Celje - skladišče D-Per 581/1974 1119740369 ,5 COBISS g Leto II. — Številka 5 (14) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA Maj 1974 Priznanje, ki ne sme ostati neopazno SNOVANJE TOZD, SDS IN NJIHOVIH ORGANOV JE ZA NAMI. TA AKT JE ŽE REGISTRIRAN PRI OKROŽNEM GOSPODARSKEM SODIŠČU V CELJU. VSE JE BILO IZVRŠENO SKLADNO Z ROKI, KI JIH JE DOLOČAL ZAKON. Poglejmo nazaj, kako je potekala ta obsežna naloga vse do zaključnega akta, ki ga je opravil registrski sodnik pri gospodarskem sodišču. Spomnimo se nekaterih očitkov, da smo pri delu prepočasni, da o tem preširoko razpravljamo, da se izgubljamo v za- in proti analizah. Uvrstili so nas celo že v listo črnih. Pa pustimo to pretirano bojazen nekaterih za usodo neposredne demokracije v našem zavodu ob strani. Pomirimo se vsi skupaj s staro preizkušeno tolažilnico: konec dober — vse dobro. Ta čas je bolj zanimiva ocena in mnenje, ki ga ima o našem sporazumu in o statutih TOZD najbolj merodajen organ pri registrskem sodišču. Naše akte ocenjujejo v formalnem in v vsebinskem pogledu kot odlične, ki jim ni dajati nobenih pripomb. Na območju tega sodišča, ki je pristojno za celjsko območje in še za Zasavje je Zdravilišče prva delovna organizacija s TOZD-i, ki je registrirana. Lepo priznanje vsem sodelujočim. Najbolj pa tovarišema Kern Vladu, direktorju splošno-kadrovSkega sektorja in Tepeš Antonu, direktorju finančnega sektorja. Ves čas sta bila spiritus agens, neumorno študirala ustavni material, diskutirala na posvetovanjih, snovala na sestankih, pripravljala osnutke, dolge popoldneve in večere sestavljala nove in opozarjala na morebitne neskladnosti z zakoni. Tako sta omogočila komisiji nemoten potek dela. Zares delovna prizadevnost, ki zasluži vse priznanje in ne sme ostati neopazna. sc Investicije, investicijsko vzdrževanje in osebni dohodki v letu 1974 ZBOR DELEGATOV JE NA SVOJI SEJI DNE 28. MARCA 1974 DOKONČNO SKLEPAL O TEH VPRAŠANJIH. PRED TEM SO NA SVOJIH SEJAH RAZPRAVLJALI SAMOUPRAVNI ORGANI TOZD. Sprejet je bil predlog, da se v letu 1974 združijo vsa denarna sredstva poslovnega sklada in amortizacije za financiranje investicij in drugih izplačil. Razprave pri vseh organih je prevevala osnovna ugotovitev, da razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za kritje obširnih programov, ki so jih pripra- vile TOZD. Nenehne podražitve cen za investicijski material pa ta fond še dodatno osiromašujejo. Stanje razpoložljivih sredstev in »nivo oseke« pa je brezkompromisno limitirano z že izvršenim angažiranjem v preteklem letu v breme sredstev za letošnje leto. Viri financiranja so naslednji: — del lastnega poslovnega sklada iz 1. 1973 (po odbitku pokniv. zalog z lastn. obrat, sred.) — planirani dotoki v 1. 1974 (100% amortizacija, refundacija za načrte Donat in 50% sofinanciranje načrta hotela iz sklada za nerazvita področja — krediti za Donat in športne objekte — predvideni novi krediti — lastna sredstva pri kreditih za BP in dohodka 1. 1974 11,832.000 din 6.550.000 din 37.872.000 din 10.367.000 din 2.033.000 din 68.654.000 din Ni kaj oporekati. Številka je dokaj zajetna. Pa poglejmo še, kako bo porabljena: — obveze do dobaviteljev, anuitete, depozit za JŽ, obvezno posojilo za nerazvite republike v 1. 1973, obvezno posojilo za energetiko, posojila kupcem, posojilo OKP za gradnjo rezervoarja za vodovod 7,586.000 din — investicije: tranša za hotel Donat, pralnica v stari Terapiji, skladišče Zagreb, central, kurjava v Strossmaj er j evem domu, viličarji za polnilnico, prenosni EKG, cevovod za mineralno vodo Podplat—Rog. Slatina, obrat brezalkoholnih pijač, oprema za plinarno, preureditev stavbe mizame za TOZD vzdrževalna dejavnost, adaptacija zdravstvenega doma za upravne prostore in ureditev športnega parka 59,703.000 din — dopolnitev in nadomestitev opreme po planih, ki jih sprejemajo pristojni DS TOZD TOZD — zdraviliška dejavnost: a) zdravstvena enota 307.000 din b) hotelska enota 500.000 din VRELCI Sklepno poročilo občinske volilne komisije Izid volitev delegatov v družbeno politični zbor: Število volilnih upravičencev 20.696 Od tega glasovalo volilcev (92,3%) 19.105 Za listo je glasovalo 17.555 Proti listi je glasovalo 1.087 Neveljavne glasovnice 464 Izid volitev članov delegacij TOZD in SDS Zdravilišče Rogaška Slatina v zbor združenega dela pri Sob Šmarje pri Jelšah: POLNILNICA: Volilnih upravičencev 143 Od tega glasovalo (93 %) 133 Izvoljeni so bili naslednji delegati: Furman Franc Hrepevnik Jaka Kresnik Stanko Osek Jožefa Plavčak Leopold Srbčič Jožica Šerbak Matilda 115 glasov 112 glasov 124 glasov 117 glasov 123 glasov 123 glasov 123 glasov ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST: Volilnih upravičencev 297 Od tega glasovalo (97,9 °/o) 291 Izvoljeni so bili naslednji delegati: Holešek Ivanka 244 glasov Janžek Martina 223 glasov Jernejšek Ema 254 glasov Justin Frančiška 235 glasov Korbar Dragica 253 glasov Krošlin Rezka 245 glasov Mandič Nada 239 glasov Mikša Darinka 232 glasov Plemenitaš Jože 252 glasov Turnšek Marija 257 glasov SKUPNE SLUŽBE: Volilnih upravičencev 88 Od tega glasovalo (100 °/o) 88 Izvoljeni so bili naslednji delegati: Herič Ema 79 glasov Ritak Tončka 85 glasov Kolar Edo 83 glasov Napast Ingrid 81 glasov Prah Tončka 83 glasov Ver-k Metka 79 glasov VZDRŽEVALNA DEJAVNOST: Volilnih upravičencev 89 Od tega glasovalo (100 °/o) 89 Izvoljeni so bili naslednji delegati: Jazbinšek Anton 82 glasov Novak Slavko 81 glasov Šrimpf Nežika 81 glasov Trbovc Anton 84 glasov Zdolšak Danica 82 glasov Izid volitev delegacije Krajevne skupnosti Rogaška Slatina v Sob Šmarje pri Jelšah: Volilnih upravičencev 4.501 Od tega glasovalo (92,8 °/o) 4.177 Neveljavne glasovnice 89 Izvoljeni so bili naslednji delegati: Bernard Drago 3.632 glasov Bračun Vlado 3.586 glasov Firer Mirko 3.663 glasov Hustič Vlado 3.512 glasov Jankovič Franc 3.584 glasov Janžek Jože 3.595 glasov Kamenšek Franc 3.591 glasov Kokal Anton 3.506 glasov Rokovnik Jože 3.515 glasov Kovačič Jože 3.558 glasov Kračun Milorad 3.482 glasov Krošlin Ivan 3.518 glasov Libnik Alojz 3.674 glasov Plemenitaš Jože 3.641 glasov Prah Franc 3.569 glasov Rak Franc 3.554 glasov Ratkajc Ivan 3.674 glasov Sajko Jože 3.592 glasov Škrabi Marija 3.508 glasov Teskera Melita 3.481 glasov Trbovc Franc 3.596 glasov Veršligoj Josip 3.441 glasov Vrešak Matevž 3.445 glasov Vrhovnik Silva 3.488 glasov Žgajner Marjeta 3.532 glasov Žgajner Stanko 3.336 glasov Investicije, investicijsko vzdrževanje in osebni dohodki v letu 1974 (Nadaljevanje s 1. strani) TOZD — polnilnica 210.000 din TOZD —- vzdrževal, dejavnost 94.000 din Skupne službe: komerciala 70.000 din ostali sektorji 84.000 din Rezerva za nepredvidene potrebe 100.000 din 1,365.000 din vsega 68,'584.000 din V razpravi je bila nakazana nujnost čimprej sestaviti investicijski program, vsaj za 2 do 3 leta. Tako bi omogočili smotrno in plansko urejanje na področju naložb. Ob zaključnem računu za leto 1974 bodo TOZD samoupravno in suvereno odločale o delitvi in porabi svoje ustvarjene akumulacije za razširjeno reprodukcijo. Poprej omenjeni program bi moral vsebovati bilanco sredstev in obvez že izvrše- nih vlaganj in prioritetno lestvico za naprej programirane investicije. S tem bi izločili vse vplive, ki povzročajo neustrezno negativno komentiranje pri porazdelitvi in o racionalnosti takšne potrošnje. Tako zdravstveni kot tudi hotelski del TOZD zdraviliška dejavnost sta v svojih programih nakazala investicije, ki so ne-pogrešlivi integralni del za boljšo in ustreznejšo ponudbo. Za investicijsko vzdrževanje bomo letos združevali sredstva po ključu iz nabavne vrednosti osnovnih sredstev v funkciji na dan 1. ja- TOZD zdraviliška dejavnost TOZD polnilnica TOZD vzdrževalna dejavnost združena sredstva Osebni dohodki: Dokler ne bodo izdelane osnove in merila za obračun OD v 1. 1974, bomo uporabljali merila iz preteklega leta. Osebne dohodke bomo vse dotlej obračunavali kot akontacije. Uveljavitev sindikalne liste je pogojena na spremembo samoupravnega sporazuma v naši skupni grupi nuarja 1974. Višina stroškov za investicijsko vzdrževanje je planirana na 680.000 din. Od tega prispeva: 61 % ali 524.600 din 27 % ali 232.200 din 4% ali 34.400 din 8% ali 68.800 din naravnih zdravilišč. O tem več na drugem mestu. Pač pa je zbor delegatov sklenil, da bomo lahko povišali vrednost ume točke za 15 starih par in to z veljavnostjo od 1. marca 1974. Od te osnove se bodo obračunavali tudi osebni dohodki po učinku. Za zavod kot celoto znaša to okoli 2,300.000 din na leto. SČ Pregled članov izvršnih odborov sindikata Zdravilišča V skladu z ustavnimi spremembami, ko smo ustanovili temeljne organizacije združenega dela, smo morali spremeniti tudi organizacijo sindikata. Ustanovljene so štiri osnovne organizacije sindikata (OOS): — OOS TOZD zdraviliška dejavnost — OOS TOZD polnilnica — OOS TOZD investicijsko vzdrževanje — OOS SDS skupne službe Vsaka osnovna organizacija ima svoj izvršni odbor sindikata. OOS TOZD Zdraviliška dejavnost 1. Kolar Božo, predsednik 2. Čugalj Zinka, tajnik 3. Matzele Marija, blagajnik 4. Mikša Albin 5. Potušek Marta 6. Čebular Angela OOS TOZD Polnilnica 1. Prah Prane, predsednik 2. Padjan Blagoje, tajnik 3. Pohorc Štefka, blagajnik 4. Kores Karel 5. Bremec Štefan OOS TOZD Vzdrževalna dejavnost 1. Turnšek Anton, predsednik 2. Jagodič Majda, tajnik 3. Plemenitaš Milica 4. Perc Danica 5. Gr osek Karel OOS Samoupravna delovna skupnost skupne službe 1. Kolar Božo, predsednik 2. Krumpak Cvetka, tajnik 3. Verk Metka, blagajnik 4. Zupan Erika 5. Sajko Tončka Za skladno delovanje in za reševanje skupnih zadev smo iz vsega izvršnega odbora izvolili po 3 delegate v Konferenco sindikata Zdravilišča. Konferenca šteje 12 članov: 1. Kolar Božo, predsednik 2. Čugalj Zinka, tajnik 3. Jagodič Majda, blagajnik 4. Padjan Blagoje 5. Mikša Albin 6. Pohorc Štefka 7. Prah Franc 8. Kolar Božo (SDS) 9. Krumpak Cvetka 10. Verk Metka 11. Turnšek Anton 12. Kavčič Anica Člani konference smo se že nekajkrat sestali in razpravljali o nalogah za tekoče leto. Med ostalim smo sprejeli plan dela in predračun dohodkov in izdatkov za leto 1974, o katerem je razpravljal tudi zbor delegatov Zdravilišča. Z ozirom na čedalje večjo potrebo človeka po gibanju in rekreaciji smo v planu za letos posvetili posebno pozornost športnim dejavnostim. V planu smo zato velik del sredstev namenili za udeležbo naših članov na raznih sindikalnih tekmovanjih. Upam, da se bodo naši člani tekmovanj udeleževali ini dosegali lepe rezultate. ČUGALJ Z. Pregled samoupravnih organov oziroma njihovih članov našega zdravilišča ter delegacij in njihovih članov za zbor ZD pri občinski skupščini V februarski številki VRELCEV smo že objavili izvoljene člane Zbora delegatov, delavskih svetov in svetov enot. Danes želimo seznaniti delavce zdravilišča z izvoljenimi člani še ostalih samoupravnih organov ter izvoljenimi člani delegacij. Samoupravni organi na ravni OZD Zdravilišče Poslovni odbor: Ulaga Francka, Plevčak Dane, Čugalj Rozina, Polaj-žer Franc, Strašek Marija, ing. Vlado Coh, Trbovc Anton, Ivančič Božo, Herič Jože, Napast Tone, Zorin Ivanka, Kern Vida. Odbor za družbeni standard: dr. Polonca Kokovnik, Krumpak Marija, Nežmah Hilda, Dole Marija, Mlakar Peter, Padjan Branko, Šrimf Neža, Tanjšek Stanko, Herič Franc, Krumpak Cvetka, Tepeš Milka, Zupan Erika. Odbor za strokovno izobraževanje: Jernejšek Ema, Lovrenčič Karl, Turnšek Janez, Kresnik Stanko, Mlakar Terezija, Pohorc Bogomir, Smole Ivan, Strmčnik Marjan, Zdolšek Danica, Kitak Tončka, Kegu Ivanka, Šerbak Ida. V zgoraj navedene odbore so bili izvoljeni po 3 delegati iz vsake TOZD in SDS in sicer si sledijo po sledečem vrstnem redu: TOZD Zdraviliška dejavnost, TOZD Polnilnica, TOZD Vzdrževalna dejavnost in SDS Skupne službe. Kolegijski izvršilni organi v posameznih TOZD in SDS: TOZD Zdraviliška dejavnost 1. Komisija za medsebojna razmerja v združenem delu: Berk Jože, Dolšek Zinka, Jernejšek Ema, Junež Milena, dr. Polonca Kokovnik. 2. Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti: Gobec Jožica, dr. Fani Lavrič, Umek Mira. 3. Samoupravna delavska kontrola: Mikša Albin, Adrinek Frida, Drofenik Janez. TOZD Polnilnica 1. Komisija za medsebojna razmerja v združenem delu: Padjan Branko, Furman Olga, Čebular Franc. 2. Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti: Gobec Vinko, Vračko Marija, Zagorc Martin. 3. Samoupravna delavska kontrola: Gobec Vinko, Do-sedla Jože, Ogrizek Zlatko. TOZD Vzdrževalna dejavnost 1. Komisija za medsebojna razmerja v združenem delu: Jazbinšek Anton, Jagodič Majda, Šrimf Neža. 2. Komisija za ugotavljanje delovnih obveznosti: Žgajner Silvo, Strmčnik Marjan, Turnšek Nada. 3. Samoupravna delavska kontrola: Lipnik Franc, Jagodič Majda, Kozman Franc. SDS Skupne službe 1. Komisija za medsebojna razmerja v združenem delu: SDS Skupne službe te komisije nima. 2. Komisij a za ugotavljanje delovnih obveznosti: Kern Vlado, ing. Josip Pu-tanec, Zorin Ivanka. 3. Samoupravna delavska kontrola: Kolar Božo, Tra-tenšek Silva, Ulamec Milica. Člani delegacij za zbor združenega dela pri občinski skupščini 1. TOZD Zdraviliška dejavnost: Holešek Ivanka, Janžek Martina, Jernejšek Ema, Justin Fani, Korber Dragica, Krošlin Rezka, Mandič Nada, Mikša Darinka, Plemenitaš Jože, Turnšek Marija. 2. TOZD Polnilnica: Furman Franc, Hrepevnik Jaka, Kresnik Stanko, Osek Jožefa, Plevčak Leopold, Srbčič Jožica, Šerbak Matilda. 3. TOZD Vzdrževalna dejavnost: Jazbinšek Anton, Novak Slavko, Šrimf Neža, Trbovc Anton, Zdolšak Danica. 4. SDS Skupne službe: Herič Ema, Kitak Tončka, (Nadaljevanje na 4. strani) VRELCI Nekaj značilnosti letošnjega plana prometa in delovnega časa gostinske dejavnosti Zdravilišča VSAKA TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA MORA IMETI ZASE KOT CELOTO, KAKOR TUDI ZA DELOVNE ENOTE V SVOJI SESTAVI, POLEG DOLGOROČNIH IN SREDNJEROČNIH PROGRAMOV RAZVOJA TUDI LETNE IN MESEČNE KOLIČINSKE IN FINANČNE PLANE PROMETA TER POTREBNEGA DELOVNEGA ČASA, ALI KAKOR TEMU PRAVIMO, PLANE DELOVNIH UR. Preden smo se lotili sestavljanja osnutka navedenih planov, so nam morali biti poznani nekateri osnovni pokazatelji in sicer: 1. Plan in realizacija količinskega in finančnega plana ter poraba delovnega časa v preteklem letu. 2. Sklenjene pogodbe z domačimi in tujimi potovalnimi agencijami in podjetji. 3. Povpraševanje individualnih gostov za obisk Zdravilišča. 4. Napovedi in prognoze o pričakovanem domačem in tujem turističnem prometu tako s strani zveznih in republiških institucij kot s strani domače komercialno-p roda j ne službe. 5. Okvirni programski načrt Zdravilišča v letošnjem letu. Preden smo začeli sestavljati osnutek, se je sestal svet hotelov in na svoji razširjeni seji, ki so ji prisostvovali vsi šefi oddelkov, določil naslednje smernice, ki naj poleg zgoraj navedenih pokazateljev služijo kot osnova za sestavo plana: 1. Plan prenočitev se v letošnjem letu poveča za 5000 nočitev. 2. Poveča se ustrezno tudi plan penzionskih obrokov in sicer za 4402 obroka. 3. V letošnjem letu se odpre ponovno restavracija (Nadaljevanje s 3. strani) Kolar Edi, Napast Ingrid, Prah Tončka, Verk Metka. Delegacije iz posameznih TOZD in SDS tvorijo skupaj konferenco delegacij. Po občinskem statutu se lahko v konferenco delegacij združijo tudi delegacije posameznih TOZD izven matične organizacije združenega dela, ki imajo sorodno dejavnost. Tako je bila v konferenco delegacij združena tudi delegacija iz TTG Park in sicer od meseca junija do konca septembra. 4. Medtem ko so bili hoteli prej samo ena obračunska enota (OE), se sedaj predvidita dve in sicer recepcija I s pripadajočimi hoteli in recepcija II s hoteli, ki so nanjo vezani. S tem se predvideva večja zainteresiranost za zasedbo kapacitet, lahko bi rekli neke vrste konkurenca, ki naj poteka v okviru možnosti in lojalnosti. 5. Predlog je, da se tudi v hotelih preide na planiranje in obračunavanje prometa po dejanskih in ne več po planskih cenah. Želimo namreč doseči večjo zainteresiranost za prodajo prenočitev po višjih cenah. Ker pa za nazaj nimamo ustreznih pokazateljev, je predlog, da je letos obračun kombiniran, to je na podlagi planskih in dejanskih cen. 6. Tudi za hotele naj bo, enako kakor za restavracije, kombiniran izračun učinka in sicer po dejansko doseženem mesečnem prometu in letnem, razdeljenem na dvanajstine. 7. Določen je plan odpiranja in zapiranja restavracijskih obratov in hotelov ter recepcij. 8. Pri planiranju delovnih mest je upoštevati: — izvršeno reorganizacijo Atomske Toplice — Podčetrtek v sledeči sestavi: Brin Maks, Drobnič Nada, Javornik Slava, Lipošek Janko, Marušec Ljuba. Na prvi konstitucionalni seji je konferenca delegacij izvolila stalno predsedstvo konference: Jernejšek Ema — predsednik, Napast Ingrid — — tajnik, Kresnik Stanko — član, No vaj Slavko — član, Javornik Slava — član TTG Atomske Toplice. znotraj TOZD Zdraviliška dej avnost, — kvaliteto uslug, — čistočo. 9. Pri sestavi planov po OE se upošteva lansko leto doseženi učinek in pri OE, kjer je bil znatno višji oziroma nižji od poprečnega, se kot plan ustrezno spremeni. Pri tem je treba upoštevati, če so bili doseženi učinki rezultat vloženega dela. 10. Realno sestavljen plan prometa in delovnih ur mora omogočiti sem OE enako startno osnovo. Z upoštevanjem navedenega je vodstvo hotelske enote pripravilo s sodelovanjem šefov oddelkov osnutek količinskega in finančnega plana in delovnih ur, ki je bil predložen na skupni razširjeni seji sveta hotelske enote in sveta vajencev, ki so se je udeležili šefi OE in direktor TOZD. Iz pismenega komentarja in ustnih obrazložitev je razvidno: 1. Plan nočitev je povečan za 5000 nočitev, plan penzionskih obrokov pa za 4402 obroka. 2. V skupni litraži se prodaja pijač poveča za 6745 litrov. Povečanje gre na račun večje prodaje piva in vseh vrst žganih ter brezalkoholnih pijač. Po drugi strani pa se predvideva manjša prodaja vina, buteljk in penečega vina. Pri prodaji vin iz leta v leto beležimo znaten padec. 3. Prodaja a la carte je v planu za 18 °/o večja. 4. Na splošno je finančni plan restavracijskih OE večji od lansko letnega za 21 %>, na kar vplivajo: a) več planirani pensionski obroki; b) povečana prodaja a la carte obrokov; c) več planirana prodaja pijač; d) višje prodajne cene predvsem pri pensionskih obrokih; e) daljša obratovalna doba v nekaterih OE (Sonce, Pošta, Slaščičarna Pošta). 5. Skladno s povečanjem prometa je planirano tudi večje število potrebnih delovnih ur za 6 °/o. Povečanje je utemeljeno: a) ponovno obratovanje restavracije Park; b) restavracija Sonce bo obratovala celo leto (lani samo 7 mesecev); c) slaščičarna Pošta bo letos odprta 2 meseca več; d) zaradi predvidene adaptacije restavracije Bohor bo restaracija Pošta odprta 2 meseca več. Razlika je tu pozitivna in tu pridobimo na potrebnih delovnih urah. 6. Tudi v hotelski enoti je letos planirano nekoliko več ur kot v preteklem letu, kar utemeljujemo z naslednjim: a) recepcija v Styrii je letos po planu odprta od 1. marca do 15. decembra, kar je 3 mesece več kot v letu 1973; b) ker je praksa pokazala za nujno, je dodatno planiran 1-2 nosača; c) zaradi velikega obsega dela v menjalnici je le-ta letos planirana že od marca do oktobra (v preteklem letu samo 3 mesece); d) tudi v predsezonskih in posezonskih mesecih je planirano več ur sobaric zato, ker je plan sobaric napravljen natančno po hotelih in nadstropjih in je ponekod prišlo do tega, da je planiranih toliko nočitev, da jih je za 1 sobarico (1 nadstropje) preveč, za dve pa mogoče premalo, nujno pa je, da sta dve; e) in kot zadnje še pripomba, da je planiranih tudi 5000 prenočitev več, kar zahteva tudi povečanje ur; f) poleg tega je predviden nočni portir tudi v Stross-mayerjevem domu. Koliko smo opravili od januarja do marca 1974 1974 1973 Indeks: ZDRAVSTVO: Zdravniški pregledi 3.529 2.805 126 Kopeli 17.412 12.102 144 Postopki 5.608 5.522 102 HOTEL: Nočitve skupaj 30.512 23.257 131 Nočitve domačih gostov 19.639 14.652 134 od tega na državne stroške 8.489 7.307 116 Nočitve tujih gostov 10.873 8.605 126 Število gostov skupaj 3.851 2.703 142 Število domačih gostov 2.773 1.896 146 od tega na državne stroške 396 343 115 Število tujih gostov 1.078 807 134 NOČITVE PO NARODNOSTI: Avstrija 6.775 5.721 118 Italija 1.512 1.483 102 Nemčija 2.445 1.183 207 Ostali 141 218 65 RESTAVRACIJE: Iztržek hrane po naročilu 442.522,15 269.300,55 164 POLNILNICA: Polnitev mineralne vode 8,358.300 6,510.775 128 Prodaja mineralne vode 8,073.779 6,652.108 121 Donat 3,601.273 2,759.359 131 Tempel 4,472.506 3,892.749 115 Polnitev CO2 328.965 313.023,50 105 Prodaja CO2 323.006 305.498,50 106 od tega poraba CO2 v kopališču 9.638 6.795 142 Lahko smo zadovoljni. Nočitev je 31 % več, zdrav- niških pregledov 26 %>, kopeli 44 °/o in napolnili smo 28 °/o več slatine kot v enakem času lani. Povpraševanje še na- dalje narašča. Naša skrb mora biti usmerjena na zbolj- šanje kakovosti -in kulturne postrežbe. Sindikalno listo smo vključili v samoupravni J sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v naravnih zdraviliščih. Preden bodo možna vsa izplačila po sindikalni listi, bo potrebno sprejeti še vrsto natančnejših določil in dogovorov v Zdravilišču. Zato ne bo odveč nekaj podatkov predvsem o takih postavkah sindikalne liste. OSEBNI DOHODKI — DODATKI Da bo najnižji osebni dohodek v skladu s sindikalno listo, mora biti dosežen učinek najmanj 5 odst., računano z letnim poprečjem. Dodatek za nadurno delo in delo na dan državnih praznikov ostane v isti višini kot doslej. Nebistvena je tudi dopolnitev obračuna nadomestila za bolovanje, ki ne sme biti nižje od 90 % obračunanega osebne- ga dohodka v preteklem letu. Novost predstavlja dodatek za delo v nedeljo, ki ga doslej nismo poznali. Po sporazumu znaša ta dodatek 40 % kalku-lativnega osebnega dohodka za vse ure, ki so bile opravljene v nedeljo, ne glede na kasnejše koriščenje prostega dneva. Redno nočno delo opravljajo v Zdravilišču le plinarji, vratarji in kurjač, občasno pa tudi medicinske sestre, v kuhinjah in strežbi ter vzdrževalni dejavnosti. Za ure opravljene med 22. in 5. oziroma 6. uro zjutraj se po dopolnitvi sporazuma obračuna dodatek 50 °/o, ali 35 % od kalkulativne vrednosti tega delovnega časa. Točno stopnjo za posamezno delovno mesto bo treba še določiti. Da je deljen delovni čas poseben —- težji delovni pogoj, smo upoštevali v analitični oceni delovnih mest, pri čemer je bil ovrednoten s 63 točkami pri 29 delovnih mestih, na katerih je zaposlenih do 90 delavcev. Medtem ko se doslej dejanska prekinitev za obračun ni ugotavljala, pa sindikalna lista z mesečnim dodatkom 350 din to narekuje. Vsebinska sprememba je tudi pri dodatku za službena leta, ki se po novem obračunava v »/o od kalkulativnega osebnega dohodka, in lahko znaša za delavca, ki ima: Skupne delovne dobe največ °/o takih delavcev pa je v Zdravilišču do 5 let 138 nad 5 do 10 let 2 109 nad 10 do 15 let 4 123 nad 15 do 20 let 6 107 nad 20 do 25 let 8 67 nad 25 do 30 let 10 55 nad 30 let 12 16 Dodatek na delovno dobo v Zdravilišču lahko znaša, še dodatno, do največ 5%. Povečana je tudi stopnja nadomestila osebnega dohodka za obvezno navzočnost na delovnem mestu — dežurstvo, do 80% in za stalno pripravljenost do 30% kalkulativnega dohodka. Povračila stroškov lahko znašajo največ — za dnevnice 120 din za več kot 12 ur službenega potovanja — za kilometrino 1,30 din za prevožen kilometer — za ločeno življenje 1.000 din mesečno — prispevek za toplo malico 100 din mesečno Možno je povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, vendar mora delavec prispevati najmanj 20 din. Tako izplačilo je možno tudi tam, kjer ni javnih prevoznih sredstev, in sicer v višini 0,40 din za kilometer. Pod določenimi pogoji je možno tudi povračilo selitvenih stroškov, ki bi ga po predlogu iz razprave v Zdravilišču vezali še z obvezno nekaj letno zaposlitvijo. Naj nižja nagrada vajenca bo po uveljavitvi tega sporazuma znašala 500 din mesečno. Skrb za stanovanjsko izgradnjo in izobraževanje je izražena s predpisom naj nižjih odstotkov obveznega izločanja dohodka za te namene, in sicer za stanovanjsko izgradnjo 6% ter za izobraževanje 1,5 % od obračunanih bruto osebnih dohodkov. In kaj je možno izplačati iz sklada skupne porabe? Določene so oblike solidarnostne pomoči delavcem in obdaritve upokojencev, ki se izplačajo po predlogu osnovne organizacije sindikata. Okvirna masa sredstev za regres za letne dopuste je določena s sporazumom. Točen znesek za delavca pa bo dogovorjen v Zdravilišču in odvisen od odločitve kdo razen redno zaposlenih I delavcev in vajencev prejme regres. V preteklih letih smo namreč vključevali tudi sezonske delavce in otroke, ki prejemajo v Zdravilišču otroški dodatek. Pri odhodu v starostno ali invalidsko upokojitev dobi delavec odpravnino. Pri več kot 25 letih delovne dobe znaša le-ta tri, oziroma pri manj kot 25 letih delovne dobe dva mesečna poprečna republiška osebna dohodka. Posebno novost predstavljajo nagrade ob delovnih jubilejih — za vsakih 10 let delovne dobe v isti organizaciji. Ker takih nagrad doslej nismo poznali, bo potreben dogovor, kako v prehodnem obdobju treh let nadomestiti to vsem delavcem, ki so v Zdravilišču preko deset, dvajset in trideset let. Nagrade lahko znašajo največ od ene do dveh poprečnih republiških osebnih dohodkov za vsak jubilej. Ob teh neposrednih izplačilih je delovna organizacija dolžna skrbeti tudi za organizacijo letovanja in rekreacije, preventivno zdravstveno varstvo, otroško varstvo in organizacije. Vendar pa je vse to vezano in odvisno od doseženega dohodka, iz katerega se delijo sredstva tudi za sklad skupne porabe. Da pri tem ne bi bili okrnjeni investicijski skladi, je tudi v sindikalni listi določena omejitev vlaganja v sklad skupne porabe — poprečni mesečni republiški osebni dohodek na delavca. V vseh teh določilih morajo imeti, vloženemu delu primerno, mesto tudi sezonski delavci. Poprečni mesečni republiški osebni dohodek preteklega leta je določen za osnovo za obračun izplačil iz sklada skupne porabe in za izračun naj nižjega osebnega dohodka. V razpravi o sindikalni listi smo poročali, da znaša 2.441 din. Kasneje je bil v Uradnem listu objavljen popravek, tako da se v letu 1974 za izplačila uporablja znesek 2.241 din. Najnižji osebni dohodek, ki je še v skladu s sindikalno listo znaša v letu 1974 — torej 1.344,60 din. Sorazmerno se zniža tudi zgornja meja vseh izplačil iz sklada skupne porabe, ki so vezani na to osnovo. H. A. VRELCI VRELCI EVIDENTIRANJE IN DELEGIRANJE KANDIDATOV Z NOVO USTAVO POSTAJAJO DELEGATSKA RAZMERJA PREVLADUJOČ DEJAVNIK V SISTEMU DRUŽBENEGA ODLOČANJA IN UREJANJA DRUŽBENIH ODNOSOV Spremembe v družbenoekonomskih odnosih naše družbe imajo logično posledico v spremembah v političnem sistemu družbe, ki mora postati instrument delovnega človeka, da bo le-ta lahko uresničeval svoj druž-beno-ekonomski položaj in imel kot delegat odločilno besedo na vseh ravneh družbenega odločanja. Delovni človek določa program politične aktivnosti in družbena merila za volitve delegacij in delegatov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih; zagotavlja demokratično predlaganje in določanje kandidatov. Evidentiranje možnih kandidatov omogoča uresničitev sistema stalnih kadrovskih priprav na volitve. Tudi delovni ljudje Zdravilišča Rogaška Slatina smo evidentirali, predlagali in določili kandidate za člane delegacij TOZD in SDS skupne službe. Pri določanju kandidatov za delegate smo se zavedali, da se mora v delegaciji odražati dejanska struktura delovnih ljudi in da bo vključevala njihove najpomembnejše interese. Zato morajo biti kandidati resnični nosilci interesov delovnih ljudi, aktivni in ustvarjalni oblikovalci samoupravnih socialističnih odnosov v temeljni samoupravni skupnosti, da so vzgledni in uspešni delavci, da aktivno sodelujejo pri uveljavljanju združenega dela kot celotnega družbenega procesa. V zavodu je bilo evidentiranih 28 kandidatov. Glede na število zaposlenih je bilo po TOZD evidentirano naslednje število kandidatov: TOZD Zdraviliška dejavnost — 10, TOZD Polnilnica — 7, TOZD Vzdrževalna dejavnost — 5 in SDS Skupne službe — 6. Sedaj, ko je evidentiranje za nami in ko je v teku že zadnja faza priprav na volitve, je želja vseh nas delavcev: uresničevanje delegatskega sistema. Menimo, da je delegatski sistem posebna oblika neposredne de- Vloga sindikatov se po sprejetju nove ustave povečuje, saj postajajo skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami pod vodstvom ZK vse bolj odločilen dejavnik v uresničevanju oblasti delavskega razreda nad razmerami, sredstvi in plodovi njegovega dela v celotni družbeni reprodukciji. Sindikat mora postati organizirana pobuda in akcija delavcev, njihova šola in sredstvo pri uresničevanju njihovih razrednih interesov. Spremembe, ki nastajajo po sprejetju nove ustave v naši družbi, zahtevajo bistvene, korenite spremembe tudi v sindikalni organizaciji. Poglejmo, za kakšne organizacijske spremembe gre: 1. Ustanovljene so osnovne organizacije sindikata, ki so temeljne, poglavitne točke v celotni strukturi sindikalne organiziranosti. Naloga OSS je, da obravnava, sprejema stališča in vodi politično akcijo o vseh vprašanjih življenja in dela mokracije in neposredno oblikovanje najbolj ustreznih družbenih odločitev. Tak sistem bo vzpodbujal skupno zavest o tem, da samoupravni položaj sleherne skupnosti dopolnjuje celoto in da lahko le z enakopravnim sodelovanjem, ustvarjalnostjo in odgovornostjo sleherne družbene celice hitreje napreduje celotna samoupravna družbena skupnost. BOŽO KOLAR, predsednik konference sindikata delavcev. DOS mora biti v središču vseh vprašanj in problemov — od pospeševanja proizvodnje, razvijanja samoupravnih odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka, do sprejemanja samoupravnih sporazumov, urejanja različnih odnosov v organizaciji združenega dela, varstvu življenjskega standarda, izobraževanja in varstva samoupravnih pravic delavcev. 2. Konferenca sindikata: dejavnost OOS usmerja konferenca, izvoljena po delegatskem sistemu oz. načelu. Naloga tega organa je, da usklajuje stališča članstva in daje pobude za skupne dogovore, določa politiko sindikatov organizaciji združenega dela. OOS se v organizacijah združenega dela med seboj povezujejo zato, da bi se učinkoviteje borile za povečanje dohodka, za zaščito interesov delavcev. 3. Aktivi mladih delavcev: ustanavljanje aktivov mladih delavcev je akcija, ki (Nadaljevanje na 8. strani) Gostinske uzance v praksi ODGOVORNOST GOSTA ZA SKRBNO RAVNANJE S HOTELSKIM INVENTARJEM, PRIBOROM IN Z INSTALACIJAMI Gost je dolžan, da z vestnostjo dobrega uživalca gostoljubja skrbi za opremo v sobi in v ostalih prostorih, ki so namenjeni za skupno bivanje hotelskih gostov. Za izginitev predmetov iz sobe ali pa za poškodbe teh stvari in instalacij v sobi je gost odgovoren in mora nastalo škodo povrniti. Najčešče povzročajo hotelski gostje tele škode oziroma okvare: razbitje šip, kozarcev, poškodbe s cigaretnimi ogorki, poplavljanje sob ob redukcijah vode, izguba ključev itd. Gost pa ni dolžan plačati nastale škode, povzročene s poplavitvijo sobe, če ni ob pipi opozorilnega napisa, da je treba pipo priviti, če ni vode v omrežju. ALI LAHKO GOST UPORABLJA ELEKTRIČNI TOK ZA SVOJE, S SEBOJ PRINESENE PRIKLJUČKE (likalnik, kuhalnik, ogrevalnik itd.)? To vprašanje se načeloma reši z ustrezno določbo v hišnem redu. (V naših hotelih je prepovedano.) Likanje in še posebno kuhanje ne spada v hotelske sobe. Neprijetni vonji zaradi kuhanja lahko motijo ostale goste. HRAMBA DRAGOCENOSTI IN VEČJIH DENARNIH ZNESKOV Posebna uzanca v gostinstvu določa, da je hotel dolžan na zahtevo gosta zagotoviti hrambo njegovih dragocenosti in denarja. Za predane vrednosti izda hotel pismeno potrdilo. Če se hranijo dragocenosti v posebnih safeih, mora gost dobiti ključ predala. Tako prevzete stvari se vrnejo izključno le lastniku ali pa osebi, ki jo je on pooblastil. SC Vloga sindikata danes Tolmačenje ekonomsko finančnega izrazoslovja v SKLADI Beseda sklad pomeni denarna sredstva v povsem določen namen. Tudi v delovni organizaciji poimenujemo s to besedo določena denarna sredstva, vendar v nekaterih primerih sklad vključuje tudi s številkami izraženo vrednost nedenarnih sredstev. Poskušajmo si predstaviti naše sklade kot so bili izkazani v zaključnem računu za leto 1973 in obrazloženi tudi v poslovnem poročilu. Imamo tri sklade: poslovni sklad, rezervni sklad in sklad skupne porabe. Še prej moramo obrazložiti nekaj iz bilančne teorije. Vsa sredstva, s katerimi upravlja delovni kolektiv, vodimo v knjigovodstvu in izkazujemo v mesečnih ali letnih bilancah (obračunih) z dveh vidikov. Enkrat jih imamo evidentirana po vrstah kot so sestavljena: osnovna sredstva, zaloge materiala, embalaža, drobni inventar, denar, terjatve in drugo (vse te pojme že zdaj poznamo), drugič pa jih imamo izkazane po izvoru, to je, čigava so, kako smo jih dobili. Ta del evidence nam pove, koliko sredstev, ki jih upravljamo in z njimi vsakodnevno delamo, je naših, to je plačanih iz naših sredstev in v kolikšni meri niso naša. Če smo jih kupili na kredit, potem bodo naša, ko bo kredit odplačan. Če smo material dobili od našega dobavitelja in računa še nismo plačali, tedaj se kot izvor tega materiala kaže v knjigovodstvu obveznost do dobavitelja in slično. V prejšnji številki smo se seznanili z osnovnimi in obratnimi sredstvi ter jih imenovali skupaj poslovna sredstva. Povedano je bilo tudi, kaj so to rezervna sredstva in kaj sredstva skupne porabe. Če zdaj uporabimo prejšnjo razlago o sredstvih in njihovem izvoru bomo lažje razumeli kaj so to skladi. POSLOVNI SKLAD Ta sklad predstavlja vir poslovnih sredstev, s katerimi upravlja delovna organizacija brez obveznosti vračila, predstavlja torej vrednost poslovnih sredstev, ki so »last« delovne organizacije. Pri dosedanjih tolmačenjih je bil poslovni sklad že večkrat omenjen, zlasti pri obravnavanju dohodka in njegove delitve. Rekli smo že, da se poslovna sredstva pojavljajo v delovni organizaciji v različnih oblikah, kot osnovna in obratna sredstva v naravi, denar, terjatve itd. Ponazorimo to s številkami iz zaključnega računa za leto 1973. Sestava poslovnih sredstev in njihovih virov je bila na dan 31. 12. 1973 naslednja: Tuji viri: Posojila za obratna sredstva Posojila za osnovna sredstva Razne tekoče obveznosti Tuji viri skupaj Vsi viri poslovnih sredstev Iz prve tabele vidimo sestavo naših poslovnih sredstev po vrstah (ki jih že poznamo), iz druge pa, kako je vrednost teh sredstev sestavljena po izvoru »lastništva«. Poslovni sklad predstavlja 48 °/o vseh virov poslovnih sredstev, iz česar vidimo našo precejšnjo zadolženost s krediti. Poslovni sklad se oblikuje z delitvijo dohodka po zaključnem računu, to je glavni vir, ali pa če dobimo od družbene skupnosti ali druge delovne organizacije kakšna sredstva brez obveznosti plačila ali vračila. Iz denarnega dela poslovnega sklada, to je iz dohodka, ki ga vanj razporedimo, odplačujemo posojila in financiramo nove investicije. Ob delitvi dohodka v zaključnem računu za lansko leto smo v poslovni sklad razporedili 8,587.875 din. REZERVNI SKLAD V prejšnji številki našega glasila je bilo na kratko obrazloženo, kaj so rezervna sredstva. Če dodamo k temu še današnjo razlago o virih je rezervni sklad izvor rezervnih sredstev. Ta sklad se formira oziroma povečuje enkrat letno s tem, ko se vanj razporedi del dohodka. Ko doseže rezervni sklad višino 15 %> poprečnega dohodka v zadnjih treh letih, ga ni obvezno nadalje formirati. Iz dohodka leta 1973 smo v rezervni sklad razporedili 2 °/o, to je 780.936 din, sklad pa sedaj znaša 2,008.909 din. Vsa sredstva sklada so v denarni obliki naložena na po- udeležba 386.108 din 34,622.249 din 24,932.474 din 59,940.831 din 52 °/o 115,901.229 din 100 °/o sebnem računu pri Službi družbenega knjigovodstva. SKLAD SKUPNE PORABE Poznavajoč odnos in zvezo med sredstvi in viri sredstev vemo, da je ta sklad vir sredstev skupne porabe, katera se, kot smo videli v prejšnji številki, pojavljajo v raznih oblikah — v denarju, posojilih ali v naturalni obliki (stanovanja, počitniški domovi itd.). Pri razlagi sredstev skupne porabe smo videli, da se ta sredstva formirajo na dva načina, iz dohodka in mesečno z vplačilom določenega zneska (6 °/o) od osebnih dohodkov. Ko se oblikujejo sredstva, se vzporedno oblikuje tudi sklad, ker so sredstva vedno v bilančnem ravnotežju. V letu 1973 smo sklad skupne porabe (del za stanovanjsko izgradnjo) povečali z mesečnimi vplačili od osebnih dohodkov za 562.833,55 din, iz dohodka ob zaključnem računu pa je bilo v ta sklad določeno 1,219.000 din. Vse to seveda v skladu ne ostane, ker del sredstev dokončno porabimo — za regrese za letni dopust, za zdravljenje v zdraviliščih, za razne prispevke in podpore i. dr. Na dan 31. 12. 1973 je znašal naš celotni sklad skupne porabe, to je redni del in namenski za stanovanjsko izgradnjo, 5,520.833 din. A. T. Obratna sredstva Denarna obratna sredstva Terjatve in sredstva v obračunu Zaloge materiala, drobnega inventarja, embalaže in blaga Obratna sredstva skupaj Dana posojila in oročitve Osnovna sredstva Poslovna sredstva skupaj Ta poslovna sredstva so imela naslednje vire: Lastni viri: Poslovni sklad 55,960.398 din 16,203.103 din 9,576.922 din 11,048.034 din 36,828.059 din 5,308.503 din 75,846.763 din 117,983.325 din udeležba 48 «/o Delitev premoženja na TOZD v delitveni bilanci Samoupravni sporazum o združevanju, ki so ga sklenile naše tri temeljne organizacije združenega dela 27. decembra preteklega leta, je vseboval tudi okvirna načela o delitvi premoženja Zdravilišča na podpisnice po stanju konec leta. Sedaj smo delitveno bilanco sestavili in zbori delavcev so jo 4. in 5. aprila v obliki samoupravnega sporazuma potrdili. S tem smo uspešno opravili našo nalogo konstituiranja TOZD in uresničitve ustavnih načel. Kako smo premoženje razdelili? Osnovno načelo razdelitve vseh sredstev in virov sredstev je to, da se zagotovi vsaki temeljni organizaciji upravljanje s sredstvi, ki jih uporablja za svojo dejavnost in z njihovimi viri ter čim bolj enakopravnimi pogoji za racionalno gospodarjenje, opravljanje nalog in doseganje dohodka. Vsaka TOZD je prevzela v upravljanje tista osnovna in materialna obratna sredstva, ki jih njene delovne enote in skupine uporabljajo pri opravljanju predmeta poslovanja oziroma svojih delovnih nalog. Vrelci, vrelčne naprave in zemljišča kot osnovna sredstva skupnega in eksistenčnega pomena za vse TOZD in za Zdravilišče kot celoto se bodo upravljali kot združena sredstva vseh TOZD po zboru delegatov. Kot združena sredstva se upravljajo tudi vsa osnovna sredstva, ki jih pri svojem delu uporabljajo delavci skupnih služb. Neposredno upravljanje teh je poverjeno delavskemu svetu SDS Skupne službe z omejitvijo, da osnovnih sredstev brez soglasja vseh TOZD ne sme odtujiti. Investicije v teku in denarna sredstva za investicije se prav tako vodijo kot združena sredstva do dokončanja. Ko bodo investicije končane, jih prevzame TOZD, za katero se pripravlj ajo. Vse terjatve, kratkoročne obveznosti, likvidna denarna obratna sredstva in sredstva v obračunu so skladno z določbami samoupravnega sporazuma o združevanju združena, obveznost poravnave oziroma izterjave pa je že s sporazumom naložena skupnim službam. Prav tako so združena tudi denarna sredstva rezervnega sklada in sklada skupne porabe ter dolgoročni plasmaji. Dolgoročnih obveznosti za najeta posojila, tako za osnovna kot za obratna sredstva, nismo delili, ostale so združene. TOZD se v delitveni bilanci pojavijo kot dolžniki združenih sredstev za osnovna in obratna sredstva, kupljena s (Nadaljevanje na 8. strani) VRELCI Delitev premoženja na TOZD v delitveni bilanci (Nadaljevanje s 7. strani) temi posojili, združena sredstva (Zdravilišče) pa so dolžnik dajalcem posojil. Za odplačevanje bodo TOZD združevale svoja sredstva. Bistvo delitvene bilance je v razdelitvi lastnih virov sredstev, tako poslovnih kot namenskih, to je skladov. Za delitev poslovnega sklada je bilo določenih več kriterijev. Tisti del, ki predstavlja vir osnovnih sredstev (kolikor zanje niso vir še neodplačani krediti), je razdeljen na TOZD v razmerju neodpisane vrednosti teh sredstev. Za investicije namenjeni del poslovnega sklada so prevzele TOZD v zneskih kot so določeni z že sprejetim planom investicijskih naložb za leto 1974. Del poslovnega sklada, ki pokriva investicije v teku, je dodeljen tisti TOZD, za katero se investicije izvajajo. Za pokrivanje zalog materiala in drugih naturalnih sredstev je odpadel na vsako TOZD del poslovnega sklada v višini vrednosti naj višjih zalog v letu 1973, sorazmerno zmanjšan za vrednosti, ki so pokrite iz kreditov za obratna sredstva. Ostali del poslovnega sklada, ki se nanaša na združena osnovna sredstva in na dolgoročne plasmaje ter na planirane naložbe v združena sredstva v letu 1974 je razdeljen na TOZD v razmerju poprečnega števila delavcev v vsaki TOZD v letu 1973. Po enakem kriteriju, to je po poprečnem številu delavcev v letu 1973, je razdeljen tisti del sklada skupne porabe, ki je predviden za posojila in dokončno potrošnjo v letošnjem letu, dočim je tisti del, ki je bil v preteklih letih porabljen za kredite za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, razdeljen na tiste TOZD in na SDS Skupne službe, v katerih so koristniki kreditov. Rezervni sklad smo razdelili na TOZD v sorazmerju doseženega bruto prometa v letu 1973. Tako sestavljena in sprejeta delitvena bilanca izkazuje naslednjo aktivo in pasivo: Zdravilišče skupaj 210,513.501,57 din TOZD Zdraviliška dejavnost 64,882.916,02 din TOZD Polnilnica 37,465.569,83 din TOZD Vzdrževalna dejavnost 5,757.543,86 din Združena sredstva 102,407.471,86 din S temi vrednostmi so odprte poslovne knjige za leto 1974. Vnaprej bomo vse poslovne spremembe ter doseženi celotni dohodek in njegovo delitev v teh knjigah vodili tako, da bomo ob sestavljanju periodičnih obračunov in zaključnega računa vedno ugotavljali stanje sredstev in njihovih virov za vsako TOZD posebej, za združena sredstva in za Zdravilišče kot celoto. Dogovorjeno združevanje sredstev in skupno poslovanje bo ustvarjalo medsebojne terjatve in obveznosti, toda te bodo v naših knjigah jasno razvidne po vrstah in času nastanka. Delitev sredstev in njihovih virov ni bila lahka in enostavna, ker temeljijo sedanja razmerja ter boljše ali slabše stanje sredstev po posameznih sestavnih delih Zdravilišča na preteklih poslovnih odločitvah in naložbah, ki jih ni moč ugotavljati in deliti le z računskimi operacijami. To smo vedeli že prej, enako kot smo vedeli in vemo, da je Zdravilišče tista celota, ki nam združenim zagotavlja optimalne pogoje za delo in bodoči razvoj. Le z dogovorjenim združevanjem dela in sredstev ob stalnem samoupravnem sporazumevanju bomo sposobni nadaljevati naš razvoj in zagotavljati vedno boljše pogoje za delo, za izpolnjevanje nalog do družbene skupnosti in za doseganje dohodka. A.T. (Nadaljevanje s 6. strani) naj ustvari nove politične možnosti za učinkovitejše delovanje mladinske organizacije. Aktiv mladih delavcev formirajo mladi ljudje sami, pobudo da izvršni odbor OOS. Aktiv sestavljajo vsi mladi do 27 let starosti. Tudi iz aktiva mladih delavcev se delegirajo delegati za konferenco. 4. Delegatski sistem in kadrovska politika: V delegatskem sistemu se mora sindikat angažirati pri oblikovanju kriterijev za izbiro delegatov, pri zagotav- ljanju in vzpodbujanju stalnih demokratičnih včži med delegati, delegacijami in samoupravnimi skupnostmi. Pri izbiri delegatov se mora sindikat zavzeti, da bodo izbrani delavci, ki bodo zastopali interese delavskega razreda. Dosledna uvelj avitev delegatskega sistema v sindikatih zahteva, da postanejo OOS v temeljnih organizacijah združenega dela volilna baza celotnega delegatskega sistema. BOŽO KOLAR, predsednik konference sindikata In memoriam dr. Žnidaršiču Dr. Ludvik Žnidaršič se je rodil 24. 8. 1908 v Žužemberku, kjer je ob zeleni Krki preživel otroška leta. Medicino je študiral in končal v Gradcu. Kot mlad zdravnik je nastopil službo v Brežicah. Leta 1941 se je vrnil v Žužemberk, od koder so ga internirali v Gonars in kasneje na otok Rab. Ob kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom in do osvoboditve delal kot partizanski zdravnik. Po osvoboditvi je specializiral rentgenologijo in služboval v Beogradu, Banja Luki, Varaždinu. Upokojitev je dočakal kot predstojnik rentgenskega oddelka celjske bolnišnice. Od 1. junija 1966 do svoje prerane in nenadne smrti je delal kot rentgenolog v našem zdravilišču. Bil je odličen strokovnjak. In memoriam Marku Marovinoviču Vsak krut dogodek in vest o njem boleče zareže svoje neizprosno rezilo v človekovo razpoloženje. In če se to zgodi na lep, prebujajoči se spomladanski dan, dobremu sodelavcu in skrbnemu očetu zgledne družine, je bolečina, ki nas vse obide, toliko bolj skeleča. Marka Marovinoviča ni več v naših vrstah. Zlomila ga je sodobna kuga pri opravljanju njegovih delovnih dolžnosti. Omahnil je, čeprav klene narave, prekaljen v težkih časih, ki mu jih je nudila predvojna mladost proletarca. Proletarcem in _______________________ VRELCI — interno glasilo delovne skupnosti zdravilišča Rogaška Slatina. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 600 izvodov in ga dobijo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Stane Cujež. Tisk in klišeji: CGP Mariborski tisk. njihovi organizaciji je kot dober in zaveden delavec ostal zvest vse do svojega preranega groba. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Njegove odločitve so visoko cenili vsi zdravniki. Neprecenljivo korist pa so od njih imeli bolniki. Veliko je takih, ki še živijo, ker jim je pravočasno ugotovil pravilno diagnozo. Dobrega tovariša ter skromnega in požrtvovalnega strokovnjaka bomo ohranili v trajnem spominu.