: . ATSAfMAUSCHAFT MAR8UR6
^^Higokiigt am 2 8 Ml1914
St, 13 lmit ^ Beilagejrf

Maribo
, dne 26. marca 1914,

T caj XLYIII.
List ljudstvu v pouk in zabavo
i	ofata Jtev, 5, vsprtjan-.a anr&irmc,	In reklamacije.
& fcaarat» so pJačuje od «aostopaa ¡»tltvrste sta Mkrat M «s irakral 25 v«a.. «8 ftritart 96 vi<2 Za večkratna «glasa primarni popust, lastratf m «prejamaj® de torka apaldaa. — Na
Miprte rofcSsjBacjJ« mi psfitaicft prosto.
Današnja številka obsega 10 strani in prilogo: „Gospodarske Novic e."
Nemški načrti.
___ij -innrnT-ti—y<H —' ' iTrmrn-------
Pred nami leži koledar znanega nemškega društva Siidmark za 1. 1914. V njem nam brez vsakega o-zira in sramu razkrivajo Nemci svoje načrte. Ost njihovega delovanja je naperjena proti nam Slovencem. Zdi se nam, kakor da bi pogledali svojemu soigralcu v karte ter hipno spoznali veliko nevarnost, k kateri se nahajamo. Gre se za zemljo naših slovenskih posestnikov, gre se za delavnice naših slovenskih rokodelcev in obrtnikov, gre se za prodajalne naših slovenskih trgovcev. Nemci se ze zibajo v sladkih sanjali, ko bo vsa zemlja, obrt ip trgovina, med Spiel-feldom in Trstom, njihova last, in mi Slovenci njihovi hlapci, viničarji in delavci. Takšna bi naj bila na,-ša bodočnost po želji ljubih sosedov in prijateljev Nemcev.
V Siidmarkinem koledarju za leto 1944. pišejo Nemci: „Ako hoče nemški narod svojo posest razširiti, more to storiti tam, kjer mu stoii nasproti najmanjše število tujega ljudstva in kolikor mogoče nizko stoječa ljudska omika. Ti pogoji so izpolnjeni na južnih izhodih alpskega gorovja. Saj 80 milijonom Nemcev v Srednji Evropi ni napoti več kakor poldrugi milijon Slovanov, ki jim zastopajo pot do Adrije."
Cilj pruskih in avstrijskih Nemcev je torej, u-stvariti nemško pot do Adrije. Od morja do morja bi se yaj raztezala nemška oblast in, se glas',1 nemški jezik, a tu jim Slovenci zastavljajo pot. Siidmarkovci ne razločujejo več med Avstrijo in Nemčijo, za njih je to že skupna država, o kateri bahato pripovedujejo, da šteje 80 milijonov nemškega, ljudstva. Da bi se ta pot do Adrije prejkoprej ustvarila, ustianovili so si Sudmarko in Sulferajn. Siidmarka kupuje slovenska posestva, obrti in trgovine ter jih oddaja protestantskim, če le mogoče, na Pruskem rojenim Nemcem, Sulferajn pa zida po Slovenskem nemške šole, v katere vabi najrajši slovenske otroke, da iz njih vzgaja janičarje. Mi Štajerci in Korošci najbolj čutimo ta nemški naval od severa. Nemški klošČ se zajeda v naše meso in nam jemlje mir m spanje. Nemška pot do Adrije se gradi po strogo začrtanem načrtu. Ob južni železnici, pričenši pri Sp:elfeldu, in doli do Trbovelj, skušajo Nemci ustanoviti nemške šole ter pokupili slovensko zemljo, obrt m trgovino. V St. Ilju impjo že nemško šolo, v Pesnici 30 snujejo. 'Maribor je že itak nemška trdnjava, Hoče se še držijo, Slivnica turi', Rače pada v nemške roke, na Pragerskem obstoji nemška šola, Slovenska Bistrica je ponemčena, v Poljčanah—Peklu je nemška šola, Ponikva se drži, Grobelno in St. Jur j tudi, Store imajo nemško šolo, Celje je ponemčeno, Laški trg je velenemškutarski, Rimske Toplice se Še držijo, v Zidanem Mostu, Hrastniku in Trbovljah silijo Nemci naprej.
Nemci nas hočejo izpodriniti iz naše zemlje. To je njih cilj, za katerim stremijo, in v načrtu, da se ta cilj doseže, sta tudi Siidmarka in Sulferajn. Tega se zaveda vsak Nemec, tega ne prikrivajo več javnosti. V omenjenem Sudmarkinem koledarju Čitamo: „Dan, "ko se bo srednjeevropsko nemštvo s krvjo borilo za izhod ob Adriji v Sredozemsko morje, ta dan bo gotovo prišel. In čim več postojank bomo imeli Nemci v južnih deželah, tem več soborilcev bomo imeli, ko pride ura odločitve. Za nemški narod je življenjskega pomena, in češko-nemški spori daleko nimajo te važnosti, da nam Jugoslovani ne zastopijo pota do Trsta, in da nam slovanski ter francoski uplivi ne onemogočijo izhoda v Sredozemsko morje."
In zato kliče Sudmarkin koledar vsem Nemcem: „Nemški meč in nemški pljug obrnimo proti jugu!"
Takšni so torej nemški načrti. Nemci ne kupujejo slovenskih posestev, da bi slovenskim kmetom pomagali, ne snujejo nemških šol, da bi nam dajali priložnost, priučiti se nemščine, njihovi cilji so drugačni, oni hočejo ustvariti nemško pot do Adrije. Ponem-čiti hočejo slovenske otroke, narediti iz njih janičarje, izpodriniti hočejo slovenske kmete s slovenskih posestev, ker hočejo, da je vsa zemlja med severnim in južnim morjem nemška.
I11 kaj delamo Slovenci? Ko Nemci mečejo kocke za našo zemljo in naš jezik, se brati med seboj napadamo in pobijamo. Nemški liberalizem je prišel med nas ter nam celo vrsto bratov odtujil, da ne Ču-
tijo več s katoliškim slovenskim ljudstvom 111 da napadajo ljudstvo in one, ki gredo ž njim. Združimo se zopet vsi pod staro versko in narodno zastavo ter skupno branimo svojo domovino, ki se nahaja v. taki nevarnosti. Podpirajmo tudi svoje slovensko obrambno društvo „Slov. Straža" ter jo upeljimo v vseh krajih. Res je, 80 milijonov. Nemcev nam stoji nasproti, toda ni se nam jih treba bati, ako smo edini in složni. Branimo skupno svojo vero, zemljo in svoj jezik in nemški načrti se bodo izjalovili!
Urednik žrtev zločinskega svobodomiselstva.
Zeua francoskega ministra ustrelila urednika.
Francoska je znana kot država, kjer imajo prvo besedo zagrizeni svobodomiselci, liberalci najstrupe-nejše vrste. Na ministrskih sedežih sedijo navadno ljudje, ki svoj upliv uporabljajo dostikrat za to, da se množi in raste njihovo premoženje, ki mečejo tisoče in tisoče državnega denarja svojim političnim pristašem, prijateljem in sorodnikom, ki za mastno plačo branijo razne židovske in liberalne goljufe ter tako opravljajo v velikem obrt najgrše umazanosti in goljufije na škodo državi in davkoplačevalcem. So sicer na Francoskem tudi možje, ki obsojajo to liberalno ..delo" in se bojujejo proti grdim izrastkom radikalnega liberalizma, a navadno taki poštenjaki, ne morejo vspeti ali pa celo padajo kot — žrtev liberalne hudobije pod ostrim bodalom ali jjIi podere na tla krogla iz revolver ja političnega Vv^prij-t-.iika .V per.ede ljek, dne 16, marca zvečer med ti'. in 7. uro se je odigrala v Parizu ta,ka žaloigra.
Francosko finančno ministrstvo je vodil mož, ki se zove Caillaux (izgovori Kajo)). Že s 86. letom je bil Caillaux prvokrat imenovan za finančnega ministra. Reklo se je: mož ima izredne zmožnosti glede denarnih zadev in je kakor nalašč ustvarjen za vodstvo francoskih financ» Tekom let se je pokazalo, da mož res izborno razume polniti blagajno, pa ne v toliki meri državno, kot svojo. Cailfaux se je dal podkupiti od raznih židovsko-liberalnih goljufov, milijonarjev, oderuških denarnih zavodov itd. Dal se je plačati. Že kot minister je imel veliko plačo, baje 50.000 frankov, ou svojih varovancev-goljufov pa je dobival na leto še do 300.000 frankov. Nekateri listi celo trdijo, da znaša ta Caillauxov „zaslužek" na milijone,
V zadnjem času je hotel Caillaux v državni zbornici na vsak način spraviti naprej predlog o novem osebno-dohodninskem davku. Mimogrede še bodi omenjeno, da je Caillaux živel lačen od svoje prve žene ter se je dal poročiti z neko drugo, od svojega moža ločeno ženo. Seveda v svobodomiselni Franoji kaj takega ni nič novega. Ni treba še posebej omeniti, da je bil Cail'laux najstrupenejši nasprotnik vere in cerkve.
Caillauxovo početje so pošteni ljudje, celo zmerni liberalci, obsojali, a do živega mu niso mogli, ker so vsi mogotci z vlado vred držali ž njim,
Slopil pa je na bojno polje proti njemu zelo na-obražen in vsekakor pošten urednik razširjenega zmernega lista „Figaro", z imenom Calmette, ki je v svojem listu že več mesecev razkrival goljufivo početje Caillauxovo. Odkrival je tudi njegove umazanosti in je s tem dosegel, da se je velik del francoske javnosti začel obračati proti Caillauxu. Calmette je Caillauxu vedno bolj in bolj silil do živega. Razburjenje proti Cbillauxu je rastlo od dne do dne. Videlo se je, da je ministrovo stališče jako omajano. Tu pa je posegla vmes ministrova žena "111 je urednika Calmette — ustrelila.
Kako se je zgodil umor.
Gospa Caillaux je prišla dne 16, t. m. proti večeru v „Figarovo" uredništvo. Glavni urednik Calmette se je v svoji pisarni razgovarjal z nekim prijateljem in je hotel oditi iz pisarne. Med tem dobi glas, da ga želi obiskati ministrova žena. Prijatelj mu pravi: „Pa je vendar ne boš sprejel! Kaj bi ti pa imela povedati?" Urednik odgovori: „Ženska je, ne morem je zavrniti". Ko je urednikov prijatelj odšel, je Calmette sprejel ministrovo ženo v svoji pisarn». V svoji uljudnosti ji ponudi sedež; "toda ženska potegne iz svojega mufa revolver i.n petkrat ustreli na urednika, Calmette se je zgrudil na naslonjač, na treh krajih, osobito v trebuh in prsa, močno ranjen. Med tem ko je urednik s krvjo oblit in stokajoč ležal v naslonjaču, je morilka mirno stala v kotu. Vsled poka prihi-
teli so drugi uredniki in služabniki ter so spravili ranjenca na avtomobil," prijeli morilko in poklicali policijo. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico. Najnevarnejša rana je bila prizadeta po krogli, ki je prodrla skozi trebuh v čreva. Zdravniki so se tožko odločili za operacijo. Ko so hoteli odpraviti kroglo iz čre-ves, je Calmette ob /4 na 1. uro ponoči izdihnil. Zadnje besede so bile: „Storil sem svojo dolžnost".
Morilka.
Morilko so odpeljali na policijski komisarijat ter so obenem tudi obvestili o umoru njenega moža, ki pa je izrekel to-le mnenje: „Cina svoje žene ne morem obsojati". Nato so morilko odpeljali v jetnišni-co S. Lazaire. V zaporu je izjavila: „Obžalujem svoj čin. Nisem imela namena, da bi usmrtila Calmetta, in bi bila srečna, ko bi izvedela, da zopet okreva. Hotela sem mu edino le dati lekcijo" (ga splašiti).
Gospa Caillauxova, ki se je kot dekle pisala Henrijeta Raiourd, je Parižanka, rojena (}. decembra 1. 1874. Poročila se je najprej z odvetnikom Leonom Clairetiem, od katerega pa se je dala ločiti, in se je pozneje poročila s Caillauxom, Po umoru.
Vest o umoru se je naglo razširila po Parizu. Na stotine ljudi se je zbralo pred uredništvom „Figa-ra" i.n klicalo: „Slava mučeniku Calmettu!" „Doli z ministrom-morilcem!" — Le s težavo je policija vzdrževala red.
Calmette-jeva smrt je tudi politične važnosti, ker bodo črez 5 tednov volitve v francosko zbornico, ki so razpisane<26. aprila. -Bvobodomis^liu vladi, ki ji je
bil duša Cailla.ux, zna zločin Caillauxove žene 'škodovati. Seveda je Caillaux odstopil kot finančni mini-sfer ter se namerava nekaj časa umakniti iz političnega življenja popolnoma.
Liberalni poslanec čestita morilki.
Takoj, ko se je raznesel glas o umoru, je svobodomiselni poslanec mesta Versaille, Thalamas, brzojavno Čestital morilki in jo z laskavimi besedami imenoval „vzor francoskega svobodomiselnega ženstva". -- Ress „vzor"-poslanec, ki ima tako „plemenite" nazore !
Pogreb
se je vršil v petek, dne 20. marca, ob izredno veliki udeležbi. Krsto s truplom Calmettovim so najprvo to-variši-uredniki zanesli v cerkev, kjer se je truplo cerkveno blagoslovilo, nato pa se je vršil sprevod na pokopališče. Krsto je dičilo veliko število vencev s pomenljivimi napisi, ki so mrtvega urednika slavili kot žrtev Čistega in pravega domoljubja Po pogrebu je prišlo po pariškili ulicah do velikih nemirov in pretepov med pristaši Ca:llauxa in Calmetta. Na trgu „Chlichv" je nastal krvav pretep. Policija je posegla vmes z golimi sabljami in udrihala po pretepačih. Množica je uclrla tudi pred ječo, kjer je zaprta morilka, S sramotilnimi klici na morilko in njenega moža je dala množica duška svoji ogorčenosti nad umorom urednika Calmetta. Le s težavo se je posrečilo
policiji, pomiriti razburjeno množico.
* *
*
Umorjeni Calmette sicer ni bil izrazit pristaš katoliške stranke; prišteval se je med one zmerne francoske politike, ki obsojajo preganjanje cerkve, gnusno početje liberalnega svobodomiselstva 111 njega goljufivo gospodarstvo. Ves svoj upliv je uporabil, da bi se nezdrave razmere v Franciji ozdravile, A ravno s tem se je pregrešil pri liberalcih in — umreti je moral, star komaj 54 let!
Nekateri listi poročajo, da stoji Francija zopet pred notranjm preobratom. Domneva se celo, da se bliža konec ljudovlade. Te vesti so s'cer malo verjetne, a eno je gotovo: liberalna drevesa ne rastejo do neba.
Petdeset oseb našlo smrt v morskih valovili.
Na Jožefovo, dne 19. marca popoldne ob 5. uri se*je v pristanišču pri Benetkah zgodda velika nesreča. Torpedni čoln „56 T" je zadel s svojim ostrim prednjim delom v parni čoln, ki voz: med Benetkami in in Lino, ter je imel na krovu okrog 80 oseb, večinoma tujcev. Parni čoln je pri priči razklal v dva dela in se takoj potopil.
Vzrok nesreče.
Ob uri, ko se je zgodila nesreča, je plul črez beneško pristanišče letalni stroj. Kapitan ponesreče-
\
nega Čolna, Amaclleo Padovan, strojnik in kurjač kakor tudi moštvo, so šli na krov in so opazovali gibanje letalnega stroja v zraku nad morjem. Nihče se ni zmenil za bližajočo se torpedovko, na kateri menda tudi niso bili posebno paz.ni. Parni čoln je v trenotku, ko se je zgodila nesreča, vozil poševno pred torped-nim Čolnom, ki se je z vso siio zaletel vanj. Nepaz-nost poveljujočih mož obeh ladjic je kriva grozne nesreče, S tem, da so ti ljudje pasli svojo radovednost, so se igrali z življenjem 80 ljudi.
Pretresljivi prizori.
'Ob času nesreče je bilo morje precej nemirno, visoki valovi so otežkočili reševalno delo. Potniki ponesrečenega čolna so bili večinoma tujci, člani boljših krogov. Nahajali so se, kar je onemogočilo vsako rešitev., večinoma po kabinah. Oni, ki so bili na krovu čolna, so poskakali v morje, se borili z valovi in obupno klicali na pomoč. Obupni klici so bili vedno redkeji in slabejši, v znak, da so se ponesrečenci, nevajeni borbe z morskimi valovi, potapljali. Ubogim žrtvam so sicer hiteli od vseh strani na pomoč, vendar jih ¿e velika večina utonila. Junaško so pri reševanju sodelovali pomorščaki torpednega čolna in drugih ladij. Poročnik 'Bossi s ponesrečenega čolna se je silno trudil, rešiti nekaj potnikov, pri tem pa je sam našel smrt, ker se je nanj obesilo in se ga oprijelo toliko ponesrečencev, da so se nazadnje vs^ kot velik klopčič potopili. Nekateri pomorščaki so izvrševali reševalno delo z izrednim junaštvom. Pomorščak Scarselli je rešil 4 osebe, požar.nik Ruffini tudi večje število oseb. Na nek Čoln so rešili Francozinjo Ev-genijo Pale, ki je v svoji razburjenosti komaj svoje ime vedela povedati. Uboga žena je začela grozno kričati, nato se je pa kakor blazna tako smejati, da so bili okoli stoječi gledalci potrti. Revica je tožila, da sta ji najbrž oba otroka utonila. Nek mladi Madžar, ki se je nahajal na ženltovanjskem potovanju, je tožil, da mu je pri nesreči utonila mlada žena, s katero se je komaj pred 4 dnevi poročil. Med rešenci,je neka gospa Morasani, katera se je tudi nahajala na ženitovanjskem potovanju in kateri je njen mož pri nesreči utonil, Z obrežja, s hiš in drugih ladij so o-pazovali ljudje potek reševalnih del. Pretresujoče je bilo gledati od daleč, kako so se uboge žrtve borile z valovi na življenje in smrt. Grozen je bil posebno pogled, ko so posamezni nesrečneži se pogrezovali in so, boreč se za življenje, Še zadnji liip z rokami In nogami v smrtnem strahu brcali in bili okrog sebe in se slednjič s pretresujočiml klici pogrezali v globoČi-no
Na lice mesta je priplulo mnogo ladij, med njimi tudi avstrijska, imenom „Titan", katera je po noči s svojim velikim metalcem luči razsvetljevala morje. Reševalna dela so trajala celo noč. Ševeda so v nočnih urah zaimogli reševalci spraviti v čolne in ladje le še mrtvece.
Med mrtvimi je tudi poveljnik ponesrečene ladje, kapitan Amadeo Padovan, ki je glavni krivec nesreče. Kapitana torpedovke, Emilija Paganini, so zaprli in se bo moral radi svoje neprevidne vožnje zagovarjati pred vojnim sodiščem.
Benetke žalujejo.
Celo mesto, v katerem se nahaja ravno sedaj, ko se pričakuje prihod nemškega cesarja in italijanskega kralja, mnogo tujcev, se je obleklo v žalno obleko. Zaprta so gledališča in drug: zabavni prostori, Črne zastave vihrajo raz hiše in številna poslopja v pristanišču. Mestni zastop v Benetkah je imel žalno sejo, v kateri se je župan z iskrenimi besedami spominjal ponesrečencev. Obenem je mestni zastop ziaw-Ijo žalosti odpovedal slovesni sprejem ob prihodu nemškega cesarja in italijanskega "kralja.
Potopljeni čoln dvignili.
V petek, dne 20. t. m., ob !45. url popoldne, se je posrečilo, potopljeni Čoln dvigniti. Na njem so do-sedaj našli samo 2 mrliča, druge so najbrž valovi odnesli. Izmed dveh mrličev na ladjici je bil eden podjetnik Grisostolo in neka žena, koje .niso takoj spoznali. Ko pa je ležala na mrliškem odru, jo je zagledal nek gospod Kavs iz Galicije In je prestrašeno zakričal; spoznal je svojo mrtvo ženo. Število vseh žrtev še ni natančno doignano, vendar je gotovo, da je nad 50 oseb našlo zgodnjo smrt v morskih valovih. Rešenih je 89 oseb. Ponesrečenci so bili v ponedeljek z veliko svečanostjo pokopani.
ITavodilo glede osebftodohod-»inskega davka.
(Spisal drž in tdež. poslanec Fr. Pišek.)
(Konec.)
Prošnja za poročilo odmerilne podlage se na^ pravi na sledeči način:
Slavno
c. kr. okrajno glavarstvo (davčni oddelek) v
S plačilnim nalogom z dne-------,
št. — — —, se mi je za davčno leto 19— predpisal osebnodohodninski davek v znesku — K — vin. Ker pa znaša moj dejanski čisti dohodek za — K ma-nje, kot oni, ki je od davčne oblasti prora£unjen, se čutim dolžnega, proti zgoraj imenovanemu plačilnemu nalogu vložiti priziv, in zato prosim, da se mi do-pošlje natančno poročilo (naznanilo) odmerilne pod-
lage (Bemessungsgrundlage) na podlagi številk ce-nilnega. registra.
-----, dne -,-----19-.
Podpis,
Iz tega poročila razvjdiš, kateri dohodki iz gospodarstva so se ti pri davčni oblasti previsoko ra-čunili, ali na katere izdatke se ni oziralo, in na ta način se priziv lahko dobro utemelji. Ta pismena prošnja za poročilo o odmeri osebno-dohodninskega davka ima še to prednost, da se postavni SOdnevni priziv začne še-le z onim dnevom, ko si to poročilo od okrajnega glavarstva (davčnega oddelka) dobil vročeno.
Take prošnje ni treba kolekovati in se jo napiše na navadno polo papirja; samo ob sebi je umevno, da se vpiše naslov davčne oblasti, dan, število plačilnega naloga, davčni znesek itd. ter potrebne podatke in ime. Ko si dobil od davčnega referenta ce-niine podatke, napraviš priziv lahko sam, V njem razjasni pred vsem razločno in natančno vse neresnično v cenilnem podatku označene zneske, ki si jih dobil od davčne oblasti. Da pa v prlzivu ne omeniš kakih podatkov, kateri nasprotujejo tvojim navedbam v p.rl-znalnici, se priporoča, da si vse, kar si poprej even-tnelno vpisal v prizualnico ali pri davčni oblasti povedal, natančno zabilježiš in zabilježke (prepise) hraniš, drugače bi laihko pri nasprotni trditvi prišel v neprijetni sum, da nameravaš kaj prikriti ali zamolčali ter bi vsled tega prikrajšanja davka prišel v kazensko preiskavo in občutno kazen,
Priziv se napravi nekako tako-le: Slavno
c. kr. okrajno glavarstvo
(davčni oddelek,) v
Kakor razvidim iz dne — — — — — 19— mi vročenega plačilnega naloga, št. —, se mi je moj čisti dohodek za leto 19— vračunil s — — vin. ter se mi je na podlagi te cenitve osebno-dohodninski davek v znesku — K — vin. predpisal. Proti temu predpisu vložim v postavno določenem času priziv iz sledečih vzrokov,
Svoj čisti dohodek sem natančno in vestno napovedal in tisti znaša le — K — vin,, ne pa — K
—	vin.
2.	Živine sem prodal — — — — — je skupno
—	K — vin,
3.	Za prodano žito sem dobil---je skupno
—	K — vin,
4.	Za prodano vi -o sem prejel---je skupno
—	K — vin.
Iz teh razlogov prosim, da se Istinitost moje na-povedbe pripozna in naj blagovoli slavno c. kr. okr. glavarstvo moj priziv predložiti cenilni prizivni komisiji, da Ista z ozirom na moj resnični čisti dohodek v znesku — K — vin. mene osebno-dohodninskega davka oprosti in že vplačani znesek povrne.
Kraj,----, dne------19—.
Podpis,
Še nekaj opomb in nasvetov, ki se naj upoštevajo.
Razen davčne oblasti, katera odmerja osebnodohodninski davek, obstoji tudi:
a)	cenilna in
b),	prizivna komisija.
Število članov komisije določa finančni minister. Polovico članov volijo zadevni davkoplačevalci v o-kraju, drugo polovico Članov imenuje finančni minister. Želimo in tudi pričakujemo, da se v komisijo za osebno-dohodninski davek volijo, oziroma pošljejo možje, ki so nam pravični in poznajo naše razmere.
Iz navedenih navodil se je lahko mnogo naših kmečkih posestnikov prepričalo, da če bi bili priznal-nice pravilno izpolnili in vse postavno dopuščene izdatke odpisali, bi bili prosti osebno-dohodninskega davka,
V smislu paragrafa 172 osebno-dohodninske postave od 25. januarja 1914 znaša davek od čistega dohodka:
		K	do K	
1.	stopnja	1«00	17f0	13 60
2	„	17O0	•800	15-20
H	n	1800	1900	16-80
4	v	1900	2000	18 40
5		2'0<l	2200	20 —
6.	n	2 " O	2400	24 —
7	n	2400	2600	28 —
H	T)	2600	2800	S2--
9	r>	2800	3000	36 —
10.	D	3'00	3200	40 —
11	r>	32 0	3400	44-—
12	*	3400	:i600	48 —
13	n	3600-	3800	54-—
14.	n	3*00	4'»dO	60 —
LS		4000	44H0	68-—
16.	T)	4400	4800	78 —
17.	n	4800	5200	88-—
18	j»	520n	•WO	98 —
19	n	5P00	6000	l 0 —
20	*	6000	6600	124 -
21.	n	«600	20'1	142 -
22	n	7-200	7800	160'—
23.	n	78H0	84(0	180 —
24.	j)	8400	9200	2' 2 —
55	n	«200	1G000	228-—
Politični ogled.
__ — Prestolonaslednik Franc Ferdinand s svojo družino se nahaja sedaj "v graciu Miramär'pri Trstu, Pred dnevi je obiskal tržaškega knezoškofa dr. Kar-lina in se je ž njim zelo prijazno pogovarjal. Prestolonaslednik s svojo soprogo gre večkrat k sv. spovedi in obhajilu. Tako je odličen Član cesarske hiše marsikateremu mlačnemu kristjanu vzgled pobožnega katoličana. Na izprehodih se bodoči ciesa<r posebno rad pogovarja s priprostimi hrvatskim" in slovenskimi možmi i.n ženicami,
—	Državni zbor se je v ponedeljek, dne 16. t. m., zaključil. Predsedstvo državnega zbora je pola-galo važnost na to, da se za torek, dne 17. marca, napovedana seja niti ne otvori, ampak se že naprej državna zbornica odgodi, tako, da se ne nudi javnosti zopetni prizor obstrukcije. Vlada je sedaj zvišanje števila rekrutov, nadalje državno posojilo, udejstvila s paragrafom 14. Po Veliki noči bodo zborovali deželni zbori, dne 21. aprila, oziroma dne 5. maja, se začnejo delegacije v Budimpešti. Novi delegatje se ne bodo volili, ampak ostanejo dosedanji. Ker dne 15. maja poteče dosedanji opravilnik, bo vlada stopila s strankami v pogajanja, ali bi ne dopustile, da se sedanji opravilnik podaljša v seji, ki bo brez obštruk-cije. Ako se ji to posreči, potem bosta meseca maja vsaj dve seji državnega zbora. Samoumevno je, da se bodo med tem nadaljevala podajanja na Češkem. Kaj se bo zgodilo po delegacijah, tega ne vemo, o tem bi mogli samo prerokovati, od tega bi pa čitatelji nič ne imeli.
—	Zvišanje števila vojaških novincev. Dunajska „Wiener Zeitung" objavlja cesarjevo odredbo, ki določa, da se poviša število vojaških novincev v letu 1914 za 5600 mož in da odpade od tega povišanja na Avstrijo 3212 mož glede na skupno armado, število vojaških rekrutov za deželno brambo se pa poviša leta 1914. za 4580 mož. Potrdili bodo zato letos za skupno armado 49.694, za deželno brambo pa 28,207 mož. Nadalje pa določa cesarjeva odredba, da se poviša število rekrutov leta 1915. za ¿1.300, leta 1916. za 17.000, leta 1917, za 17.500 in leta 1918, in nadalj-nih 5 let pa vsako leto 10.324 mož. Število rekrutov za deželno brambo se poviša leta 1915. za 5785, leta 1816. za 6749, leta 1917. za 6845, za leto 1918. In za naslednjih 5 let pa za 7038 mož. - Vojaški nabori! se bodo vršili letos med 20. aprilom in 1. junijem. Kedaj se bodo vršili na Spodnjem Štajerskem nabori, bomo poročali.
—	Novi dolgovi. Kontrolna (nadzorna) komisija za državne dolgove je odobrila načrt finančnega ministrstva in najame sedaj avstrijska vlada posojilo v znesku 375 milijonov kron, ki se porabijo največ za oboroževanje, oziroma za stroške' balkanske mobilizacije.
—	Oboroževanje. Na drugem mestu poročamo o določbi, da se bo v naši držav"' povišalo število vojaških novincev. Poleg novincev bo država rabila tudi veliko število novih topov, pušk, Častnikov itd. A ne samo naša, tudi druge države se neprestano oboro-žujejo. Listi poročajo, da se bo mirovno stanje ruske armade zvišalo za 460.000 mož na 1,700 000 to je 2 do 300,000 mož več kakor znašajo mirovna stanja Nemčije, Avstrije in Italije skupaj. Kljub temu se Rusiji to ne 1» veliko poznalo, ker znaša število tega mirovnega stanja le 1% prebivalstva. — Dosedanji načelnik ruskega generalnega štaba, Shilinski, je i~ menovan generalnim guvernerjem v Varšavi za Rus-ko-Poljsko in je namenjen za poveljnika armadi, prodirajoči proti Nemčiji in Avstriji. — Z veliko naglico se oborožujejo tudi vse druge države. V Nemčiji so povišali stanje novincev za 19.500 mož, na Francoskem za 21,000, Anglija, Nemčija in Rusija tudi s čudovito hitrostjo gradijo nove bojne ladje.. Kam bo to peljalo?
—	Zmaga krščanske, misli na cesarskem Dunaju. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile pred kratkim, so pri nadomestnih volitvah iz IV, razreda krščanski socialci obdržali svoj mandat, v TIT. pa so zmagali z vsemi 48 kandidati in so celo odvzeli socialnim demokratom edinega zastopnika v tem razredu. Krščanski socialci so dobili 7700 več glasov kot pri zadnjih volitvah. Število socialno-demokraških, posebno pa liberalnih, je močno padlo. Liberalci na Dunaju sploh ne pridejo več v poštev.
—	Tujemu narodu se prodajajo. Na HrvaŠkem «e suka politika vedno bolj .na žalostno plat. Zaslepljeni liberalni Hrvatje in Srbi, ki so združeni v tako-zvani „koaliciji", so se skoro popolnoma udinjali najhujšemu protivniki, oholemu Madžaru. Ta jim hoče vzet' hrvaško obal v Primorju in Hrvate taico odtrgata od morja, liberalni Hrvat in Srb pa ponižno kimata; Madžar zahteva, da mora biti Hrvaška Šq nadalje na vsak način združena z Ogrsko in se ne sme osamosvojiti v družbi s Slovenijo; liberalni Hrvatje in Srbi, ki imajo veČino v hrvaškem saboru, zopet kimajo iz same hvaležnosti, da smejo kot vladna večina tlaČaniti madžarskim mogotcem. Uboga Hrvaška!
—	W.n« B| BjEtoEMÜiJ^aadto MMR»™ Odkar se je odigral na Balkanu krvavi ples in so se posamezne državice kolikor toliko med seboj pomirile, skrbi Rusija, da si pridobi čim več upliva na balkanskem polotoku. Za Časa vojske je Rus na tihem dejanski podpiral nekatere državice, n. pr. Srbijo, sedaj pa so pametni ruski politiki odprli zopet novo pot za ojačitev ruskega upliva na Balkanu. Mlade ruske prlncesinje se možijo na jug. Listi namreč po-
26. marca 1914.
! O V F \ < K i P, »> v. i • i > i \ \
ročajo, da se bo najstarejša hčerka ruskega carja poročila s srbskim prestolonaslednikom Aleksandrom, velika kneginja Olga pa se bo poročila z rumunskim prestolonaslednikom Karolom. Poleg tega pa še ruski politiki pomagajo grškemu prestolonasledniku snubiti rumunsko princesinjo. S temi sorodnimi in prijateljskimi zvezami si Rusija utnja tla za bodočnost na Balkanu, Razun Bolgarije, Albanije in Turčije so sedaj vse državice na Balkanu pod ruskim uplivom. Avstrijski državniki bi za bodočnost in procvit Avstrije veliko več storili, če bi svoje politično delovanje tako uravnali,, da bi Avstrija z balkanskimi slovanskimi državami stopila v prijateljsko razmerje. To, kar bo enkrat imel Rus, bi lahko imela v posesti Avstrija.
—	Nemški cesar Viljem je na D/unaju dne 23, marca obiskal našega cesarja Franca Jožeia. Pri
, sprejemu sta se oba vladarja prisrčno pozdravila, v znak prijateljstva drug drugega poljubila, na kar sta se oba odpeljala v Senbrun, kjer se je na Čast visokemu gostu vr.Šil slovesen obed. Zvečer se je odpeljal nemški cesar proti Trstu, Namenjen je na otok Kri, kjer ostane delj časa, 'Med potjo se bo sestal z italijanskim kraljem v Benetkah m z našim prestolonaslednikom Francom Ferdinandom v Miraimaru.
—	Novo italijansko ministrstvo je sestavil liberalni poslanec Salandra. Za ministre so imenovani sami mirni in zmerni liberalci. Pravijo, da bo novo ministrstvo vrglo svobodomiselno zahtevo, da se poroka pred državnim pravdnikom mora vršiti pred cerkveno poroko, v koš. Ce bo res, bo pokazala bodočnost.
—	Boji za svobodo Irske. Kakor simo že poročali, hoče anglješka zbornica poslancev skleniti postavo, po kateri bi dobila Irska svojo narodno svobodo, to je lastno vlado, kakor jo ima n. pr. Ogrska. Že stoletja se borijo katoliški Irci za to. Angleži sami so spoznali, da bi bila taka postava pravična. A med Irci samimi so se našli izdajalci, namreč svobodomiselni protestanti, ki hočejo sedaj s pomočjo bogatih angleških veleposestnikov in zatiralcev uprizoriti vstajo zoper svoje rodne brate in vlado. V pokrajini Ulster se pripravlja siloviti upor. Po celi državi v.re. Vlada oborožuje armado,. Upati je, da vlada ostane trdna in izpelje pravično irsko stvar do konca. Obžalovati bi bilo, Če bi zopet zmagala protestantovska kriviČnost in nasilnost.
—	Preobrat na Španskem. Listi poročajo, da so se politične razmere na Španskem tako spremenile, da bo v kratkem času najbrže zopet prišla katoliška stranka na krmilo. Stranka, ki je zahtevala leta in leta, naj pride na kraljevi prestol član Don Karloso-ve hiše, je svojo zahtevo opustila in priznava sedanjega vladarja. Obe stranki: Karlistova in katoliška, se bosta baje združili in skupno podpirali sedanjo vladarsko hišo. Na Španskem so bile razmere sedaj že skoro Iste kot na Francoskem; liberalci zatirajo katoliško cerkev, kolikor se da. Edino sloga krščanskih strank Še lahko reši Špansko žalostnega propada.
Razne novice.
Godovi priHodnJega tedna.
29.	Nedelja. 5. postna (tiha). Ciril. Evangelij: Judje hojojo
Jezusa kamenjati. Janez 8, 46—59.
30.	Pondeljek. Angela F., vdova.
31.	Torek. Modest, §k.
1.	april. Sreda. Hugon, šk.
2.	Četrtek. Frančišek Pavian.
3.	Petek. Marija 7 žalosti.
4.	Sobota. Izidor, šk.
*	Naročnikom in agitatorjem. „Slovenski Gospodar" si pridobiva dan za dnevom več ugleda, on postaja vedno bolj priljubljen pri našem ljudstvu. Ni ga tudi lista .na Slovenskem, ki bi svojim naročnikom za 4 K nudil toliko vsakovrstnega gradiva kot naš ;:Slov. Gospodar". Da pa zamore lastništvo in uredništvo lista v pravi meri vršiti svojo dolžnost, skrbite, naročniki, da se bo .naročnina pravočasno plačala, delujte pa tudi vedno na to, da bo „'Slovenski Gospodar" pridobival dan za dnevom nove naročnike. Novi naročniki dajejo uredniku korajžo, da še z večjim veseljem zastavi svoje pero za procvit lista. One naročnike, Id jim s 1. aprilom poteče naročnina, ali pa ,jo še dolgujejo za nazaj, prosimo, da storijo svojo dolžnost. „Slovenski Gospodar" stane za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni in za y< leta 1 K.
*	Naročnikom „Našega Doma". Onim naročnikom „Našega Doma", ki so plačali naročnino za leto 1914, javljamo, da bodo dobili kot nadomestilo za „Naš Dom" pol leta „Slovenskega Gospodarja". Ako pa so že itak naročniki „SlovenskegaGospodarja", pa se jim bo na zahtevo vplačana naročnina za „Naš Dom" vrni la.
*	Duhovniške spremembe. Velečastiti gospod Vinko Cepin, župnik v Razborju, stopi 1. majnika v stalni pokoj ter se naseli na Vidmu.
*	t Matija Keleminä. V St. Ilju v Slov. gor. je v soboto, dne 21. marca popoldne po 71etni težki bolezni umrl upokojeni župnik, duhovni svetovalec, Častni občan občin St, Uj in Ceršak, č. g. Matija Ke-lemina. Rajni je bil rojen dne 4. januarja 1846 pri Sv, Miklavžu blizu Ormoža, v mašnika je bil posvečen dne 21, julija 1870. Kot kaplan je služboval v Solčavi, Veliki Nedelj,i, Sv. Lenartu .v Slov. gor., St. I-lju v Slov. gor., Hočah in Slivnici. Za župnika v Št. 71j je prišel dne 16. novembra 1887 in je ostal na svo-
jem mestu do 30, aprila 1909, ko je stopil v pokoj, da-siravno ga je že prej, namreč 3. avgusta, 1907, zadela kap. Duhovni svetovalec je postal 1, 1898. Rajni je bil blaga duša, vzor-duhovnik, odličen slovenski rodoljub ter je bil radi svojega vstrajnega in tihega narodnega delovanja glavni steber obmejnih Slovencev, Njegova zasluga je, da je St. Ilj probujen, da ima Bralno društvo, Posojilnico in druge potrebne organizacije, Da je St. Ilj prešel pred leti v slovenske roke, se ima Slovenija največ zahvaliti rajnemu Kele-mini. Slava očetu obmejnih Slovencev! Pogreb se je vršil v torek, dne 24, marca dopoldne v St Ilju,
*	Umrl je v radgonski bolnišnici v torek, dne 24.. t. m., bivši kaplan pri Sv, Petru niže Maribora, č. g. Martin Tomažič. 'Mlado življenje je ubila jedka* Pogreb se je vršil v četrtek, dne 26. marca. N. v m. P,!
*	Iz živinozdravniške službe. Okrajni višji ži-vinozdravnik Viljem Irran je prestavljen iz Ptuja k okrajnemu glavarstvu v 'Mariboru, okrajni živino-zdravnik Bogoljub Zavadilik pa iz Rogatca v Ptuj.
*	Koledar Slov. Kmečke Zveze je našel v vseh krogih veliko priznanja. Kmalu se bo začelo že ure-dovanje novega koledarja za I. 19.15. Zato pa opozarjamo pristaše Kmečke Zveze, da ji nemudoma naznanijo, ako žele v koledarju kakšne posebne vsebine. Sploh naj izrečejo prosto in odkrito svoje želje za dru-goletni koledar, da se jim lahko ugodi,
*	Posebni tečaji. V Ljubljani se priredi letos poučni tečaj za kmečka vprašanja in poučni tečaj za obrtne zadeve. Oba tečaja bodo vodili slovenski drž. in deželni poslanci. Tečaji so namenjeni vsem., ki se hočejo podrobneje seznaniti z vprašanji, katera so sedaj najbolj pereča,
*	Vestnik S. K. S. Z. bo začel izhajati v Ljubljani ter bo stal na leto 3 K, Prinašal bo načrte dnevnih vprašanj, navodila za odre, pevske zbore, za ski-optikon, za knjižnico, za gojitev domačega duha itd. ter odgovore na razna vprašanja naših nepolitičnih organizacij. Vse organizacije in voditelje, oziroma voditeljice, nujno prosimo, da si vestnik naroče.
*	Naslednik dr. Žitnika v državnem zboru. S. L S. kandidira na mesto umrlega državnega poslanca dr. Ign, Žitnika, predsednika Zveze Orlov, dr. L, Pogačnika, Njegova izvolitev je zasigurana.
*	Kupljen poslanec. Kakor listi poročajo, si znani Špicelj dr, Sviha, ki se je dal od policije podkupit:!, da je za visoke sivote izdajal tajnosti čeških strank, ni upal vložiti tožbo proti onim listom, ki so mu očitali razne umazanosti. Liberalni junak je ko-rajžno zbežal pred sodnijo. Sviha se sedaj sam sebe sramuje in je baje vložil prošnjo, da se njegovo ime spremeni v Schwendtner,
*	Ptujski Ornig se je .naveličal poslančevanja. Tako poročajo nemški listi. Pravega vzroka pa nobeden ne pove, zakaj so očka. Ornig sklenili, se ne dati več voliti v deželni zbor. Menda v štajerčijanskiv stranki nič več prav ne „štima",
*	„Štajerc", korajža velja! „Stajerc" ima (kar kor neka žival tudi), navado, da rad rije in brska po blatu. Prav lepo bližnjo priložnost ima sedaj, temu svojemu nagonu ustreči. Naj le v pretres vzame zadevo uradnega vodje ptujskega mesta In gimnazijskega profesorja Hoferja. Mariborska sodnija je imela pred kratkim žalostno nalogo, precej umazano perilo teh dveh „veleomikanih" ptujskih Nemcev prati. Nas sicer ta dva gospoda dalje ne brigata (samo glede g. profesorja moramo reči, da se je treba ozirati na mladino, ki ima tega vzgojitelja), toda „Štajerca", ki je tako radodaren z lepimi nauki, opozorimo, da ima zelo hvaležen posel lahko pri ptujskem uradnem vodji in njegovem „pobratimu" prof. H.
*	Kako se šopirijo med nami! Glejte ga no, o-krajno zastopstvo v Kozjem za vzajemno zavarovanje v Gradcu razpošilja slovenskim posestnikom po celem okraju nemške tirjatve za vplačanje zavarovalnine. Kaj treba pa slovensko pisati? Saj Slovenec vse sprejme! Glede svojih pravic Ima hudo debelo kožo, on niti ne ve, da je to zaničevanje in zasramovanje slovenskih pravic, saj je Slovenec zato rojen, da plačuje .nemški zavarovalnici zavarovalnino, da redi nemške trebuhe, da sprejema nemške dopise! Kaj pravice! Te so samo na papirju. No, in tako gre stvar naprej.. Slovenci plačujejo lepo. Nemci pa jim dajejo broo. To je plačilo Slovencem za njih dobrohotnost!
*	Sokoli protikatoliški! Češki Sokoli v Kolinu so izključili iz društva vse one, ki so bili v pripravljalnem odboru za tamošnji katoliški shod, med njimi tudi g. dekana. Kmalu potem so degradirali tudi tako-imenovano „Knacliovo 'Sokolsko godbo", ker se je u-deležila „klerikalnega" sprevoda, četudi v navadni obleki. Godba se zdaj ne sme več imenovati „sokol-ska", ne sme nositi sokolske uniforme ali kakoršnih-koli sokolskih znakov. S tem so Sokoli zopet pokazali, da so zoper vse, kar je le količkaj katoliško. DrugI vzgled. Ob priliki poljskega sokolskega zleta dne 6. julija 1913 v Lvovu je bilu tudi sveta maša na prostem. Poljaki se doslej .namreč niso dali zapeljati od čeških Sokolov v boj zoper vero in zato svoje slovesnosti vedno združujejo z javno službo božjo. To pa seveda češki Sokoli smatrajo za nepotrebno „klerikalno" parado in so zato pri sv, maši cel čas stali s čepicami na glavi, Poljaki jih zato sedaj niti več vabili ne bodo, da jim ne bo treba gledati, kako češki Sokoli žalijo njih verski čut.
*	SOOletnica slovenske slave. Dne 18. marca je minulo 500 let, odkar je bil na knežjem kamnu pod Krnskim gradom na Gosposvetskom polju, na Koroškem zadnjič v slovenskem jeziku kot koroški vojvoda ustoličen Habsb.uržan Ernst Železni. Zadnjič je tak-
rat slovenski kmet v slovenskem jeziku izročil deželo v roke svojemu vladarju, slovesno opominjajoč ga, naj bo pravičen sodnik slovenskemu ljudstvu i a dober oče deželi, naj ščiti krščansko vero in deli pravdo vdovam in sirotam. Od tistega dne se je naš jezik s knežjega kamna umaknil v naše skromne domove, noben vladar ga več ne Čuje in ne govori, gosposke ga nočejo poznati. Postal je z nami vred preganjana sirota tam, kjer se je prej glasil na dvorih, med ple-menitniki in knezi; jezik, ki so ga po pričevanju pisatelja Eneja Silvija (pozneje papeža Pija) morali koroški vojvode celo pred cesarjem govoriti, je izgubil danes veljavo pred najmanjšim cesarjevim služabni-Kom in le dobra kmečka mati ga še ljubeče uči sinčka in hčerko; jezik, ki je blagozvočno donel od Jadranskega morja do bavarske meje, od tirolskih orjakov globoko doli do rodovitne zgornjeitalijanske planjave, se govori samo še do Drave in Mure, v vedni borbi s krivičnim nasilnim sosedom. Od Karantanije, nekdaj mogočne in svobodne slovenske dežele, je danes ostal skoraj samo Še spomin, slaven pač, a žalosten, Ce se nam ob tem dnevu vzbujajo nevesele misli, pa se obenem vendar tudi zavedamo, da nam niso sovragi zatrli našega rodoljubja, up v boljše čase nam še ni mlinu!, Cim bolj se .nam godijo krivice, tem bolj narašča naš odpor proti našim tlačiteljem. Naše obrambno društvo „Slov, Straža" poziva krščanske rodoljubno misleče Slovence, da proslavimo zna^ menito 5001etnico naših pravio in naše slave. Kliče nam, naj ji darujemo po svojih močeh za njen obrambni sklad, da bo mogla pomagati obmejnim Slovencem, ki so v sili in jih tlači tuj jarem. Vabi nas pa tudi, da letos skupno poromamo na oni kraj, kjer so koroški vojvode v slovenskem jeziku delali pred 500 leti slovesne obljube. Rodoljubni Slovenci i.n Slovenke, odzovimo se pozivu.„Slovenske Straže"; kjer pa takih podružnic ni, ustanovimo jih«! Naša obljuba ob znameniti slovenski petstoletnici bodi 'ta: Nikjer na slovenskem Štajerskem ne sme biti nobene župnije, kjer ne bi bila delavna podružnica „Slov, Straže"!
*	Kako se je vršilo slovesno ustoličenje koroških vojvod. Bridke spomine obuja niam Slovencelm ta dogodek, ki ga kranjski zgodovinar Valvazor popisuje tako: Pod Krnskim gradom na Gosposvetskem polju se je nahajal takozvani knežji prestol ali knežji kamen. Kadarkoli je imel biti ustoličen novi koroški vojvoda, se je vsedel na ta prestol kmet iz rodu Bla-ževskih, i.n Čakal, obdan od mnogoštevilnega ljudstva, prihoda novega vojvode. Ta je prišel v preprosti kmečki obleki, obdan od plemstva, v nališpanih oblekah, Pred vojvodo je šel goriški crrof, na vsaki strani vojvode so pa peljali črnega bika in pa mršavo kljuse. Ko se je približal vojvoda kmetu, je zaklical kmet: „Kdo je ta, ki se tako ošabno bliža", na kar je odgovorilo ljudstvo: „Deželni knez prihaja". Nato vpraša kmet, če je pa tudi novi vojvoda pravičen sodnik in vnet za blagor dežele, svobodo, in Če je zaščitnik vere, vdov in sirot. Ko ljudstvo temu pritrdi, obljubi deželni knez, da bo vršil vse to, Če bi tudi za^ radi tega postal tako reven, da bi se moral preživlja-fi z mršavim konjem in slabim bikom. Ko da vojvoda kmetu denar, obe živali in ko mu obljubi, da bo njegova hiša svobodna in prosta vseh davkov, se je u-maknil kmet vojvodi, preje ga je pa Še z rahlim udarcem na lice opozoril, da se bo tudi ravnal po tem, kar obljubi. Nato stopi knez na knežji prestol in še enkrat slovesno obljubi, da bo pravičen sodnik. Popoldne pa je jezdil novi vojvoda k vojvodskemu prestolu in svečano prisegel, da bo varoval vse pravice plemstva in kmetov, ObFed je zaključil slovesen „Te Deum laudamus" v Gosposvietski cerkvi. — Vsa ta slovesnost se je vršila izključno v slovenskem jeziku. Vojvoda je govoril samo slovensko. Zgodovina nam pripoveduje, da so v slovenskem jeziku slovesno vmeš-čali vojvode že od 8. stoletja dalje.. Tedaj so Karan-tanskim Slovencem že vladali nemški vladarji, a so — kakor nam priča slovesno vmeščenje — spoštovali jezik našega naroda.
*	Olajšave za stavbensko obrt. Pozor občine! Kakor smo že v predzadnji številki poročali, ima deželni odbor zbrano gradivo za svoje predloge na na-mestnijo. V kratkdm se bode namestniji predlagalo, za koje kraje naj se podelijo olajšane koncesije. Da se stvar pospeši, je treba, da občine, v katerih bivajo nelzprašani stavbenski obrtniki, zidarji, tesarji itd,, vložijo na deželni odbor skupno prošnjo, da naj deželni odbor naimestniji v smislu znanega sklepa dež. odbora predlaga, da se za okoliš dotičnih občin sme podeliti koncesija za stavbensko obrt pod olajšanimi pogoji paragrafa 6 drž, zak. o stavbenski obrti; v prošnji na deželni odbor naj se obenem natančno določi okoliš, za katerega naj se podeli koncesije, Tao-koliš more obsegati več občin skupaj, Izvzemši seveda mesta in trge in take kraje, kjer so že izprašani mojstri; okoliš more obsegati tudi samo del občine. Ko bo deželni odbor stavil dotične predloge in ko bo namestulja razglasila, da se bode podeljevalo koncesije pod olajšanimi pogoji, potem še-le se ima vložiti prošnje za koncesije.
*	V /tulil jem trenutku,-ko se zaključuje zbiranj«; naročil na turške srečke k prihodnjemu žrebanju dne )1. aprila t. 1., pri katerem bo znašal glavni dobitek 400.000 zlatih frankov, moramo žal sporočiti, da se oddajajo turške srečke le še to pot na mesečne obroke po samo K 4.75, kajti od dne 1. aprila t. 1. naprej se bodo mesečni obroki primerno zvišali. Kdor ima torej namen, naročiti to izborno srečko pod starimi pogoji glasom današnjega o-glasa Slovenske Straže, naj to stori takoj in (opozori na to tudi svoje prijatelje in znance.
*	Za Slovensko Stražo. Janko Pinter, mladenič iz St. Lovrenca nad Mariborom, je poslal lepo število obrabljenih znamk v korist Slovenski Straži. Posnemajte ga!
*	Darovi protialkoholni zvezi „Sveta vojska":, neimenovana 18 v, neimenovana 5.07 K, dar „Bogoljuba 5 {K, Katarina Kirn
2.40 K, Franc Bore 2 K, Ortl Tončka 100 Ki Roza Slana 2 K, ubožni sklad mesta Ljubljana (za „Skrbstvo") 30 K. Skupni znesek 146.65 K.
Mariborski okraj.
Maribor. (Skrlatica.) Po mestu so nastale razne govorice o škrlatici, kakor da je realka radi nje zaprta, da je zbolelo veliko semeniščanov, tudi dva nesemeniška gimnazijca itd. V tem obsegu sicer to ni res. V mestu je več otrok nešolskih tuintam zbolelo. Izmed srednješolcev sta zbolela samo dva semeniš-Čana: štrtošolca Josip Brumen in Ivan Žula. Slednji je umrl dne 19. t. m. ; pri Brumnu se bolezen razvija normalno, brez komplikacij in je upati, da ozdravi. Brumnovi semeniški sobni tovariši so opazovalno dobo dobro prestali in so bili z drugimi semeniščani vred dne 20. t. m, od mestnega zdravnika preiskani in kot zdravi odposlani na svoje domove. V semenišču je bilo do danes interniranih samo deset Žulovih sobnih tovarišev, ki so bili danes, dne 23. t. m., od mestnega zdravnika zadnjikrat preiskani In kot popolnoma zdravi poslani domov, tako da je semenišče zdaj popolnoma prazno. Zaprti so štirje gimnazijski razredi, ki so v semenišču, to je IV. b in c ter II. b in c. Dijaki teh Štirih razredov in vsi semeniščani so na počitnicah do dne 29. t. nu Ako se do tedaj ne pojavi na gimnaziji noben nov slučaj škrlatice, se začne za vse zopet redni pouk dne 30. t. m.
m Maribor. Cecilijino društvo stolne in mestne župnije priredi v petek, dne 3. aprila, v proslavo 25-letnice škoiovanja Njih ekscelence, premilostljivega knezoškofa dr, Mihaela Nanotnik, v stolni cerkvi koncert. Proizvajal se bode oratorij : „Besede Kristusove na križu", za zbor, soli in orkester zložil .los. Haydn. — Začetek ob '/28. uri zvečer. Vstopnice in knjižice z besedilom se dobijo v predprodaji v trgovini J. Hofer v Šolski ulici,
jijJEesnica» Na naši ljubi Pesnici se znajde zmi-rom Kaj novega. Protestantska Sudmarka je uposta-vila za kraje: Pesnica, St, Tlj, Kungota in Jarenina svojega agenta, kateri posreduje pri nakupu posestev, obenem pa je tudi za Siidmarko oemilni mož. Bralci „Slov. Gospodarja" si bodo gotovo mislili, da je to službo prevzel gotovo kak luteran. Toda 'čudite se, to službo opravlja mož, kateri se dela zmiraj gorečega katoličana, mož, katerega so Slovenci že doslej spoštovali in cenili, in ta je: Janez Jager, posestnik na Pesnici. — Da so priseljenci iz blaženega rajha nesreča za naš kraj, to vemo mi dobro, kateri moramo živeti ž njimi v sosedstvu. Kjer pride kak nemški Mihi .na posestvo, prvo njegovo delo je, prepir s sosedi pri mejah in prepoved cest, kjer so ljudje že 10 in 100 let hodili, Sudmarka s svojimi lutera-ni seje samo prepir, zdražbe in nepokoj, iz katerih se izcimi tožba za tožbo ter izginja ljubi mir, kateri je počival prej nad našo ljubo slovensko Pesnico. In v ozadin za temi razmerami stoji gospod Jager. Ali more biti Človek, kateri pomaga naseljevati protestante, Človek, kateri je v službi luteranskega društva, dober in goreč katoličan ? O tem naj sodijo bralci. Mi na Pesnici si znamo svojo sodbo.
m Sv. Trojica v Slov. gor. Narodna izguba. G. dr. Al. Kraigher, okrožni zdravnik, in gvardijan p. Kasian Zemljak, zelo delavna moža, sta žalibog vzela od nas slovo ter se preselila v Ljubljano.
Ptujski okraj.
p Sv. Tomaž pri Ormožu, Pogreb vIč, g. dekana Cafa je bil v ponedeljek, 16, t, m. Udeležba je bila velikanska, Nad 2000 ljudi se je zbralo, 33 duhovnikov je prišlo izkazat zadnjo čast svojemu ljubemu so-bratu. Prišli so zastopniki učiteljstva. Društev in družb pa je bilo vse polno. Za slovo je govoril preč. g. dekan Šmarski, Ivan Bolianec. V izbranih besedah je naslikal življenje in delovanje pokojnikovo. Kako so ga domaČi farani ljubili, pričajo neštete solze, ki so potekle ob njegovi krsti. Posebno bridko bodo občutili njegovo izgubo reveži in siromaki. Bil je pokojni g. dekan tudi zaveden 'Slovenec. Njemu v blag spomin so zložili pričujoči duhovniki za Slovensko Stražo 62 K. Zemeljskih zakladov si pokojnik ni nabral, pač pa množico dobrih del, ki so Šla ž njim na oni svet, za katera mu bo Bog dal večno plačilo. Za dekanijskega administratorja je imenovan preč. gospod Andrej Gliebe, mestni župnik v Ormožu, za pro-vizorja pri Sv. Tomažu pa preč. g. Franc Močnik, ondotni kaplan.
p Ormož. Dne 21. t, m. popoldne se je vršil obČ-nr zbor Ormoške posojilnice. Iz poročila načelstva in nadzorstva je bilo posneti, da je zadruga v minolem letu lepo napredovala. Število novih zadružnikov se je znatno zvišalo. Denarni promet se je pomnožil. Posebno pa je stanje domačih hranilnih vlog za lepo svoto naraslo. Prošnje za posojila so prihajale v večjem številu kakor v prejšnjih letih; upoštevanja vrednim prosilcem je načelstvo posojilo tudi dovolilo. Zadruga je pridobila na ugledu in zaupanfu okoliškega kmečkega ljudstva, ker jo vodflo sami kmetje-odličnja-ki.__
Slovenjgraški okraj.
b Brezno. Po sv. maši smo se zbrali vsi, kar nas je bilo v cerkvi, mladeniči in možje, v bralni sobi. Obiskal nas je drž, in dež. poslanec dr. Verstov-šek, ki nam je podal več zanimivih podatkov zlasti gospodarskega značaja glede velikega podjetja na Fa~
h. Opozoril je na Škodo, ki se godi delavcem, gospodarjem in lesotržcem radi prepovedi splavarstva, Nato je g. poslanec govoril mladeničem, ki so imeli ravno mesečni sestanek. Njegove besede so šle nam vsem v srca.
Konjiški okraj.
k Zreče. Občni zbor tukajšnjega političnega društva „Straža" počastila sta dva poslanca. Gospod Novak zastopa nas v deželnem zboru v Gradcu; ono leto nam je razlagal vzroke, zakaj da so naši zastopniki začeli delati obštrukcijo, a danes vidijo se dobri uspehi, obštrukcija je bila torej potreb.na in koristna. Gospod Pišek je član obeli postavodajalnili zbornic. Njega so v deželni zbor poslali volilci splošne skupine v okviru Brežice—Rogatec—Slov. Gradec—Gornji Grad—Brežice, v državnem zboru 11a Dfrinaju pa zastopa naše okraje nekako med Dravo in Dravinjo. Poročilo obeh zastopnikov se je z odobravanjem vzelo na znanje. Zbrani volilci so obema gospodoma izrekli najtoplejšo zahvalo za skrbno in težavno delovanje; obenem so enako zahvalo razodeli za vse člane slov. kluba na Dunaju in v Gradcu, ter jih prosijo, da v vojskovanju za slovenske pravice vstrajajo še naprej, in se potegujejo za dobrobit kmeta, obrtnika in delavca. I11 Če bi politična burj'a povzročila nove volitve, volilci bodo vnovič izkazali zaupanje svojim dosedanjim prijateljem.
Prihova. Mrtvega so našli v petek zjutraj dne 20. t. m. na Likebovi njivi v Kaceneku 77 let starega Jožefa Murko, cerkvenega viničarja iz Jam. „Jožefo-val" je Še prejšnfi dan zdrav pri Sv. Jožefu v Slov. Bistrici in potem Še s svojim sinom v Mariboru, Pol ure ocl svojega doma je oslabel, Neprevidene smrti varuj nas, o Gospod!
Celjski okraj.
Celje. Gostilničarsfia zadruga ima v okolici sedaj popolnoma slovensko lice. Nemškutarji so prišli v manjšino. Zato je načelnik Wobner odložil načelstvo. Dne 16. marca je bil izvoljen novi načelnik in sicer gospod Confidenti iz Zlavodne, za podnačelnika pa gospod Susterič iz Teharja.
c Teharje. Občni zbor Političnega društva za Teharje je zelo zadovoljivo uspel. G. drž. in dež. poslanec dr, BenkoviČ je prišel iz Celja ter nas prav izborno poučil o stanju sedanje politike, državne in deželne. Risal je veliko nevarnost in pogubnost avstrijske politike, ako se bo delala brez nas Jugoslovanov, Slovenci — dasi majhen .narod — v sedanji politiki zelo veliko pomenimo. Zato nas bode morala vlada drugače upoštevati. Quo vadiš Austria? Kam hitiš Avstrija s tako, Slovakom, zlasti Jugoslovanom, sovražno politiko!? Brezdvomno v pogubo! Omenjal je še sadove in uspehe naših poslancev v deželnem zboru, ki so posledica edino-le odločno-dosledne ter pametne obštrukcijske politike naših poslancev. — Ko so se društvena pravila obrazložila, se je vpisalo precejšnje število novih udov. Predlagani novi odbor je enoglasno izvoljen. Zborovale! so bili vidno zadovoljni ter so se razšli s hvaležnostjo do prirediteljev, zlasti pa. do g. poslanca. Le še več takih shodov!
c Sv. Jurij. Krajni šolski svet na Proseniškem izročil je v nedeljo, dne 22, sušca, zahvalno diplomo g. nadučitelju Jakobu Stante za njegovo delovanje na isti šoli. Stopil je namreč v stalni pokoj.
Brežiški okraj.
b Sv. Peter pod Sv, Gorami, „Narodni List" z dne 18, marca piše, da sem kot kaplan, ko mi je dišalo mesto župnika šentpeterskega, pohlevno prosil po svojih podrepnikih za podpise pri naprednem občinskem odboru. Temu. nasproti izjavljam, da dobi 200 kro.11 vsak, kdor mi dokaže, da sem koga prosil, naj se za-me podpiše, ali pa za-me pobira podpise. Sentpeterske župnije nisem dobil po milosti liapred-njakov, ampak so m? jo zaupali moji predpostavljeni zato, da bi v katoliškem duhu deloval za časni in večni blagor župljanov, ne pa zato, da bi bil v St. Petru opora liirajočega liberalizma. Kar si dopisnik hotel meni podriniti, velja za enega izmed vaših. G. učitelj Gostinčar ti morda pove, kdo je tisti naprednjak, ki je po prizadevanji; katoliških mož prišel nazaj h kruhu in ki je pozneje zopet katoliške može prosil, naj mu pomagajo do že dolgo 'eljenega nadučiteljskega mesta. OČito tudi pribijem, da svojih faranov radi volitev nisem blatil in zbadi v „Slov, Gospodarju", ker o volitvah voblče nisem drugega pisal kot kratko poročilo, da smo zmagah ; za druge dopise pa nisem vedel, dokler jih niše bral v „Slov. Gospodarju", Da sva z g. kaplanom < irala od hiše do hiše, tega se ne sramujeva, saj je ,.aša agitacija venčana s sijajno zmugo, vaša pa z velikanskim političnim mačkom. Gospod dopisnik, bodi prepričan, da tudi za bodoče svoje delovanje ne bom iskal dovoljenja pri vašem, sedaj poraženem generalu, ampak bom hodil pota, po katerih mora hoditi slovenski katoliški duhovnik, — Ivan Lah, župnik.
b Sv. Peter pod iSv. Gorami. Ker se v „Narodnem Listu" z dne 18. marca 1914 vsled titulacije: „prečastiti dopisnik" in iz govorjenja v St, Petru mene smatra za dopisnika v „Slov. Gospodarja", Vas prosim, gospod urednik, da resnici na ljubo potrdite, da Vam dosedaj iz St. Petra pod Sv. Gorami nisem poslal nobenega dopisa! Velespoštovanjem Brvar Ignacij, kaplan. — (Potrjujemo, Uredništvo.)
b Sv. Peter pod Sv, Gorami. Že cele tedne pred občinskimi volitvami se je razglašalo strmečemu svetu po liberalnem časopisju, da je Sv. Peter nepremagljiva postojanka Narodne stranke. Pa prišle so volitve in naši vrli zavedni kmetje so z glasovnicami v rokah pokazali, da so gospodje od Narodne stranke prodajali medvedovo kožo, ko so se po časopisju že v naprej baliali, kako bodo sijajno zmagali. Vkljub nasilnostim nasprotnikov je zmagala Kmečka. Zveza in si pridobila 15 odbornikov in vseh 9 namestnikov, a dozdevno nepremagljiva Narodna stranka pa komaj 3 odbornike. In ta poraz in blamaža vsled že i m pro j napovedane zmage, nasprotnika silno peče. Da bi izlili svojo jezo, so zmazali v „Narodnem Listu" kmalu po volitvah, ki so bile 19. februarja, dopis, ki je grdo sramotil pristaše Kmečke Zveze. Ko so pa ti nato dali primeren in zaslužen odgovor v „Slovenskem Gospodarju", se pa nasprotniki zvijajo in cvilijo po . Narodnem Listu" z dne 18, marca, kakor neka vsiljiva živalica, če' se ji opravičeno stopi na, rep. Kakor je razvideti iz besed: „prečastiti dopisnik", se pripisuje v „Narodnem Listu" oni dopis v „Slovenskem Gospodarju" tukajšnji duhovščini. A motite se, učeni dopisnik „Narodnega Lista", če mislite, da bi nobeden izmed v Vašem dopisu napadenih mož Kmečke Zveze ne znal dati Vašemu napadu primernega odgovora, kar je tudi izboriio pogodil, kakor se je pokazalo po učinku, — Najprej zapoje liberalni dopisnik hvalo svojemu pristašu gostilničarju Kralju ,na TrebČah, o katerem pravi, da je „ugleden" mož. Ja, to je sicer lepo, a kaj, ko pa ti preklicani Trebčani tega .niso hoteli spoznati, ampak so bili tako muhasti, da so tega „uglednega" moža vkljub njegovim velikim zaslugam za kmete, ki si jih je baje že pridobil, in kljub njegovim besedam, s katerimi jim je pravil, kako bo „delal" za kmeta, prezrli in ga pustili — pred durmi občinskega odbora, dasi se je poprej sam hvalil, da so „Trebče njegove" in da bo on tam „purger-majster", Pa „oglasilo Trebčanov se je do sto: " da Kraljiček .naš odbornik ne bo". — Potem pa pritisne dopisnik „Narodnega Lista" mali „flajšter" tudi na rano rajhenburškega Kujieja, češ, da so pradedje tega „spoštovanega domačina" veliko pripomogli k stavbi stare šole. Ker se dopisnik baha s tem, mu pa bodi povedano, da bi si bila Kunejeva hiša pridobila več zaslug za šentpeterško občino, ako bi ne bili ravno njihovi pradedje stavili šole in zidali ceste, ampak kdo drug. — Ko pa dopisnik obveže te rane, pa napade v svojih znanih manirah tukajšnjo duhovščino in zlasti Č. g. župnika Ivana Lah, kateremu oö'^ta, češ, da je po smrti župnika g. Tombaha „na vse načine in pohlevno prosil pri svojih podrepnikih za podpise pri naprednem občinskem odboru". Dopisnik sam dobro ve, da je to neresnica. A mimogrede mu bodi še povedano, da je ta dopisnik sam, kot liberalni občinski odbornik, ko je bila fara razpisana, dal na prošnjo, ki so jo podpisali farani, prostovoljno in soglasno v prilog g. Laha, tedanjega kaplana, sam prostovoljno svoj podpis; povdarjam, da prostovoljno, ker se pač ne more misliti, da bi se lak veleučeni mož in zagrizeni nasprotnik duhovščine dal od „pohlevnih prošenj podrepnikov" tedanjega gospoda kaplana Laha uplivati in se pregovoriti za podpis, — Zaganja se nadalje v našega, tukaj že 18 let delujočega in od vseli spoštovanega nadučitelja g. Morica, in mu hoče dajati navodila za šolo. A on kot star in v službi 0-siivel šolnik od te strani ne potrebuje nikakih navodil Naj jih prijazni dopisnik „Narodnega Lista" raje daje in uporablja pri svojih otrocih, bi bilo zelo na mestu! G. Morica tako pisanje dopisnika ne more zadeti, kajti njegovo delovanje .na Šolskem polju je vzorno in priznano od šolskih oblasti. Naj bi vodja Narodne stranke v St, Petru, dr. Kunej, stavil g, Morica za vzgled enemu svojih učiteljev-somišljenikov, bi mu zelo koristilo! — Sijajno zmago Kmečke Zveze pri občinskih volitvah imenuje dopisnik „zmago od muh". Verjamemo, da je za dr, Kujieja ta zmaga od „muh", kajti vsi naši odborniki in tudi 2 nasprotna so prišli v odbor po glasovih zavednih volilcev, a „general" dr, Kunej — tako hoče biti imenovan po „Narodnem Listu" — pa je prišel v odbor do — žrebu, ali kakor pravijo hudomušneži, da je prijahal v odbor po — žrebetu. Dopisnik pravi, da naš kmet ni zarukan, da je izpregledal. Tf) mu drage volje potrdimo. Kajti da Šentpeterski kmetje res niso zanikani, ampak pametni in razsodni ljudje, so pokazali s tem, da niso šli na lim od nasprotnikov izmišljenim laž.njivim strašilom o zidanju farovških štal in cerkve na občinske stroške in da se letos niso dali pregovoriti, da bi Šli v volilni boj po zmago, pri kateri bi igral glavno vlogo p rosi nI i — lopar, ampak so oddali po veČini glasove ne kričavi, a delavni in dostojni Kmečki Zvezi Kaj ne, gospodje od Narodne stranke, splavala vam je lepa zabava po vodi: pripravljenega ste imeli 20 kilogramov smodnika, možnarji so bili pri ciglarni nabiti, zastava sešita, godba najeta, da bi tako svetu oznanili zmago. Pa prišla je od vas nepričakovana ploha, ki je smodnik v mož.narjih zmočila, da se ni hotel vžgati — ta ploha so bile glasovnice naših zavednih volilcev Kmečke Zveze, ki so se naveličali Kunejeve komande in poslali tega „zaslužnega" generala v penzijon. Pa namesto godbe je bil jok . Tudi sramotilna pesem na tukaj,šnjo duhovščino in na pristaše Kmečke Zveze je bila sestavljena in baje celo uglasbena. Vse je bilo pripravljeno za slovesen obhod, potem pa . . . ah . . . ali. . . tako žalosten izid. Na koncu dopisa napada liberalni dopisnik v „Nar-Listu" na nizkoten način naše obrtnike, pred vsem g. Planinca. G. dr. Kunej, zakaj ste se pa pred volitvami tako trudili, da bi pridobili g. Planinca? Zakaj
26. marca 1914.
SEGVENSKIanSEODMa
Stran 5.
ste se ž njim pobratili, ko je bil še vaš pristaš, zakaj se pa v „Narodnem Listu" zaničljivo o njem piše, da je „vzgled olike in finega obnašanja"? Zadnjič je bil neslano napaden tudi g. Kraner, Zakaj pa ste, g. dr. Kunej, poslali pred volitvami k njemu celo depu-tacijo, da bi ga zopet pridobili nazaj, dočim ste se ga preje izogibali in k temu pritegnili celo Hrvate? A dobili ste pri njem moški odgovor, da že la.liko pridete k njemu, pa še-le po — volitvah. Dia, da, cel St. Peter Vas je pustil, od tod Vaša jeza in srd. „Včasih je pač le luštno blo, zdaj pa nI več tako . . — Tako, gospodje od Narodne stranke! Pristaši zmagujoče Kmečke Zveze niso prvi nikogar napadali v Časopisju, a pravico, na vašo napade se braniti in po zaslu-ženju odgovarjati si pa odločno pridržijo in se bodo po tem ravnali, če varni je ljubo ali pel__
Društvena naznanila.
m Hoče. Kot odgovor na napade in obrekovanja v „Štajercu" pošiljava Slovenski Straži 4 K. Konrad Seško in Franc Polak, kaplana.
p Velikanedelja. Prijatelji in sovražniki treznosti ste prav uljudno vabljeni, da si pridite po treznostno glasilo „Zlato-dobo." Ta časopis nikogar ne žali, je najboljši gospodarski list, prinaša Slovencem srečno zlato dobo in se dobi pri našem organi-stu brezplačno. Zlatih, časov ali zlate dobe se vsak veseii in je želi; vdrapnite torej po nji! Čaka Vas v 200 izvodih.
k Prihova. Slovenska kmečka zveza priredi v nedeljo, dne 29: marca, popoldne po večernicah, shod v stari šc!i. Poročata-poslanca Pišek in Novak. Pridite!
c Braslovče. Braslovško okrožje dekliških zvoz priredi na cvetno nedeljo, dne 5. aprila, v Braslovčah svoj občni zbor. To zborovanje bo popoldne po večernicah. Govori dr. Hohnjec.
c Jurklošter pri Planini. Dne 15. marca ,se je nabralo v prijetni družbi pri g. Primožu Koritniku, gostilničarju na Grač-nici, 5.40 K za Slovensko Stražo v korist obmejnim Slovencem. Klošterčani! Korajža velja! Kdo bo prvti sledil temu vzgledu?
c Št. Pavel pri Preboldu. V nedeljo, dne 29. marca, se vrši prvi uradni dan naše nove kmečke hranilnice in posojilnice in sicer po rani službi božji v Društvenem domu. — Popoldne ob 3. uri se vrši v Društvenem domu predavanje. Predava nadre-vizor Vlad. Pušenjak iz Maribora.
c Mozirje. Slovenska Kmečka Zveza priredi v nedeljo, 5. aprila, po rani sv. maši, v hotelu „Austria" obrtni shod, na katerem govorita poslanca dr. Korošec in dr. Verstovšek. Obrtniki, posestniki in drugi možje, pridite v obilnem številu!
b St. Vid na Planini. Tukajšnja podružnica Slov. Straže je poslala osrednji blagajni v Ljubljani 20 K. — Na gostiji Romih-To vornikovi ,v Kladju so darovali svatje 16.20 K, kar se je tudi poslalo v Ljubljano.
b Brežice. V nedeljo, dne 29. marca, popoldne, priredi izobraževalno društvo velepoučno predavanje s skioptičnimi slikami: o našem prijatelju alkoholu. Govorit (pride sam predsednik štajerske „Svete vojske", č. g. profesor dr. Kovačič iz Maribora. 2e danes naj bodo na to opozorjeni vsi prijatelji in sovražniki alkohola v Brežicah in v okolici.
Ustnica uredništva.-
Mozirje: Ali mislite, da bi kaj pomagalo? Dvomimo. Uredite stvar raje doma. Pozdrave! — Sv. Bolfenk pri Središču: Zal, nimamo toliko prostora na razpolago. Kratko poročilo dobili že prej od drugod. — Ptujska okolica: Prav imate! Dotični advokat bi rad postal „slaven." Pa naše ljudstvo je že toliko utrjeno, da ne bo nikdar šlo na njegove liberalne limanice. Pozdravljeni! — Leskovec: V koš, ¡ker ni podpisa! — Sv. Andraž v Slov. goricah. Sv. Peter pod Sv. gorami: Istotako. — Dol pri Hrastniku: Prijatelj, pri najboljši volji tako obširnih spisov ne moremo objaviti. Prosimo, pišite krajše, |a jedrnato. Pozdrav! — Dopisnikom pesnikom: Pesmi „Slovenski Gospodar" ne prinaša. — Praga: Bomo porabili. — Hocheide: Hvala! P?ide. — Dobje: Hvala! Bomo vse porabili. Se večkrat kaj. — Šoštanj: ¡Zal, dopis nečitljiv. Pišite s črnilom. — Sv. Peter pod Sv. gor.: Ker smo imeli že stavljene poprej tri druge dopise, pride (vaš prihodnjič na vrsto. Le večkrat kaj! — Šmartno v Rožni dolini: Nas veseli, da pluje pesniška kri po Vaših žilah, a |žal, pesmi ne moremo priobčevati. — Gornjigrad: Vašo željo izročili uredniku „Gospodarskih Novic." — Mozirje: Pismo treh sinov bomo ob priliki natisnili. — Vrbje, Sv. Lenart: Prepozno!
„ L©!@r§f$8«e števili.
Gradec: 18. marca 87 79 32 54 19
L'nc: 21. marca 18 39 28 83 46
Vinogradnikom!
Priporočam lepe cepljene trse na Rip. Port. in sicer beli burgundec, silvanec in mosler. Franc Vračko, posestnik in trsničar St. Peter pri Mariboru.	—
1730 m že ezniških tračnic (šin), 7 kg težkih 285C m tračnic, 11 in 12 kg težkih, 6 pripravnih ogibal-nic, 25 železnih vozičkov, 12 pla-teau vozov, vse že rabljeno a dobro ohranjeno in porabno, se po ceni proda. Pisma pod „ A. B. 500„ na upravništvo.
V najem se da
dobroidoča gostilna
z mesarijo, ležeča ob državni cesti nasproti cerkve, 8 minut od kolodvora v vasi blizu Maribora.. Kje pove upravništvo.	167
OskrbništvoKrižovljan pri Ormožu ima lepa, ravna sadna drevesa s krasno razvito krono na prodaj in sicer jabolka, hruške, slivo in črešnje ter pritlikovce, vse najbol-ših vrst.	199
Dva krojaška pomočnik» (izurjena) sprejme takoj za stalno delo proti dobri plači Louis Arbeiter, krojač v Mariboru, Koroška cesta 101.
Proda se posestvo blizu Maribora žel. postaje in farne cerkve z zidanimi poslopji, čez 30 oralov veliko; travniki in sadonosniki, posebno za mlekarijo in živinorejo ugodno. Proda se z vsem, kar leži in stoji. Več pove upravništvo Slov. Gospodarja pod št. 65.
Kuharica vajena vsakega dela se išče v župnišču v lepem kraju. Vstop takoj. Mesečna plača 24 K. Naslov v upravništvu.	231
Zanitna ponudba. Mladenič, črez 30 let star, krščansko narodnega mišljenja, posestnik in trgovec na deželi, tudi posestnik nadstropne hiše z večjimi stanovanji in dobro-idočo gostilno v večjem mestu na Spod. Štajerskem, na sredi mesta na najlepšem prostoru pri cerkvi in Glavnem trgu, kjer se ponuja lepa prihodnjost, se želi poročiti z dekletom, ki bi imelo veselje do gostilne in bi imelo nekaj gotovine ali posestvo vredno čez 20 tisoč kron. Morebitna ponudba s sliko. Več pove uredništvo pod šifro „Sreča/.______ _ 280
' Sprejme se takoj priden, delaven, zaveden m adervč kot hlapec h goveji živini in sicer v župnišču. Kje, pove upravništvo pod št. 277.
trgovina
Večja
na Notranjskem išče učenca poštenih starišev. Starost 14—15 let. Naslov pri upravništvu. 279
Pridal in zanesljbi delavci
se takoj sprejmejo v veletrgovini ^	z železnino „Merkur"
S	Celje.
Ženitna ponudba. Krščanskonaro-dni mladenič, 30 let star, trgovec in posestnik, želi se poročiti s kako pridno, pošteno in priprosto gospodično ali kmečkim dekletom, katera bi imela veselje do gospodinjstva in trgovine ter primerno svoto denarja. Tudi mlada vdova ni izključena. Samo resne ponudbe naj se pošljejo če mogoče s sliko ped naslovom „Dobro srce" na upravništvo.	255
Proda se posestvo s 5 ora i v
Grušovi in Ruperčah, nekaj ame-rikanskega vinograda in sadonos-nik. Vincenc Verbič v Ruperčah pri Mariboru.	215
Kupi se družinska hiša z sadnim vrtom in dobro pitno vodo v neposredni bližini mesta Celje proti takojšnejnu plačilu. — Naslov v upravništvu.	248
Ekonom za vinograite.
Za moje, 35 oralov velike vinograde iščem izvežbanega človeka, ki se razume tudi na kletarstvo. Absolvent kake vin«rske šole z večletno prakso in tak, ki razume kak jugoslovanski jezik ima prednost. Ponudbe na Marko J. Popo-vič, vinogradni veleposestnik Sri-jemski Karlovci (Slavonija)
168
Dva pridna, poštena hlapca, enega h konjem, enega v trgovino sprejme takoj Anton Koleoc, veletrgo-vec v Celju. Ponudbo naj se pošljejo direktno na firmo. 233
Dobroidoča
Gostilna
na jezikovni meji tik glavne ceste, 3 minute od postajališča, prodaja tobaka, 5 oralov zemlje (2 orala sadonosnika, drugo njive in travniki), poslopja novozidana v najlepšem stanju, se takoj za 26000 kron proda. 9000 kron je vknjiže-nih. Natančneja pojasnila ustmeno ali pismeno pri gosp. Janezu Cobl, Krčevina 148 pri Mariboru. 265
Viničar z družino in majer se
sprejmeta pri grof d'Avernas-ovem oskrbništvu na Gaju. Gornja Sv. Kungota.	242
Krompir doma pridelan, prodaja Blaž Štrajhar, Limovce, p. Tro-jana, Kranjsko. 5 kg. 2 K ako se denar naprej pošlje. Tam je tudi na prodaj kozolec napol-„doplan" 3 štanti, cena 150 kron. Proda se tudi travnik, na katerem zraste krog 50 stotov sena in 30 stotov otave; eno uro od trga Vransko. Cena po dogovoru.	229
Novozidana hiša z zelenjadnim vrtom se za nizko ceno proda. Nova vas pri Mariboru 25. Pre-kupci so izključeni.	268
Lepo posestvo na prodaj! (čez 9 oralov) v Razvanju pri Antonu Petek. Cena 10000 kroa. Vknji-ženo ostane 3000 kron. 267
Viničarska šola v Burgwaldu pri Mariboru išče hlapca do 1. aprUa. Mesečno 18 kron.	206
Družinska hiša v sredini mesta blizu Narodnega Doma z velikim cvetličnim in zelenjadnim vrtom, 2 pročelji proti cesti, še komaj 4 leta stara, se radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji proda. Vprašanja pod napisom ,Lepi dom' na upravništvo.	271
Učenca sprejme takoj gosp. Nerat Friderik, čevljarski mojster, Maribor, Koroška cesta 18._272
Semenski krompir Važno 1
Ravno tako kakor pri žitu, je potrebno izmenjati seme tudi pri krompirju. V ta namen priporočam najboljše vrste krompirja, ki so se posebno lansko leto prav dobro obnesle. A) Zgodnje vrste: obistnik, rožnik in rogljič (Kipfel) 5 kg poštni zavoj K 1-20, 50 kg 8 kron. B) Pozne vrste: eldorado, svetovni čudež, Bohmov uspeh in beli štajerski krompir; 5 kg poštni zavoj 1 K, 50 kg 6 K, 100 kg 11 K, 1000 kg 100 K po povzetju. Vse cene se razumejo z vrečami vred na kolodvor postavljene. A. Slodnjak, pridelovalec krompirja, Juršinci pri Ptuju.	270
Lepo posestvo
četrt ure od Ptnja pri veliki cesti, 13 oralov zemlje (gozd, njive, travniki itd.), hiša sposobna za gostilno, gospodarsko poslopje, vse zidano in v dobrem stanu se takoj pod ugodnimi pogoji proda. Naslov: Bezjak Terezija, Krčevina 38 pri Ptuju.	262
Kupujem lepe hraste in kostanje za doge po najvišji ceni. Jožef Romšak, sodar, Faal.	258
Želim take| v najem vzeti primerno stanovanje z nekaj zemljiščem ali z večjim vrtom na več let in sicer v kraju, kjer bi se potreboval en dober mizar, tudi bi vzel kako manjšo gostilno na račun ali v najem. Ponudbe in pogoji s ceno Be naj pošljejo pod „Tajnost" Ptuj št. 100._247
Cepljeno trsje In ključi 1 Vinogradnikom se naznanja, da je velika množina amerikanskih trt na prodaj. Seznam trt: pošip, rulander, burgunder beli in rudeči, muškat, žlahtnina bela in rudeča, portu-gizec, laški rizling, ranfol, izabela in več tisoč korenjakov. Cena po dogovoru. Naročila se sprejemajo dokler bo kaj zaloge. J. Verbnjak trsničar, Breg pri Ptuju. 1295
Jajca za valepje od zlatorume in Orpingtonk, najboljših zimskih jajčaric in rudečih staroštajerskih kokoši 15 komadov 5 kron. Od Emdenskih gosi 1 komad l krono prodaja z zavojnino vred Anton Slodnjak, perutninar, pošta Juršinci pri Ptuju, Štajersko. 25
Krasno veleposes'yo
v Mariborski okolici (voli v skupini veleposestva), zelo pripravno za mlekarstvo, 20 minut od žel. postaje, blizu cerkve in lepe ceste, izvanredno rodovitni travniki in sadonosniki, vinogradi, se radi bolehnosti posestnika takoj proda z vsemi živimi in mrtvimi premičninami pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Cena samo 45.000 K. 9.000 K je hranilnice. Kdor hoče dobiti res lepo in dobičkanosno posestvo, naj se potrudi. Posestnik stanuje v Mariboru., Naslov pove iz prijaznosti Fr. Žebot, urednik Slov. Gosp., Maribor.	1353
Vilkom-oves
za seme. Cena po dogovoru. Ivan Leskovšek, posestnik v Šmihelu nad Mozirjem.	164
Mizarski učenec se sprejme. Ima pri meni popolno oskrb. Karol Posch, Gradec, Lazarethgasse 3.
Na prodaj je GOSTILNA
sred večjega okraja tik glavne ceste na Spod. Štajnrskem. K gostilni je še drugo poslopje za najemnike z gospodarskim poslopjem vse v najlepšem redu. Tudi nekaj polja in gozda, da se lahko redi par goved. Alojzij Jug, posestnik, Ruše.	200
unnim*****
Kava cenejši S
X
n *
50°|0 cenejša!
Amerikanska varčevalna kava, z visokim arOmatičnlm duhom, Iz= datna in se lahko varčuje, 5 kgr. vzorec v vrečici za 10 kron franko proti povzetju. Pol funta prvo-stnega finega čaja K 2 — pošilja A. SAPHIR, eksport kave in čaja Tiszabogdany 496.	260
Pridnega, čvrstega in zdravega učenca sprejme v tgovino Anton Naglic, trgovec, Mislinja. 253
Na prodaj je
lepo, p'a7 rodovi > no
P0S:S£V0,
10 minut od trga in železniške postaje Žalec v prelepi Savinjski dolini. Hiša je nova, enonadstrop-na, primerna za penzijonista, pa tudi pripravna za vsakoršno obrt. Zemljišče obstoji iz njiv, hmelj-nikot in travnikov. Pojasnila daje Lovro Šah, nadučitelj v Teharjih.
Vinogradniki pozor! Vkoreninjene cepljene trte I. vrste so na prodaj. Laški riiček, žlahtnina, bela trunta, portugizec, izabela in mešane vrste ter več stotin vkoreninjenih divjakov Vse trte so cepljene na Rip. Portalis ter dobro zaraščene in popolno ena vkoreninjene, za kar se jamči. Cena trtam je po dogovoru. Franc Slodnjak, trtnar, Juršinci pri Ptuju.	198
Lop, težek, in zelo rodoviten oves „\Vunderhafer" in „goldregen", ki prospeva v vsaki legi in zemlji, so proda za seme 100 kg po 30 K hO kg po 16 K, 25 kg po 10 K. Zupnišče v Remšniku. Marenberg.
Proda se posestvo z vsemi potrebnimi pritiklinami, kakor tudi lep sadonosnik z brajdami, v bližini mesta in farne cerkve. P. Ogrinc, posestnik v Skorbi 40, Ptuj. 259
Za nizko ceno se proda
trgovina "'¿t«
z dovoljenjem za obiskovanje sejmov, 35 letni obstoj. Za dober ob-Btoj je znanje slovenskega in nemškega jezika potrebno. Ponudbe na J. Ilois, Maribor, Koroška ul. št 24.	240
•I9IIMIM
Papirnati topiči
Za veliko noč. V proslavo Velike noči se priporočajo namesto nevarnih in prepovedanih železnih možnarjev najbolje papirnate to-piče, ki počijo gromovito n neverjetno močno. Za pravočasno na-ročbo se priporoča že sedaj: Glavno zastopstvo za Južnoavstrijsko Zinauer & Komp. Sv. Jakob v SI. gor.	274
Lepo posestvo na prodaj Meri o-kroglo 40 oralov in sicer 20 oralov dobrih njiv, 8 oralov travnikov, 2 orala žlahtnega sadnega drevja v najboljšem stanu, dva orala bukovega in smrekovega gozda, 7 oralov pašnikov in en oral vinograda. Lepa zidana hiša z o-peko krita, 4 sobe s 3 pivnicami, mesnica. Gospodarsko poslopje je vse zidano v najboljšem stanu, 10 minut od Sv. Duha na Stari gori in poleg okrajne reste ter je sposobno za mesarijo, gostilno in trgovino. Cena po dogovoru. Marija Kupčič, posestnica v Senčaku. Juršinci pji Ptuju.	235
^ Fina Soja - Perl - bobova jpv kava egalno žgana, izvrst-W ne kakovosti in izdatna. ^ aa Nobeno žito ali slad. Po- figv
šilja se na vse strani v H Avstriji in na Ogrskem. JjJ XZ 1 postkoli netto 4 in pel W kg za K 4 80 franko. Naj-HI cenejša in najboljša kavi podobna tvarina. Kraj ■Pj> narečbe: Kaffebrennerei W M „Santosa", Kralj. Vino-j^v hradi 1573. Češko.
mnmmm nun
Učenec Iz poštene hiše ki je ljudsko šolo dobro dovršil, slovenskega in deloma nemškega jezika zmožen se takoj sprejme. Ivan Dežman, trgovec s steklom in porcelanom, Maribor, Novi Glavni trg. 216
Učtnec za trgovino mešanega blaga se takoj sprejme. Prednost ima oni, ki zna slovensko in nemško brati in pisati. Sprejme se tudi deklica od 14 do 18 let stara, ki ima veselje do otrok. A. Zemljič, trgovec, Sv. Lenart v Slov. gor.
Malo posestvo pri st. Ilju v SI. gor., 20 minut do postaje, 20 minut do cerkve, zidana hiša, vse v dobrem stanu, se pod ugodnimi pogoji proda. Cena 4400 K. Vpraša se pri g. Janezu Polaku, krčmar pri postaji.	179
Iščem hlapca za delo na posestvu Lahke je tndi oženjen brez otrok, ^ena bi imela zaslužek za delo na posestvu. Vfctop in plača po dogovoru. Naslov: Ferdinand Roš, veleposestnik, Hrastnik ob juž. žel.
Kdrenjevo seme (merne) domače, primerno dobro in zanesljivo, razpošilja Franc Oblak, Sv. Gregor, p. Ortnek—Kranjsko. Daje ga po 40 v. liter, pri odjemu nad 10 litrov po 35 vin., če se naroči pa 30 1, pa 30 vin. 1. Najboljše vrste pesa ekendorfska in mamut—velikanska valjasta po 30 vin. liter; pri odjemu nad 30 1, pa po 25 v. V zalogi ima cadalje domačo ali črno deteljo, nemško deteljo ali lucerno, različne vrste trav, kakor tudi izvrstno zelje, solato in pristno gorenjsko repo. — Kaljivost zajamčena!	165
500 kron
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin „Ria-mazilo" Vašega kurjega očesa, bradavice, trde kože v treh dneh brez bolečine ne odpravi. Cena ene posodice z garancijskim pismom eno krono. 1425
„Keraeny Kaschau
I. poštni predal 12/76 (Ogrsko)."
Ženitna ponudba. Rad bi se spoznal s krščansko žensko lepega vedenja, ki bi imela veselje do kmetijstva, s prodajalno, lahko tudi z gostilno ako bi jo veselilo. Starost od 35 do 45 let, bodi dekle ali vdova; eden otrok ni izključen. Denar se ne zahteva, samo da je poštena in pridna; prosi se za sliko, katera se v 8. dneh pošteno vrne. I. K. Leahim, St. Lovrenc nad Mariborom. Poštni predal.	230

k
k
k k k k
in razno moderno blago za moške in ženske obleke pošilja po najnižjih cenah Jugos'.ov»nska razpotl J*lna
R, STERMECKI V tvfm «t 300. Štajersko.,
Ilustrovani cenik o več tisoč stvareh se pošlje zastonj. — Pri naročilih iz Amerike in Balkana je treba poslati denar naprej. 211
Vabilo k
občnemu zboru
hranilnice in posojilnice v Galiciji
reg. zadruge z neom. zavezo, kateri se vrši dne 5. aprila 1914 ob 8. uri popoldne v posojilnici v Galiciji.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.	275
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva, 4..	Slučajnosti,.
Ako bi ob določeni uri ne bil občni zbor sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po i-stem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih Članov.
Načelstvo.
Iščem kontpa^jona
z 20.500 kron. Izdelo anje avstrijsko-ogrskega patenta štev. 63408 v enem večjem mestu. Dopisi poštno-ležeče, Radenci, Štajersko pod št. 244.
Tabilo
na
redni občni zbor
ftornjesavinjske posojilnice v Mozirju
r. z. z n. z.,
kateri se vrši
v ponedeljek, dne 30. sušca 1914 ob 9. uri dopoldne v uradni pisarni.,
DNEVNI RED:
1.	PreČitanje in odobrenje zapisnika 38. občnega zbora z dne 12. aprila 1913.
2.	Poročilo načelstva in nadzorništva o delovanju in potrjenju računov za leto 1913.
3.	Nasveti nadzorništva o uporabi preostanka.
4.	Volitev, načelništva in nadzorništva.
5 Citanje revizijskega poročila Zadružne Zveze. 6. Posamezni nasveti.
_ODBOR.
3t*iJLo.
Svarim vsakogar, mojemu sinu Ivanu Starklnu dati denar ali denarno vrednost, ker jaz zdaj za njim nisem plačnica.
ANA STARKL, posestnica v Sevnici.
Spodnještaj. lj. posojilnica v Mariboru
registrovana zadruga z neomejemo zavezo vabi na svoj
6. redni občni zbor
v torek, dne 14. aprila 1914 ob 10. uri dopoldne v posojilniških prostorih,Stolna ulica, Št. 6.
D N K V N 1 RED:
1 Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913. i. Razdelitev čistega dobička iz leta 1913.
5. Vol tev treli članov načelstva, katerim je potekla poslovna doba v smislu paragrafa 17 zadružnih pravil. 6 Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti.
Ako bi ob zgoraj določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, vrši se v smislu paragrafa 33 zadružnih pravil eno uro pozneje v istih prostorih drug občni 7' or, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov.
V Mariboru, dne 18. marca 1914.
Načelstvo.

t
Podpisani se tem potom srčno zahvaljujejo za mnogostranske, obilne dokaze resničnega sočutja v dolgotrajni bolezni in ob pogrebu mnogočastitega gospoda
Jakoba Caf,
kn. šk. duh. svetnika, župnika in dekana velikonedeljske dekanije.
Posebna zahvala še gre mnogoč. g. dekanu v Šmarju, Iv. Bohancu za pretresljivo pridigo in vodstvo pogreba, vsem vlč. gg. duhovnikom, ki so prihiteli na sprevod svojega ljubljenega duhovnega sobrata, zdravniku dr. Jožefu Lebar za njegovo skrb v bolezni rajnega, domačemu učiteljstvu, zastopniku ormoškega učiteljstva, vsem sorodnikom, domačemu pevskemu zboru in vsem ljubim gostem, ki bo spremljali utrujeno telo nepozabnega gospoda k večnemu počitku!
Bog daj veselo svidenje v večnosti!	243
Sv. Tomaž pri Ormožu, dne 17. marca 1914.
Matevž, brat, T e r e z a, sestra.
Franc Močnik, provizor.
Zakaj zasluži
mm
H kocka za govejo juho
¡¡¡F najpopolnejše priznanje občinstva? Ker jo izdeluje že skoro 50 let obstoječa in svetovno ¿nana
Liebig-ova
| družba. Ltebig-ova družba dobiva mesni izvleček, ki ga porablja za svoje kocke, izključno v lastnih tovarnah, ki delujejo pod znanstveno kontrolo in more zato prevzeti za dobro kakovost 0X0 kock za govejo juho fm|i vsateršno mogoče jamstvo
m - ■■
0X0
kAfto
flovej0 J
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in po a v Novicerkvi,
reg. zadr. z omejeno zavezo,
kateri se vrši
dne 13. aprila 1914 ob %8. uri popoldne v zadružni pisarni.
DNEVNI RED:
1.	Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru,	261
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3 Odobritev računskega zaključka za 1. 1913. 4, Vol tev načelstva in nadzorstva.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure poz leje po Istem dnevnem redu in v Istem prostoru drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število navzočih zadružnikov.
Načelstvo.
~ M Dobovi
tik istoimene železniške postaje, na progi Zidan most— Zagreb, na zflo prometnem mestu prodaja se posestvo se-stoječe iz velike hiše in veo gospodarskih poslopij. Hiša je prikladna za
gostilno, trgovino in mesnico.
Prodajalni pogoji zelo povoljni. — Hrvatsko-slavonsi a banka m parcelacijo in kolonizacijo dd. Zagreb, Gjor _gjičevt ptica 2.__276
Slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici S\TSjSj?no8lum
menjakovo trgovino vsakovrstna prizns-«pmilfl„ no najboljša Quaelenburška nemška oCUlvIl« kakor: garantirano čisto štajersko deteljo, lucerno, vsa travni in zel n-javna semena po najnižji ceni Nadalje priporočam svojo bogato zalogo vedno svežega špecerijskega blaga posebno v nakup za velikonočne praznike p. nudim najbol šo moko štev. 0 k K 38 —, zelo lepe rozine od K l-20 kg naprej itd. — Ovsa kupim vsako množino ä K 16 — do 18'—, pšenica K 20'— do 22 —, vinski kamen (Weinstein) K 1 do 110.
Zja mnogobrojen obisk se priporočam z velespoštovanjem
JoMtp ŠKHEC. MARIBOK
trgovec s špecerijo in deželnimi pridelki. Tegotthofova al. 57
Prostovoljna dražba Zakaj pac
nepremičnin.
A IV 45/144
je „Pravi : zagrebški Franck:
Novo „Rožansko svetišče" za lavantins-io škofijo.
Z oziram na prvi tozadevni razglas (Glej prilogo „Slovenskega Gospodarja" z dne 20, novembra 1913, št. 47), javijamo sedaj, da je dotlčni stavbeni odbor sestavljen tako-le:
1 Vič. g. dr. Anton Korošec, drž. i.n dež, poslanec;
2.	vlč. g. dr, Avg. Stege.šek, profesor bogoslovja;
3.	vlč. g. Franc Heber, župnik na Spodnji Polskavi;
4.	g. Jurij Skale, velepos. In župan v Makolah;
5.	č. g. Mih. Le.ndovšek, kn*-šk. konzistor. svetovalec, župnik, Makole,.	273
Ta prvotni odbor se lahko vsak čas pol.ubffio pomnoži, ako bi razmere to zahtevale.
Vsi goreči častilci prevzvišene Kraljice rožar,-ske ste zdaj prijazno vabljeni, da se prej ko mogoče oglasite in naznanite, kolik znesek bi bili voljni prispevati, Začasno zadostuje prijava in obljuba, vendar so že tudi gotovi prispevki hvaležno sprejemajo. Kakor hitro bo 100.000 K zagotovljenih, začnemo s pripravam*.
Prijave in darove sprejema veleč. g. dr. Avg. Stegenšek, profesor bogoslovja, pošta Maribor, Star jersko; pa tudi č, g. župnik, p^šta Ma,kole, Štajersko, Dobrotniki se bodo mesečno izkazovali v „Slov, Gospodarji".
Ponavlja se, da nočemo nikomur delati nadlege, marveč da kličemo le radovoljne in vesele darovalce na sveto delo za čast in poveličanje premile Kraljice nebeške, device Marije!! Ave Maria!
Makole, na Svečnico, dne 2* februarja 1914.
M i h. Lendovšelk, župnik.
C. kr. okrajno sodišče Celje, odk. IV., naglaša: Na prošnjo dedičev po dne 21. januarja 1914 v Višnji vasi št. 2 umrlemu posestniku. Jožefu Prekoršek-u je naprodaj po javni dražbi posestvo, vi. št. 117, d. o. Višnja vas, obstoječe iz zidane hiše št. 3 .11 gospodarskega poslopju, travnikov, njiv, vrta in gozda v obsegu 4 ha 26 a 14 kv. m.
Izklicna ce-ia znaša brez pritikliji in premičnin 10.613 K 21 vin. Dražba se bo vršila
v torek, dne 14. aprila 1914, od 1.—4. ure popoldan na licu mesta v Višnji vasi štev. 2 p r i V o j n i k u.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo; kot vadij se mora položiti 200 K v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Polovica skupila se nvira tekom 8 dm plačati pri sodšču: skupilo se mora po 5% obrestovat'.
Zdražitelj prevzame na račun skupila vknjiže-ne tirjatve, koiikor se s polovico ponudbe ne bodo plačale.
Dražbe ni pogoji so na ogled pri sodišču rdi pa na dan dražbe na licu mesta,.	269
Celje, dne 18. marca 1914.
C. kr, okrajno sodišče, odd, IV.
Cena hmelja 1914
upamo, bo lepa. Zato uporabljajte hmeljarji v svoj o lastno korist
umetna gnojila edino od domače tvrdke	im_4
Vi»ko Vabič Žalec
Najnižje cene! — Za odstotke garantira! — Zahtevajte cenik!
tako priljubljen pri gospodinjah?
naših
Le zaradi svojih prednosti! krepak okus,
zlatorujava barva,
nedosežna izdatnost.
Tovarniška znamka: Kavin mlinček.
Podpisani uljudno naznanja svojim cenjenim
naročevalcem, da je svojo obrt ^izdelovanje moških oblek) opustil in se tem potom vsem zahvaljuje za izkazano zaupanje	257
Maribor, dne 20. marca 1914.
FRANC MUiRSEC,
il em 101/25.648
tO
*£_ CL
'c
"S
Q_ "O
o I
CL >
O
>o
<T3
Zahvala.
Edina, večkrat, odlikovana slovenska tvrdka na Tirolskem, se naj-topleje priporoča za izdelovanje kipov, razpel, oltarjev, križevih potov itd. — Velikanska zaloga sv. razpel brez ali z križem, zaloga vsakovrstnih slik v najfinejšem otaotisku na platno navlečene v vsaki velikosti in ceni. Cenike pošilja zastonj in îranko
Konrad Skaza,
umetni atelier za vsa cerkvena . dela
_ St. Ulrich Groden :: Tirol.
Serr&ir
železnato kina-vino I
Higien. razstava Dnnaj 1906: Državn» oi-:: lika in častni dipk>m k zlati kolajd ::
Krepilao sredstv« ¡ss atabotas, malo-krvne in rekonvasscfcnte. Povsorefia voljo de jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izbore; okna. Nad 8000 siir»--raških spričeval.
li^^c. kr. d?omi doba? ilslj
THeste-Barcelii«
Kuri ■» 7 lekarnsi v stekienicah po pol lit» i K 2'60 tn 4+5	po 1 liter i K 4-80,
od kraja do kraja,
gda prva kranjskagpošiljaieljska trgovina^
R. Miklauc:: Ljubljana 205
razpošilja najbolj .¡zanesljivo blago tako na trgovce, krojače, šivilje kakor tudi na druge odjemalce in naročnike. Tvrdka gleda le na velik promet ter ne išče velikega dobička sn ima najboljše tvorniške zveze, veliko b ¿ga pa sama izdeluje,
Tor© < zahtevajte
takoj cenik različnih predmetov iz Prve	mpoiljateijsfee trgovine
R. Miklauc:: Ljubljana 205
Prvo naročilo Vas pridobi tvrdki.
Obstel tvreltee e@z 40 let! ms
POZOR
POZOR
Za pomlad priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, platno belo kakor pisano, cajge za hlače, srajce, spodnje hlače, predpasnike, robce za na glavo kakor za žepe, posebno veliko izber svilnenih robcev za veliko noč! — Vse po jako nizkih cenah. Pričakujoč obilnega obiska se priporočam
Pomlad je tukaj. Velikonočni prazniki se
fhližajo
1 *ÏV«t -'i
I
imo 5 dni vozijo brzoparniki francoske
prekomorske dražbe
Havre v Nevyork
najbraj. in naj hit. vsžaja.
Veljavne mne listke (Šifkarte) za potnike v taeeriko ia vorae listke sa ^otoike iz Amerike nazaj ? d#$f«vui« izdaja edino
Ed. Smmd® :: UubSiani
koaces. potovain» pisarna Dunajska cesta 18
v feiii Kmetske posojilnice, nasproti znane gostilne „Figabirt".	375
tisoč
Dame
Naj ečja izbira.	Skrajno nizke cene.
Priznano solidna postrežba.
Najnovejše, najlepše moderno in trpežno blago za moške in ženske, svilnene robce in krasne rute v nežnih barvah, vsakoi rstno parilo, sešite obleke za otroke in odrasle konjske nepremočljive plahte, ročne torbice za nakupovanje, cenji e, otročje vožičke, obuvalo, potne kovčeke kakor tudi najbeljše šivalne stroje priporoča cenjenemu občinstva domači in narodoi trgovec
Mihael Cimerman v Ljutomeru.
ODNOSA prej A. Huber Ljutomer
priporoča svojo bogato zalogo po najnižjih cenah: tra-verze, cenent, trsje, vse vrste poljedelskega orodja, gumi za cepljenje trte, škropilnice za vinograde, žice in mreže za vrtne ograje, strešna le-panka, vodovode itd.	239
morajo ravno tako v najrevnejši koči kakor v najfienjši palači strogo na svoje zdravje gledati, kajti žena je
neobhodno potrebna
v hiši in družini. Zdravje žen je v ozki zvezi s čednostjo njih trupla in vsled tega se ne more dovolj priporočati, rabiti
za
negovanje trupla tudi desinfekcijsko sredstvo, na primer Lysoform. Važno je, vsa, tudi najobčutljivejša mesta telesa podvreči temeljitemu in
vsakdanjemu
čiščenju in se v to rabi le mlačno vodo, v katero se doda nekaj Ly-soforma. Ako dame na ta način svojo
toaleto
vsak dan izvršijo, obranijo se mnogokrat pred nalezljivimi boleznimi in njih posledicami. Nujno je tedaj priporočati, da je povsod v zalogi
Lysoform
ki tudi neprijetni duh in pot hitro ter sigurno odpravi. — Napravite le en poskus! — Originalna steklenica za 80 vin. se dobi v vsaki lekarni ali drožeriji. Zanimiva knjiga „Kaj je higijena" pošljem vsakomur na zahtevo zastonj in franko. Kemik Hubmann, referent „Lysoform-tvornic", Dunaj XX., Petraschgasse 4.	1131
proti vsem sovražnikom sadnih dreves in trt so novokonstruirane, postavno zavarovane in z darili obdarovane vinogradniške (peronospora) škropilnice (sistem Jezernik), dvojni žvepljalniki, drobno razprši, nobenega popravila. Jamstvo 3 leta — Po ceni. Praktičn i. Prihrani moči. Zahtev»jte cenikt o vseh tozadevnih novostih zastonj. — Na stotine priznalnih pisem. — 30000 komadov že v rabi.
Jož. JESSERNIGG,
St<7ckera.w 9 pri Dunaju. o
(Prekupci se iščejo).	145
aitlio.
Podpisani usoja naznaniti velecenjenemu občinstvu, da se dobi pri njegovi žagi in novi opekarni v Makolah (pri dobri okrajni cesti) zidna in strešna o-peka CStrangliiEz, Efcbersclnvanz) in tudi kolje za vinograde iz kostanjevega lesa, drva vsake vrste za kurjavo in tudi kupuje vsake vrste les. Občinstvu se pa takoj izžaga ali zamenja les po najugodnejših cenah.	170
Za prav obilni obisk se priporoča Janez Bogi na, žaga in opekarna v Makolah.
J.FaulandvPtuju
trgovina z manufakturnim 676 blagom se vsem priporoča.
ena
za zelenjavo, cvetice in polja zanesljive vrste kupite pri 5ilv. fonfana jun. Maribor, TeJ«ff-hoffova cesta 23.	160
A VI 171/13-68
V torek, 31. marca 1914 dopoldne ob 11. uri vršila se bode v Rušah hšt. 99 prostovoljna sodna dražba zapuščine Luka ligo spadajočega zemljišča vi. št. 13 k. Ruše pri Mariboru po pogojih, ki se lahko pregledajo pri tem sodišču v sobi št. 4.
Izklicna cena znaša 8000 kron, površje zemljišča 52 a 69 m2.
C. kr. sodnija Maribor, odd. VI, 250	dne 13. marca 1914.
bundwiiit (n robavi^ar, MARIBOR. Burfgaise Í.

ostankov vsake vrste za moške in ženske obleke, hlačevine, (cajgov) belega in rjavega platna, pisanega blaga za srajce ter lepih in močnih kamprikov samo še en kratek čas razpošilja
Prv«i gorenjska razpošiljalnica
Ivan Savnik, Kranj (Gorenjsko.) 1
Zahtevajte tudi najnovejše vzorce raznega
blaga!
Denar
zametuje
tsmka goipodlnj., ki ne posknai dobro Stnmpt. 21t. kavo. P. po 5 kg dobre iitne
1321	Najboljšo	1321
Jožef Ullaga maribor
TegetthofFova cesta 21.
Denarja ni,
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotavo 10 do 20 kron na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko za 10 vinarjev in svoj natančen naslov na:
J Batič, Ilirska Bistrica 26, Kranjsko.
zobno kreme
Tudi za najhujše kile, trebušne obveze (Bauchbinden), podlage za pre makljive in ploske noge suspensorije, vsakovrstne stroje proti skrivljenju trupla po ».dravniškem predpisu. Umetne ude, roke, noge itd., izdeluje vse prav dobro in izvrstno po nizkih cenah staroznana tvrdka
Fr. PODGORŠEK
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrov*.** a zadruga z ttectm. zavezo
Obrestuje hranilne vloge po
4
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Reatrti davek plača posojilnica sama.
Daje posojil©
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne utre
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
¿lastni hiši (Hotei .Pri belem volu') v Celju, Graška cesta 9, i.nadstr
»
m e
JO?
>N
O
ft»
«&>•
No zamudite I Za p-jmlad!
Domači in narodni trgovec
Franc Lenart v Ptuju
priporoča bogato izbiro modernega, novodošlega pomladanskega blaga za moške in ženske obleke ter bluze. Ne dal,e nudi vsakovrstno trpežno platno za životno kakor za posteljno perilo; najnovejše svilene in tudi druge rute, srajce, zavratnice; ovratnike, zapestnice, dežnike itd., seveda v zadosini izbiri. Dobijo se tudi nepremočljive konjske plahte.
Kchr bo z blagom z dovoljen, naj povn svojim znancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.
Priporoča se	FraEC L nart v Ptuju.
Bftft»*
o
VI n
(D &
m ©
«m
m
s

m kolesa
na obroke. Posamezni
deli najceneje. Ilustrov.

ceniki zastonj. F. Dušek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev. Opočno na drž. žel. št. 2121. 1333
Kakšna gnojitev — takšna žetev!
Tomažev d žlindra ..
JOŽEF IEIIEP
tesarski mojster in stavbeni poijetnik Maribor, Mozartstr.st.59
se priporoča posestnikom in zavodom za prevzetje vseh popravil in novih stavo v mestu in na deželi po najnižji ceni. Delo izvršim točno in solidno.
Marke
EINGETRAGENE SCHUTZMARKE
Y izeix oglas Slovenske Straže. Cit :?jte !
V današnjih težavnih razmerah namere obog*teti le s srečke I
je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka, ker ima šest žrebanj vsako let, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000, 2( 0000 zlatih frankov, - ker vsake srečke mora zadeti najmanj 400 frankov, - ker je tedaj za njo izdan denar varno naložen kot v hranilnici. - k r igra že dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, - ker znaša mesečni obrok samo 4 K 75 v. in ker zadobi kupec še po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. — Prihodnje žrebanje se vrši dne J. »prUa 19 i. — Eua turška srečka in ena srečka italjanskega rdečega križa z 10 žrebanji vsa^o leto, na mesečne obroke po samo S kron. — Pojasnila daje in naročila sprejema za Slov. Stražo g. Val Urb nčlč, LJubljana 4.
Sp e me)« se marljivi soirndnlhl pod ugodnimi p goji. 171
		
r '	■	
Bliža se pomlad...
Velika priložnost za nakup
obleke za. moške in dečke, vremenskih vratnikov, perila za delavce, belih in barvnatih spodnjih hI č, škornjev, čevljev, M fletnov, ga-lošen, v vsaki velikosti. — Pletenin, jerbasov za potovanje, torb, vreč za hribolazce itd.
Jyrij Heymeyer, Maribor, Glavni trg %
fiMP" Prodaja za vsa%o sprejemljivo c?no!
£tov - . -v.
■ZainfliistrijsiaBoiietj :l
Železniški tir s potrebnim ' materialom in sicer: 13500 HH m železniških šin (32 kg j™ težke), 12 k temu spada-s gjgjočih izogibalnic, vse že j ™ rabljeno se po ceni proda.. ^ Vprašanja pod „A. B. 500" |
■ na upravništvo Slov. Gosp. ( 104
Briljantna eksistenca.
za prodajo nove izvrstne kave (nežgana žitna kava) se iščejo zastopniki, ki bi obiskavali zasebnike, proti proviziji 20°/o- Vzorci zastonj. — Franc Marsner, Praga, Kraljevi Vinobradi 1573.	147
dobro ohranjena, z lepim glasom, cena 60 K oziroma 240 K, se pro-dasta pri Berti Volkmar, Maribor Gosposka ulica 56.	60
Dobro ohranjen piano,
s 7 oktavi, cena 400 K, se takoj proda pri Beti Volkmar, Maribor, Gosposka ulica 56.	61
je najboljše in najcenejše fosfornokislo gnojilo za spomladne setve«
Gotovi učinek! Visoki dohodki!
Tomaževa žlindra „Zvezdna znamka" se razpošilja kot zajamčeno čisto polnovredno blago v plombiranih vrečah, na katerih je označena količina vsebine in varnostna znamka.
Dobiva se v vseh prodajalnah, ki so z našimi plakati označene ali pa se piše Daravnost na Oe. I. 300
Thomasphosph&tfa rike;*, Berolin W 35
Z. Z o. j.	6.1.14
Pred manjvrednim blagom se svari
I. Slo enj goriški umetni parni mlin priporoča svojo lepo m »ko na p odaj ali v zamenjavo vsako vrstnega
zrnja,
Zagotavlja se najboljša postrežba. Cene najnižje.
Parno-umetni mlin v Kaniži pri Pesnici (ob državni cesti Pesnica—Š,I j.
Prva slovenska izdeiOiainiea mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovin in obrt, atav. in umet. ključavničarstvo
Iva» Rebek
Celje, Poljska ulic« It. 14
priporoča svoje tehtnico. Iiast-rovani cenik na razpolago brezplačno in franko. 798
Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež.
Et»MM»cMfffi
podnještajersba lju

HPSnilPS Ulnne 86 8PrejRmaj° °d vsakega in r« obrestujejo: nav*d ¡nt» 4l/,*/„ proti trimesečni odpovedi po 4'/«*/•■ Obresti se slUJgu pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julij» vsaee«,	Hruilne knjižice »o «prejemajo kot geiar denar, ne da
bi se njib obrestovanje kaj prekinilo Za nalaganjd po pofiti so pošt hran p&icft ($7.078) na razpolago. RaHtni davek plača posojilnica sama.
Posojila se dajejo
in sicer: na vknjižbo proti pnpiiarni varnost« po S*/'«, ua vknjižbo sploh po 51///,, Ba vknjižbo in poroštvo po 5'/*'/» i» na osebni kredit po 6*/«- Nadalje izposoj nje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilni «a v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Frofaje
za vknjižbo dela p^ojilnica brezplačne, «traaka plača le koleke.
UrSdflB UrB 80 T8Ä^° ,re(*0 öetrtek od 9. do 12. ur« dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V
Pojasnila «Tajijo
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
ir^^VA! t^f-J^Qt^rfW**
Izdajatelj In calolnlk: KatollBko tiskovno društvo.
Odgovorni urednik: Franjo Žebot.
SFlsk tiskarna «v, Dlrll» v Maribor*,
J