M it koristi dolav-i«ga l|udfiva. Delavci eo opravičeni do vsega kar producira|o.
fhie paper la devoted to (he Interests of tha working claaa. Work-era are entitled to all what they produce.
Kutrr»d %* a*eond-4MaM nj»tt*r, D.- it |Mif, »t tb. po« off! •• at Chicago III. uud.i th. act of Uonur«« of M.rrh Irtl I«7».
Office: 587 So. Centra Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se",
PAZITE!
na številko v oklepaju ki se naha|a pole« vašega naslova, piilvplM-nega apodal ali na ovitku. Ako ( 101) |e številka .	'
leda| vam a prlhodn|o številko našega tie^a poteče naročnina. Proau mo ponovite |o tako|.
Stcv. (No.) 100.
piknik:!
Chicago, III., 10. augusta (August), 1909.
Leto (Vol.) IV.
ea. Razloček med njimi in pravimi norei je ta, da so norci zaprti I v norišnici, ti pa aede v kakšnem Okrajni tajnik soe. stranke G. deželnem zboru. Mi živimo zdaj v
i^rankel naznanja, da se vrši 15. augusta t. 1. velik letni mik skupne soe. stranke v Cook itiju. Piknik se vrši v Špach-
dobi pasjih dnov, nekteri postavodajalci pa trpe skozi celo leto radi vročine teh pasjih dnov. To smo zapazili na zakonih, ktere so omens Grove, kamor je moči priti njeni ozkomožganoi predlagali. Da Klston ave. karo, ki pride di- #0 z neizmisilninii puritanskiiui za-tno do vrta. Tikati so po 25c. koni pričeli boj zoper Vino in igebe in se jih dobi pri Frank pivo, je fte stara stvar. Zdaj ao
pričeli tudi boj proti tobaku — aeve z zakoni in ne s podukom. V |Ljubljani so navadno rekli: Ta človek kolne kot Madžar. V viz-konziškem deželnem zboru so pa bili poslanci mnenja, da najgrše kolnejo Ainerikanci in sprejeli so
jjdlipcu, 202 N. Curtis St
i; Od blizo in daleč

— Preganjalci grabežev (gref . . _	, t ,
tarjev) niso v mnogih slučajih nič lzakou' da ,ne 8me mkdo klet! boljši kot grabeži. Ako bi se lah-L J*™0 f> al\ Pa v ^vzočnosti ko vsi vdeležili grabežtva, ki stre- "^doletnih • Gubernator je ta Cjo /.a njim, bi morali po dnevu zakou vet,ral> ee8' da Je neizved-
"vbogemu in svetemu" očetu Rimu 2 milijona dolarjev. Ta denar bi boljše došel špan-
nosi
ljiv i ntako obvaroval deželo pred blamažo. Gubernator je pač razu-
x lučjo iskati preganjalec grabe-Jev.
F Tu gledamo 44 angel jskočistega''| Jn:ej'_daj!_treba vzgoje' ne pa ta" in "mcščanskokrepostnega" gosp.
ues Je" Te to, da je l/n TOF
ili n 11 svojim kozlom iu vse sku-
I peljal poti neki šotor. Za pol
i • .	.... < pride Konda ven z rdečim
skim siromakom,	ki nimajo kaj I, 1 . , . . .
.. , . x .	i Ikom in zacn«; U not le, not, jesti, kot bogatemu iu razkošnemu r 4 r, . . ., .
.. ...	(not. /a deset aoldov, dva gro
\ atikauu.	, ... , .	. ,
#	# >p dva mkelna, dajm ah kokor
& , i "j , .. . , že imejuje tista gnar, videli
—	Španska vlada poroča oficiel- , . .. .. , • .' ..
, ,	. i * .. Mlete ljudi — kaj pravim ljudi
no z dne 4. avg. t. 1., da se ji po- ... . 1 . . . ,..
x i i " .	i • 'en ki pupajo in pajajo, hodu<
srečilo vdusiti vstajo v Barceloni, , - i , . . . ,
,r w i i zadnjih nt,gah, igrajo duraka, m da traja vstaja le se v uekterih . »	. i - •
.... ... , . ..	jo snopee, govore, krulijo, riga-
manjših meatih na deželi.	.... , , i	f
Vr , .. v , , . . . evijijo — le not le not le not. Nadalje poroča vlada, tla vstaja
ni bila protivladna ampak, da se Kma,u l,r,de m*kaJ radovedne
zdaj ljudstvo pomirjuje, ko jev- Ko,,da * enkrat »mahne:
požgalo skoraj vse nunske in me-Bten* *<»rštelenga se začne, le not
niške samostane.
e	e	Še enkrat zamahne, potem pa
-	Iz Štockholma na SvedakemM^ "u,n Konda pokne z bičem, se poroča, da so delavci proglasili; Antn ten splošen štrajk. Ta splošen strajk-*1 so zakrivili industrielci volnene in
Alsten, kozo-
si nastopijt). 5 prevrni." Vsi se pre v nie jo. "Na glavo antreten." Zopet se vsi postavijo na
gla-
Wrsiicis J. Heney ^ advokata in jivnega tožitelja" iz San Fran-eisca, ki je neizprosno nastopil proti grabežem, no glede na njih
kih zakonov.
Postavodajalci so se brigali za vse in odšli so na oddih, na počitnice. Le za nekaj se niso brigali: za ljudstvo. Postavodajalci se niso brigali, kje naj dobi ljudstvo delo
mesto, kterega zavzemajo v današ- . , w
nji družbi, ki je danes razkrinkan 111 od cesar haJ Z,VI" Sami lmaJ°
kot premeten grabež.
To žalostno vest o grehu svetnika je zanesel v širni svet nesre-
lepe dohodke, zakaj naj bi se brigali še za ljudstvo, dokler ljudstvo stiska pesti v žepu in ponižno nosi
kn slučaj, ki ae je dogodil v kon- kapitalistično suženjsko breme, gresu. Krepostni Heney je dobil
od stric Sama $27.000, ne da bi zvršil kakšno delo za njega. Gra beistvu, ki je združen s kapital iz Som, se ne da priti v okom z ma-
— Okrajni birič (šerif) za Cripple Creek okraj Col. je za-ukazal, da morajo vsi inozemski delavci ostaviti omenjeni okraj,
lekostnimi pomožnimi sredstvi, ker delajo ondotni izkoriščevalni froti grabežtvu pomaga le železna rudokopni družbi preveč pre
metlja socializma.
glavice. Omenjena družba bo zaposlila le "ameriške" delavce.
— Neki meščanski žurnalistični,
r.VtuaKK, da se *Aurnzna-Res, lep kompliment ni to za (i debelo tiskajo, misleč si, če
ameriške delavce, ktere smartra a s koščakom Lajerjem suha,
bombaževe industrije. V svoji o-šabnosti in nadutosti so izprli 13 r tisoč delavcev.
Kralj je sklical parlament v po-1, sebno zasedanje.	Xato	vsakega posebej
•	e	ed se, zbere, osuple gledalce in
—	Turčija je odposlala vojaške :nkai|'. :
čete pod varstvom turškega bro- V,deh ^odete t,sta «lavo od dovja, da zasedejo Kreto.	iake*a- . c'udovlt ima. Als-
e	e	n, fanti, pokažite, da ste kos
—	V Lisabonu na Portugalskem glav»-
se vrše shodi in demonstracije Za<*no s Pe8tl»i bunkati po proti katoliški cerkvi. Vdeleženci HVJ' da > Čudovito lept> donelo, zahtevajo odstranitev redov inraven l)a uPlh t,sto: versko svobodo.	ta	boben,
V državnem zboru je poslanec Ta moj ta velki zvon." Comacho stavil to zadevni pred- F°rštelenga je bila končana, log. kterega je nazadnjaška veči-iudstvo He ^ zadovoljno razšlo, na zavrgla. Na galerijah je nastal1™1 Pa BO 88 Pnjetno greli v vihar in poslanci so se stepli, kotJe^oVeni naroeju. orožje so rabili stole in pesti. Boj	( S,> Pr'(*e-)
je trajal še na cesti, ko spraznili'
ROJAKI V CHICAGI POZOR!	POZOR!
■iarski hlapec je v nemškem. .	. ,. ^	. ... . . , ... , , ,
pešcanskem listu v članku ki se družba za bo,J toPe 1 nPomine kotU bodo vsaj črke debele. Konda
peča s štrajkom v McKees'fiocks inozemske' .	.	redlaga, da se to tiska z mast-
J ozirom na delavske žene citiral	-	um ^kami. Zdaj se začne prego-
Schillerjev špisarski stavek: 4<Da — Potomci hrabrih Mavrov, *rjanje, kaj pomeni, debelo in aerden Weiber zu Hvaenen. .»» kterih zadnji kralj Boabdil je bil«j mastno. Debato zaključi Kon-(Zdaj postanejo ženske hijene'.)' let»	premagan po Ferdinan-i »»m, rek«K-: če je prcsič debel,
du katoliškem in ki je bežal z preostankom naroda v Afriko, so pro-vzročili, da se je zagugal zdaj španski kraljevski prestol. Kon-lahko v uredniški sobi hliniti o-|eem 15. stoletja so bili bujni časi Ko zapiska fabriška piščalka, jorčenje, ker je za to plačan od'za Španijo, ki se je z združitvijo »tano Konda, se našopiri kot ko-kapitalistov.	Arogonije in Kastilije povzdignila a in začne: kra kra kra. Za
do svetovne velesile.	jim se n v rate piščanci, odgova-
Temen fanatizem in brezobzir- ajoč svojemu bosu: ci. ci. Zvr-na krutost sta dičila vlado lee se v gosjo vrsto. Konda na-države. 8 silo so zatrli arabsko■^■■■■■^^■■^■■■■H I kulturo in tisoče Mavrov so sežga-
Kakor če bi ne bili oboroženi bi-piči ne zakrivili, da so delavske lene obupale!
1 Žurnalističnemu hlapcu je kaj
tudi masten. Pri teh besedah vsi telegadje potipljejo za uše-ni — in čudo, vsi so zapazili, da tam dobro rejeni.
kapitalistov
Nam se ni treba klanjati kapitalističnim vlačugam in priležni-iani, zato snamemo klobuk pred nrlimi in hrabrimi delavskimi že-lami v McKees Rocks.
lius Szepessy v Clevelandu sedi te dni na žrjavici. Njegova bivša kuharica Myra Beres ga namreč toži ]»ri sodišču za — čujte! — prelomljeno obljubo zakona iu zahteva za svoje "ranjeno srce" $10,000 odškodnine, i Kuharica trti i, tla ji je župnik Szepessy še lansko leto obljubil, tla se odpove duhovništvu. nakar da jo vzame za ženo. Letos je pa župnik men da na svojo obljubo, že popolno ma pozabil, in ko je šla Myra Be res pred kratkim k njemu, dal jo je ljubeznjivi "ženiti" po nov kuharici z metlo natepsti in vreč iz farovža. Župnik seveda zdaj neče ničesar vedeti o svoji obJju bi, in njegovi trabantje in pobož ne oveice mu naravno verujejo Odvetniki tožiteljice pa trdijo, tla bo ona dokazala ž upnikovo lopo vstvo z njegovimi pismi in za doščenje da bo na njeni strani.— Omenili smo to f4novico" zato, da spozna krog naših ftjtateljev, zlasti krog tistih sodrugnv, ki še to lerirajo cerkev, kakšno moralo gojijo 'poklicani učitelji morale' — pa naj bodo te ali one vere — prvič v svojem hinavskem življenju v cerkvi, in drugič v svojem resničnem življenju v farovžu.
Tatovi!
Dokazale so, da so hrabre in po-	na grmadah, ki niso pobegnili v
rumne, da jih moramo občudova-	Afriko. Iz krvi in solz je rastla
ti. Delale so in trpele so bedo,	španskih kraljev, da'je ne-
tovščin* m glad s svojimi možmi	ko<' lahk<> <l*\jal kralj: "V moji
in deco. Kasneje so se pa borile ramo ob rami, ko so stopili kapitalistični hlapci v akcijo. Ženske io branile za svoje može in deco Hoveske pravice; zatoraj slava
državi ne zaide solnce."
In danes? Razdrobljena je moč, slava plesni in nekdaj bogata de žela je danes siromašna.
Mi ne pretakamo solz za padli
Imate slabe Nečisto kožo
njim in vsakega naj bo sram, ki mi najemniki in vojaki! Hudo mora biti človeku, Ki pozna zgodovino tega naroda, ko v zgodovini gleda, kako se je vpropastila kul-
M. Lenard's toni
jih blati.
— Največa laž v ti deželi "ena-
in Lenard's Crea
mt" K d> kdor ima talent, tudi	,ura- T;,k;' '>r'<'°. narod- kte"
taj doseže	rPKa Je "oblla v 8voJ° I'<'Rt vsa-
Ne oziraje ae na to, da v Chica-	k,'nm napredku in kulturi aovraž-
tu na Blue Island cesti največji	na c<>rk<!V- °sotda Sfan|Je Je.0P0'
■levili reveži izdajajo svoj list,	mm za ves gvet' Poscbno P* «
Pišiti po cenik v slovenskei! 548 Blue Island Ave^ ChWk»i°
Jest>n ho bliža, za njo pride pa zima. Če se mislite seliti, storite to sedaj, ko je čas zato!
Tudi s premogom ne odlašajte. 'Sedaj je premog še po ceni, a ne bo tega dolgo, ko botlo cene poskočile.
Vse to vam preskrbi točno in hitro FRANK UDOVIC, slovenski Expressman.
Zveza katoliških temperenčni-kov, ktera ima svoje mreže po vseh Zedinjenih državah, je mino-1i teden zborovala v Chicagu. Generalov črne armade, popov, je bilo vse črno. Zborovanje so zaključili z dolgim maškaradnim obhodom po Michigan Ave. pri kte-rem so vozili velikanski sod votle — pravi simbol njih vodenih glav! —; nad 3000 fanatikov je paradiralo. Navduševalci za vodo so na vse mogoče načine denunci-rali gostilne in klicali svoj "anathema" nad aalunarje. Nek pop je predlagal, da se mora vsem sa-lunarjem prepovedati deljenje "zakramentov" če se jih že ne i-zobči iz katoliške cerkve. Slovenski katoliški gostilničarji naj to vzamejo na znanje. Kaj se naj pa zgodi z dotičnimi 'gosputli', kte-ri "ga" tudi nad vse radi "cu-— a la Tone Sojar v Bis-
le z ozirom na to, da so uredništva meščanskih slovenskih časni-, tov in listov druzih narodov pol-la kretinov, povdarjamo še enkrat la je to grda laž. ; Uprava "Carnegiejeve štipendi-za penzioniranje profesorjev,
slovenski narod, kterega Imajo klerikalci po ogromni večini še v temnih duševnih sponah.
Španija je bila vse kaj druzega f v svoji cvetoč idobi, kot smo mi,^ T mali slovenski narod, in danes je__ podrtina. Tako usodo pričakuje slovenski narod, ako ne vzdrami-
Imarck hotelu — o tem se je na maškaradiiem zborovanju hinav-
jske črne bande previdno molčalo.
Wi, da se vsprejema na univerze »'»venski narod, ako ne vidrami-	M |
a vsaueilišta dijake brez naobraz- ™ narotla ln z rP,8,no d""eTn0 bo!'Pa 11 flO VP SI .1
K «e lc plačajo šolnino za seme- bo ne. vzamemo klerikalcem vseh! tlU pVVVJI «f I
plačajo
tre.« Iz tega sledi, da najboljši maturant doseže komaj najslabše-H v Ljubljani, kar zopet rodi, da izvzemajo najvažnejša in najod-fcnejša mesta največji tepci in >utci, siromakov talent pa zamre,
postojank.
Okrvavljeni ruski car-mesar je pred nekaj dnevi vzlic protestu zavednega francoskega in angleškega ljudstva obiskal par človeških trotov svoje vrste. Revni car! Ob francoskem in angleškem obrežju, koder se je mudil, stražile so ga neštevilne bojne oklopnice
k. dražba bo v kratkem izdala poveljz	merilnimi malinami,
v "Proletarcu" v LEPO VEZANI KR,ražll° na ,tl,0<'t n!sk,h Po1'* gala nad 400 strani zanimivega čtiv>-'cv- "»'krozalo nebrojno vogaa-
|tvo z napetimi puskimi in nasajenimi bajoneti kakor največjega hudodelca na svetu! Kakor
Svetoven pregled.
V veri, da se porodi vsak t « življenja čikaških klavnic in je \
ter'siromak nima denarja, da bi trenotek sv. pisemsko tisočletno Sinclairu, ki je dal dovoljenje za s dftndanpg potuje y spremstvn ba
« izšolal.
a	a
e
F*— Ponižni deželnozborski hlap-i kapitalistov so zdaj skoraj vsi •a počitnicah in ne dela se zdaj ikonov. Res, prava sreča za judstvo 1
Da so nekteri med temi zakone !<telajočimi kapitalističnimi brat,-I nezdrave pameti, je tudi resni-
kraljevstvo, se je zbralo v Balli-
jonetov in krogel j, čuvajev "re-
da in miru", največji ropar in morilec — tako potuje tudi car
namardu na Angleškem 2.000 ku- «aJvppll rniTIATl 2 nejitov. Vsaki dan krstijo mnogo1*1! w v-^f* lUIliail U
oseb kar javno v reki.	izdaje zelo omejeno, se prosi vse ti kot največji morilec in ropar da-
Lep dokaz, da je še mnogo ljudi vp0iijej0 gv0j0 naročitev prej ko mo našnje dobe. Njegovo potovanje na svetu, kterih nikdar ne bo sre-	-	je najsijajnejši špcktatel, kako
čala pamet.	naznani pozneje. Naroča se pri upi denes potujejo po svetu kriminal-
9 *	i., Chicago, 111.	j ci — mali in veliki . . .
— Don Carloi, umrli pretendent_______________|	---
za španski prestol, je zapuati^^******®®®^®^®^^^
Madjarski katoliški župnik Ju-
Uredništvo Proletarca, kakor j tudi zunanje osebe, so že neštetokrat povedali, da Je "Glas Svo-'bode" samo radi tega nasvetu, da preživlja Kondo, Mayerja in dru žino, ne da bi jim bilo treba trdo delati, dasi bi jim slednje bolj pri-stojalo, nego pečati se z obrtjo, ktere ne umejo. Toda dejstvo, da neumejo časnikarstva, jih prav nič ne ženira; saj njih namen ni ta, da bi j»isali stvarne članke in vzgajali narod, marveč, da lažejo, blatijo in obrekujejo poštene lju di, ki niso storili nič druzega, nego pokazali ljudem, kaj pravzaprav hočejo s svojo "cajtengo'„\
Kadar so imeli koga na piki, tedaj niso bili nikdar v zadregi s priimki in vsakovrstnimi podtika nji naobratno pa^ če je kazalo, da bi neslo, so bili vedno pripravljeni "žajfati" najbojj umazanega zamorca. To je bila <in je še vsa njih morala v časnikarstvu. Za osebne koristi vse! . . .
Koliko intrig je že skušal eden in drugi z lažnjivim kljukcem uprizoriti v S. N. P. J.; koliko sumičenj in lažnjivih poročil je že šlo v svet z "uredništva "G. S."; koliko nezaupnosti in špijonaže se je porodilo med naši mi rojaki vsled vedne gonje in natolcevanja, tla si sta Konda in njegov tast Mayer dobro vedela, da lažeta debelo; — ampak vse to samo zato, ker ju je gnala nizkotna — posurovela sebičnost.
Piko je imel Konda na vse, kar se mu ni pustilo izkoriščati na debelo. Največjo piko je imel naravno na Proletarca in njegov krožek.
Pa tudi v tem krožku je zbiral s piko. Posebno piko je imel na J. Zavertnika, kteremu jo obesil vse hudodelstvo, kar se ga je izvršilo kdaj na Kranjskem, na vrat. In ker na vse zadnje tudi vsi cowboyski priimki niso izdali nič, ga je obdolžil javno, da je v starem kraju pri socijalistični stranki poneveril 200 goldinarjev.
To obdolžitev sta storila Mayer in Konda vedoma ne da sta imela kdaj kak namen o tem prepričati se.Njima se ni šlo zato, če je Za-vertnik res kaj poneveril, ampak, šlo se jima je, da ubijeta njegov karakter, da ga umažeta pred javnostjo in da momentano napravita situacijo, ki bi šla na roke lastnikom Olas Svobode!
Kdor še ni zgubil svojega karakterja po californiških stepih med cowboyi ,ta ve, kaj pomeni za človeka taka javna obdolžitev«
Obdolžiti človeka, ki ima družino in ki si je svest, da ni kaj tacega zakrivil — presega vse meje dostojnosti ne le v časnikarstvu, marveč tudi v okvirju klerikalnih starih bab in navadnih paglavcev!
Kdor je zmožen kaj tacega: ukrasti človeku pošteno ime in ga oropati edinega kar poseduje, ta ni le tat osebnega . poštenja,
marveč je vstanu okrasti vse, kar ■e* mu ne zoperstavi z gorjačo in samokresom! Taki ljudje so javni tatovi, ktere je treba spraviti na varno!~
Mi opozarjamo slovenske delavce v Ameriki, naj ne podpirajo javnih tatov, ker sicer bodo tudi oni sokrivci zločina, ki je rakrana na živem telesu človeške družbe!
Da bodo cenjeni čitatelji videli, kakšna krivica se je godila sodr. Jožetu Zavertniku od strani javnih tatov pri "Glas Svobode", prinašamo o tej zadevi izjavo, ktero smo prejeli od jugosl. soc. dem. stranke na Kranjskem, ktera se glasi:
Slavno uredništvo Proletarca
v Ameriki!
Ker sodruga Jožeta Zavertnika vedno po krivem blati ameriški "Glas Svobode" izjavlja izvrie-valni odbor jugoslovanske social-nodemokratične stranke v Ljubljani naslednje:
Izjavljamo, da sodrug Jože Za-vertnik, ki ga na pada "Glas Svobode" z lažnjivi očitki, ni zakrivil ne v stranki in ne pri železni-čarski organizaciji nikake nered-nosti, da ni poneveril nikakršnega zneska kakor mu očita Imenovani list z dne 24. maja t. 1., ne stranki ne železničarski organizaciji ter da je pač bil strog in točen v tem pogledu in mu ni bilo treba zara-ditega pobegniti v Ameriko. S strankarskim denarjem sodrug Zavertnik ni imel nikdar opravka.
V Ljubljani, dne 17. julja 1909.
Za izvrševalni odbor jugosl. soc. dem. stranke
Etbin Kristan,	Iv. Mlinar.
Od Rechtsschutz und Gewerk-schaftsvereina z Dunaja pa je dobil gl. tajnik soc. organizacije o tej zadevi že leta 1907 sledeče pismo:
Wien, am ti. Februar 1907. Ilerr John Petrich, Sekretaer,
Chicago.
Werter Genosse!
In Beantwortung tier geschatz-ten A n f rage vom 24. Jiinner d. J. teilen wir mit, das sich Genosse Josef Zavertnik wahrend der Zeit seiner Anstellung als Administrator des "Eisenbahner" keines Betruges schuldig gemacht hat. Auch hat sein sonstiges Verhalten zu Klagen keinen An lass gegeben. Mit soc. dem. Gruss
Algemeiner Rcchtsshutz & Gevverkschaftsverein fiir
Ocstereich Wien. V.—I., Postfach Das Central Sekretariat.
Josef Tomschek. Te dve izjavi torej jasno pričati, kako zavratno in hajduško je vstanu napasti človeka list "Glas Svobode"; je pa tudi ob enem dokaz, tla takim javnim tatovom ni preumazano nobeno sredstvo v dosego njih umazanih namenov.
Mi izjavljamo na tem mestu, da ne bomo mirovali tako dolgo, dokler se ne iztrebijo javni tatovi iz površja slovenske javnosti v Ameriki! Kdor bo pa napr, skušal še v bodoče zagovarjati take kreature, bomo z njimi istotako obračunali, kakor z njih gospodarji. Javnim tatovom — boj!!
ZA CONNEMAUOH.
Slov. socijalistični klub št. 3 v Connemaugh, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu ob 9 uri dopoldne. Prihodnja seja se vrši pri sodr. Mrlaku na Franklinu. S socijalističnim pozdravom Josip Bricelj, tajnik.
Listu v podporo:
A. Jelovčan, llanna, Wyo., $1.; Valentin Stalick, Rock Springs, Wyo., 50c.; Obema iskrena zahvala!
^Wft koristi delavskega l|udstve. Dolav-
pi eo opravičeni do veega kar producirslo.
This pspsr is dsvoted to the intsrssts of the working clees. Workers ars entitled to ell what thsv produce.
KDt*>r»d a« vcond •«!»•• tnat'«r, !>•<« n. |W7, si t bo potrt offi •• »I Chicago IH. utul«i lb* Act of Congr«! of M a rob Ird. 1*79.
Office: 587 Ho. Centri Ave.
'Delavci vseh dežela, združite se",
PAZITE!
ne Atsvilko v oklepa|u ki
se nehe|e poleg vašega naelove. prilepili-nega spode| ali
na ovitku. Ako ( |()| i |e številka . X	'
teda| vam s prihodn|o številko našega lista poteče naročnina. Prosimo ponovne Jo tako).
Stcv. (No.) 100.
Chicago, 111.. 10. augusta (August), 1909.
Leto (Vol.) IV.
PIKNIK!
Okrajni tajnik soc. stranke G. irsnkel naznanja, da se vrši 15. augusta t. 1. velik letni piknik skupne soc. stranke v Cook tountiju. Piknik se vrši v Špach-mans Grove, kamor je moči priti | Elston ave. karo, ki pride direktno do vrta. Tiketi so po 25c. <h1 osebe in se jih dobi pri Frank podlipcu, 202 N. Curtis St.
mm M t rr	^
Od blizo in daleč
—	preganjalci grabežev (gref-tarjev) niso v mnogih slučajih nič boljši kot grabeži. Ako bi se lahko vsi vdeležili grabežtva, ki stremijo za njim, bi morali po dnevu
lučjo iskati preganjalec grabe-fev.
Tu gledamo " angel jskočistega" in "mesčanskokrepostnega" gosp, Kraneis J. Heney advokata in javnega tožitelja" iz San Francises, ki je neizprosno nastopil proti grabežem, ne glede na njih mesto, kterega zavzemajo v današnji družbi, ki .j«' danes razkrinkan kot premeten grabež.
To žalostno vest o grehu svetnika je zanesel v širni svet nesrečen slučaj, ki se je dogodil v kongresu. Krepostni lleney je dobil od stric Sama $27.000, ne da bi zvršil kakšno delo za njega. Gra-bežstvu, ki je združen s kapitaliz-nom, se ne da priti v okom z iiih-lekostnimi pomožnimi sredstvi. Proti grabežtvu pomaga le železna metlja socializma.
e	s
*
—	Neki meščanski žurnalistični
»darski hlapec je v nemškem meščanskem listu v članku, ki se peča s št raj kom v McKees Rocks i ozirom na delavske žene citiral Schillerjev špisarski stavek: "Da fcrerden Wcibrr zu Hyaenen. . (Zdaj postanejo ženske hijene.)
Kakor če bi ne bili oboroženi bi-riči ne zakrivili, da so delavske žene obupale 1
Žurnalističnemu hlapcu je kaj lahko v uredniški sobi hliniti o-goreenje. ker je za to plačan od kapitalistov.
Nam se ni treba klanjati kapitalističnim vlačugam in priležni-I cam. zato snamemo klobuk pred vrlimi in hrabrimi delavskimi že-i- asmi v McKees Rocks.
Dokazale so, da so hrabre in pogumne, da jih moramo občudovati. Delale so in trpele so bedo, |revščino in glad s svojimi možmi in deco. Kasneje so se pa borile ramo ob rami, ko so stopili kapitalistični hlapci v akcijo. Ženske •o branile za svoje može in deco človeške pravice; zatoraj slava njim in vsakega naj bo sram, ki jih blati.
S	e
; — Naj veča lai v ti deželi "enakosti" je, da kdor ima talent, tudi kaj doseže.
Ne oziraje se na to, da v Chica-n na Blue Island cesti največji duševni reveži izdajajo svoj list, ne z ozirom na to, da so uredništva meščanskih slovenskih časnikov in listov dnizih narodov polha kretinov, povdarjamo se enkrat da je to grda laž.
Uprava "Carnegiejeve štipendije" za penzioniranje profesorjev, toži, da se vsprejema na univerze b vsau^lišta dijake brez naobraz-K če le plačajo šolnino za seme-■tre. Iz tega sledi, da najboljši »aturant doseže komaj najslabšega v Ljubljani, kar zopet rodi, da »avzemajo najvažnejša in najod-ličnejša mesta največji tepci in butci, siromakov talent pa zamre, ker siromak nima denarja, da bi •e izšolal.
s	e
e
I Ponižni deželnozborski hlapci kapitalistov so zdaj skoraj vsi »a počitnicah in ne dela se zdaj sskonov. Res, prava sreča za ljudstvo 1 Da
so nekteri med temi zakone "delajočimi kapitalističnimi brat-■totdrave pameti. je tudi resni-
ca. Razloček med njimi in pravimi norci je ta, da so norci zaprti v norišnici, ti pa sede v kakšnem deželnem zboru. Mi živimo zdaj v dobi pasjih dnov, nekteri^postavo-dujalci pa trpe skozi celo leto radi vročine teh pasjih dnov. To smo zapazili na zakonih, ktere so omenjeni ozkomožganci predlagali. Da so z neizmisilnimi puritanskiini zakoni pričeli boj zoper vino in pivo, je že stara stvar. Zdaj so' pričeli tudi boj proti tobaku — seve z zakoni in ne s podukom. V Ljubljani so navadno rekli: Ta človek kolne kot Madžar. V viz-kouziškem deželnem zboru so pa bili poslanci mnenja, da najgrše kolnejo Amerikaaci in sprejeli so zakon, da ne sme nikdo kleti "javno", ali pa v navzočnosti "mladoletnih". Gubernator je ta zakon vetiral, češ, da je neizvedljiv i ntako obvaroval deželo pred blainažo. Gubernator je pač razumel, da je treba vzgoje, ne pa takih zakonov.
Postavodajalci so se brigali za vse in odšli so na oddih, na počitnice. Le za nekaj se niso brigali: za ljudstvo. Postavodajalci se niso brigali, kje naj dobi ljudstvo delo in od česar haj živi. Sami imajo lepe dohodke, zakaj naj bi se brigali še za ljudstvo, dokler ljudstvo stiska pesti v žepu in ponižno nosi kapitalistično suženjsko breme.
e	e
*
—	Okrajni birič (šerif) za Cripple Creek okraj Col, je za^ ukazal-, da morajo vsi inozemski delavci ostaviti omenjeni okraj, ker delajo ondotni izkoriščevalni rudokopni družbi preveč preglavice. Omenjena družba bo zapodila le "ameriške" delavce.
Res, lep kompliment ni to za ameriške delavce, ktere smartra družba za bolj tope i nponižne k inozemske.
s	s
—	Potomci hrabrih Mavrov,
kterih zadnji kralj Boabdil je bil| leta 1492 premagan po Ferdinandu katoliškem in ki je bežal z pre-1 ostankom naroda v Afriko, so pro-vzročili, da se je zagugal zdaj španski kraljevski prestol. Koncem. .15. stoletja so bili bujni časi za Španijo, ki se je z združitvijo Arogonije in Kastilije povzdignila| do svetovne velesile.
Temen fanatizem in brezobzir-i na krutost sta dičila vlado le države. S silo so zatrli arabsko kulturo in tisoče Mavrov so sežgali na grmadah, ki niso pobegnili v Afriko. Iz krvi in solz je rastla| sila španskih kraljev, da'je nekoč lahko dejal kralj: "V moji| državi ne zaide solnce."
In danes? Razdrobljena je moč,I slava plesni in nekdaj bogata de-1 žela je danes siromašna.
Mi ne pretakamo solz za padli-1 mi najemniki in vojaki 1 Hudo mora biti človeku, \i pozna zgodovino tega naroda, ko v zgodovini gleda, kako se je vpropastila kultura. Tako daleč pride narod, kterega je dobila v svojo pest vsakemu napredku in kulturi sovražna cerkev. Osoda Španije je opomin za ves svet, posebno pa še zal slovenski narod, kterega imajo| klerikalci po ogromni večini še temnih duševnih sponah.
Španija je bila vse kaj dnizegal v svoji cveto«' idobi, k<>! smo mi,j mali slovenski narod, in danes ji podrtina. Tako usodo pričakuje I nlovenski narod, ako ne vzdrami-| mo naroda in z resno duševno borbo ne vzamemo klerikalcem vseh| postojank.
Svetoven pregled.
—	V veri, da se porodi vsak trenfttek sv. pisemsko tisočletno kraljevstvo, se je zbralo v Balli-namardu na Angleškem 2.000 ku-nejitov. Vsaki dan krstijo mnogo| oseb kar javno v reki.
Lep dokaz, da je še mnogo ljudil na svetu, kterih nikdar no bo sre-| čala pamet.
—	Don Carlos, umrli pretendent za španski prestol, je zapustil
"vbogemu in svetemu" očetu v Rimu 2 milijona dolarjev.
Ta denar bi boljše došel španskim siromakom, ki nimajo kaj jesti, kot bogatemu in razkošnemu Vatikanu.
s	s
*
—	Španska vlada poroča oficiel-no z dne 4. avg. t. 1., da se ji posrečilo vdušiti vstajo v Barceloni, in da traja vstaja le še v nekterih manjših mestih na deželi.
Nadalje poroča vlada, da vstaja ni bila protivladna ampak, da se zdaj ljudstvo pomirjuje, ko je požgalo skoraj vse nunske in metliške samostane.
e	s
*
—	Iz dtockholma na Švedskem se poroča, da so delavci proglasili splošen štrajk. Ta splošen štrajk so zakrivili industrielci volnene in bombaževe industrije. V svoji o-šabnosti in nadutosti so izprli 13 tisoč delavcev.
Kralj je sklical parlament v posebno zasedanje.
•	e
*
—	Turčija je odposlala vojaške
čete pod varstvom turškega bro-
dovja, da zasedejo Kreto.
e	e
A
—	V Lisabonu na Portugalskem
se vrše shodi in demonstracije proti katoliški cerkvi. Vdeleženci zahtevajo odstranitev redov i nI versko svobodo.
V državnem zboru je poslane« Coinacho stavil to zadevni predn log. kterega je nazadnjaška več i J na zavrgla. Na galerijah je nastal^ vihar in poslanci so se stepli, koti orožje so rabili stole in pesti. Boj| je trajal še na cesti, ko spraznili dvorano.
lius Szepcssy v Clevclandu sedi te dni na žrjavici. Njegova bivša kuharica Myra Beres ga namreč toži pri sodišču za — čujtel prelomljeno obljubo zakona lu zahteva za svoje "ranjeno srce' $10,000 odškodnine. Kuharica trdi, da ji je župnik Szepessy še lansko leto obljubil, da se odpove duhovništvu, nakar da jo vzame za Ženo. Letos je pa župnik menda na svojo obljubo, že popolno ma pozabil, in ko je šla Myra Be res pred kratkim k njemu, dal jo je ljubeznjivi "ženin" po novi kuharici z metlo natepsti in vreči iz farovža. Župnik seveda zdaj neče ničesar vedeti o svoji obljubi, in njegovi trabantje in pobož ne ovčice mu naravno verujejo. Odvetniki tožiteljice pa trdijo, da bo ona dokazala župnikovo lo-povstvo z njegovimi pismi in za doščenje da bo na njeni strani.— Omenili smo to "novico" zato, da spozna krog naših čitateljev, zla sti krog tistih sodnigov, ki še to-lerirajo cerkev, kakšno moralo gojijo 'poklicani učitelji morale' «— pa naj bodo te ali one vere — prvič v svojem hinavskem življenju v cerkvi, in drugič v svojem resničnem življenju v farovžu.
Tatovi!
Mutilated
Zveza katoliških temperenčni-kov, ktera ima svoje mreže po I vseh Zed i n jen i h državah, je mino lli teden zborovala v Chicago. Gc-Ineralov črne armade, popov, je bilo Vse črno. Zborovanje mi za k ljueili z dolgim maškaradnim obhodom po Michigan Ave. pri kte-I rem so vozili velikanski sod vode pravi simbol njih vodenih I glav ! ; nad 3000 fanatikov je Kjaradiralo. Navdalevalci za vodo (so na \ se mogoče načine denunci-lmli gostilne in klicali tvoj "ana-Ithema" nad salunarje. Nek pop I je predlagal, da se mora sem sa-|unarj< m prepovedati deljenje 'zakramentov" če se jih že ne i-Izobei iz katoliške cerkve. Slovcn-Iski katoliški gostilničarji naj to irsamejo na snanje. Kaj se naj p« Izhodi z. dotičnimi 'gospudi', ktc-Iri "ga" tudi nad vat radi "čuka jo" a la Tone So jar v Bis marek hotelu —■ o tem se je na maškaradnem zborovanju hinavske erne bande prsi{dno molčalo.
Okrvavljeni ruski ear-mesar je jpretl nekaj dnevi vzlie protesta [zavednega francoskega in angleš-Ikcga ljudstva obiskal par človcš-Ikih trotov svoje irste. Reini car' Ob francoskem in angleškem obrežju, koder se je mudil, stražile so ga neštevilne bojne oklopnice z zijajočimi morilnimi mašinaini, stražilo ga na tisoče ruskih policajev. obkrožalo nebrojno vojaštvo z napetimi puškimi in nasajenimi bajoneti kakor največjega — hudodelca na svetu * Kakor dandanes potuje v spremstvu bajonetov in krogel j, čuvajev "rc-|da in miru", največji ropar in morilce — tako potuje tudi car I kot največji morilec in ropar današnje dobe. Njegovo potovanje je najsijajnejši špektatel. knko danes potujejo po svetu kriminal-|ci — mali in veliki . . .
Madjarski katoliški župnik Ju-
Uredništvo Proletarca, kakor tudi zunanje osebe, so že nešteto krat povedali, da Je "Glas Svobode" samo radi tega nasvetu, da preživlja Kondo, Mayerja in dru žino, ne da bi jim bilo treba trdo delati, dasi bi jim slednje bolj pri-stojalo, nego pečati se z obrtjo, ktere ne utnejo. Toda dejstvo, da neumejo časnikarstva, jih prav nič ne ženira; saj njih namen ni ta, da bi pisali stvarne članke in vzgajali narod, marveč, da lažejo, blatijo in obrekujejo poštene lju di, ki niso storili nič druzega, ne go pokazali ljudem, kaj pravzaprav hočejo s svojo "cajtengo".
Kadar so imeli koga na piki, tedaj niso bili nikdar v zadregi s priimki in vsakovrstnimi podtika nji naobratno pa, če je kazalo, da bi neslo, so bili vedno pripravljeni "žajfati" najbolj umazanega zamorca. To jc bila in je še vsa njih morala v časnikarstvu. Za osebne koristi vse! . . .
Koliko intrig je že skušal eden in drugi z lažnjivim kljukcem uprizoriti v S. N. P. J.; koliko sumičenj in lažnjivih poročil je že šlo v svet z "uredništva" 44G. S."; koliko nezaupno8ti in špijonaže se je porodilo med našimi rojaki vsled vedne gonje in natolcevanja, da si sta Konda in njegov tast Maver dobro vedela, da lažeta debelo; — ampak vse to samo zato, ker ju je gnala nizkotna — posurovela sebičnost.
Piko je imel Konda na vse, kar se mu ni pustilo izkoriščati na debelo. Največjo piko je imel naravno na Proletarca in njegov krožek.
Pa tudi v tem krožku je zbiral s piko. Posebno piko je imel na J. Zavertnika, kteremu je obesil vse hudodelstvo, kar se ga je izvršilo kdaj na Kranjskem, na vrat. In ker na vse zadnje tudi vsi cowboyski priimki niso izdali nič, ga je obdolžil javno, da je v starem kraju pri socijalistični stranki poneveril 200 goldinarjev.
To obdolžitev sta storila Mayer in Konda vedoma ne da sta imela kdaj kak namen o tem prepričati se.Njiina se ni šlo zato, če je Za-vertnik res kaj poneveril, ampak, šlo se jima je, da ubijeta njegov karakter, da ga umažeta pred javnostjo in da momentano napravita situacijo, ki bi šla na roke lastnikom Glas Svobode!
Kdor še ni zgubil svojega karakterja po californiških stepih med cowboyi ,ta ve, kaj pomeni za človeka taka javna obdolžitev«
Obdolžiti človeka, ki ima družino in ki si je svest, da ni kaj tacega zakrivil —• presega vse meje dostojnosti ne le v časnikarstvu, marveč tudi v okvirju klerikalnih stsrih bab in navadnih paglavcev l
Kdor je zmožen kaj tacega: ukrasti človeku pošteno ime in ga oropati edinega kar poseduje, ta ni le tat osebnega poštenja, marveč j«.' vstanu okrasti vse, kar se mu ne zoperstavi z gorjačo in samokresom! *Taki ljudje so javni tatovi, ktere je treba spraviti na varilo! —
Mi opozarjamo slovenske delavce v Ameriki, naj ne podpirajo javnih tatov, ker sicer bodo tudi oni sokrivci zločina, ki je rakrana na živem telesu človeške družbe 1
Da bodo cenjeni čitatelji videli, kakšna krivica se je godila sodr. Jožetu Zavertniku od strani javnih tatov pri "Glas Svobode", prinašamo o tej zadevi izjavo, ktero smo prejeli od jugosl. soc. dem. stranke na Kranjskem, ktera se glasi:
Slavno uredništvo Proletarca
v Ameriki!
Ker sodruga Jožeta Zavertnika vedno po krivem blati ameriški "Glas Svobode" izjavlja izvrše-valni odbor jugoslovanske social-nodemokratične stranke v Ljubljani naslednje:
Izjavljamo, da sodrug Jože Za-vertnik, ki ga na pada "Glas Svobode" z lažnjivi očitki, ni zakrivil ne v stranki in ne pri železni-čarski organizaciji nikake nerodnosti, da ni poneveril nikakršnega zneska*kakor mu očita imenovani list z dne 24. maja 1.1., ne stranki ne železničarski organizaciji ter da je pač bil strog in točen v tem pogledu in mu ni bilo treba zara-ditega pobegniti v Ameriko. S strankarskim denarjem sodrug Zavertnik ni imel nikdar opravka.
V Ljubljani, dne 17. julja 1909.
Za izvrševalni odbor jugosl. soc. dem. stranke
Etbin Kristan,	Iv. Mlinar.
Od Reehtssehutz und Gewerk-schaftsvcreina z Dunaja pa je dobil gl. tajnik soc.- organizacije o tej zadevi že leta 1907 sledeče pismo:
Wien, am (». Februar 1907. Ilerr John Pet rich, Sekretaer,
Chicago.
Werter Genosse!
In Beantwortung der geschiitz-ten Anfrage vom 24. Janner d. J. teilen wir mit, das sich Genosse Josef Zavertnik wahrend der Zeit seiner Anstellung als Administrator ties "Eisenbahner" keines Betruges schuldig gemacht hat. Auch hat sein sonstiges Verhalten zu Klagen keinen An lass gegeben.
Mit soc. dem. Gruss
Algemeiner Rechtsshutz & Gewerkschaftsverein fiir
Oestereich 4 Wien, V.—I., Postfaeh Das Central Sekretariat.
Josef Tomschek.
Te dve izjavi torej jasno pričati, kako zavratno in hajduško je vstanu napasti človeka list "Glas Svobode"; je pa tudi ob enem dokaz, da takim javnim tatovom ni preumazano nobeno sredstvo v dosego njih umazanih namenov.
Mi izjavljamo na tem mestu, da ne bomo mirovali tako dolgo, dokler se ne iztrebijo javni tatovi iz površja slovenske javnosti v \meriki! Kdor bo pa napr, skušal še v bodoče zagovarjati take kreature, bomo z njimi istotako obračunali, kakor z njih gospodarji. Javnim tatovom — boj!!
ZA CONNEMAUGH.
Slov. socijalistični klub št. 3 v Connemaugh, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu ob 9 uri dopoldne. Prihodnja seja se vrši pri sodr. Mrlaku na Franklinu. S socijalističnim pozdravom Josip Bricelj, tajnik.
Listu v podporo:
A. Jelovčan, Hanna, Wyo., $1.; Valentin Stalick, Rock Springs, Wyo., 50c.; Obema iskrena zahvala!
?
> ■ ■ ■ 5T p ™
■ >-
P f^ Q L E T A R E O eer^ve *n nepotrebne naprave,med
UST ZA INTERESE OELAVSKEGA LJUDSTVA. % .
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastaik in udajattlj:
Jafoslotaa&ka delavska tiskovna dražba v Chicago, III.
Kirotnio«: Za Air.«rico $150 sa c«lo leto, 75c n pol 1«U. Za Evropo ti c«io »cto, $1 s« pol 1«U.
Oglati pa dooovoru, Pri tprtmtabi bivat Ufa Jtpoltg not *y a HUtoaniti tudi STA HI na* lov.
tem ko imaiuo v Ameriki, pred Dragi Proletarec:	» krizo. Kaj naj vse to pomeni t
svojim pragom v ae pol no živih po-1 Priobčite par vrstic iz našega Tisti, kteri trdijo, da je to gi-mnikov, ki potrebujejo podpore, kraja, saj se itak malo kdaj kaj banje hsiiio politično, nimajo po-a ae zanje ne stori nič. Glas Naro sliši ud uas. Kar se dela tiče, mo- poluoma prav. Za tem gibanjem da, ki J^ vedno pripravljen po- ram povedati, da se dobro dela sa- tiči v prvi vrsti gospodarsko u-
Colliuwood, O. Nemčiji se vrste v vladi krize za gubilo svoje življenje, ker jim je Francosko ali ne, ker je
bil jarem izkorilčujočega, kulturi va afera ruski vladi sila in izobrazbi sovražnga, vsako na. Ruski revolucijonarec |W svobodo uničujočega in izobrazbi kateri je Itos po /j,„j sovražnega vsako svobodo uniču- plačanega vohuna ruike jočega carizma nezuosen. Toda 1"revolucijonarea" Azevs
prašanje, uprasanje kruha, kteri pro k let i sistem, ki mori otroke slal francoskemu prav
vil
»1
zdraviti revolucijo na Turškem, mo malo se zaslu/i.	prusanje, uprasanje k runa, Kteri i proKleii zisieiu, ki mori oiro»»- »mi irniinmm-niu pravosodtf
Perziji, Španiji; ki je pisal o sin- Lepo se razvija naš socijalistič- je vedno dražji in vedno težav-[svojega naroda, je nevaren vsej ministru Briandu pismo, v u
Evropi. Vsa reakcija upira svoje rein mu naznanja, da sedanji i
dikalizmu na * Francoskem cele ni klub, kteri si je preskrbel s po- iieju življenje, strani; ki odobrava unijoniaem na močjo požrtvovalnih članov tudi Večina evropskih držav ni po- poglede v Rusijo in pričakuje od ruske tajne policije
ih. ondotncga absolutizma uničenje | Arkad i je Harting ni r
PROLETARIAN
Owned and published Evsav Tuesday by
South Slavic Workmen's Publishing Company Chicago, Illinois.
Glasilo Slovana*e socialistične organizacije v Amerik
tin j ue dela samo reklame in ko-
Joe Jeaih. President!---pač pa da lahko takoj zač-
Jobn Petrich, Secretary;	ne s pobiranjem doneskov za žive _Prank Mladič, 'Treasurer, spomenike, se je navedel slučaj,
kako sta prišla dva Slovenca v
v ptrj
zapadu; (doma pa skebajo in jim I tam bur e, Znamo že toliko, da bo- Ijedelskih, ampak* industrijskih. I ondotncga absolutizma uničenje j Arkadijc Hart ing ni nihče dru boss deli sendviče, če delago čez mo že napravili izlet, kteri se bo- Poljedelstvo propad« dan za | ustavnosti in politične svobode ko bivši ruski revolucija*^ čas); ki grmi proti škofu Jegliču/de vršil dne 15. avgusta popoldne dnem. Zemlja je izčrpana do za-1 spoli. Posebna vrsta nevarnosti pa Landesen alias Ilockeliua&a, W sam pa kolektu denar za cerkve v _v *" "	— "" ni'	1	'	m-'111	' " 'v	J ' --	1
starem kraju i. t. d. i. t. d. samo,
da bi si naredil ceneiu> reklamo—k<i j	se	poprijeti
je bil	takorekoč le pozvan,umetnih sredstev, ktera so pa
pet zelo druga. Posamezne državice ne pridelajo toliko, da bi se
.............."»J« J"	.... .... njniM, J	»!"»«»	I---------------------Rcn[lilUU( (|
dnje moči. ^riri naravna gnojila je ruska policija. Ona ne deluje	ri je napravil I. 1 sfIO atentiT
mmHii ue pomagajo več. Kdor hoče, da le doma, temveč ima svoje služab-	carju Aleksandra III. v Paru«
nike po vsem svetil) posebno mno-	bil obsojen na 5 let ječe, seved*
go jih ima na Francoskem, kamor	contumaciam, ker Landesen uj
llsvrairrion kaimt United Statai and Canada, L SO a year. 75c lor half year. Foreign countrici $2 a year, $t for half year. advkrtising sates on a|r««ment.
NASLOV 'ADDRESS):
"PROLETAREC"
5.17 So. Centre Ave., Chicago, III.
at
Dopisi.
Ljubljani vsled septembrskih ra-buk do smrti. Tam se čita določno: " Ity bi bila ustreljena v borbi) za svoje ali narodne pravice — bi bilo kaj druzega. Le ne pretiravajmo. Ce bi bil mesto teh dveh| padel kak fijakarski konj, bi se mu moralo tudi nabirati za sponi! nik, ker bi bil prav tako slučajaM
mitrenil; . . ." Tu je bila koseiea v črešnji. ktera .]«• ostala Pireii v| Želodcu.
j Glavni namen člankove usebine
hodi mnogo Kusov študirat. | Hurcev je zahteval, naj se Hart Način ruskega policijskega de- ga zapr^, da kazen ^Isluži mogle živeti same, ampak mora jo j lovanja je nad vse gnusen. Poslu- Rusko poslaništvo v Pariau vse brez izjeme uvažati iz rodo- /.,jje se namreč ne le špionov, tem- javilo, da je treba za ideiutit?
več tudi agent provocateurjev, ki Harting-Landescnovo tehtnejj j pripravljajo zločine, zato da po- dokazov, vendar da pa hoče i
vituejših krajev ponajvec i/, severne in južne Amerike.
Chicago, ti. augusta 1%9. Dragi urednik Proletarea!
Čudno je to, da človek včasih gotovo ni bil koga žaliti, najmanje naleti na stvari, kterih se najiua- pa mrtve ljudi; stistu opazko se je| nje nadja.	\e hotelo reči, da bi mural v teinl
Tako sem v četrtek slučajno do- slučaju (Jlas Naroda "fehtati bil v roke "(Jlas Naroda", to je u konja. Hiralo s«- je steni navad i cajtenga, ki nosi na pročelju na- nim humorjem torej le "fehtari-pis: 44Glasilo alovenskih delavcev jo", ktero pri "(ilas Naroda" /e v Ameriki'V dasi ob volitvah in dolga leta izkoriščajo za svojo ce-sploh vedno piše m plonka s kapi-^cno reklamo — in ničesar drum talističnih listov. Med drugo važ- gane!
m -šaro", ki je namenjena za j Na tu humor pride pa Pire pravi 'duševen futer slovenskim de- po Risarsko pa začne upiti: "za lavcem v Ameriki, se nahaja tudi.Slovenijo so prelili svojo kri!... dopis Lojzeta Pirea iz oRck Vidite kako grdo piše -Proieta-Springa, Wyo, kjer piše "važne
kot se ga more sploh porabiti. Kaj naravnejšega je torej, kot da | je t;» nad produkcija začela upli-vati zelo neugodno na vse sloje. Meti posameznimi državami vla-
Ida vi-lika konkiireiiea za kjer je mogoče oddajati| strijske izdelke. Ker je pa ponudba vedno večja kot nakup, je naravno, tla je zašla tudi v industrijo podobna kriza, kakor v kmetijstvo.
Poljedelstvo ne nosi tega, kot je nosilo nekdaj. Industrija pada vsled nadprodukcije. Zahteve držav se pa ne manjkajo v tem razmerju, ampak vedno večajo.
Široke ljudske mase in njihovi prijatelji skušajo razrešiti to sta-
nje. In ravno socijalizem je edina svetla točka v splošnem kao-
menitnik pa je neki Uokelmann-Ilarting-Landesen. Vsa tri imena so njegova. Hockelmann se je imenoval po svojem očetu. To ime je zatajil, ko se je dal krstiti. Te-trge, I daj je postal "revolucionarec" indu- Landesen. Znal je najti pot med revolucionarje. Izvedel je načrte za razne manjše, večje in zelo velike atentate: aranžiral je vse kar se mu je zdelo potrebno. In ko je bil čas, je policija vselej pri jela zarotnike, sodišča so jih ob sodila, tega na dosmrtno ječo onega na smrt. Le Landesenu se ni nikoli nič zgodilo. Enkrat je bi pač obsojen na mnogo let, odsedel pa niti ure ni. Pred kratkim je Hurcev razkri
novice" o "kekih" in piknikih, pa o šnofanju in kihanju. Well, to |o važne reči, ki so vredne, da najdejo svoje literarno mesto v nič manj važnem glasilu tacih 4'vrednih" delavcev, kot so napr njih poročevalci pa tudi Uredniki in lastniki. Zavidati jih človek nad takim korespondenčniin 'staf-fom' a la Pire, res ne more; da bi se človeče, ki se sili na vseh kon cih in krajih, vsaj držalo svojega važnega "štofa", pa poročalo še kaj druzega 44važnega", ki spada v register glasila slov. delavcev v Ameriki.
Ampak človeče je hotelo v svoji naivnosti izkašljati nekaj nepre-bavnega, nekaj, kar mu je bržčas ostalo po naključju v želodcu, če sar pa niti urednik velikega dnevnika sam ne ve, kaj je pravzaprav tisto. Da, črešnje s koščieami, niso za otroke; uredništvo Proletarea naj v prihodnje pazi, da otroci, ki še niso polnoletni, ne dobe črešenj s koščieami; kajti prigoditi se zna. tlanes ali jutri, da ostane spet kakšna neprebaljiva reč komu v želodcu.
Za take mladiče naj se v bodoče skrbi, da dobe črešnje brez koščic.
Jaz sem tisto črešnjo, ktere koščico je ostalo v Pirčevem želodcu, videl. Pa ni taka reč. Seveda, Pirčetu je bila ena mala košči-čica poleg njegove immaginarno-sti cela klada. Tako človek rad veliko vidi, če je v omotici. Pirče je pa kar pijan; kar ginjen je za ljudi, ki so bili slučajno ustreljeni. Na žive ljudi ne da Pirče nič; on časti le mrliče! Dosti malo, na žive ljudi on ne da niti toliko, kakor uredniki Proletarea za fijakarske konje! Pirče je moderen Nekro-strat. Rlagor ljudem, ki padejo por strelom. Pirče bi v svoji fana tizirani blaznosti, ki se ji pravi lahko nekrostratstvo, najraje vi del celo domovino v grobeh, če bi bili vsi grobovi vzrok puške. Tako daleč pipelje človeka mehkužna sentimentalnost.
Pirče pa ni samo sentimentalen, on je tudi zloben in nadut. V svoji nadutosti zavija celo stavke in jih kaže ljudem vse razmesarjene v
dejstvo, da načelnik ruske tajne policije v Parizu ter državni
vsi narejeni 4 4 grozot i". To dejanje nas spominja na proce, ki si v svoji maniji, da bi vzbudili senzacijo, sami prizadenejo rane, da potem laglje nastopijo proti namišljenim sovražnikom. Te~le vrste manire je najti zlasti pri fanatičnih klerikalcih naj nižje vrste. Tudi ti se poslužujejo čestokrat tacih hinavskih sredstev.
Toda kaj je prazaprav s Pir-cem? Kolikor razumem jaz situacijo, je izšel v Proletarcu članek: "Skrbimo zase", v kterem se je stvarno navajalo beračenje, ktere* ga ni ne konca ne krsja za razne
rec
Tako ga je komandirala tista manija. ki pride od fanatizma.
Ker je Pire po nepotrebnem upil, hočem pa jaz na tem mesti uprašati one, ki mislijo, da so septembrske žrtve narodne žrtve Kaj pa ima Slovenija opraviti njiju smrtjo? Je mar Slovenijal kriva, da sta bila umorjena 1'roJ testiram odločno, če kdo to trdi Ne Slovenija, marveč nemški iu slovenski izzivači, (a la Pire moj goče) pa slučaji 1
Kdo pa izzivljc rabuke v Avstriji * Mar zavedni slovenski ali nemški in italijanski itd. delavci? Ne Slovenski narodnjakarji, libcralcil so tisti izzivači. Ravnotako je z| nemškimi liberalci. Delavci nimajo ničesar oil rabuk; koristi od ra-buk imajo vedno le kapitalisti,, pal naj bodo to slovenski, turški ali vsak. kteri bode pa kitajski. Človek, ki si s svojimi zadel ugodno srečko, plačati rokami služi vsakdanji kruh, bi $1.50 do $10 za aker. Delati in tr-predvsem moral vedeti, kam spa- peti pa bode moral pet let, prednt da; vedeti bi moral, da ni dovolj, dobi lastninsko pravico. Vrhtega če se reče: jaz sem Slovenec. Same ni ta ceneni svet vreden niti cen-fraze o slovenstvu in vsesloven- ta. Res je nekaj lesa na njem, ka. stvu so prazne.	je pa les vreden, če se ga ne niortj
Ne Slovenec po jeziku, ampak »praviti v promet ker ni nobeni! po možganih — velja nekaj. Zato zv*z. naj pa taki sentimentalni otroci v Kdor računa, da bode delal z i prihodnje nikar ne čivkajo pre- druga, družino pa pustil na svoji več, marveč uče naj se, da bodo rezervaciji, se bode tudi uštel. De v kraju, kjer žive, videli kaj važ- lavcev je tukaj toliko, da se deli nejšega, kadar poročajo v njih prav težko dobi.
glasilo" in ne le "keke" pa ki- Poleg teh težav bode treba v: hanje in pravdanje. | keniu naselnikn vzeti tudi precej Stvari pa. ktenh ne razumejo, denarja v roke, da m Zgradi vs( naj se nikar DC dotikajo, prtdno potrebno in pa nakupi, da l'<>d| se o njih ne pouče. mogel sploh delati. V prvem leti Ce treba, pridem še.	X. ne more računati na kako pridt -- bitev. Torej mora tudi za celo leti
<»co. Komar.
EVROPSKO GIBANJE.
I.
Aurora, Minn,	imeti živeža. Cenjeno uredništvo Proletarea:—| Sploh so pogoji taki, tla roji
Jaz sem bil delegat tretje ali La	kom ne svetujem hoditi sem. Sallske konvencije. Dobro mi je v	Pozdrav vsem sodrugom! spominu še vse, kar se je tedaj govorilo na konvenciji in zunaj nje po ulicah ali oštarijah. Jaz sem bil jeden tistih, ki smo tedaj propadli. Iskali smo tolažbe okrog in res je prišla. Tisti, ki so pogoreli in ki so danes ustanovitelji	, . , T . , KMm fNM M nas !,,,„ toU-	"aS" "tf^^J
Žili ftkoi: M bft dolg........ bono	vs;' ElT' '""'"'"" rUh'\. S
bMU dn«0 novo Jednoto, v ktori	!",JI,"V"m" ,meUt P" J
bodo rilitiičanjo itkljufeni. Tako	"I™" ........ .v B
•o pripovedovali la teko M jo tadl	s"v""1" ' P"1 t
zeodilo	sl* <,<'l>r,lv, zastareli In roj
, ,' . , .	„ _ , kntiiom in absolutizmom n -In sd
b glejte. pa prid« Kmula zasl„|,sU„ vU(Unj|| da ,,„,, ,|S
m upije v javnost <la je Krže tim ktpH s0 ,,„„„„ ,)r(>1 .„,
nstanovil njihovo .lednoto. Krzetu Dum Bi ..............rotil i,
se »e tedaj sanjalo n., kaj .n kak0j ,{„HI,,, A „, „ ; s„ „ „,,„, £ ■ao sklopoU a. k, smo vlekli ta k„ k(), (|ft j(. ,„ ^^
mašil
kratko s ta kratkim vred
Kdo je torej ustanovil Jednotot Tisti, ki so pogoreli na tretji konvenciji, na čelu jim Konda. Zato se pa tudi imenuje ta nova jedno-ta Kondatova Jednota, da se za vedno ohrani ime zasluženega u-stanovitelja.
ali da se je zatrlo. Kar tli v to more zagoreti vsak čas v mc gočen plamen.
Holj se je javnost bavila z d godki na Španskem. Upori, bo be, puške in topovi — to pon ni mnogo. Zopet podobno gibanje se
sil. kteri edini obeta srečno re- svetnik pl. Ilarting ni nihče dru |šitev obstoječih razmer.	Lj	Landesen, oziroma
Toda socijalizem je nekaj, kar »ockelmann. Lahko si je misliti |*bode vsakega birokrata, zbode <ja j,. ta V(.st povzrtn-ila velikan |posebno tiste, kteri s,- smat ra jo sko senzaci jt> .Ilarting je izginil iz že stoletja poklicani v tt>, tla via- pariza; zapustil je kmalu tudi dajo maso. Ali je potem kaj ču- Bruselj ter se odpeljal najbrže na dnega, tla se vlade ne poprimejo Angleško. Ruska policija se ni Ndilne misli ljudskega gibanja! upala niti z l.esrdicu/anikati Bur Ali je čudno, tla skušajo vlade trditve, tudi tedaj ne, ko je razrešiti to stanje s sredstvi, kteri Burecv pisal justičnemu ministru 90 naravnost nasprotni soeijaliz- kaj in kako A zagetkoina je mol
čala tudi francoska vlada. Nji je končno vodja francoskih sociali stov, pt)slanec Jaures odprl usta V svojem zadnjem govoru v zbornici je dejal:
"Ruska vlada ni ovrgla pisma ki ga je Hurcev pisal justičnemu ministru. Tudi Ilarting ni vede kaj povedati, zapustil je Bruselj takoj pt> rakritju. Dunajskii in nemški časopisi naznanjajo, da se je Hartingova roka lahko opažala v mnogih atentatih. Berlinski do pisnik "N, F. Presse" javlja svojem listu, da je ob carjevem obisku v Svinemunde Hartinger njegov tovariš, pod pretvezo ve like ljubeznivosti strogo opazoval ker se je nemška policija bolj ba la Hartingovih hoinatij nego aten tata ruskih teroristov. Ca a je, da nam vlada naznani, kaj misli sto riti in če misli še dalje trpeti tuje policist na francoskih tleh. Včeraj je bivši ruski policijski šef v Parizu Rat a je v v nekem časopisu javno priznal, tla je petnajst let rabil agentprovokaterja Azeva ter tla je dobro poznal njegovo po četje. In policijski šef R-atajev se podpisuje "državni svetnik ruskega carstva in častnik franco ske častne legije!"
Jaures je dejal ministrskemu predsedniku naravnost:
"Ponujajo se Vam dokazi, da deluje francoska policija skupno z ruskimi policisti in tla dobivajo zadnji vsako olajšavo, da lahko nadzorujejo mlade Ruse. ki stu tlirajo v Parizu. To se ne more več trpeti. Storiti se mora kaj."
M inisterski predsednik Clemen-ceau za kliče:
"Se je že zgodilo!" Jaures: 44Tuji policisti morajo izginiti iz nase dežele!"
Clemenceau pritrjuje s kima-njem.
Jaures: "Vašo obljubo, gospod ministrski predsednik, jemljem na znanje, od zbornice pa zahtevamo primeren sklep."
Ko se je glasovalo, je zbornica z ogromno večino sklenila dnevni red. ki izraža, da se ima zatreti vsaka tuja policija na Francoskem.
Delegat III. konvencije. pojavilo v Švediji. V Avstriji ij
— Rusko policijsko špionstvo
rodi včasi sadove, ki postanejo tudi njihovim patronom včasi neprijetne. V pariških parlamentarnih krogih se govori, da je nego-
veliko senzacijo.
Ste že obnovili naročnino "Iv letarca"? — Ce jo še niste, »toi te to takoj, da se Vam ne usu lista.
Slovensko-angleška slovnia slov. ang. tolmač in angl. k10T| za samo $1. — pri V. J. Kubelfe 0 Albany St., N*w York. y.
Domača oštarija.
Podpisani naznanjam, da totta i turno domače vino io dobro pivo.
Na razpolago imam tudi prostora*
DVORANO
za veselice, za svatbe in seje. Za obilen obisk se priporoča
FRANC CEH, I
568 So. Centra An.	0Me»|
Halo, Johny!
Kje ai pa bil včeraj? Saj vel kje, tu kjer je največ zabave. Ali ie ne vel da je največ zabave v GOSTILNI.
John Košiček,
590 So. Centre Ave., Chicago, II
MODNO OBUČO
za moike, ženske in otroke dobil ved« po najnižjih cenah pri
Največja trgovina z obučo na zapeda strani,
cor. West 18th & Wood 8ta, Chicago, 111.
Aka hočei dobro naravno vino piti oglasi se pri
JOS. BERNARD-l
620 Blue Island Avenue
Telefon Canal 842	CHlCAtt
Pri njemu dobiš najbolja kalifornij ska in importirana vina.
Najboljše in najfinejše oblek«
so po nizki ceni na prodaj
pri H. SCHWARTZ,
16—18 N. Halsted St., Chicsft
Velika zaloga klobukov, čepic, ži-vljev, perila in kovčekov. w |
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo.
Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, di sem odprl novi saloon n» 825 Blue Island Ave. Toči* dobro pivo, vino in dobro wi* sko.	Se priporoča
John Mladič i
825 Blue Island Av. Chlca^j
I. STRAUB
URAR M
S3« W. 18th St.. . Chlcaf*<l
Ima večjo tal o go ur, veritie, pj
nov in drugih dregotla. IsvT#aJi vnakovrvtna popravila v Uj IM zelo nizki eeni.
ObUčite gat
Društvene regalie, kape. p reki bandera Itd.
«a aloveneka drultva najbolje
mil Bachmofl
tovo, če pride sedaj ruski car na sao Bo. Centre Avo	chiesiaf
m*, a. M
— m
V PRAVI LUOl.
IV
zvečer sta tast in urijatflskiin razgovori suhi Zet Jr sedel
in se malomarno zi-p'ipe koruzuice je pa gf oblake (luna proti obrazu mu je bilo poni prebolel mačka, v soboto zvečer s tež-lijskmi vinom vsrkal v f tebe. Za to tudi njegov il tistih veselih gub in se vselej na njegovem ft |e htari kavem in volem frzevale, kedar j»* kt»-ega" rojaka oskuhil >vi tfiiim načrt i saj dr iviiienw» v.speli. Čmeri-EjpazovI dim, kterega kose razbijali ob stropu, v g«»sto m siv kasto plast.
sedel na zofi. V ustih konec amodkc, o kteri se izreči: jo li puši ali žveči, lisičji obraz je bil nabran IjtMi smeh. V rokah j«' fcteljko slabega amcriške-ktero je božal, kot mati jjmlajsr dete kedar jo je požirku odstavil od
k(»t delamo tlu sedaj, tsst. "ne pridemo sociali-grobodomislecein do živeti. N. P. J. ne vničimo." je res," je klaverno zaje-pV Proletarcu bn » nas, mi dva se pa jeziva. P. J. pa raste in procvita, mesec naraste za nekaj no-^Ifttitev. Tudi število članov Usmnožilo vzlic gospodarski Premoženje jednote narašča tudi njena moč. Račune Ijsjo tako jasne in določne, i kritiko v mojem listu sme-iBiju, da danes /.• vsakdo vč, ^^Hivodstvn razumeva to-flot ljudje, ki ne znajo pisati
ico govoriš," je naglo po-| teat vines. 'Kdo je pa to il? Ali nisi ti meni dajal na kij naj pišem? Ali nisem pipo tvojih nasvetih? Govori! ^m literarno mlako, kt• to Bjas svaki teden kot list za lodomiselne slovenske delavce Iperiki v širni svet. danes ne lia urednika, če zaštrajkam. V ji glavi je pa ajdovica mesto fcuov."
'Nikar se ne jezi, ne prepirajva
*	je spregovoril zet in proseče lledal svojega tasta. ,
Molči," je z gromkim glasom W tast in njegovi lisičji očesi lezaiskrili kot lisici, kedar za-ijtpišee. "Ako bi ti ne bil so-f moje hčere, s ktero še grje lopaš kot neotesani gorjanski It, bi te že zdavnej pustil na h. Moja hčerka je izobraže-ti ii pa sirova in samogoltna it, ki se je po večletnem iz-jmju časnika, naučila komaj flo pisati in čitati, ki ne zaslu-irozega, da jo vsakdo, ki jo t na svojem potu, sune s podanim kvedrom. Vse urednike, »ijih imel do sedaj si jih ope-1 na ta ali drug način, poleg t ecnzoriral še njih delo, (lasi i prazno glavo. Z menoj ne boš 1 tako" . . .
Prosim, pomiri se," je proseče
*	pričel zet. "Rad priznam, da ukrivil vse nevspehe, da ni-ravnsl s svojo soprogo tako
te ni bilo v Ameriko, kot Upodobilo. Nisem hotel žaliti ■ojo opazko o napredku S.
*	J., socialistov in svobodo-
ampak hotel sem se podati s teboj o sredstvih, s imi bi lahko smrtno zadela t nasprotnike, da bi jaz zopet neomejen diktator ukazoval •ikemu narodu v Ameriki, »o i menoj, ženo in otroci, ^ še ti zapustiš? Če sem tc » odpusti mi in povej smrto-
0	sredstvo za moje nasprotno, tako fantiček," je smeh-
1	pričel tast. Nastavil je ste-*o z žganjem na usta in nail globok požirek, potem se °|ladil zadovoljno z levico po » in trebuhu. 4'Nasveta po-»jei? Dam, ti ga dam," je
nadaljeval tast in se re-;ot satan, ko v jame človeško ▼ »voje zanjke in mreže, j nasvet se deli na dva dela 4e danes zali jeva s konjakom Prvi del je zoper soci-1 in svobodomislece kot po-PJe osebe, drugi del se pa »oper 8. N. P. J. Ti boš od aosil vedno polno listov v
notranjem žepu jopiča. Kjerkoli bol srečal kakšnega Slovenca, ki
je še tako neumen, da se razgovar-
ja s teboj, se mu pridruži in za sukaj pogovor ua posamezhe socialiste iu svobodomislece. Obrekuj iu laži, da so zvršili v kakšnem daljnem kraju, magari v stari domovini luuiparije, kakršnih si ti zvršil že mnogo v svojem življenju iu za ktere si že zdavnej zaslužil vešala. Ako bo poslušalec nevrjet-no majal z glavo, tedaj se pokaži na žep poln listov in reci: Ako ne verjameš, tu je črno na belem, tla sem govoril resnico. — Ni kila r mu ne izroči listov v roke, ako bi jih zahteval čitati, ker bi spoznal, da' «i lagal grdo. V takem slučaju se boš najlozjc i/vil s frazo. da so listi uredniška tajnost. V časniku bom pa jaz nastopil. Namigaval bom od daleč ,od zdolaj bom pa pripomnil: ako ne molčite, gradiva imamo na koše. To bo socialiste in svobodomislece zastrašilo, če so neumni. Natolcevanje bo vleklo pri neumnih ljudeh in željno bodo čakali druge izdaje, dačitajo gradivo na koše, kterega nikdar ne bo. Včasih, če bo treba napasti kakšnega delavca socialista ali svobodomialeca, takrat bom pisal tudi direktno. Tožiti nas nemo-rejo, ker tožbe v Ameriki stanejo denar, zaeno bi pa še zgubili delo, če bi teden za tednom hodili po sodiščih. Takrat smo ustrelili kozla, ko smo napadli kranjske farje. Vedeti smo morali, da imajo farji čas in denar. Z delavci je drugače. Te hihko obrezujemo, kolikor hočemo, le ogibati se jih je treba v gostilnah na Center ave., dafc nam ne napravijo plavih oči. Pred sodišče nas ne bodo tirali. S socialisti in svobodomisleci, ki so delavci, bo torej lahka.
Delo proti S. N. P. J. pa prevzamem sam. Ti boš igral le ulo-go mešetarja. Tri ali štiri tebi udane kreature boš poslal v gostilne na Center ave., da kot špijoni vlečejo na ušesa, kaj se v gostilnah govori. Ti špijoni se morajo obnašati se mirno in prisluškovati tako, da jim neuide nobena beseda. Kedar je prilika ugodna, takrat naj pa vedno enega ali druzega glavnega odbornika, ki ni navzoč, obrekujejo tako spretno, da ne bo nihče slutil, da se to vrši namenoma. Tako bomo zasejali med člane S. N. P. J. nezaupnost do glavnega odbora. Ako bo kdo zahteval, da naj špijoni dokažejo svoje obrekovanje ,takrat naj špijoni zasučejo govorico spretno na drug predmet, ali naj se pa umaknejo iz gostilne in poročajo tebi o vsem, kar so čuli. Glavno delo bom pa zvršil v listu. Tu bom izigraval odbornika proti odborniku. Enega bom hvalil, druzega pa grajal. Porabil bom poročila špijo-nov in lagal debelo. Tudi odbore bom izigraval druzega proti drugemu. Nadzorni odbor proti zvrše-valnemu odboru in proti obema pa porotni odbor in narobe. Če s to taktiko ne napraviva razpora v glavnem odboru in doseževa nič, potem sem s svojo pametjo pri kraju. Dokler je glavni odbor složen, neopraviva nič. Če se nama pa posreči razdružiti glavni odbor, bo pa delo lahko."
"Bravo, tast," je veselo vzklki nil zet, ki je s pobešeno glavo poslušal ta satanski načrt. "Nisi bil zastonj )v stari domovini "binkl-šribar". Pojdi k meni, zlata duša moja, da stisnem desnice tvojo v1 znamenje dosmrtnega prijatelj-j stva."	j
Tast je malomarno pomolil des-i pico, ktero je stisnil zet, takoj krepko, da je tast milo zaječal:i "konjak".	!
"Da, konjaka hočeš?" je rekel zet. 44 Takoj greva, takoj--ti
neprenceljiv zaklad."
Z okornimi koraki je pričel stopati iz uredniške sobe na mostovž, za njim je pa smehljaje stopical
tast.
V bližnji sobi je pa mali deček glodal zvedavo, kam gresta stari ata in oče tako naglo, ko sta se še ravnokar razgovarjala o stvareh. kterih ni razumel. - ■ ■■ »
KONVENCIJA KONDATOVE ZVEZE
m
Na vrsto pride zelo važen protest. Proletarec piše vedno: Kou-datovH zveza, Kondatova zveza. Temu načelu se upre Kouda sam in vse numare ali telegadje. Začne se tako le: Protestiramo, zgražamo se iu odločno zahtevamo. V protestu se izrečno povdarja, tla ne obstoji nobena Kondatova zveza, ampak Mr. M. V. fun Kondatova zveza. Kot taka je inkorpo-rirana na zadnjem krajcu očeta meseca in tako se mora tudi imenovati.
Nato se prečita nekaj brzoja-vov in dopisov, ktere sot^legadje kar seboj prinesli. Da pride malo življenja, predlaga neka nuinara. da se za vsako prebrano besedo zavpije trikratni živijo. In to se je tudi zgodilo. Poldrugi dan so neprenehoma upili. Ko so že vsi omagali, da je bilo veselje. Oče Konda je sukal plesnive kostt žurnalista Lajerja, za njim so se razvrstile pa cifre. Zabavo oziroma dan konvencije so zaključili s poštertancom.
Nato se je začelo s čikanjem pravil. Oče Konda so poprijeli besedo naravnost za gobec in jo metali po telegatih. In zvonilo jim je po ušesih glasneje in ubraneje kot borovža kranjske cerkve. Numare so zadremale ju kinkale, kar se je očetu Kondatu zdelo, da o-dobravajo. Tu pa tam je kteri napravil kak medklic kot: šnopsa gor, šur maj k. Ko preneha govornik, zdrami se najprej slavni Kansas in zaupije: oštia, tale Kunda ji pa ris en fajn puba.
Nato se je zopet sklepalo dalje. Grocer predlaga, da se zdražba-rji debelo tiskajo, misleč si, če sva s koščakom Lajerjem suha, naj bodo vsaj črke debele. Konda predlaga, da se to tiska z mastnimi črkami. Zdaj se začne pregovarjanje, kaj pomeni, debelo in kaj mastno. Debato zaključi Konda sam, rekoč; če je p reši č debel, je tudi masten. Pri teh besedah se vsi telegadje potipljejo za uše-sini •— in čudo, vsi so zapazili, da so tam dobro rejeni.
Ko zapiska fabriška piščalka, ustane Konda, se našopiri kot ko-kla in začne: kra kra kra. Za njim se uvnite pi.ščanei, odgovarjajoč svojemu bosu: ci, ci. Zvr-ste se v gosjo vrsto. Konda na-
prej, za njim ostale numare a za kor(M>ral vora Tag je koščati žur-ualist Lajer.
Mahnejo jo v Riverview Park. To je neke vrste park, kjer se kažejo divji ljudje ali sploh ljudje, kteri imajo kaj posebnega na sebi kot postavim Kondatovi telegadje.
Dolgo hodijo od šotora do šotora. Na posled pride neki Anglež, ogleduje jih nekaj časa, potem pa pokliče Koudala na stran. Kaj sta se menila, to ostane večna fajuost. Kes je le to, da je On zamahnil svojim kozlom iu vse skupaj peljal pod neki šotor. Za pol ure pride Konda ven z rdečim frakom in začne: Le not le, not, le not. Za deset soldov, dva gro-ša, dva nikelna, dajm ali kokor se že imejuje tista guar, videli bodete ljudi — kaj pravim ljudi-zveri ki pupajo in pajajo, hodijo po zadnjih nogah, igrajo duraka, pijo šnopec, govore, krulijo, rigajo evilijo — le not le not le not.
Kmalu pride nekaj radovednežev. Kouda še enkrat zamahne: alsten, forštelenga se začne, le not le not. —
Še enkrat zamahne, potem pa hajdi notri. Konda pokne z bičem.
" Antreten".
.Vsi nastopijo. "Alsten, kozolec prevrni."
Vsi se prevrnejo.
44Na glavo antreten."
Zopet se vsi postavijo na glavo.
-Nato pokliče vsakega posebej pred se, zbere osuple gledalce in jim kaže :
4 Videli bodete tista glavo od vsakega. Čudovit glas ima. Alsten, fanti, pokažite, da ste kos svoji glavi."
Začno se s pestmi bunkati po glavi, da je čudovito lepo donelo. Zraven so pa upili tisto:
Oj ta soldaški boben,
Ta je moj ta vel k i zvon."
Forštelenga je bila končana. Ljudstvo se je zadovoljno razšlo, groši pa so se prijetno greli v Njegovem naročju.
(Še pride.)
T}r\ryr\T}i M®^« kj° <*» ▼ chieagi »i <iobm
I V/Ziv/IVi tacega mesa kot v stari domovini. Ampak to
je zuiotal
Pri meni se dobi: domač« klobase, domače suho meso, Sive kokoii čiste kokoii in meso vse vrste. Cene najnižje, blago najbolje.
MIHAEL LACKOV IČ, 370 W. }8th St., Chicago.
ROJAKI V CHICAGI POZOR!	POZOR!
Jesen se bliža, za njo pride pa zima. Če se mislite seliti, storite to sedaj, ko je čas zato!
Tudi s premogom ne odlašajte. Sedaj je premog še po ceni, a ne bo tega dolgo, ko bodo cene poskočile.
Vse to vam preskrbi točno in hitro FRANK UDOVIČ, slovenski Kx pressman.
Oglasite se takoj!
FRANK UDOVIČ, 539 W. 18 St., blizu Blue Isl. ave.
CHICAGO.

Imate slabe lase? Nečisto kožo na obrazu?
M. Lenard's tonic za lase in Lenard's Cream prevredi vse tol
Pišiti po cenik v slovenskem jeziku. M. LENARD'S, 548 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POZOH!
PO^OR!
Ste že brali povest Jungle?
Jugosl. del. tisk. družba bo v kratkem izdala povest, ki je izhajala pol drugo leto v 44Proletarcu" v LEPO VEZANI KNJIGI.
Knjiga bo obsegala nad 400 strani zanimivega čtiva iz amer. delavskega življenja.
Povest je zajeta iz življenja čikaskih klavnic in je pisana po znanem autorju Upton Sinclairu, ki je dal dovoljenje za slovenski prevod.
"Jungle" je največji roman 20. stoletja!!!
Ker je število izdaje zelo omejeno, se prosi vse tiste, ki hočejo naročiti knjigo, da vpošljejo svojo naročitev prej ko mogoče, ker ina-če bi bilo prepozno.
Cena knjigi se naznani pozneje. Naroča se pri upr. Proletarca, 587 So. Center Ave., Chicago, 111.
Slovencem in Hrvatom!
naananjemo, da izdelujemo rasno v retn«
ohli^k C	z>lkjIU>vejAmn kroju. Unij«ko delo; trpeiuo in Učao.
UUILAL^ v	iailtmo tudi razne d n
zalogi
daji t delokrog oprav« — oblak. Pridite in oglejte ei naio IcJoibo. L T1MD epoitoranjem
druge potrebiiine, k epa.
tsr
Ob počitnicah,
ko ste doma, je najlepša prilika za fotografiranje družine ali otrok.v
izkušeni fotografist izvršuje za primerno ceno naj boljša dela. A: Pojdite, t je. A:
391 393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
TELEFON CANAL 287.
USTANOVLJENO 1883.

Slovenci Pozor!
Ako potrebujete obleke, klobike, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne teči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku.
Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni.
JURAJ MAMEK. SIST

| ZEMANOVO <4GRENKO VINO",
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez-i ni m želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV ♦ LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE.
Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA "TATRA",
i > 4 *
i * *»
j; želodečni grenčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-][ skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo ;; želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu t o teh najboljših zdravil.
Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. 11
:: R 7FMAN 777 Alport Street,
o D.	Chicago, 111.
♦
0 » >tlMHIMt»««t»K«>>»»»»»t»«mt»»«»«t»H»»»>
Zdravljenje v 5 dneh
brez noža in bolečin
(RAZSIKANJE
Varicocele, Hydrocele
Ozdravim vaacega, k<lo% trpi na Varicoceli, 8tricturi. Dalje osdravim nslezljivo zasiru^enje, livfine nezmožnosti, vodenico in bolezni ti£o#ih ee možkih.
Ta prilika je dana tistim, ki so izdali f.e velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vecm, ki no bili zdravljeni od tucatov zdravnikoi brezuapeino, da posedujem le jaz edino sredstvo, s kterim zdnavim vspeflno. v Za nevspe&no zdravljenje nI treba plačati—le ca vspeino. Ozdravim pozitivno ielodetne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako stara je bolezen.
Tajne moike bolezni zdravim hitro, 7.a stalno in tajno. Zivtene onemoglosti, slaboet, zgnba kreposti, napor, znstruplenje in r.guba vode. Pljuča, naduho, Bronchitis, sr^ne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejio metodo. ....ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. —Zastrupljanje in vse druge koine bolezni kAkor priiče, ture, garje, otekline.—Močni tok is druge bolezni. Prelftče ln svetnje zastonj.
DB. ZINS, 41 SO. CLARK ST., CHIOACK). (Med. Randolph in Lake St.) Uradu je: od 8 ure zjut. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure z ju t. do 4 ure pop.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode in raznih neopojnlh pijač.
82-84 FUk St.	Tel. Canal 1405
DR. F. J. PATERA
Ordinuje: na sevrocap. voglu Ashland 4	In Milwaukee Ave.

K 1 2 «
w	-i r'	™	" ^ ~ ■ * - -- • «T7 • w	w	:
P ROLET A REO
i"''
-W* T" TT-m. T ^	Aagle&ki spisal UptOi !
vr f^	i Sinclair 1 avtorjevim |
J vJ \ v i	" I I ' dovoljenjem prevaja J
%J W JL 1 v^	J—J 1 J Ivaa Kaker.
(Copyright, 190.3, 1906, bjr Upton Sinclair.) (Nadaljevanje )
Marija pa je odmajala z glavo. Za njo da je vhc preč, je rekla; nikdo je no bo maral v službo. Svoje preteklosti vendar ne more prikrivati. Poskusilo ao pred njo že druge, a vse zaman. Na tisoče moških zahaja sem, iu prej ali alej bi se s kom srečala. "In razunte-ga," je pristavila Marija, 14nisem več za nobeno rabo, nimam nobenega upanja več, kajti zavživam vendar morfij. Kaj boš torej z mano V'
' Ali ga ne moreš opustiti?" zakliče Jurgis.
"Ne," odvrne ona, "vedno bi ga spet1 jemala. Kaj hasne, da bi sc radi tega vznemirjal t Bržkone ostanem tu, dokler ne umrjem. To je vse, za kar sem še dobra."
Več kot tega Jurgis ni mogel spraviti iz nje; vsak nadaljni poskus je bil brez uspeha. Ko ji je rekel, da Elzbieti ne bo več dovolil, da bi prejemala denar od nje, je odvrnila malomarno: "Potem ga zapravim tu, — that's all." Oči so ji zrle teako, zmučeno, in obraz ji je bil rudeč in tabruhel; »poznal je, da jo dolgočasi, in da želi da bi odael. Iu končno se je poslovil razočaran in otožen.
Ubogi Jurgis ni bil prav srečen med svojci. Elzbieta je zdaj vedno bolehala, in otroci so bili divji in neotesani ter vsled vedntga potepanja po mestu že vsi pokvarjeni. Vkljub temu pa je ostal pri rodbini, ker ga je spominjala nekdajne sreče; in če ni šlo kaj po volji, je iskal in gotovo našel uteho v socijalistiČnem gibanju. Odkar ga je otegnila aabo ta velikanska povodenj, so se mu stvari, ki so izpolnjevale poprej vse njegovo življenje, zdele sedaj brezpomembne in manj važne. Njegovo zanimanje se je obračalo sedaj drugam, — v kraljestvo idealov. Zunajna stran njegovega življenja se je kazala dokaj priprosta in nezanimiva; bil je le hotelski vratar in nameraval tudi ostati, ker je pri tem lahko živel. Toda bogato, imenitno in velezanimivo je bilo njegovo življenje v svoji notrajnosti. Treba se je bilo še toliko učiti, toliko razmišljati! —
Nikdar v svojem življenju ni pozabil Jurgis onega dne pred vo-litvumi, ko je prišlo telefonsko poročilo od nekega II. Adamsovega prijatelja, da naj pride na poset in vzame sabo Jurgisa, ker se dotični želi ž njim seznaniti.
Povabilo je doslo od nekega moža v Chicagi z imenom Fisher, milijonarja, ki se je naveličal svojega puščavniškega življenja in se naselil v najrevnejšem mestnem okraju, kjer si je kupil malo hišico. K stranki sicer ni pripadal, a simpatiziral je ž njo in bil istega mišljenja. Povabil je k sebi v goste izdajatelja neke velike revije na vzhodu, ki besni proti socijalizmu, pa očividno ne ve, za kaj se pri vsem tem gibanju pravzaprav gre Milijonar je predlagal, da bi Adams privedel sabo Jurgisa, in naj bi se potem debatiralo "o hrani reve-žev", za katero uprašanje se je urednik posebno zanimal. Young Fisher jeva domačija je obstala iz malega dvonadstropnega poslopja, zidanega iz opeke. Od zunaj umazana in preperela hiša je bila znotraj okusno in čedno opremljena. V sobi je stala velika omara z raznimi knjigami nabita, in na stenah so visele številne slike, na katerih je odsevala mehka rmena svetloba. Noč je bila mrzla in deževna, in v odprti peči je gorel velik panj. Razgovarjalo se je v sobi osem ijndij. ko je vstopil Adams s svojim prijateljem, in Jurgis je z začudenjem opazil, da sc nahajajo med njimi tudi tri dame. Se nikdar poprej ni govoril z damami iz boljših krogov, in prišel je sedaj v veliko zadrego. Obstal je med durmi, držeč leseno klobuk v rokah, ln napravil globok poklon pred vsako osebo, katerej je bil predstavljen; ko se ga je povabilo ,da zavzame prostor, se je stisnil v teman kot ter se plašno vsedel na rob stola in si z rokavom brisal pot s čela. Pri-čujočnost teh nepoznanih, imenitnih ljudij ga je zmedla popolnoma. Če bi le ne pričakovali od njega, da bi govoril! Navzoči so bili: gospodar. še mlad človek v fraku in z belo kravato, velike in močne po-tave, — in urednik, bledoličen mož, z imenom Maynard, — nadalje slabotna mlada soproga prvega in neka starejša dama, voditeljica o-troškega vrteča, — potem mlad dijak in krasna mlada gospodična z izrazitim, resnim obrazom. Spregovorila je le enkrat ali dvakrat, dokler je bil Jurgis tam, ves ostali čas pa je sedela pri mizi sredi sobe in si glavo zamišljeno z roko podpirala. Navzoča sta bila nadalje še dva gospoda, ki jih je mladi Fisher Jurgisu predstavil za Mr. Lueasa in Dr. Sehliemanna. Slišal je, da sta nagovarjala Mr. Adamsa s "so-drug", in tako je Jurgis vedel, da sta socijalista.
Lucas je bil majhen, pohleven človek, čegar zunajnost je spominjala na duhovnika. In res je bil preje potujoč pridigar, potem pa postal prorok in oznanjal nov evangelij. Potoval je po vsej deželi n živel enako nekdajnim apostolom od gostoljubnosti in pridigal na cestah, ako ni mogel dobiti dvorane. Oni drugi pa je z urednikom ravno nekaj pretresoval, ko sta Adams in Jurgis vstopila in ju v debati prekinila, a na gospodarjev predlog sta spet nadaljevala. Jurgis je kar onemel, v trdnem prepričanju, da je Dr. Schliemann gotovo eden najčudnejših ljudij, ki Je kdaj na svetu živel.
Nicholas Schliemanri'je bil Šved, velike in suhe postave, imel je kccina8tc roke in sršasto rmeno brado. Dovršil je v domovini višje šole in postal profesor modroslovja, dokler ni spoznal, — kakor je povedal —, da je na najboljšem potu, da proda svoj značaj in svojo delavno moč. Da se pred tem obvaruje, izselil se je v Ameriko: tu je živel v Chicagi v mestnem okraju največje bede, v mali podstrešni sobici, in se z vso vnemo ukvarjal s svojimi načrti. Študiral je sestavo živil; vedel je natančno, koliko proteina in ogljikovega hidrata potrebuje njegovo telo, in uravnal si je tako, da za svojo hrano ni izdal na dan več kot 11 centov, ne da bi mu bilo treba gladovat.. S prvim julijem, ko so se začele počitnice, je vsako leto ostavil Chicago, peš in zunaj na kmetijah je pomagal pri žetvi, zaslužil na dan dva in pol dolarja ter se vračal jeseni spet v mesto, s pošteno prisluženim denarjem v žepu, približno 125 dolarjev, to je natančno toliko, kolikor je rabil za vse leto. To je bila najskrajnejša meja človeške neodvisnosti, ki jo more človek doseči "pod kapitalizmom". Oženil se ne bo nikdar. — je izjavil; kajti nobenemu pametnemu človeku ne bo prišlo, na misel, da bi se zaljubil pred splošno svetovno revolucijo.
Sedel je zdaj v velikem naslonjaču in noge prekrižal: pomaknil je glavo nazaj v senco, da so se videle samo njegove žareče oči, iz katerih je gorel nek čuden notranji plamen. Govoril je priprosto a odločno, kakor bi razlagal svojim poslušalcem kako neizpodbitno znanstveno resnico iz računstva; toda takšni nasveti, kakoršne je stavil sedaj, bi spravili navadnim ljudem lase pokonci. In ako bi poslušalec zatrjeval, da kaj takega ni v stanu razumeti, bi mu oni poskušal z novimi, se čudnejšimi idejami stvar pojasniti. Jurgis je primerjal Dr. Sehliemanna z viharjenj ali potresom. In vendar, naj se je zdelo še tako neverjetno, je obstajalo med njima neko duševno sorodstvo, in Jurgis je mogel slediti njegovim izvajanjem skoro ves čas. Preko težavnih mest, nerazumljivih stvari, je kakor bi splaval, in v besnem diru je šlo dalje, — v pravim Mazeppovern pojezdu na divjem konju fantazije.
Nikolaj Schliemann je natančno poznal vse vesoljstvo, toda o človeku samem je vedel lc prav malo. Študiral je človeške uredbe in se igral z njimi kakor z balončki iz mila. Bilo je presenetljivo, da je moglo tičati toliko uničevalne sile v enem samem človeku. Kaj je sploh vladat Ni-li edini namen vsake vlade ta, da čuva nad priropa-nimi lastninskimi pravicami, nad obstojem stare oblasti in moderno sleparijo T Ali kaj je ženitev? Zakon in prostitucija sta oboji lici enega izveska; oba strežeta le moški zverski poželjivosti po spolnih nasladah. Razlika, ki obstoji med njima, je le razredna razlika, razlika po sloju in premoženju. Ako ima žena denar, lahko narekuje svoje
pogoje: euakoat, pogodbo za življenje in zakonitost, to se pravi: pravico dedovanja za svoje otroke. Ako pa nima denarja, spada med prletarijat in se proda, da more životariti. In potem se takim bitjem vtepa v glavo ae vera, smrtno orožje najhujšemu sovražniku — cerkvi. Vlada uničuje mezdnemu sužnju telo, cerkev s svojim nemoralnim praznoverstvom pa dušo in zastrupi vsak napredek že v kali. Delavce na j bi stavil vse svt^ upe na ueko prihodnje življenje onstran groba, med tem ko mu njegovi "osrerevatelji" praznijo žepe v tem življenju in ga vzgajajo k priprostosti, ponižnosti in pokorščini, — torej baš k vsem onim narobe-čednostim, ki se tako dobro skladajo s kapitalistično robo! Osoda civilizacije se bo odločila v boju za življenje iu smrt med rudečo internacijonalno in med črno internaeijonalno zastavo, — med soeijalizmom in rimsko katoliško cerkvijo, oduosno tu v Ameriki peklensko temo ameriškega evaugeli/ma.
Tu je stopil na bojno polje bivši potujoči pridigar, in vnela se je vroča jezična bitka.
Sodrug Lucas ni bil to, kar imenujemo študiranegu Človeka. Poznal je dobro sveto pismo, a to sveto pismo si je raztolmačil z istini-tirni življenskimi izkušnjami. "Kako to" — je rekel —, da zamenjavate vero z ono brozgo, katero so napravili ljudje iz Kristusovih naukov? Da je dandanes cerkev v rokah lupeških oderuhov, je jasno dovolj, a ravnotako je tudi oČito, da se pojavlja na vseh straneh proti temu mogočen odpor, in ako sodrug Schliemann spet pride na ta predmet čez nekaj let ... . "
"O, seveda," ga prekine urednik Maynard, "ne dvomim prav nič, da bo Vatikan čez sto let tajil, da bi4>il kdaj nasprotnik soeija-lizma, ravnotako kakor taji sedaj, da je mučil Galileja." — "Ne branim nikakor Vatikana", je izjavil Lucas živahno, "branim pa besedo božjo, ki je nepretrgan klic človeške duše po osvoboditvi izpod jarma tlačanstva. Vzemite 24. poglavlje v knjigi Hiob, ki ga v svojih nagovorih citiram navadno kot "Sveto pismo in mesarski trust", ali pa vzemite besede proroka Jozaje, ali pa besede Gospoda Jezusa samega. Toda ne mislite pri tem na imenitnega kneza, ki ga je naša umetnost napravila iz njega, na Kristusa, kakor ga pojmuje naša sedajna oficijelna cerkev, marveč na Jezusa v vsej njegovi resničnosti, kot bitje tuge in trpljenja, kot na izobčenca in od vsega sveta preziranega, ki ni imel toliko, kamor bi položil svojo trudno glavo."
"Pustim Vam Vašega Jezusa", se je spet oglasil Maynard.
"No, dobro!" je zaklical Lucas. "Zakaj bi Jezus ne imel nobenega stika s svojo cerkvijo,, — zakaj bi njegove besede in njegove življenje ne imelo nobenega upliva na one, ki ga spoznavajo? To je mož, prvi revolucijonar, verni začetnik socijalnega gibanja, mož, iz čegar vsega bistva je gorel plamen sovraštva proti bogastvu in proti vsem posledicam bogastva — proti osabnosti, p~oti potratnemu življenju bogatinov in proti tiraniji bogastva, — mož, ki je bil sam berač in romar, mož iz ljudstva, prijatelj najnižjih, ki je vedno in vedno preklinjal bogastvo: *'Ne iščite zakladov, ki jih molji in rja po-žro!" — "Blagor nadložnim in trpečim, ker njih je nebeško kraljestvo." .— "Gorje ti, ki si bogat, ker izgubil si tolažbo!" — "Resnično resnično vain povem, prej bo prišla kamela skozi šivankino uho nego bogatin v božje kraljestvo." — In kateri pretirane obresti oderuhov tedajnega časa prekolne: "Gorje vam, vi pismouki in farizeji!" — "Gorje vam, vi kače, vi gadja zalega, kako morete ubežati peklenskemu pogubljenju?" — Kateri je menjalce denarja in kramarje z bičem iz templja zapodil. Ki je bil križan — pomislite to! — kot upornik in motivec družabnega reda. In iz tega moža so naredili "velikega duhovnika zlatega teleta, pobeljene poštenosti"!!— velikega duhovnika cerkvenega nauka, v čegar senci se odigravajo vse grozote in ostudnosti moderne civilizacije!! Dragocene, z žlahtnimi kamni posute podobe napravljajo o njem, pohotni duhovniki žgejo miro in kadilo njemu v čast, in moderni roparski vitezi industrije mu darujejo svoje dolarje, katerih se še drži kri zapuščenih udov in sirot, gradijo mu templje, posedajo tam na mehkih naslonjačih in poslušajo njegov nauk, ki ga razlaga kak doktor meglene bogoslovne učenosti 1"
. "Izvrstno!" zakliče Dr. Schliemann v smehu. Toda oni je bil v polnem tiru; pridigoval je o predmetu, katerega je sedaj obravnaval že skozi pet let neprenehoma v vsakem svojem govoru, in se ni dal motiti nikdar.
"To je Jezus Nacarenski!" je zaklical, "ta razredno zavedni delavec. Agitator, upornik, anarhist. On, vzvišeni gospod in stvarnik sveta, v katerem trguje brezvestna duhovščina s človeškimi telesi in dušami in jih spreminja v svetle dolarje. Ako bi Jezus prišel na ta svet danes in videl, kako so ljudje zlorabili njegovo Ime, bi li ne vzplamtela njegova duša v jezi do neba? Mar bi ga pri pogledu na to ne objela globoka žalost? Njega, kneza milosrčnosti in ljubezni? Ono strašno noč, ko je na vrtu Gethzemane bojeval smrtni boj. da so mu krvave srage stopile na čelo, — mislite li, da je takrat videl kaj hujšega, nego bi mogel videti danes ponoči na bojnem polju daljne Mandžurije, kjer nosijo ljudje pred sabo z dragimi kamni okrašene njegove podobe, ko morena tisoče svojih soljudij, edinole v dobiček brezbožne družbe, v katerej neomejeno vlada grozovitost in pohot-nost? Mislite li, ko bi danes bil v Petrogradu, da bi ne zgrabil za bič in ne pognal menjalcev denarja in barantačev iz svojega templja?"
Tukaj se je govornik nekoliko ustavil, da pride k sapi. "Ne, prijatelj," ga zavrne Dr. Schlieman suho; "kajti Kristus je bil praktičen človek. Vzel bi neke male stvari, izdelane kakor citrone, takšne kakoršne sedaj uvažajo v Rusiji.priročne, da se lahko nosijo v žepu, a vendar močne dovolj, da poženejo v zrak cel tempelj."
Lucas je počakal, da sedružba neha smejati; potem je spet začel: "Da, oglejte si stvar a praktične strani, sodrugi. Tu imamo pred sabo zgodovinsko osebo, katero časti in ljubi ves svet, ki je prišla med nas in živela naše življenje, oznanjala naš nauk. Ali naj jo pustimo v.rokah naših sovražnikov? Ali naj jim dovolimo, da pačijo njegov vzgled, njegove nauke in da skubejo ljudstvo v njegovem imenu? Mi ljubimo besede Jezusove, ki jih ne more utajiti nikdo. Ali jih naj torej ne oznanjamo ljudstvu in mu ne povemo, kdo je bil on, kaj je učil in kaj delal? Ne, ne — in tisočkrat ne. Porabili bomo njegovo avtoriteto ter ničvredneže in lenuhe pregnali iz njegovega templja ter ljudstvo podnetili, da stopi na lastne noge."
Lucas je utihnil. Urednik Maynard pa je stegnil roko po nekem popirju, ki je ležal na mizi. "Tu, prijatelj," je rekel smejč. "Tu je nekaj, s čemur lahko takoj začnete. Priležnici nekega škofa so bili ravnokar ukradeni dijamanti v vrednosti 50.000 dolarjev, in oni škof velja za velikega človekoljuba, za učenega, ljudmilega in delavstvu naklonjenega škofa!" Ko je družbanekaj časa molčala, je urednik menil nekoliko naivno, da je vedno mislil, socijalizem je popolnoma dovršen program, jasno izdelan načrt bodoče civilizacije, dočim imata tu dva aktivna strankina Člana skoro popolnoma nasprotne nazore. 'Zanimalo me bo/ je rekel, "ako mi hočeta gosp<?da razložiti, kaj imata na idejah pravzaprav skupnega, in kako da pripadata oba k eni in isti stranki." V odgovor na to uprašanje se je po daljši debati formuliralo dvoje skrbno premišljenih predlogov: Prvič, da veruje socijalist na skupno lastnino in na demokratsko (ljudsko) upravo proizvajalnih sredstev za življenske potrebščine; in drugič, da socijalist veruje, da sc doseže to le.z negovanjem razredne zavednosti in politično organizacijo delavstva.
Za Lukasa, verskega prenapetneža, je pomenjala ta ljudska država "Novi Jeruzalem", božje kraljevstvo na zemlji, ki se nahaja v vsakem človeku. Onemu pa je bil socijalizem neogibno potreben korak naprej k daljnemu cilju, počasen korak, ki ga je treba napraviti s potrpljenjem. Schliemann se je imenoval "filozofskega anarhista", in je izjavil, da je anarhist človek, ki je prepričan, da leži konečni cilj človeškega življenja v svobodnem razvoju vsake individualnosti, neoviran po zakonih, izvzemši zakonov njegove lastne vesti.
Stara navada j« zdraviti revma-tizeiu, trganje po udih, neuralgi-
jo, zviujenje itd. z Dr. Riehter-jevim "Pain Kxpeller". Pravi Pain Kxpeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in a# s|>ozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti.
IIIIMIIMIIIIIIMIIIHMi
Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem *'Radmčko 8traio'\ edini hrvatski socialistični list v Ameriki. Naročnina $2.00 na leto. Naslov: 606 Bo. Centre Ave., Chicago, 111.
HMIIIIIHIMIIIIMIIIiM.
Podpisana sc priporočava Slovencem za mnogobrojen Or bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane.
Šajnek & Hans
587 S. Center Av	Chicago, III.
M, A, Weisskopf, M, D,
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer.
885 So. Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago, III.
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-Ist St.. La Salle. Ill
Toil vac, goetilni podrejene pijač* inee priporoča rojakom za obilen obiak.
KUPUJTE PRI
Albert Lurie Co.,
567-69-71-73 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
Velika trgovina z me-< šanim blagom.
Zmerne cene vsak dan.
G.Voknui)
559 W. 18 St. Chicago.
Popravlja dežnike in pipe po primernih cenah.
Kadar se brijete stopite vedno v brivnico I. razreda, to je pri
Louis Polka,
461 W. 18th St., Thalia Hall Bldg.
CHICAGO, ILL.
Naročite se na
Slovensko-angleško slovnico, Slovensko-angleški tolmač in Angleško-slovenski slovar.
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in jo dobiš pri
V. J. KUBELKA AND CO.
9 Albany St., New York, N. Y.
Primerno delo dobiš le, ako si zmožen angleščine.
' Delavci na prostat
iz|xwtavljeiii mrazu in tlaj nosti se ubranijo dolgotmS mu bolehali ju zareumatizaioi in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEY Sidro Pain* ExptUer
ko čutijo prve pojave. T zdravilo odgovarja zahtev* nemških zakonov in ima u oporekljiv rekord tekom 3 ~ let.
V vseh 1» karnah, t Mn 60 centov, ali pa m izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO,
215 Pearl St.,	New Yori
oporek
yr i
Joseph Kratk;
575 W. 17th St.. Chicago. III.
Izdelovalec najfinej&ih cii vsake vrste.
Na debelo in drobno.
Sveži kruh in fino pecivo dobitt vi v hrvatsko slovenski pekarni
Curiš i Radakov
623 So. Throop Street Vozi tudi na dom	CHICi
POZOR! SLOVENCI! POZI
SALOON
s modernim kegljišČea
Svete pivo v sodčkih ia batslj in druge raznovrstne pijače ter oa^ smodke. Potniki dobe čedno d čiiče za nizko ceno.
Postrežba točna ln lzbonia.
Vaem Slovencem in drugim Slovi se toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
664 SO. CENTEB AVE., CHKU
M. Lackovič
J7H West 18th St.,	Chic
MODERNO OPREMLJENA SLOT SKA TRGOVINA Z JESTVINAI
1 (GROCERIJA.) Najboljši rii, kava, čaj, moka sploh vsakovrstno domače in prsim ako blago vedno sveie po najaiiji i na prodaj.
Na zahtevo razvaiam blago tal dom, za kar nič ne ra&unim. 1
Leopold Saltie
ODVETNIK v kazenskih in civilnih »deri Auto Phone 6095.
Office Phone Main 3098
Residence Phone Irwiag \ URAD: 27 METROPOLITAN BX4 Severozap. ogel Randolph in La Salle uliee Stanovanje: 1217 Sheridan B&rt.
HALO! HALI
Kam paf — Na sveie pivo in 1 dobrega vina k
Frank Mladiču
611 S. Center Ave.,
tam se bomo imeli po domače.". To je pogovor s ceste, ki priča • jem saloonu.
Frank Mladi
611 S. Center Ave., Chi«
Dr. W. C. Ohlendorf. m.
Zdravnik za notranje bolsml
ln ranocelnlk.
Tzrtravniška preiskava brezplačne-j čati je le zdavils. 647 in 649 Blna M Ave., Chicago. Za dne urt: Od 1 t popol. Od 7 do 9 zvečet. Izven ChH iiveči bolniki naj pišeJo slovenski
SE LI BRIJETE SAMI?
Mi Vam oferiramo britev za $2.00 izdelaas
najboljšega materija!«, ki se prodaja za $4.00. nam zagotovi in prinese 100 novih odje«i k tisočem druzih, kterim smo prodajali od 1 1876—to je 83 let pod tvrdko Jos. Kralj, fj so iznašli, da so naše britve iz najboljšega rt rijala in da jih najbolj zadovole. Vsaka »< britev je garantirana in mi damo v slučaju,* komu britev po volji, damo popolno tadoiH dotičniku. Nihče ne more oeeniti britve p*t je ni rabil. Ker vemo, da so naše britve dobre, lahko tudi garantiramo. Cena tem britva® M $2.00. Brusimo tudi stare britve, za kar rača« 25e. za Chicago. Za izven m««* plačati 5c več za poštnino.
JOS. Iv KAL,
417, 419, 421, 423 W. 18th CHICAGO. ILL.
Dp. Wm. A. Lurie,
IZKUŠEN ZDRAVNIK.	]
Ordinuje: Auda'a DrngStore, 631 Centre ave.. od 11 12 pe dnevi Drugi urad: 100 State St., Room 210, od 4—5 uve popoldne, Iz vie«*
nedelje.
Stanovanje: 1346 W. 22nd Street.
Telephone, Canal