s kratkimi, toda iz globine srca izvirajočimi besedami vse to, kar jo poprej rekel apostoloma. Pravil jej je o nemiru sv-.»ie duše, o spremembi, ki je nastala v njem, ter kone'-no o neizmernem koprnenju, katero mu je zagrenjalo življenje od onega Časa, ko je zapustil Mirijamino hišo. Priznal je Ligiji, da jo je hotel pozabiti, toda ni mogel. Mislil je na njo po dnevu in po noči. Spominjal ga je na njo oni križec, ki ga mu je bila zapustila in kateri je uvrstil v svojem lariju ter ga častil kot nekaj božjega. In tesnoba ga je prevzemala čimdalje bolj, kajti ljubezen njegova je bila močnejša nego on ter se je že v Aulovi hiši polastila njegove duše. Drugim predejo nit življenja Parke, njemu pa so jo predle ljubezen, tesnoba iiv žalost. Zlobna so bila njegova dela, toda izvirala so iz ljubezni. Ljubil jo je pri Aulovib in na Palatinu, ko jo je videl poslušajočo v Ostrijanu Petrovo besede, ko je šel s Krotonom, da bi jo ugrabil, ko je bdela pri njegovi postelji in ko ga je zapustila. Prišel je Kilon, ki je poiskal njeno stanovanje ter mu svetoval, naj jo odnese, toda on jo rajšo kaznil Kilona ter odšel apostola prosit za resnico in za njeno roko... Naj bo blagoslovljen oni trenutek, ko vm- io I prišla ta misel v glavo, kajti sedaj je pri njej in ona) več ne bo bežala od njega, kakor je zbežala zadnjič iz Mirijaminine hiše. »Jaz nisem zbežala pred teboj,« reče Ligija. >0emu si torej to storila?« A ona je dvignila k njemu oči ter sramežljivo pobesivši glavo odgovorila: »Ti veš...« Vinicij umolkne za trenutek od prevelike sreče, na to pa jame znovič govoriti o tem. kako so se mu polagoma odpirale oči, da je ona povsem drugačnejša od Rimljank in da je podobna jedino Pomponiji. Ni pa znal ji to dobro razložiti, ker niti sam ni dobro razumel tega, kar je čutil. Vedel je samo to, da se mu je v njej pokazala neka povsem druga lepota, kakoršne še doslej ni.bilo na svetu in katera ni samo največja dragocenost, marveč tudi vsa njegova duša. Rekel jej je, kar jo je silno razveselilo, da jo je ljubil uprav za to, ker je zbežala pred njim in da bo ona kraljica pri njegovem ognjišču. Na to jo je prijel za roko, ker ni mogel dalje govoriti; gledal jo je, kakor bi zrl na srečo svojega življenja ter ponavljal njeno ime, kakor bi se hotel prepričati, da jo je našel in da je pri njej. »O, Ligija! O Ligija!« Konečno jo je vprašal, kaj se je godilo v njeni duši, in ona mu je priznala, da ga je ljubila že v Aulovi hiši in da bi bila Aula in Pomponijo prosila, naj bi se ne srdila nanj, ko bi jo bil pripeljal.iz Pa-latina k njima. ' »Prisegam ti,* reče ji Vinicij, »da mi niti na misel ni pričlo, ugrabiti te od Aulovih.. Petronij ti nemara pove, da sem mu Že takrat rekel, da te ljubinf iti da te želim za ženo. Rekel sem mu : naj namaže z volčjo mastjo moja vrata in naj sedi pri mojem ognjišču! Toda on se mi je nasmehnil ter naščuval cesarja, naj te kot zastavljenko odvzame Aulovim in te da" meni. Kolikokrat sem ga za to proklinjal v svoji žalosti, toda nemara je tako odredila Previdnost, ker drugače bi ne bil spoznal kristijanov in ne razumel tebe.« »Veruj mi, Marko,« odgovori Ligija, »da te je sam Kristus nalašč pripeljal k sebi.« Vinicij začuden dvigne glavo. »Resnica!« reče živo. »Vse se jo snovalo tako čudno, -'a sem se, iskaje tebe, srečal s kristijani. V Ostrijanu sem osuplo poslušal apostola, kajti kaj takega še nikdar nisem slišal. Ali si molila za-me*« * Da,« odgovori mu Ligija. Šla sta mimo utice. pokrite z gostim brsljanom, in približala se mestu, kjer je Uršo, zadavivši Kro-tona, planil na Vinicija. »Tukaj bi bil poginil,« spregovori mladi človek, »ko bi ne bilo tebe.« . „ »Ne omenjaj tega!« odgovori Ligi j a »ter odpusti to Ursu.« . . ., • T_. . . »Ali naj mu zamerim to, da te je branil? Ko bi bil moj suženj takoj bi mu daroval svobodo.« s Ako bi bil suženj, bi ga bili Aulovi že davno oprostili.« , 4 , i. . «••••' j »Ali se spominjaš?« nadaljuje Vinici], »da sem te hotel vrniti Aulovim ? Toda ti si mi odgovorila, da bi utegnil cesar to zvedeti ter se maščevati nad njimi. Glej, sedaj ju boš lahko obiskovala, kadar boš hotela.« '»Kako to, Marko?« »Pravim ,sedaj', in si mislim, da ju boš lahko brez vsako ovire obiskovala, ko bodeš moja. Da! Ko bi cesar vse to izvedel in vprašal, kaj sem storil z bi! Časti vreden mož, ali pod kakimi okoliščinami se je odigral ta dar in v kak namen je bil podan? Tu boste videli, daje bil namen tako sramoten, da dejanski to dejanje, dar 2000 K — kako naj rečem — izgubi pošten značaj. Bil je to dar v namen, sumljiv in zametljiv. — Veste, da obstoja na Kranjskem kmetijska družba, sestavljena od vseh strank, ki zastopa na popolnoma dobrodelen naCin interese kmetijstva. Ta družba ni povsem brez premoženja in tu ni neumljivo pri nesebičnosti do žemskega imetka, kateroimajo vedno klerikalci (Smeh), da je hotel dobiti dr. ŠusteršiC moc v tej družbi ter tudi dispozicijo nad temi, kakor reCeno, ne majhnimi sredstvi. Ta naklep pa se je izjalovil, in dr. ŠusteršiC je moral uganjati odslej svojo klerikalno gospodarsko politiko v ozkem okviru one Gospodarske zveze, ki navidezno stremi za gospodarskimi nameni, v resnici pa ni nič drugega nego klerikalni agitacijski zavod, skrit pod gospodarsko krinko. Tadi na ta način se ne povzdiguje kmetijstva, ako se razpefiava žganje, na pol in umetno vino, kakor dela to društvo po svojih konsumnih društvih, postavljenih večkrat v najmanjših krajin, potom obrti, Čeprav bi se moralo smatrati, da se more doseči povzdiga kmetijstva z drugimi sredstvi bolje. To društvo, ta Gospodarska zveza, ima za svojega predsednika in dobro plačanega zastopnika g. dr. ŠusteršiCa, katerega modrost sprevidite že iz tega, da je sam na nekem shodu odkritosrčno in skromno izjavil, da govori iz njega sv. Duh, radi Cesar ga tudi imenujejo v njegovi domovini »Sv. Duh" — v tem pogledu je res naredil moCno konkurenco baronu Morseju, ki se je bil izdal le indirektno za sv. Duha (Smeh) — in ta Gosp. zveza torej s svojim sv* Duhom — da bi diskreditirala Častivredno, jako dobrodelno kmetijsko družbo na Kranjskem — je izjavila, da prodaja Tomaževo žlindro veliko ceneje od kmetijske družbe, katera pa, to se mora povdarjati — v resnici prodaja žlindro za M kr. pod kupno ceno, torej po 2-90 K. Dr. ŠusteršiC pa je dal po svoji organizaciji prodajati to Žlindro po 264 K, pri Čemur umevno je morala Gosp. zveza Se veC po vrhu plačati ter je imela 50 kr. škode pri 100 klgr. Gospoda, moja J Ako bi bila trpela škodo iz svojega žepa in v ta namen, da pomaga kmetom, bi bilo to dobrodelno dejanje, kateremu bi ne bil mogei odreci svojega cislanja. Dočim so se Čudili na eni strani, da kmetijska družba, poznana za tako pošteno, pravzaprav tako drago prodaja, se je pred-metavalo na drugi strani kmet. družbi, in sicer od Gospod, zveze, od dr. Šusteršiča in njegovih mvrmidonov, da je vsled te drage , prodaje ukradla kmetom ,3600 K samo v enem letu. Ta dar g. dr. Šust., glede katerega po njegovi izjavi ne dvomim, je b:I torej dan le v ta namen, da se je moglo podtikati kmet. družbi kmetu sovražne, goljufive namene, doeim se je godilo goljufivo postopanje prav na nasprotni strani. (Klici: In tu imenuje druge obrekovalce!) Kajti dr. ŠusteršiC je dejanski izjavil po svoji organizaciji, in v njegovem organa .Slovencu" je bilo Citati, da more Gosp. zveza le vsled ugodnega ukupa, le vsled posebno ugodne tržne zveze pro- dajati Tomaževo žlindro tako pii ceni, da pa je ta brezmiselna kmet. družba na Kranjskem nakupila predrago ter da morajo to nerodnost kmet. družbe plačevati ubogi kmetje. (Klici: Kako sleparstvo 1) Kmet. družba je na to izjavila, da ti nakupi in te prodaje Gospod, zveze so mogle nastati le na nereelni naCin. Razven tega se je zvedelo, da je Gosp. zveza nakupila velike zaloge žlindre, ali manj odstotne žlindre (Cujte I), prodajala pa jo za polni znesek, to je za znesek veC odstotne žlindre. Torej se je na eni strani dejanski obdolževalo družbo, ki je vse Časti vredna, da bi se jo diskreditovalo, v demagogicne namene najslabejšega ravnanja, in na drugi strani prav se je delalo tako ter pokazavalo pri prodaji manj vredne žlindre zadržanje, ki se ne more označiti za pošteno. Seveda pravi dr. ŠusteršiC, da on je le dal 2000 K ter da je poštenjak, drugo pa ga ne briga niC. On pa je vendar predsednik Gosp. zveze, najuplivnejša oseba društva, ki je storilo ta nečista dejanja. Nikdo torej ne more oprostiti dr. Šusteršiča odgovornosti za ta dejanja, o katerih tudi nikdo ne poreCe, da so Častivredna, paC pa nasprotno. To samo sem hotel reci v označenje besede »Dr. Žlindra* ' in tudi dr. ŠusteršiCa ter pokazati opravičenost medklica posl. Steina, da bi začela peci vest tega pobožnega gospoda, kateremu je oCitai župan Svetlin, Slovenec, nekak obsovražen Nemec, da ima z žlindro zamazane roke, poleg tega pa še to, da je slabo opravil svoje dolžnosti kot poslanec v zadnji državnozborski perijodi ter delal le za žep farjev. \ Častivredni dr. ŠusteršiC umevno ni mogel storiti drugega nesgo tožiti, in tu je zanimivo, da je bil v prvi in drugi instanci župan Svetlin, ki je dolžil dr. ŠusteršiCa, da si je umazal roke s Tomaževo žlindro, oproščen, da tisti, ki je to izrekel, je bil oproŠCen od okr. sodnije v Kamniku kakor tudi od deželne v Ljubljani, kjer je bila 4. t. m. razprava, ker je bil doprinci. i dokaz resnice. S svojim faktiCnim popravkom sem pri kraju. Pridržujem pa si umevno, da spregovorim o tej stvari še obširneje in temeljiteje pri debati, ki se razvije o poroCiiu grajal-nega odseka. Sprevidite iz tega že sedaj, da ako je klic »Dr. Žlindra* žaljiv na Časti, je bil od strani posl. Šusteršiča pač tudi zaslužen. (Pritrjevanje.) * * * »Nič ni tako skrito, da bi ne bilo kedaj očito* — pravi naš slovenski pregovor. Dr. ŠusteršiC, navdahnjen s sv. Duhom, je gotovo mislil, da ne pride nikdar na dan »podpiranje" Gospodarske zveze s kronicami proti kranjski kmetijski družbi. Ali zgodilo se je to vseeno. »Slov. Narod" je bil prijel svoj Cas Gospodar, zvezo na najbolj občutljivi strani, dr. ŠusteršiC ni tožil, po županu Svetlinu je prišla ta reč pred okr. sodnijo v Kamniku, od tam pred deželno v Ljubljani, na to v javnost in sedaj še v državni zbor. In tako ve ves avstrijski svet, v kaki zvezi stoji tista ŠusteršiCeva »podpora" s Gospodar, zvezo in s kranjsko kmetijsko družbo. Kaj je storiti dr. Šusteršiču ? Dr. Brejec, njegov branitelj v Kamniku, mu je »zapisal* za sluCaj oprostitve žup. S»et. krogljo skozi glavo. Ali dr. Š., ki je v državnem zboru tako slovesno zatrjeval, da se ne bo dvoboje val, ^J se ni ustrelil in tega tudi ne stori. Vsekakor pa se je mož ujel z zahtevanim grajalnim odsekom v zanjke, iz katerih se težko izplete. Državni zbor je poduCen o »žlindri" dr. Ši-steršiča, sodnija je govorila jasno v dvcm instancah, sedaj je vprašanje, kaj poreCe grajalni odsek. Po reCeh, kakor stoje, se more izreCi ta odsek grajalno proti dr. Šusteršiču, in v tem sluCaju ostane na njem nekaj, kar mora bit« za njega usode-polno, ako se v klerikalnih vrstah sploh še upošteva moštvo, ako pa poskusi on umakniti grajalni_o^sek»._tejdaXja„pstane_i»_njmJ^ kar je že Cul državni zbor, in v tem slučaju je usodepolnost že dognana reč. Današnji dan je za dr. ŠusteršiCa kritičen dan prve vrste. Po tem, kar nam prinese, spregovorimo dalje o tem »slovenskem sv. Duhu*, kateri navdaja tudi nate klerikalce na Goriškem ter jih ima s »Centrifugo", za katero je štel kronice, na vrvici. DOPISI. Iz sorISke okolice, dne 2«. aprila. — Boj, kateri je zaCel na goriškem političnem polju že pred 2 leti, nam je odkril mnogo, kar je bilo prej skritega. Vendar noCem se tu baviti z onimi skrivnostmi, katere so sedaj v javnosti. 2e vsakemu je znano, da obe stranki imata svoje voditelje. Na strani »Gorice* stoji visoko v povelnjiški časti dr. Ant. Gregorčič. Na strani »Soče" pa g. dr. H. Turna in g. And. Gabršček. Poslednja stranka, katera ima dva voditelja, ima za seboj mnogo krepkih in čilih močij, da se lahko postavi v bran proti vsakemu strastnemu napadu. Prva stranka pa, kateri zapoveduje dr. Gregorčič, bi lahko tudi bila močna, ker ima na strani še drugega zaveznika, sestavljenega iz samih duhovnikov-politikev. Ali ta močna armada je med narodom propala. Poraz za porazom. Zmage nobene. Bil je čas, ko si je dr. Gregorčič mislil, da narod kar takoj izroči njemu žezlo kot vrhovnemu poveljniku celega naroda na Goriškem. Ali vsoda ga je prevarala. Še se sicer drži za narodovo zastavo, ali prav malo več. Prvikrat mu je zastavo omahnila, ko je snoval svojo sedanjo novo stranko. Drugikrat mu je omahnila, ko je pokazal svojo pohlepnost po mandatu državnega poslanca s tem, da je svoje narodne sovražnike prosil, da je dobil par glasov, da je spet postal državni poslanec. Od tedaj ga tudi Slovenci ne imenujemo več svojega poslanca, ampak »furlanskega deputata". Tretjikrat mu je omahnila zastava, in sicer najmočnejše, ko je pritiral g, dr. Turno in g. Gabrščeka na zatožno klop. G. Gregorčič misli sedaj, da je zmagal ali v resnici je on do tal poražen! Gregorčič misli, da bode vedno Živel, ali v resnici moral bode umreti, saj gre že tako dol.------- Sedaj pa še nekoliko besed don Antoniu! Ali še niste položili svoje roke na srce, da bi čutili, kako Vam tolče? Ali se še niste spomnili Vi kot duhoven, ki druge učite, kuj bode oni trenotek, ko bode treba stopiti pred prestol sodbe ? Tam kjer ni laži, maščevanja, ni obrekovanja, ampak samo edina pravica!?! Obžalovanja vredni ste res, g. dr., da ste tako nizko padli, da ste si napravili na sebi madež, katerega se ne da več izprati. Ali ne čutite, da ste premagani, da Vas je narod zapustil, zapustil popolnoma. Narod Vas preklinja in Vi tega ne čutite ? Le oni se za vami skrivajo, katerim- srce teži enako Vam, kateri se boje svetlobe in ljubijo temo, katerim je maščevanje sveta reč, in oni, kateri so pozabili stari pregovor, kateri pravi: Ako te tvoj sovražnik vdari s kamnom, ti njega s hlebom. Pozabili so tudi na Kristusov rek: Odpuščajte svojim sovražnikom, kakor jaz odpuščam. Vendar pa pri vsej tej pozabljivosti pravijo svetu: glejte nas, kako smo dobri kristjani, ter kažejo s prstom na druge, da so krTvi7daTvera peša!Alf hTToTimavšIvo? Kaj naj si mislijo naši bratje po širnem svetu, ali ne vzdihnejo za potrebo s pesnikom: Britka žalost, me prešine, ko se spomnim "domovine---------------- »Liberalec". 1% Št. Andraža. — Štejem si v dolžnost, da opozorim cestni odbor za goriški okraj, ali je istemu znano, da v Št. Andrežu leži že več časa do polovice ceste, in sicer kjer je najbolj ozka in največja nevarnost, razgrnjen materij al, tako da vozovi ne morejo redno prehajati? Znano je, da po cesti, katera vodi skozi Št. Andrež, gre velik promet iz Furla-nije in zato se mora večkrat mnogo časa čakati na istem mestu, in vse zaradi nemarnosti cestnega odbora. Čudno je vendar, da sedaj, ko imamo cestnega odbornika tudi v Št. Andrežu, da se nam stavijo take ovire na cesto. Isto stvar ima g. odbornik vsaki dan 100 krat pred očmi, zato treba pač poskrbeti, da se to odpravi. Upam torej, da se isto zapreko v kratkem času odstrani, da ne bo nadaljnih pritožeb! Davkoplačevalec, Oamače in razne novice. Bratje Sokoli 1 — Drevi ob 9. uri pri »Treh kronah" odhodnica bratu G i 1C v e r t u. Bratje Sokoli, izkažite s polnoštevtlno udeležbo svoje prijateljstvo odhajajočemu, zaslužnemu blagajniku l Na zdar I Odbor. Zadnji zimski jour-flxe kolesarskega društva »Gorica" je zbra! v soboto pri »Treh kronah" zopet lepo število nadebudne naše mladine, ki je vkupaj z navzočimi damami tvorita krasno družbo. »Pevsko in glasbeno društvo* je iz posebne prijaznosti dovolilo svojim pevcem sodelovanje ter so isti nastopili v zboru, brojeft 30 pevcev. Prekrasno petje je napravilo na nav/.oče najboljši vtis. Gospod Sirca je vodil zbor elegantno in sigurno, splošna sodba pa je bila ta, da tako izborno izvežbanega zbora v Gorici še nismo culi. Predsednik g. dr. Tre o je pozdravil navzoče, zahvalil se istim za mnogobrojni in redni poset zimskih kolesarskih jour-fixov ter napil pevskemu zboru. Tajnik gosp. Božidar Vernik je posvetil svojo napitnico navzočemu ženstvu, predsednik pevskega zbora ,glasbenega in pevskega društva" gosp. ilr. Grunt ar pase je zahvalil za napitnico g. dr. Treola ter s krepkimi besedami zavračal, kažoC na impozantno Število pevcev, tK.pade znane »domoljubne" žurnalistike, katera je bolela podtikati pevskemu zboru, češ da mu manjka vsega — pevcev, prostoru, denarja in še celo — pevovodje, ter da je ustanovljen le v politične namene. Ne politika, zastavljenko, ki mi jo je zaupal, pa mu porečem: »Oženil sem se ž njo in ona hodi k Aulovim z mojim privoljenjem.« On se ne bo mudil dolgo v Ancijti, ker hoče odriniti v Ahajo; ako pa ondi tudi ostane, ni treba, da bi bil vsaki dan pri njem. Ko me Pavel iz Tarse pouči o vaši veri, takoj sprejmem krst, vrnem se semkaj, pridobim si naklonjenost Aulovih, ki se v teh dneh vrnejo v mesto, in odslej ne bo več nikakih zaprek. Vzamem te in te posadim pri svojem ognjišču. O carissima! Carissima!« Po teh besedah stegne roko, kakor bi samo nebo hotel pozvati na pričo in Ligija ga pogleda s svojimi jasnimi očmi ter reče: Takrat pa ti porečem: »Kjer si ti Kaj, tam sem tudi jaz, Kaj a.« »Ne, Ligija!« zakliče Vinicij. »Prisegam ti, da še nobena žena ni uživala takega spoštovanja v hiši svojega moža, kakor ga bodeš ti.« Nekaj Časa sta šla molče, prenapolnena prevolike sreče, zaljubljena drug v drugega ter nekako podobna dvema bogovoma, pa tako zala, kakor bi ju bila pomlad rodila s cvetjem na svet. Naposled sta obstala pred cipreso, ki je stala pred vhodom v sobo. Ligija se opre ob njeno deblo. Vinicij pa jo jame prositi s tresočim se glasom: »Zapovej Ursu, naj gre k Aulovim ter prinese tvoje reči k meni.« Ona, zarudevši kakor roža ali kakor juterna zarja, pa odgovori: »Običaj veleva drugače. « »Vem, vem. To je običajno posel pronube *)," toda •) Matrona, ki spremlja zaročnieo ter jo poučuje o dolž-l nbstih zakonske žene. stori to meni na ljubo. Vzamem jih s seboj v svoje vilo v Ancij, kjer me bodo spominjale na"-te.« Pri teh besedah sklene roki ter ponovi kakor dete, kadar prosi: »Pomponija se vrne v teh dneh ; stori torej tako, draga deva, učini, carissima moja U »Naj to stori Pomponija kakor, hoče,« odvrne Ligija, ki še lilije zarudi pri spominu na »pronubo«. In znovič sta umolknila, kajti ljubezen njima je ustavljala dihanje t- prsih. Ligija je stala oprta s hrbtom ob cipreso in lice je imela v senci povsem belo in podobno cvetu. Pobesila je oči in prsi so se ji dvigale j pa tudi Vinicij je spreminjal barvo na licu. V tišini sta razločno cula utripanje svojih lastnih src in v tej opojnosti se jima je zdelo, da se je ta cipresa z grmiči mirte in z bršljanom spremenila v vrtec ljubezni. Med tem se je pokazala Mirijama na vratih ter ju poklicala k južini. Vsedeta se med apostola, in ta sta zrla na nju kakor na mlado pokolenje, ki je imelo po njuni smrti ohraniti in dalje širiti novi nauk. Peter jo lomil in blagoslovil kruh; na licih vseh je počival mir in neka neizmerna sreča je napolnovala vso sobo. »Glej,« reče naposled Pavel, obrnivši se k Vi-| niciju, »ali smo sovražniki življenja in veselja?« Vinicij mu odvrne: »Vem, kako je, ker še nikjer nisem bil tako srečen, kakor med vami.« XIII. Zvečer istega dn6, stopaje čez Forum domu, zagleda Vinicij pri vhodu na vicus Tuscus pozlačene jnosilniee Petronijeve, katere je nosilo osem Bitinjcev, i in ustavivši jih z roko, pristopi k zastoru. »Želim ti ugodno in sladko spanje U spregovori, zagledavši Petronija dremajočega. »Ej, to si ti!« reče Petronij, sprebudivši se. »Da, zadremal sem, kajti noč sem prebil na Palatinu. Sedaj pa sem namenjen, kupiti si nekaj za čitanje v Ancijti... Kaj je novega?« »Hodiš po knjigarnah?« ga vpraša Vinicij. »Da. Nočem napraviti nereda v biblijoteki in radj tega si hočem kupiti za pot nekaj posebnega. Gotovo je izšlo kaj novega od Muzonija in Seneke. Iščem tudi Perzeja in dobro izdanje Virgilijevih eklog, katerih še nimam. Oh, kako sem utrujen in kako mo bobS roke od snemanja zavojev... Ko pa sem že v knjigarni, me sili radovednost, da še pregledam to in ono. Bil sem pri Avirunu in pri Atratku na Argiletu, a poprej še pri Soziju na vicusu Sandalariju. Pri Kastoru, kako sem zaspan!« Bil si na Palatinu, torej te vprašam, kaj je slišati novega.« Pošlji nosilnice domu, pusti knjige ter pojdi z menoj. Pa porečeva katero o Ancij u in še kaj drugega.« »Prav,« odvrne Petronij, stopivši iz nosilnic. »Ali že veš, da pojutrišnjem odrinemo v Ancijum?« »Od kod bi to vedel?« »Na kakem svetu pa živiš? Torej ti jaz prvi prinašam to novico? Da! Bodi pripravljen pojutrišnjem zarano. Grah na olju ni pomagal, niti robec okrog debelega vratu ni pomagal in Rudečebradec je postal hripav. Vendar navzlic temu nihče ne črhue, da bi se potovanje odložilo. (Dalje pride.* ampak potreba nas ' je združila — je končal govornik in glasno pritrjevanje nam je bilo dokaz, kako veseli so pevci, da so se rešili stare cokle ter prišli s petjem vendar enkrat v pravo strujo. Do pozne ure je bila zbrana družba v najboljši zabavi, splošna želja pa je bila ta, da naj kolesarsko društvo tudi v poletnem času nadaljuje z jour-fixi, ki so skončali vedno tako krasno! . Klerikalni 4*gqq*^:4_J^tatl*. — Za Jankom Hočevarjem sTjFo^asil tudi Andrej Pavlica, dušni pastir v stolni cerkvi goriški, s popravkom v »Edinosti* od petka. On se je zadovoljit s kratkim zanikanjem, da poročilo v ,Ed." o njegovem pričanju pred tržaškim sodiščem proti Gabr-ščeku — ni restfffetib. *fzognil pa se je izpovedi, kaj je resnično. Možic se je torej vendarle malce zbal, da bi se sam še "hlije "ne ^ dovolj zalezei na razpravi sami. Kar je pisala .Edinost", k« je imela na obravnavi posebnega poročevalca, je popolnoma resnično. Res je, da je priča Pavlica govoril v Trstu, da je slišal Gabrščeka govoriti, da -— dr. Gregorčiča oklofuta tudi na sredi Travnika. Predsednik ga je vprašal, zakaj je pa prej trdil, da ;e grozil z napadom in ne le s klofuto. Na to je Pavlica začel jecljati, ali pravega odgovora ni dal. — Kaj je torej resnično 'i N a p a d ali klofuta? — Gospodje pri .Edinosti" imajo zdaj o naših klerikalcih pravo sliko I Ako hoče dr. Pavlica utajili celo to, kar je mnogo Trža-čanov slišalo na svoja ušesa, ali ni sposoben, da utaji tudi solnce z neba, ako mu bo kdaj to kazalo?! Pa Se nekaj! Pavlica je trdi1., da je slišal tako govorili Gabrščeka v neki skupni seji ravnateljstva in nadzorstvu moset a avgusta I. 1899. — (Judrtp, da izmed dešotori ce navzočih gospodov nikdo drugi ni tega slišal. Ako je bilo Gahrščckovo guvorenje tako, da se je Pavlica resno bal za ilr. Gregorčiča, kakor je dr/no zatrjeval, vprašamo: AH ni bilo nikogu drugega, ki bi se tudi bil kaj zbal za dragoceno njegovo kožo? Sklicevali so se. tudi na g. Fr. Ferfilo, ki je pa pred sodnijo to zanikal. Kdo torej je še slišal? -- Pa še to! Kaj bi rekel dr. Pavlica, ako bi se mu pravoveljavuo dokazalo, da Gjbrščeka v oni seji niti ni bilo, ker je bil — na gornjem Štajerskem ? Na dan z barvo, klerikalni poštenjaki! Kdo je So dišal ra/un tir. Pavlice? Potem bomo dalje govorili! Oglasil se je s popravkom v ,1M." tudi fes. svetnik g, Fr. Vodopivoe, češ, tla »o tli vmešal nepoklican v pričevanje g. H r o v a t i it a , marveč na poziv držav nega pravdtiika ! - ('HuJiii gospodje! Vsi poslušalci namreč potrdi.- resničnost poročil;* v .K-l.,' kajti g. V. se jo res sam oglasit in vmešal v pričevanje g. II. z besedami: .Dovolite, g. predsednik.....¦ Zamorec se pere. Sourodnik .Gorice" Janki Hočevar s<" pero nasproti zanimivi objavi v ,Soči\ kako je trikrat zuporcd drugače priča!. Storit pa je tako, kakor da bi se branil prod kazenskim sodnikom. Dejstvu, da je na obravnavi v Gorici popolnoma pozabil na svojo izpoved pred preiskovalnim sodnikom, hoče pokriti s tem, češ, da je odgovarjal le na vprašanja predsednika. To pa ni res! Predsednik ga je št? nekaj poprašal, ko je že dokončal svoje pričevanje. Kaj *\ je vpraJ.il, smo ponatisnili po stonogr.jmu. — V Trstu jo pa pričal, kakor smo povedali. Ljudje, ki ne morejo umeli. da se slolica lahko le z levo roko strese, a tla eredo pri to m nekatero nogo i do 5 cm cd tal {— in (Jabr, ]»' vedno trdil, da vse noge niti niso šle od tal! -), so sploh nespodobni za pameten razgovor. — Sicer je ves la spor smešen, v kolikor ne dokazne klerikalne • zlobo. Le naLi klerikalci so *>• .stekli zakotno prvenstvo, da hke čisto brezpomembno dogodke iz burue politiške borbe prenašat* v sodno dvorano z očitnim namenom — škoditi polil, nasprotniku. Nikjer drugod bi se kaj takega ne zgodilo, .— Da so pa ie klerikalne priče sodile na zatožno klop, je splošna sodba vsi-h tistih, ki so jih Culi. Ko se je acvetnik" pomotoma vsedei na klop za Ga-brš'Vko?n (—ki je določena za za tožence, a Gabršček je imel mizo in stol ), je obudil med občinstvom živahen smeh, nekateri so mu ploskali \n rekli: »bravo, bravo, tam jo mesto za vas !* — Daljo se ne bomo pravdah s klerikalci! .Edinost' laže, .Soča" lažPri levu« v Dornbergu. Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani ¦ •_________Josip Rovan. l^arol prašči^, j pekovski mojster in sladčičar , v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za ; hirmance, torte i. t. d. j Priporoča se slavnemu občinstvu za ' ninogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Kdor trpi na božjasti. krčih in drugih nervozni') b oleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in frank o v Sehwauneu-Apoteke, Frank-furtA. M. JLcta 1881. *V Gorici ustanovljena trnka E. Riessner, y Nnnsti niiei 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalmeo umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via (Kantin*. 8 priporora pristna bala j±J$stm, briških, dal in črna vina lfTlJ!§p5? matinskih in i/vipavskih, ^Sjgk is t ar sk i h furlanskih, vf vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železi ict na vse kraje avstro - odrske monarhije v sotlih oil ud litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. C«n« zmerne. Postrežba poltena. Dobre ure in po eenU s 3'lciniiu pomenim janistvoi razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, louirna ur ter izvoz zlatnine | Most (ČcSko). Dobra ura flem. iz niklja (1. :{?.">; | srebrna uraRirn. ti. F>-8(>; .srebrna verižica fl.! 20; buililruk iz niklja I fl. t-95. Tvrdka je odlikovana s e. kr. orlom; ima zlate srebrne svetinje iz razstav ter lisof-e priznaluili I pisem. - Ilustrovan cenik zastonj! Bdi ublažujoče ribanje po dr. Zoltan-u (Zoltanovo mazilo). Ze mnogo let znano, vspešno učinkujoče sredstvo, kate"<» s e najbolj" vi orabi pri protinu in rev-matizmu. Olajša in odstrani po kratki \p» abi (kar dok -zujej'> mnoga pri-znalna in zahvalna pisma) celo mnogo let brez vspeha se zdraveče bolezni. 1 steklenica stane 2 kroni. Pri 'pošiljatvi zneska 2 K L0 vin. razpošilja franko le arnar Bela Zoltan, Budimpešta. Ztloga na Dunaju, lekarna pil »Črnem medvedu" L, Lu^eck 3. Kikako skri.ao sredstvo. Zdravniško priporočeno. DRUŽBE SV.CIRIIA IN METODA V LJUBLJANI. Ivarina je najboljša cikorija. V LJUBLJANI. Cenjena gospodinja! Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, to je cikorija ali: „Xava družbe sv. Cirila in ffletoda v Ljubljani** Dobiva se povsod! ""VMS Glavna zaloga pri: iVASB JEBAČfKU v Ljubljani, I. kr. civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec v Gorici, na Travniku št. 221, nadstr, Jtt. Poveraj. P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogoviee, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan. Lepit priložnost za letno sezono! Radi preselitve s 1. avgustom 1901 na Travnik št 5 v pritličje se pridaja blage po lovarniškib cenab! Anton Kuštrin trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št. 23 (v lastni hiši). Priporoča svojo zalogo jest vin, kolonija lij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega .Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & Valencič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv, Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po posti od 5 kilogr. naprej. Ribaril Brass Gorica zaloga vin in špirita na debelo. Ulica Vettiirliii Stcv. 11. DomaČa, istrska in dalmatinska vina ter žganja prvo vrsto p» nizkih (Tli Sili. Važno za vsakega! Izvrstno sredst o je ¦w~DURATOR Podplati, s cm namazani (vsake o ••* jed e enkr t) postanejo trpežn«ji, nepremofiljivi i i elastični, reviji ostanej) tudi po dolgi rabi v najboljšem stanu. Durator se dobro vpora" Ija pri vojaštvu in različni korpo arijah, katerim se je . ddat v »abo komaj po dobri preskuSnji i*ti*g«, Cana: 1 kovinska steklenica z nav dilom I in 2 kroni; po polti fra ko proti vpoJdjaUi 1 krone i!0 vin. Dobiva se v vseh mlrodilnicah (ilrogerijah). C! I a v n a z a 1 o g n : DuiitiJ, X. Gt>ld»lclti. I., Srhiilcr-slrasse 7. Budimpešta, Jilliu«* Dobo, V. Upo!: kortit l/h. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz Gorica Ozka ulica M. t Vin Strettn 1. Priporoča svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih Izdelkov za kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma proskrblja isto v najkrajšem času. Prevzema naročila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. Izdeluje pumpe za vodo. Prireja vpeljavo vode z cevmi vsake vrste. V lastni zalogi ima stroje za žvepljanjo sodov iz einkanega železa, škropilnice proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi sestavi); mehove za žvepljanjo grozdja raznih sistemov itd. itd. »r* Postrežba-točna. Cene zmerne, -t** Iwan S&hindler Dunaj, Ml. Erdbergerstr. it 12. razpošilja gnili* in franko ka$;»loge v slo-vensko-italijanskem jeziku z veC kakor 400 slikami o vseh vrsii.h apnnttov z:i slrojp, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in ^ospndiirske namene. Cene nižje kakor drugod Ugrodni pogoji plačevanja. Za ivealiio postrežbo so garantira. Solidne zastopnike se išče. IVAN SCHINDLER c. kr. privileg. lastnik. Dunaj, III. ErdlKTOTst. st. 12. <% ff}^\ Ustanovljena ^4^^^k^ Odlikovana 'ij.v r^\ I* ;j wž> i89«' mmm$* i-1894 w % 4 Odlikovana tovarna vsakovrstnega |* POHIŠTVA Ivan DoUak v Solkanu pri Gorici V lastni hiši. -»>»«««- Lastne žage. Zaloga vsakovrstnega pohištva, kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemnie, od najnavadnejšega do najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjev in stolic, kakor tudi vseh tapetarskih izdelkov. Zaloga vsakovrstnih desk mehkega in trdega lesa; velika zbirlca o b k 1 a d k o v (remoša) in strugarskih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tape-tarski stroki spadajoCih potrebščin. — Blago se razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica. of; Jamči se za točno in solidno postrežbo. ^» i* i* s* I*